IMMC.COM%282025%2925%20final.SLV.xhtml.1_SL_annexe_proposition_cp_part1

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.1.2025

COM(2025) 25 final

PRILOGA

k

Predlogu IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10157/21 INIT; ST 10157/21 ADD 1) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Latvijo

{SWD(2025) 10 final}

PRILOGA

PODROČJE 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

A. KOMPONENTA 1: PODNEBNE SPREMEMBE IN OKOLJSKA TRAJNOSTNOST

Splošni cilj te komponente latvijskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k zelenemu prehodu in zlasti k okoljskim ciljem blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam. Vsaka podkomponenta se osredotoča na nekatere izzive zelenega prehoda. Podkomponenta 1.1 se osredotoča na trajnostno mobilnost, da bi se zmanjšale emisije v prometnem sektorju, zlasti v Rigi in na njenem obrobju, in sicer z naložbami v čisto infrastrukturo javnega prevoza (zlasti železniškega). Podkomponenta 1.2 je namenjena predvsem povečanju energijske učinkovitosti s podpiranjem različnih programov energetske prenove v javnih in zasebnih stavbah ter podpiranjem trajnostnih energetskih omrežij. Nazadnje, podkomponenta 1.3 prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam s preprečevanjem tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so požari in poplave.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države v zvezi s prometom, zlasti glede njegove trajnostnosti, energijske učinkovitosti in energetskih povezav (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019). Prispeva tudi k dajanju prednosti zrelim javnim naložbenim projektom v začetni fazi ter osredotočanju na zeleni in digitalni prehod, zlasti čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, ter trajnostno prometno infrastrukturo (priporočilo 3203 za posamezno državo iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: Ozelenitev metropolitanskega prometnega sistema Rige

Splošni cilj ukrepa je prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v Latviji s poudarkom na prometu, ki predstavlja največji vir emisij toplogrednih plinov (28,5 % skupnih emisij toplogrednih plinov (brez rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva) v letu 2018 in 36,7 % emisij toplogrednih plinov, ki niso vključene v ETS). Ta ukrep se osredotoča zlasti na metropolitansko območje Rige, ki zajema približno 65 % latvijskega prebivalstva. Poseben cilj je utrditev in racionalizacija trenutno razdrobljenega prometnega sistema, da se spodbudi uporaba javnega prevoza.

Ukrep vključuje splošno prenovo metropolitanskega prometnega sistema v Rigi. Vzpostavijo se omrežje multimodalnega javnega prevoza z enotnim in skladnim voznim redom, enotno politiko cen in popustov ter enotnim sistemom vozovnic.

Ukrep se izvede do 31. decembra 2025.

Naložbe: 1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi

Splošni cilj tega ukrepa je izboljšati metropolitansko prometno infrastrukturo Rige. Ukrep vključuje program naložb v čisto mobilnost in infrastrukturo s poudarkom na železniških rešitvah (elektrifikacija 100 km železnice, južni del osrednje železniške postaje v Rigi), brezemisijskem javnem prevozu (pridobitev 17 električnih avtobusov in sedmih polnilnih postaj za električne avtobuse) in gradnji kolesarskih stez. To dopolnjuje gradnja vozlišča javnega prevoza (avtobus/električni avtobus, tramvaj in trolejbus), osem točk mobilnosti, razširitev tramvajske proge za 2,2 km in trolejbusna proga za 0,3 km, da se podpre uporaba multimodalnega prevoza.

Ukrep se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 1.2.1.1.i Izboljšanje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb in prehod na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov

Splošni cilj tega ukrepa je izboljšati energetsko učinkovitost stavb. Ker energija, porabljena v stavbnem sektorju, predstavlja do 40 % porabe končne energije, se pričakuje, da bo ukrep zmanjšal vpliv na okolje in prispeval k blažitvi podnebnih sprememb. Drug cilj je zmanjšati stroške energije za prebivalce in povečati raven zanesljivosti oskrbe z energijo. Drugi posebni cilji vključujejo zmanjšanje stopnje energetske revščine in podpiranje zaposlovanja. Ta ukrep se osredotoča zlasti na večstanovanjske stavbe.

Ukrep je sestavljen iz podpornega programa za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb. Ima obliko finančnega instrumenta (posojila) s kapitalskim popustom v višini do 49 % zneska posojila. Pomoč je na voljo le za stavbe, za katere se pričakuje, da bo projekt dosegel vsaj 30-odstotni prihranek energije.

Ukrep se izvaja od 1. septembra 2021 do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 1.2.1.2.i Povečanje energetske učinkovitosti pri poslovanju v obliki kombiniranega finančnega instrumenta

Splošni cilj tega ukrepa je izboljšati energetsko učinkovitost latvijskih podjetij. Naložbe v energetsko učinkovitost podjetij so namenjene spodbujanju racionalne rabe energetskih virov, zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in podnebje ter izboljšanju produktivnosti, konkurenčnosti in izvozne zmogljivosti podjetij. Ta ukrep se osredotoča zlasti na podjetja.

