|
18.5.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 139/116 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/769
z dne 13. aprila 2022
o skladnosti ciljev uspešnosti, vključenih v osnutek načrta izvedbe, ki ga je Litva predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z vseevropskimi cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje
(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 2290)
(Besedilo v litovskem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) ter zlasti člena 11(3), točka (c), prvi odstavek, Uredbe,
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu (2) ter zlasti člena 14(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
SPLOŠNE UGOTOVITVE
|
(1) |
V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 je treba vzpostaviti načrt izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja. Poleg tega morajo države članice v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja pripraviti zavezujoče cilje uspešnosti. Ti cilji uspešnosti morajo biti skladni z vseevropskimi cilji, ki jih je Komisija sprejela za zadevno referenčno obdobje. Komisija mora oceniti, ali so predlagani cilji uspešnosti iz osnutkov načrtov izvedbe, ki so jih pripravile države članice, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti na podlagi meril za ocenjevanje iz Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. |
|
(2) |
Izbruh pandemije COVID-19 je od prvega četrtletja leta 2020 močno vplival na sektor zračnega prometa in znatno zmanjšal obseg zračnega prometa v primerjavi z ravnmi pred pandemijo zaradi ukrepov, ki so jih države članice in tretje države sprejele za zajezitev pandemije. |
|
(3) |
Vseevropski cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje so bili prvotno določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2019/903 (3). Ker so bili vseevropski cilji uspešnosti in osnutki načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje, ki so jih države članice nato predložile, pripravljeni pred izbruhom pandemije COVID-19, v njih ni bilo mogoče upoštevati posledično znatno spremenjenih okoliščin za zračni promet. |
|
(4) |
V odziv na vpliv pandemije COVID-19 na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa so bili v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1627 (4) določeni izredni ukrepi za tretje referenčno obdobje, ki odstopajo od določb Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317. V skladu s členom 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2020/1627 je Komisija 2. junija 2021 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2021/891 (5) o določitvi revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje. |
|
(5) |
Komisija ugotavlja, da naj bi po srednji napovedi prometa službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) iz oktobra 2021 zračni promet na ravni Unije v letu 2023 dosegel ravni pred pandemijo in jih leta 2024 presegel. Vendar je stopnja negotovosti glede razvoja prometa še posebej visoka zaradi tveganj, povezanih z razvojem epidemioloških razmer v zvezi s COVID-19. Komisija tudi ugotavlja, da bo po pričakovanjih okrevanje prometa v državah članicah neenakomerno. |
|
(6) |
Vse države članice so pripravile in sprejele osnutke načrtov izvedbe, ki vsebujejo revidirane lokalne cilje uspešnosti za tretje referenčno obdobje, ki so bili Komisiji predloženi v oceno do 1. oktobra 2021. Po preverjanju popolnosti navedenih osnutkov načrtov izvedbe je Komisija od držav članic zahtevala, naj do 17. novembra 2021 predložijo posodobljene osnutke načrtov izvedbe. Ocena Komisije iz tega sklepa temelji na posodobljenem osnutku načrta izvedbe, ki ga je predložila Litva. |
|
(7) |
Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004, je Komisiji predložil poročilo z nasveti glede ocene osnutkov načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje. |
|
(8) |
V skladu s členom 14(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti, ki jih je predlagala Litva, na podlagi meril za ocenjevanje iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi in ob upoštevanju lokalnih okoliščin. Komisija je za vsako ključno področje uspešnosti in z njim povezane cilje uspešnosti oceno dopolnila s pregledom osnutkov načrtov izvedbe glede elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. |
|
(9) |
Ker Litva nima letališča, ki bi spadalo na področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 v zvezi s tretjim referenčnim obdobjem, osnutek načrta izvedbe za tretje referenčno obdobje ne vsebuje lokalnih ciljev uspešnosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih. Zato se ugotovitve iz tega sklepa nanašajo samo na navigacijske službe zračnega prometa na ruti. |
OCENA KOMISIJE
Ocena osnutkov ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti
|
