—

prispevanje k temu, da so evropske politike in zakonodaja bolje prilagojene razmeram na področju gospodarstva, družbe in državljanstva, in sicer tako, da s pomočjo izkušenj in reprezentativnosti svojih članov, dialoga in iskanja soglasja, ki je v splošnem interesu, pomaga Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropski komisiji;

—

spodbujanje razvoja bolj participativne Evropske unije, ki je bolj v stiku z javnim mnenjem, tako da deluje kot institucionalni forum za zastopanje, obveščanje, izražanje stališč in razpravo organizirane civilne družbe;

—

spodbujanje vrednot, na katerih temelji evropsko povezovanje, ter načela participativne demokracije in vloge organizacij civilne družbe v Evropi in po svetu.

1.

2.

Vsaj enkrat letno se med pripravo delovnega programa Komisije organizira srečanje med predsednikom Komisije in/ali njenim podpredsednikom, pristojnim za odnose z Odborom, in predsednikom Odbora, na katerem se preučijo vprašanja skupnega interesa.

3.

4.

Srečanja med predsedniki ali predstavniki strokovnih skupin in CCMI ter ustreznimi člani Komisije ali visokimi uradniki Komisije se organizirajo vsaj enkrat letno, da se preučijo vprašanja skupnega interesa in skupne dejavnosti. Taka srečanja so lahko priložnostna ali potekajo v okviru seje ali konference strokovnih skupin/komisije CCMI.

5.

Pri dosjejih, za katere so zadolženi, tesno sodelujejo z ustreznimi predstavniki Odbora.

6.

Komisija da predsedstvu Odbora na voljo dnevni red svojih prihodnjih sej.

Koordinatorji, ki jih imenuje posamezna služba Komisije, se najmanj enkrat letno sestanejo s sekretariatom Odbora, da se vzajemno obveščajo o najpomembnejših dejavnostih ali pobudah v skupnem interesu, ki jih izvaja ali načrtuje Komisija ali Odbor.

7.

Odbor lahko po potrebi pri posebnih vprašanjih tesno sodeluje s službami Komisije na različnih ravneh. Takšne dejavnosti sodelovanja so lahko dvostranske ter vključujejo izmenjavo znanja in skupno udeležbo na dogodkih, lahko pa so tudi enkratne pobude.

8.

Če Komisija po tem, ko je prvotno zaprosila Odbor za mnenje, bistveno spremeni svoj predlog in v primerih, ko Pogodbi predvidevata obvezno posvetovanje, se o tej temi ponovno posvetuje z Odborom.

9.

Komisija upošteva, da lahko Odbor, kadarkoli želi, predloži mnenje v zvezi s področji, za katera meni, da ima ustrezne pristojnosti in strokovno znanje ter bi lahko prispeval dodano vrednost.

10.

V skladu s tem odločitev Komisije o neobveznem posvetovanju temelji zlasti na naslednjih merilih:

Odbor bo nadaljeval prizadevanja za racionalizacijo dela tako, da se bo osredotočil na tista mnenja, ki lahko v okviru postopka oblikovanja politik in odločanja Unije prispevajo resnično dodano vrednost.

11.

Ko Komisija sprejme svoj delovni program, z Odborom razpravljata o njenih pobudah in skupaj opredelita pet tem, ki bi lahko bile predmet raziskovalnih mnenj. Odboru takšna zaprosila za raziskovalna mnenja predloži podpredsednik Komisije, pristojen za odnose z Odborom. Dodana so jim natančna pojasnila glede predmeta mnenja in morebitnega roka za oddajo. Odbor sprejme raziskovalno mnenje do določenega roka, v vsakem primeru pa pravočasno pred načrtovanim sprejetjem predloga Komisije.

Komisija in Odbor si pri zaprosilih za raziskovalna mnenja prizadevata za celostni pristop, ki omogoča, da se v največji možni meri upoštevajo stališča vseh zainteresiranih strani civilne družbe.

12.

13.

14.

Komisija spremlja raziskovalna mnenja na politični ravni in na plenarnem zasedanju, ki sledi zasedanju, na katerem je bilo takšno mnenje sprejeto, če je le mogoče, poda informacijo tudi pristojni član Komisije. Komisija se praviloma sklicuje na raziskovalno mnenje Odbora v oceni učinka svojega zakonodajnega predloga.

Ko Komisija sprejme predloge za spremembe zakonodajnih dokumentov, jih tudi vključi v spremenjene predloge, kolikor je to mogoče.

15.

Odbor na zahtevo Komisije prispeva k njenim naknadnim ocenam. Komisija na podlagi načrtovanih ocen za naslednji dve leti pozove Odbor, naj izbere dosjeje, h katerim želi prispevati v obliki mnenj ali ocenjevalnih poročil, kot je določeno v poslovniku Odbora.