Prvi steber ukrepa je sestavljen iz podpornega programa v obliki kombiniranega finančnega instrumenta (posojilo z nepovratnimi sredstvi v obliki kapitalskega popusta). Naložbeni program financira naložbe podjetij v izboljšanje energetske učinkovitosti, uvajanje tehnologij obnovljivih virov energije ter naložbe v trajnostni promet in uvajanje novih energetsko učinkovitih tehnologij v proizvodnjo. Drugi steber ukrepa sestavljajo nepovratna sredstva za razvoj (z industrijskimi raziskavami, eksperimentalnim razvojem, študijami izvedljivosti) novih proizvodov in tehnologij, povezanih z nizkoogljičnim gospodarstvom, odpornostjo proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje.

Ukrep se izvaja od 1. januarja 2022 do 31. avgusta 2026.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 1 ;

(II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 2 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 3 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 4 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložbe: 1.2.1.3.i Izboljšanje občinskih stavb in infrastrukture s spodbujanjem prehoda na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in izboljšanjem energijske učinkovitosti

Splošni cilj tega ukrepa je izboljšati energetsko učinkovitost latvijskih občinskih stavb. Velik del obstoječih občinskih stavb je bil zgrajen, preden so se povečale toplotne zahteve za stavbe, zato je njihova energijska učinkovitost nizka. Natančneje, cilj ukrepa je izboljšati energetsko učinkovitost lokalnih vladnih stavb in infrastrukture, da bi zmanjšali letno porabo primarne energije in emisije toplogrednih plinov. Kot dopolnilni cilj je cilj tega ukrepa zmanjšati stroške vzdrževanja občinskih stavb.

Ukrep vključuje naložbe v energetsko učinkovito prenovo stavb v lasti lokalne uprave (in mešanih nepremičnin, pri katerih so občine večinski delničarji), vključno s stavbami, namenjenimi socialnim stanovanjem, zdravstvenemu varstvu, izobraževanju in socialnim storitvam.

Ukrep se izvaja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2025.

Naložbe: 1.2.1.4.i Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb javnega sektorja, vključno z zgodovinskimi stavbami

Splošni cilj tega ukrepa je izboljšati energetsko učinkovitost latvijskega javnega stavbnega fonda. Uporablja se za stavbe v lasti osrednje vlade, vključno z zgodovinskimi. Cilj ukrepa je izboljšati njihovo energijsko učinkovitost, spodbuditi prehod na energijo iz obnovljivih virov pri proizvodnji energije in doseči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Ukrep vključuje naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti javnih stavb. Pomoč zagotavlja, da izvajanje vseh projektov v povprečju privede do vsaj 30-odstotnega prihranka energije v okviru programa.

Ukrep se izvaja od 1. januarja 2022 do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 1.2.1.5.i Posodobitev prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije

Splošni cilj tega ukrepa je prispevati k doseganju ciljev podnebne nevtralnosti z vzpostavitvijo trajnostne omrežne infrastrukture, v kateri se lahko lažje uporabljajo zelene tehnologije, zlasti vetrne. Naložbe v zeleno preobrazbo elektroenergetskih omrežij in digitalne infrastrukture so potrebne za zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo z električno energijo za elektromobilnost ter trajnostno in učinkovito delovanje sistema. Cilj ukrepa je prispevati k sinhronizaciji baltskih elektroenergetskih sistemov s celinskimi evropskimi omrežji ter k ciljem in dejavnostim načrta za povezovanje baltskega trga z električno energijo.

Ukrep vključuje neposredne naložbe v nadgradnjo elektroenergetskega omrežja, razvoj rešitev IT za povečanje prožnosti in varnosti prenosnega in distribucijskega sistema ter vzpostavitev med drugim nacionalne platforme za izmenjavo in shranjevanje podatkov o trgu električne energije ter avtomatiziranega pametnega merilnega sistema. Z ukrepom se izboljšajo tudi regulativni okvir in omogočitveni pogoji za olajšanje uvajanja vetrne energije na kopnem na državnih gozdnih zemljiščih ter zmanjšanje pravne negotovosti za naložbe v vetrno energijo. Ukrep se izvaja od 1. januarja 2022 do 31. avgusta 2026.

Reforma: 1.3.1.r Sistem za obvladovanje nesreč Prilagajanje podnebnim spremembam, reševalne službe in storitve hitrega odzivanja

Splošni cilj tega ukrepa je prispevati k podnebnim ciljem s krepitvijo zmogljivosti za odzivanje na nesreče in gasilske reševalne službe. Ukrep prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam s skrajšanjem odzivnega časa gasilskih reševalnih služb (v okviru splošnejše reforme, ki vključuje različne službe ministrstva za notranje zadeve pod eno streho). Cilj ukrepa je prispevati k blažitvi podnebnih sprememb s preusmeritvijo teh storitev v nove energijsko učinkovite stavbe.