(10) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je Komisija na podlagi merila iz točke 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenila skladnost ciljev, ki jih je predložila Litva glede učinkovitosti upravljanja varnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Navedena ocena je bila izvedena ob upoštevanju lokalnih okoliščin in dopolnjena s pregledom ukrepov, načrtovanih za doseganje varnostnih ciljev glede elementov iz točke 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. |
|
(11) |
Osnutki ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je predlagala Litva glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(12) |
Komisija je ugotovila, da so osnutki varnostnih ciljev, ki jih je Litva predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa (Oro Navigacija), enaki vseevropskim varnostnim ciljem za vsako koledarsko leto od leta 2021 do leta 2024. |
|
(13) |
Komisija ugotavlja, da osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Litva, določa ukrepe za podjetje Oro Navigacija za doseganje lokalnih varnostnih ciljev, kot so uvedba novega sistema upravljanja zračnega prometa z dodatnimi varnostnimi funkcijami, redni pregledi varnostne politike, ki upoštevajo nacionalne in mednarodne predpise, okrepljeno usposabljanje glede varnosti in okrepljeno civilno-vojaško sodelovanje. |
|
(14) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 12 in 13 bi bilo treba osnutke ciljev, vključene v osnutek litovskega načrta izvedbe, oceniti kot skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti. |
Ocena osnutkov ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja
|
(15) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila na podlagi merila iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je predložila Litva glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo. V skladu s tem so bili predlagani cilji iz osnutka litovskega načrta izvedbe primerjani z ustreznimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), razpoložljivem ob sprejemanju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021. Navedena ocena je bila izvedena ob upoštevanju lokalnih okoliščin in dopolnjena s pregledom ukrepov, načrtovanih za doseganje ciljev glede okolja iz točke 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. |
|
(16) |
Za koledarsko leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki je bil prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj se je obdobje za uporabo navedenega cilja izteklo in je njegovo izvajanje tako postalo dokončno, brez možnosti retroaktivne prilagoditve. Zato države članice niso bile naprošene, da v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih do 1. oktobra 2021, revidirajo svoje lokalne cilje uspešnosti za koledarsko leto 2020 na ključnem področju uspešnosti glede okolja. Zato bi morala biti skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede okolja z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti ocenjena za koledarska leta 2021, 2022, 2023 in 2024. |
|
(17) |
Osnutki ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki jih je predlagala Litva, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti za tretje referenčno obdobje iz ERNIP, izražene kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:
|
|
(18) |
Komisija ugotavlja, da so osnutki ciljev glede okolja, ki jih je predlagala Litva, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako koledarsko leto od leta 2021 do leta 2024. |
|
(19) |
V zvezi s točko 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi 2019/317 Komisija ugotavlja, da je Litva v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo podaljšanje postopkov zračnega prostora prostih rut v baltskem funkcionalnem bloku zračnega prostora do februarja 2022, ter ukrepe, ki jih v načrtu ERNIP priporoča upravitelj omrežja, vključno z načrtom prenosa za navigacijo na podlagi zmogljivosti in večjo ponovno konfiguracijo zračnega prostora. |
|
(20) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 18 in 19 bi bilo treba osnutke ciljev, vključene v osnutek litovskega načrta izvedbe, oceniti kot skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja. |
Ocena osnutkov ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti
|
(21) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je predložila Litva glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let. V skladu s tem so bili predlagani cilji iz osnutka litovskega načrta izvedbe primerjani z ustreznimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, razpoložljivem ob sprejemanju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021. Navedena ocena je bila izvedena ob upoštevanju lokalnih okoliščin in dopolnjena s pregledom ukrepov, načrtovanih za doseganje ciljev glede zmogljivosti iz točke 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. |
|
(22) |
Za koledarsko leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, ki je bil prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj se je obdobje za uporabo navedenega cilja izteklo in je njegovo izvajanje tako postalo dokončno, brez možnosti retroaktivne prilagoditve. Zato države članice niso bile naprošene, da v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih do 1. oktobra 2021, revidirajo svoje lokalne cilje uspešnosti za koledarsko leto 2020 na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti. Zato bi morala biti skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti ocenjena za koledarska leta 2021, 2022, 2023 in 2024. |