Odbor bi lahko sodeloval tudi pri pripravljalnem delu v okviru posvetovalnih dejavnosti za ocene učinka in vrednotenja. V tem okviru lahko Odbor podpira Komisijo pri postopku posvetovanja na področjih, ki so posebej pomembna za civilno družbo. Poleg tega lahko Odbor svoje ciljne skupine obvesti o javnih posvetovanjih, ki so zanje najpomembnejša, da se poveča domet.

Odbor in Komisija bosta še naprej sodelovala v okviru programa REFIT, ki je del agende za boljše pravno urejanje, in platforme Pripravljeni na prihodnost.

Komisija in Odbor sodelujeta pri strateškem predvidevanju na upravni ravni v okviru evropskega sistema za strateško in politično analizo (ESPAS). Odbor lahko s posredovanjem stališč civilne družbe ter strokovnim znanjem svojih članov in mrež prispeva tudi k nekaterim dejavnostim predvidevanja Komisije. Komisija bo podprla Odbor pri krepitvi njegovih zmogljivosti predvidevanja z izmenjavo informacij in izkušenj, npr. o obstoječih postopkih ali orodjih.

16.

Sodelovanje Komisije in Odbora v skladu s členom 11 PEU poteka z namenom krepitve nadaljnje udeležbe organizacij civilne družbe in dialoga z njimi tako na nacionalni kot na evropski ravni in povečanja sodelovanja teh organizacij v procesu oblikovanja politik in priprave zakonodaje Unije.

Komisija in Odbor skupaj spodbujata strukturiran dialog z evropskimi organizacijami in mrežami civilne družbe ter med njimi in evropskimi institucijami, zlasti prek povezovalne skupine, ki jo je ustanovil Odbor.

Glede posvetovalne politike si Komisija, kadar je to primerno, pomaga s podporo Odbora, zlasti pri prizadevanjih za poglobitev odnosov z organizirano civilno družbo v Evropski uniji in zunaj nje. Odbor pri tem podpira Komisijo tako, da organizira skupne predstavitve, seminarje in konference z ustreznimi akterji o posebnih političnih vprašanjih skupnega interesa, če ima ne teh področjih ustrezne pristojnosti in strokovno znanje, ter zlasti z vsakoletnim dogodkom dan civilne družbe, na katerem Komisijo praviloma zastopa njen član.

17.

Komisija je pripravljena sodelovati pri organizaciji in poteku takšnih posvetovanj na najprimernejši način in z razpoložljivimi sredstvi, vključno z logistično in/ali finančno podporo.

18.

Odbor je pripravljen še naprej prispevati k ozaveščanju o državljanski pobudi, zlasti z vsakoletno organizacijo dneva evropske državljanske pobude kot foruma za dialog, izmenjavo najboljših praks in mreženje, na katerem Komisijo praviloma zastopa član Komisije.

19.

Odbor vsako leto predstavi poročilo, v katerem v tesnem sodelovanju z mrežo nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij oceni vključenost civilne družbe v pripravo nacionalnih programov reform. O tem poročilu se razpravlja na plenarnem zasedanju pred spomladanskim Evropskim svetom.

Odbor povabi pristojnega člana Komisije, da sodeluje v razpravi in predstavi letni pregled trajnostne rasti.

20.

21.

Odbor in Komisija sodelujeta pri spodbujanju uvedbe ter zagotavljanju upravljanja in delovanja mehanizmov civilne družbe, ki so namenjeni spremljanju izvajanja ustreznih delov trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami. Odbor ob podpori Komisije usklajuje skupna srečanja predstavnikov civilne družbe EU in tretjih držav o izvajanju trgovinskih sporazumov.

22.

23.

Ker je komuniciranje o EU odgovornost vseh institucij in organov EU, bosta Komisija in Odbor še naprej vzdrževala redne stike med seboj in z institucijami EU, tudi na ravni višjega vodstva, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z obveščanjem in komuniciranjem.

24.

25.

26.

Predstavništva Komisije v državah članicah in kontaktna točka Odbora za vsako posamezno državo članico se medsebojno obveščajo o svojih komunikacijskih načrtih in si skupaj prizadevajo za sodelovanje pri dogodkih, ki jih organizirajo, kadar je to primerno. Kadar je to primerno in izvedljivo z vidika logistike, lahko Odbor v skladu z dogovorom za svoje pobude uporablja prostore predstavništev Komisije v državah članicah. Po potrebi in kadar je to ustrezno, poteka tudi posvetovanje z informacijskimi pisarnami Evropskega parlamenta.

Okrepljeno sodelovanje s predstavništvi Komisije lahko vključuje podporo pri organizaciji lokalnih dogodkov Odbora, na primer s povabili novinarjem na medijske dogodke Odbora, po možnosti v prostorih predstavništev, izmenjavo informacij in morebitne stike z mediji, če sredstva to dopuščajo in v skladu s pravili o varstvu podatkov.

Odbor lahko organizira seje vodij predstavništev s fizično prisotnostjo, v hibridni obliki ali prek spleta, kadar koli obstaja skupni dogovor o konkretnih potrebah in ciljih takih dogodkov.

27.

28.