Ukrep zajema gradnjo osmih novih energetsko učinkovitih centrov za obvladovanje nesreč.

Ukrep se izvaja od 1. januarja 2022 do 31. marca 2026.

1.3.1.2.i Naložbe v infrastrukturo za zmanjšanje poplavne ogroženosti

Splošni cilj tega ukrepa je prispevati k prilagajanju podnebnim spremembam s preprečevanjem poplav. Vodi k izvajanju naložbenih projektov za zaščito pred poplavno nevarnostjo.

Ukrep vključuje naložbe v infrastrukturo za zmanjšanje poplavne ogroženosti, vključno s prenovo in obnovo polderskih črpalnih postaj, obnovo zaščitnih nasipov in kanala.

Ukrep se izvaja od 1. januarja 2022 do 31. avgusta 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
1	Ozelenitev metropolitanskega prometnega sistema Rige	Mejnik	Usklajen pristop k načrtovanju, naročanju in organizaciji metropolitanskega območja Rige	Za načrtovanje, naročanje in organizacijo metropolitanskega območja Rige je bil izveden usklajen pristop.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Dokončanje potrebnih ukrepov za izvajanje usklajenega pristopa. To med drugim vključuje: — ustanovitev delovne skupine za usklajevanje načrtovanja javnega prevoza na metropolitanskem območju Rige; — Načrt javnega prevoza na metropolitanskem območju Rige je bil sprejet v skladu z razvojem železniškega potniškega prometa v Latviji.
2	Ozelenitev metropolitanskega prometnega sistema Rige	Mejnik	Reforma javnega prevoza RMA	Začetek uporabe enotnega omrežja multimodalnih poti javnega prevoza za metropolitansko območje Rige	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Začetek uporabe omrežja multimodalnih javnih prevoznih poti za metropolitansko območje Rige z enotnim in usklajenim voznim redom, enotno politiko cen in popustov ter enotno vozovnico za integrirano metropolitansko območje javnega prevoza v Rigi
3	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Tarča	Dolžina vzpostavljenih električnih železniških prog in nadgrajena obstoječa železnica za potniški promet		Kilometri	0	100	Q1	2026	Elektrifikacija (sprememba kontaktnega omrežja za prehod na sistem elektrifikacije 25 kV, povečanje skupne dolžine elektrificiranih prog) in povezane dejavnosti (gradnja električnih odsekov tirov, prilagoditev sistemov signalizacije).
4	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Mejnik	Podpis pogodb za nadgradnjo osrednje železniške postaje v Rigi	Podpisane pogodbe	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2025	Podpis pogodb za gradbena dela in nadzor gradbenih del na južnem delu osrednje železniške postaje v Rigi. Gradbena dela na južnem delu osrednje železniške postaje v Rigi vključujejo polaganje streh, gradnjo fasade, streho perona, zaključna dela, infrastrukturo za dostop potnikov, mehanska, električna in vodovodna dela.
4a	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Mejnik	Nadgrajena osrednja železniška postaja v Rigi	Dokončana gradbena dela v osrednji postaji v Rigi	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2026	Dokončana gradbena dela na južnem delu osrednje železniške postaje v Rigi: streha, fasada, krošnja, zaključna dela, dostop potnikov, mehanska, električna in vodovodna dela.
5	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Tarča	Brezemisijske naložbe v promet (električni avtobusi in polnilne postaje)		Številka	0	24	Q3	2026	Dokončajo se naslednje brezemisijske naložbe v promet: — Dobava 17 električnih avtobusov — Gradnja sedmih polnilnih postaj za avtobuse
5a	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Mejnik	Dokončani projekti javne prometne infrastrukture	Dokončani projekti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2026	Dokonča se naslednja prometna infrastruktura: -Eno vozlišče javnega prevoza (avtobus/električni avtobus, tramvaj in trolejbus) -Osem točk mobilnosti -Razširitev tramvajske proge za 2,2 km -Razširitev trolejbusne proge za 0,3 km
6	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Tarča	Dolžina novozgrajene ali prenovljene kolesarske infrastrukture v mestih Riga in Pieriga (del metropolitanskega območja Rige)		Kilometri	0	52	Q3	2026	Začetek delovanja na novo zgrajene ali prenovljene kolesarske infrastrukture.