|
(23) |
Osnutki ciljev glede zmogljivosti na rutah, ki jih je Litva predlagala za tretje referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, ter ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:
|
|
(24) |
Komisija ugotavlja, da so osnutki ciljev glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Litva, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako koledarsko leto od leta 2021 do leta 2024. |
|
(25) |
V zvezi s točko 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da je Litva v osnutku načrta izvedbe predstavila več ukrepov za doseganje lokalnih ciljev glede zmogljivosti na rutah. Ti ukrepi vključujejo optimizacijo zračnega prostora centra območne kontrole v Vilni, uvedbo novega sistema upravljanja zračnega prometa in uvedbo novega sistema razporejanja dela kontrolorjev zračnega prometa leta 2022. |
|
(26) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 24 in 25 bi bilo treba osnutke ciljev, vključene v osnutek litovskega načrta izvedbe, oceniti kot skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti. |
Ocena osnutkov ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti
|
(27) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, je bila na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je predložila Litva glede ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Ta merila vključujejo trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem referenčnem obdobju, dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v drugem in tretjem referenčnem obdobju (2015–2024) ter izhodiščno vrednost za ugotovljene stroške na enoto na ravni območja zaračunavanja v primerjavi s povprečno vrednostjo območij zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno delovno in gospodarsko okolje. |
|
(28) |
Ocena ciljev glede stroškovne učinkovitosti na ruti je bila izvedena ob upoštevanju lokalnih okoliščin. Dopolnjena je bila s pregledom ključnih dejavnikov in parametrov, na katerih temeljijo navedeni cilji, kot je določeno v točki 2.1(d) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. |
|
(29) |
Osnutki ciljev glede stroškovne učinkovitosti na rutah, ki jih je predlagala Litva za tretje referenčno obdobje, so:
|
|
(30) |
V zvezi z merilom iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da madžarski trend ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v tretjem referenčnem obdobju znaša –0,1 % ne dosega trenda na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša +1,0 %. |
|
(31) |
V zvezi z merilom iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da litovski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v drugem in tretjem referenčnem obdobju znaša –2,0 %, kar je bolje od dolgoročnega trenda na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,3 %. |
|
(32) |
V zvezi z merilom iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da litovska izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto znaša 37,64 EUR v realnih cenah iz leta 2017 (v nadaljnjem besedilu: EUR2017) in je za 42,7 % višja od povprečne izhodiščne vrednosti 26,39 EUR v EUR2017 zadevne primerjalne skupine. Komisija ugotavlja, da so ugotovljeni stroški na enoto na ruti za Litvo še naprej višji od povprečja primerjalne skupine v celotnem tretjem referenčnem obdobju, pri čemer razlika znaša 23,0 % za leto 2024. |
|
(33) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 30 in 31, je jasno, da Litva s precejšnjo razliko presega trend ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni v tretjem referenčnem obdobju in tudi dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni. Poleg tega so litovski ugotovljeni stroški na enoto leta 2024 nižji od izhodiščnih vrednosti za leto 2014 in so stabilni v primerjavi z izhodiščno vrednostjo za leto 2019. Ne glede na razliko med litovsko izhodiščno vrednostjo in povprečjem primerjalne skupine, ugotovljeno v uvodni izjavi 32, je za Litvo razvoj stroškovne učinkovitosti boljši od trendov na ravni Unije, kar zagotavlja zadostno podlago za vzpostavitev skladnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za tretje referenčno obdobje. |
|
(34) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 27 do 33 bi bilo treba osnutke ciljev, vključene v osnutek litovskega načrta izvedbe, oceniti kot skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti. |
SKLEPNE UGOTOVITVE
|
(35) |
Komisija je na podlagi ocene iz uvodnih izjav 10 do 34 ugotovila, da so cilji uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Litva, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti. |
|
(36) |