7	1.2.1.1.i Izboljšanje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb in prehod na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Začetek veljavnosti podpornega programa za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb	Začetek veljavnosti podpornega programa za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Začetek veljavnosti podpornega programa za izboljšanje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb z merili za upravičenost, ki odražajo zahteve veljavnega področja intervencije „025a – prenova obstoječih stanovanj za energijsko učinkovitost, predstavitveni projekti in podporni ukrepi, ki izpolnjujejo merila energijske učinkovitosti“ iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
8	1.2.1.1.i Izboljšanje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb in prehod na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov	Tarča	Odobreni projekti v vrednosti najmanj 40 097 400 EUR		EUR	0	40 097 400	Q3	2024	Odobreni projekti po Altumu v vrednosti najmanj 40 097 400 EUR. Odobri ga institucija za financiranje razvoja Altum.
9	1.2.1.1.i Izboljšanje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb in prehod na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov	Tarča	Zmanjšanje porabe primarne energije v večstanovanjskih stavbah z izboljšano energetsko učinkovitostjo		MWh/ Leto	0	14 423	Q3	2026	Zmanjšanje porabe primarne energije v večstanovanjskih stavbah, ki imajo koristi od izboljšanih energijsko učinkovitih prenov v okviru ukrepa.
10	1.2.1.2.i Povečanje energetske učinkovitosti pri poslovanju v obliki kombiniranega finančnega instrumenta	Mejnik	Začetek veljavnosti podpornega programa za podjetniško energetsko učinkovitost	Začetek veljavnosti Uredbe	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Začetek veljavnosti uredbe, ki jo je odobril kabinet ministrov in ki podpira izvajanje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti podjetij. Podporni programi se izvajajo v obliki kombiniranega finančnega instrumenta, ki je vračljivo posojilo in kapitalski popust. Kot merila za upravičenost, ki odražajo zahteve za veljavno področje intervencije „024.ter – Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP ali velikih podjetjih ter podporni ukrepi, ki izpolnjujejo merila energijske učinkovitosti [3]“ iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, pogoji pomoči določajo minimalni prihranek primarne energije v višini 30 % za projekte energijske učinkovitosti v stavbah in opremi ter najmanj 30 % povprečnih prihrankov primarne energije v projektnem portfelju ukrepa mehanizma za okrevanje in odpornost (z vsaj 25 % za opremo za energijsko učinkovitost). Da se zagotovi doseganje rezultatov, pogoji vključujejo minimalni prag za prihranek energije na euro javnih sredstev, vloženih kot merilo za upravičenost za projekt. Pogoji vključujejo merila za upravičenost za zagotovitev skladnosti z načeli, da se ne škoduje bistveno, v skladu s smernicami o načelu, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter ustrezno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo. Podpora se zagotovi prek konkurenčnih razpisnih postopkov za projekte z najvišjimi pričakovanimi prihranki energije na en vloženi euro.
11	1.2.1.2.i Povečanje energetske učinkovitosti pri poslovanju v obliki kombiniranega finančnega instrumenta	Tarča	Načrtovani prihranki emisij toplogrednih plinov		Ekvivalent CO2 v t/leto	0	11 498	Q3	2026	Prihranki emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na tono na podlagi pričakovanih prihrankov emisij zaradi ukrepa.
12	1.2.1.2.i Povečanje energetske učinkovitosti pri poslovanju v obliki kombiniranega finančnega instrumenta	Tarča	Odobreni projekti v vrednosti najmanj 108 000 000 EUR		EUR	0	108 000 000	Q4	2024	Odobreni projekti, ki znašajo najmanj 108 000 000 EUR.
13	1.2.1.3.i Izboljšanje občinskih stavb in infrastrukture s spodbujanjem prehoda na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in izboljšanjem energijske učinkovitosti	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega okvira za podporni program za izboljšanje energetske učinkovitosti v občinski infrastrukturi, ki podpira projekte z načrtovanim zmanjšanjem primarne energije ali CO2 za vsaj 30 %.	Začetek veljavnosti vladne uredbe				Q4	2022	Začetek veljavnosti uredbe kabineta ministrov o določitvi izvedbenih pogojev za izboljšanje stavb in infrastrukture lokalne uprave, spodbujanju prehoda na uporabo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov in izboljšanju energijske učinkovitosti, pri čemer merila za upravičenost odražajo zahteve veljavnega področja intervencije „026a – ukrepi za energetsko okrevanje ali energijsko učinkovitost za javno infrastrukturo, predstavitveni projekti in podporni ukrepi, ki izpolnjujejo merila energijske učinkovitosti“ iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
14	1.2.1.3.i Izboljšanje občinskih stavb in infrastrukture s spodbujanjem prehoda na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in izboljšanjem energijske učinkovitosti	Tarča	Oddaja naročil za izvajanje projektov za izboljšanje energetske učinkovitosti za stavbe in infrastrukturo lokalne uprave v vrednosti najmanj 27 838 800 EUR		EUR	0	27 838 800	Q4	2024	Obvestilo o oddaji naročil za najmanj 27 838 800 EUR.
15	1.2.1.3.i Izboljšanje občinskih stavb in infrastrukture s spodbujanjem prehoda na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in izboljšanjem energijske učinkovitosti	Tarča	Zmanjšanje porabe primarne energije v občinskih stavbah in infrastrukturi		KWh/leto	0	4 544 563	Q4	2025	Zmanjšanje porabe primarne energije v občinskih stavbah in infrastrukturi, ki je posledica ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti v občinskih stavbah in infrastrukturi, podprtih v okviru ukrepa. Energetske izkaznice se lahko uporabijo za dokazovanje zmanjšanja porabe primarne energije. Cilj ukrepov je zmanjšati porabo primarne energije za vsaj 30 %.
16	1.2.1.4.i Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb javnega sektorja, vključno z zgodovinskimi stavbami	Mejnik	Začetek veljavnosti podpornega programa za izboljšanje energetske učinkovitosti v nacionalnih in zgodovinskih stavbah	Začetek veljavnosti podpornega programa za izboljšanje energetske učinkovitosti v nacionalnih in zgodovinskih stavbah, ki ga je odobril kabinet ministrov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Začetek veljavnosti podpornega programa za izboljšanje energijske učinkovitosti v nacionalnih in zgodovinskih stavbah z merili za upravičenost, ki odražajo zahteve iz področja intervencije 026a – Energetska obnova ali ukrepi za energijsko učinkovitost za javno infrastrukturo, predstavitveni projekti in podporni ukrepi, ki izpolnjujejo merila energijske učinkovitosti iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
17	1.2.1.4.i.Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb javnega sektorja, vključno z zgodovinskimi stavbami	Tarča	Obvestilo o oddaji naročila, ki znaša najmanj 16 769 200 EUR		EUR	0	16 769 200	Q3	2024	Obveščanje upravičencev o oddaji naročila, ki znaša najmanj 16 769 200 EUR.
18	1.2.1.4.i Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb javnega sektorja, vključno z zgodovinskimi stavbami	Tarča	Zmanjšanje porabe primarne energije v javnih stavbah z izboljšano energetsko učinkovitostjo		MWh/leto	0	3 875	Q3	2026	Zmanjšanje porabe primarne energije v javnih stavbah z izboljšano energijsko učinkovitostjo, ki je posledica naložb, podprtih v okviru ukrepa. Energetske izkaznice se lahko uporabijo za dokazovanje zmanjšanja porabe primarne energije.
19	1.2.1.5.i Posodobitev prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije	Tarča	Obvestilo o oddaji javnih naročil odobrenim projektom za 80 000 000 EUR.		EUR	0	80 000 000	Q1	2023	Obveščanje upravičencev o oddaji javnih naročil odobrenim projektom za 80 000 000 EUR.
20	1.2.1.5.i Posodobitev prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije	Tarča	Priključne točke za polnjenje električnih vozil in/ali namestitev mikroproizvodnje		Številka	0	2 060	Q3	2026	Skupno število obratovalnih priključnih mest za polnjenje električnih vozil in/ali obratovalno mikroproizvodnjo
21	1.2.1.5.i Posodobitev prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativnega okvira za zagotovitev prenosa električne energije, proizvedene iz OVE, v omrežja (vključno z uporabo gozdov in drugih javnih zemljišč za proizvodnjo vetrne energije) ter spodbujanje razvoja infrastrukture za vetrno energijo.	Začetek veljavnosti: a) zakonodaja/ureditev, ki daje državne gozdove na voljo za uvajanje vetrne energije, določa ustrezna območja za razvoj in jih daje na voljo za zbiranje ponudb zasebnih vlagateljev. b) Zakonodaja/uredba, ki zmanjšuje pravno negotovost za naložbe v vetrno energijo z določitvijo primerov, v katerih se lahko naložbe zavrnejo po oceni učinka, in z uvedbo hitrega mehanizma za reševanje takih primerov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Začetek veljavnosti: a) zakonodaja/ureditev, ki daje državne gozdove na voljo za uvajanje vetrne energije, določa ustrezna območja za razvoj in jih daje na voljo za zbiranje ponudb zasebnih vlagateljev; b) Zakonodaja/uredba, ki zmanjšuje pravno negotovost za naložbe v vetrno energijo z določitvijo primerov, v katerih se lahko naložbe zavrnejo po oceni učinka, in z uvedbo hitrega mehanizma za reševanje takih primerov. Ukrep zagotavlja skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, v skladu s smernicami za nebistveno škodovanje (2021/C58/01), zlasti kar zadeva vplive ukrepa na gozdove zaradi spremembe rabe zemljišč, in z okoljskim pravom EU.