Komisija ugotavlja, da so nekatere države članice izrazile namero, da bodo v svoje stroškovne osnove za tretje referenčno obdobje vključile stroškovne postavke v zvezi z odkrivanjem brezpilotnih zrakoplovov na letališčih. Na podlagi elementov iz osnutkov načrtov izvedbe ni bilo mogoče natančno določiti, v kolikšni meri so države članice take ugotovljene stroške vključile v svoje stroškovne osnove za tretje referenčno obdobje, in če so bili taki stroški vključeni, v kolikšni meri so nastali v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa in bi se zato lahko šteli za upravičene v okviru načrta izvedbe in ureditve pristojbin. Službe Komisije so vsem državam članicam poslale ad hoc zahtevo po informacijah, da bi zbrale ustrezne informacije, in bodo nadalje proučile sporočene stroške odkrivanja brezpilotnih zrakoplovov na letališčih v okviru preverjanja skladnosti s cenami na enoto. Ta sklep ne posega v ugotovitve in sklepe Komisije o temi stroškov odkrivanja brezpilotnih zrakoplovov. |
|
(37) |
V odziv na vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je Unija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je ruskim letalskim prevoznikom, zrakoplovom, registriranim v Rusiji, ter zrakoplovom, ki niso registrirani v Rusiji in so v lasti ali zakupu ali pod drugim nadzorom katere koli ruske fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, prepovedala pristanek na ozemlju Unije, vzletanje z njega ali prelete čezenj. Zaradi teh ukrepov se je zračni promet v zračnem prostoru nad ozemljem Unije zmanjšal. Vendar učinek na ravni Unije ne bi smel biti primerljiv z zmanjšanjem zračnega prometa zaradi izbruha pandemije COVID-19 marca 2020. Zato je primerno ohraniti obstoječe ukrepe in postopke za izvajanje načrta izvedbe in ureditve pristojbin v tretjem referenčnem obdobju – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Cilji uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Litva v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004, navedeni v Prilogi k temu sklepu, so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje iz Izvedbenega sklepa (EU) 2021/891.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Litvo.
V Bruslju, 13. aprila 2022
Za Komisijo
Adina VĂLEAN
članica Komisije
(1) UL L 96, 31.3.2004, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (UL L 56, 25.2.2019, str. 1).
(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/903 z dne 29. maja 2019 o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za tretje referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2020 in konča 31. decembra 2024 (UL L 144, 3.6.2019, str. 49).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1627 z dne 3. novembra 2020 o izrednih ukrepih za tretje referenčno obdobje (2020–2024) načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu zaradi pandemije COVID-19 (UL L 366, 4.11.2020, str. 7).
(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/891 z dne 2. junija 2021 o določitvi revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za tretje referenčno obdobje (2020–2024) in razveljavitvi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/903 (Besedilo velja za EGP) (UL L 195, 3.6.2021, str. 3).
PRILOGA
Cilji uspešnosti, vključeni v osnutek načrta izvedbe, ki ga je Litva predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE VARNOSTI
Učinkovitost upravljanja varnosti
|
Litva |
Cilji glede učinkovitosti upravljanja varnosti, izraženi kot raven izvajanja, ki sega od ravni EASA A do D |
||||
|
Zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa |
Cilj upravljanja varnosti |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
|
Oro Navigacija |
Varnostna politika in cilji |
C |
C |
C |
C |
|
Obvladovanje varnostnega tveganja |
D |
D |
D |
D |
|
|
Zagotavljanje varnosti |
C |
C |
C |
C |
|
|
Spodbujanje varnosti |
C |
C |
C |
C |
|
|
Kultura varnosti |
C |
C |
C |
C |
|
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE OKOLJA
Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo
|
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
|
Osnutki litovskih ciljev glede okolja na rutah , izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo |
1,93 % |
1,92 % |
1,92 % |
1,92 % |
|
Referenčne vrednosti za Litvo |
1,93 % |
1,92 % |
1,92 % |
1,92 % |
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE ZMOGLJIVOSTI
Povprečne minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let na ruti
|
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
|
Osnutki litovskih ciljev glede zmogljivosti na ruti v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let |
0,01 |
0,03 |
0,03 |
0,03 |
|
Referenčne vrednosti za Litvo |
0,01 |
0,03 |
0,03 |
0,03 |
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI
Ugotovljeni stroški na enoto na ruti za navigacijske službe zračnega prometa
|
Litovsko območje zaračunavanja na ruti |
Izhodiščna vrednost za leto 2014 |
Izhodiščna vrednost za leto 2019 |
2020–2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
|
Osnutki ciljev glede stroškovne učinkovitosti na ruti , izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto na ruti (v realnih cenah iz leta 2017) |
45,12 EUR |
37,64 EUR |
50,51 EUR |
44,40 EUR |
41,02 EUR |
37,52 EUR |