22	1.3.1.r Sistem za obvladovanje nesreč Prilagajanje podnebnim spremembam, reševalne službe in storitve hitrega odzivanja	Mejnik	Objava poročila o izvajanju sistema obvladovanja tveganja nesreč	Objava informativnega poročila o izvajanju sistema obvladovanja tveganja nesreč, ki ga je odobril kabinet ministrov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Ministrstvo za notranje zadeve v dogovoru z institucijami, vključenimi v sistem obvladovanja nesreč, kabinetu ministrov objavi informativno poročilo o gradbiščih centrov za nesreče, gradbiščih in stroških na vsakem gradbišču ter okvirni časovni razpored izvajanja načrtov za obvladovanje nesreč, ki se bodo izvajali na vsaki lokaciji, in sklenitev gradbenih pogodb, vključno s poročilom. Poročilo vključuje tudi splošno poročilo o napredku reform in izvedbeni načrt v zvezi z naslednjimi komponentami reform: (I) krepitev tehničnih zmogljivosti (zlasti za nadgradnjo specializiranih reševalnih in reševalnih vozil), (ii) časovni razpored za izvajanje s tem povezanih rešitev IKT za obvladovanje nesreč ter (iii) napredek pri izvajanju usposabljanja in preventivnih ukrepov.
23	1.3.1.1.i Sistem za obvladovanje nesreč Prilagajanje podnebnim spremembam, reševalne službe in storitve hitrega odzivanja	Tarča	Gradnja skoraj 0 – centrov za obvladovanje nesreč in odzivanje na nesreče pri porabi energije		Številka	0	8	Q1	2026	Število novozgrajenih centrov, ki so dani v obratovanje. Naložba se uporabi za izgradnjo centrov za obvladovanje nesreč s skoraj ničelno porabo energije.
24	1.3.1.r Sistem za obvladovanje nesreč Prilagajanje podnebnim spremembam, reševalne službe in storitve hitrega odzivanja	Tarča	Skupna požarna površina za požare v naravi v petletnem obdobju (2020–2024)		Površina (hektarji)	3923,1	2 635,3	Q1	2025	Skupna površina, ki so jo prizadeli požari v naravi, se šteje za povprečje v zadnjih štirih zaporednih letih. Požari v naravi so opredeljeni kot šota, suha trava, lanska trava, grmovje, drevesa, strnišči posevkov, seno, ruševina in trs, gozdna zemljišča, posamezni gozdni požari, v skladu s skupno statistiko državne službe za požare in reševanje.
25	1.3.1.2.i Naložbe v infrastrukturo za zmanjšanje poplavne ogroženosti	Mejnik	Pogodbe o gradbenih delih, oddane za polovico skupnega števila obnove in obnove	Pogodbe o gradbenih delih, oddane za polovico skupnega števila obnove in obnove	%	0	50	Q4	2024	Naročila gradenj, oddana za vsaj 50 % skupnega števila obnove in obnove do 31. decembra 2024
26	1.3.1.2.i Naložbe v infrastrukturo za zmanjšanje poplavne ogroženosti	Tarča	Število zaključenih naložbenih projektov		Številka	0	21	Q3	2026	Dokončajo se naslednji projekti varstva pred poplavno ogroženostjo: ·Osem črpalnih postaj, vključno z i) črpalno postajo Reinis, ii) črpalno postajo Kulciems in iii) črpalno postajo Vezi; ·Dvanajst zaščitnih nasipov, med katerimi so i) Bernati polder, ii) Barta polder, iii) Rezekne levega nasipa, iv) nasipa Osa polder; ·En kanal. Za zagotovitev skladnosti z načeli, da se ne škoduje bistveno, v skladu s smernicami o načelu, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ukrep: I)po potrebi vključi „ustrezne presoje“ iz člena 6(3) direktive o habitatih, da se ocenijo vplivi predlaganih ukrepov na zaščitene vrste in habitate (kot so opredeljeni v direktivi o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in direktivi o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS)). Te ustrezne ocene bi bilo treba izvesti za vse projekte na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti ali v njihovi bližini; II)zagotoviti, da imajo območja, za katera se izvede ustrezna presoja, cilje ohranjanja, specifične za posamezno območje, in da so vzpostavljeni potrebni ohranitveni ukrepi v skladu z direktivo o habitatih; III)zagotoviti popolno skladnost z okvirno direktivo o vodah (Direktiva/2000/60/ES) in ne povzročati neto poslabšanja stanja vodnih teles v skladu s členom 4.7 te direktive.

B. KOMPONENTA 2: DIGITALNA PREOBRAZBA

Komponenta obravnava glavne digitalne izzive – pomanjkanje osnovnih in naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter slabo digitalno povezovanje podjetij. Poleg tega komponenta obravnava vse vidike digitalne preobrazbe – javni in zasebni sektor, znanja in spretnosti ter povezljivost. Naložbe so osredotočene predvsem na infrastrukturo in storitve.

Cilji komponente so prispevati k digitalni preobrazbi družbe in gospodarstva, vključno z okrevanjem po krizi zaradi COVID-19, z razvojem potrebne infrastrukture, zmogljivosti ter znanj in spretnosti; izboljšanje učinkovitosti, digitalnih postopkov in upravljanja podatkov v javni upravi; zagotavljanje podpore digitalni preobrazbi podjetij in izboljšanje povezljivosti.

Komponenta obravnava priporočila za posamezne države o znanjih in spretnostih ter izobraževanju odraslih (priporočilo 2 za posamezno državo št. 2, 2019, priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2020). Zlasti prispeva k povečanju kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja s poudarkom na digitalnih znanjih in spretnostih. Vključeni so ukrepi preusposabljanja in izpopolnjevanja za delavce in brezposelne, čeprav niso usmerjeni v nizko usposobljene delavce (priporočilo 2 za posamezno državo št. 2 iz leta 2019). Naložbe v digitalni prehod obravnavajo priporočila za posamezne države, povezana z naložbami (priporočila za posamezne države 3, 2019 in 3 iz leta 2020) – predvidene so naložbe v informacijske sisteme javnega sektorja, osnovna in napredna digitalna znanja in spretnosti, digitalno prilagajanje podjetij in povezljivost.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

B.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: 2.1.1.r Posodobitev nacionalnih procesov in storitev ter digitalna preobrazba

Cilj ukrepa je posodobiti javno upravo in njene storitve z digitalno preobrazbo, pri čemer se je treba osredotočiti na pomembne funkcije, procese in storitve javne uprave, ki še niso bili digitalno preoblikovani, se na novo razvijajo ali znatno krepijo.

Reforma vključuje vzpostavitev skupne konceptualne arhitekture IKT za storitve javne uprave in njihovo podporo pri upravljanju, pri čemer se opredelijo kvalitativne in kvantitativne metrike storitev. Izvajanje reforme usklajuje in upravlja nacionalna organizacija za upravljanje IKT, izvajanje posebnih nalog izvajanja reforme pa izvaja organ, pristojen za vsako nalogo.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

Naložbe: 2.1.1.1.i Posodobitev uprave in digitalna preobrazba storitev, vključno s poslovnim okoljem

Cilj ukrepa je preoblikovati storitve javne uprave in njihove procese izvajanja za učinkovito izvajanje digitalne preobrazbe gospodarstva.

Izvaja se z uporabo inovativnih tehnologij in pristopov, vključno z rešitvami umetne inteligence in strojnega učenja, pa tudi z uvedbo pristopa predvidevanja in odločanja, ki temelji na podatkih, k upravljanju storitev in postopkov ter zagotavljanjem celovitega izvajanja načela „samo enkrat“.

Ukrep zajema naložbe v 11 individualnih sistemov ali rešitev na vsaj naslednjih štirih področjih: 1) sektor notranjih zadev, vključno s civilno zaščito, nadzorom požarne varnosti in javno varnostjo; 2) kulturni sektor, vključno s kopičenjem dediščine arhivov, knjižnic, muzejev, kulturnih spomenikov in medijskih vsebin; 3) upravljanje pristaniških logističnih storitev; 4) podpora postopkom upravljanja IKT.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma: 2.1.2.r Povečanje učinkovitosti in interoperabilnosti pri uporabi nacionalnih virov IKT

Cilj reforme je preoblikovati pristop zagotavljanja IKT v javni upravi s centralizacijo zagotavljanja enotnih storitev souporabe IKT v kompetenčnih centrih, ki podpirajo več institucij.

Reforma vključuje razvoj centralnih sistemov in platform javne uprave ter konsolidacijo storitev računalniške infrastrukture, ki omogočajo avtomatizacijo in učinkovitost postopkov dobave, zagotavljajo čezmejni dostop do storitev javne uprave ter konsolidacijo storitev računalniške infrastrukture in infrastrukture za shranjevanje podatkov v javni upravi.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

Naložbe: 2.1.2.1.i Centralizirane platforme, sistemi in skupne storitve

Cilj naložbe je zagotoviti delovanje uprave kot ene same organizacije, kar bi vključevalo uvedbo standardiziranih podpornih funkcij, kot so računovodstvo, upravljanje osebja, računovodstvo in upravljanje virov.

Naložbo sestavljajo štiri platforme za izvajanje javnih storitev, pet sektorskih in podpornih platform ter šest skupnih platform in sistemov za občine.

Naložba se izvaja od 1. aprila 2022 do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 2.1.2.2.i Nacionalni oblak Latvije

Cilj naložbe je zagotoviti skupno računalniško infrastrukturo in storitve za upravljanje podatkov za javno upravo ter razviti kompetenčne centre za infrastrukturo IKT za shranjevanje in računalništvo podatkov javne uprave.

Naložba zajema razvoj zmogljivosti za shranjevanje in računalništvo v javnem sektorju v okviru štirih projektov, ki jih izvajajo latvijski državni radijski in televizijski center, latvijska nacionalna knjižnica, informacijski center ministrstva za notranje zadeve in ministrstvo za kmetijstvo. Zaradi naložbe se prek skupnih storitev računalništva v oblaku upravlja vsaj deset platform javne uprave in informacijskih sistemov.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma: 2.1.3.r. Razvoj gospodarstva podatkov o nacionalnem gospodarstvu in gospodarstva digitalnih storitev

Cilj reforme je zagotoviti razpoložljivost in souporabo javnih in zasebnih podatkov in storitev z vzpostavitvijo temeljev za razvoj in interoperabilnost podatkovnega in platformnega gospodarstva z evropskimi podatkovnimi prostori ter z zagotavljanjem souporabe podatkov v EU.

Reforma vključuje razvoj zmogljivosti javnega sektorja za upravljanje, izmenjavo in objavljanje naborov podatkov, ki jih ima na voljo za večkratno uporabo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Naložbe: 2.1.3.1.i Razpoložljivost, izmenjava in analiza podatkov

Cilji naložbe so spodbujanje souporabe podatkov v javnem sektorju ter med javnim in zasebnim sektorjem, uvedba načela „samo enkrat“ ter izmenjava podatkov v nacionalnem in evropskem prostoru.

Naložba zajema oblikovanje rešitev za nalaganje in predelavo podatkov z visoko razpoložljivostjo ter nabor podatkovnih objektov iz vsaj desetih različnih sektorjev in področij javne uprave, vključno z naslednjimi osmimi sektorji in področji: podjetja, znanost, okolje, finance, javna naročila, zdravstveno varstvo, veterinarstvo in kmetijstvo (geoprostorski podatki).

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma: 2.2.1.r. Ustvarjanje celotnega cikla podpore za digitalno preobrazbo podjetij z regionalno pokritostjo

Cilji reforme so vzpostavitev evropskega vozlišča za digitalne inovacije (EDIH), zagotovitev njegove regionalne prisotnosti prek regionalnih kontaktnih točk ter vzpostavitev enotnega in usklajenega podpornega ekosistema za olajšanje digitalne preobrazbe komercialnih dejavnosti.

Reforma vključuje vzpostavitev EDIH, enotne platforme/ekosistema, ki podpira digitalno preobrazbo kot točko „vse na enem mestu“ in vzpostavlja sistem za testiranje digitalne zrelosti; zagotavljanje, da regionalne kontaktne točke zagotavljajo naslednje nove podporne funkcije za digitalno preobrazbo: preskusi digitalne zrelosti v regijah; dostop do preizkušanja in pilotnega izvajanja; mentorstvo in usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti. Evropsko vozlišče za digitalne inovacije lahko za izvajanje svojih dejavnosti prejme sredstva iz drugih skladov EU, vključno s programom za digitalno Evropo.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

Naložbe: 2.2.1.1.i Podpora za vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in regionalnih kontaktnih točk

Cilj naložbe je okrepiti digitalno preobrazbo subjektov z zagotavljanjem prilagojenih podpornih ukrepov na podlagi ugotovljenih potreb subjektov po digitalizaciji.

Naložba zajema zagotavljanje podpore delovanju evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH). Delovanje evropskih vozlišč digitalne infrastrukture je strukturirano v delovne sklope, katerih cilj je subjektom zagotoviti časovni načrt za digitalno preobrazbo; predstavniki subjektov za usposabljanje ter opredelitev naložbenih in infrastrukturnih potreb. Podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost se ne nanaša na delovne sklope, za katere evropska vozlišča za digitalne inovacije prejmejo podporo v okviru programa za digitalno Evropo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 5 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 6 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 7 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 8 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V formalnih pogojih se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložbe: 2.2.1.2.i Podpora digitalizaciji postopkov v komercialnih dejavnostih

Cilja naložbe sta spodbujanje večje produktivnosti s ciljno usmerjenim vlaganjem virov in ustvarjanje večje dodane vrednosti v procesih subjekta.

Naložba je sestavljena iz sheme nepovratnih sredstev za digitalizacijo postopkov in funkcij v subjektih. Podpora se lahko dodeli za nakup rešitev IT, tako programske kot strojne, nakup senzorjev, nakup opreme IT, informacijsko infrastrukturo in izvajanje postopkov digitalnega povezovanja.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložbe: 2.2.1.3.i Podpora za uvajanje novih proizvodov in storitev v podjetja

Cilj naložbe je spodbujati ustvarjanje novih visokotehnoloških digitalnih proizvodov in storitev.

Naložba zajema shemo nepovratnih sredstev za uvedbo sodobne avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije v proizvodnih procesih in procesih razvoja storitev ter za podporo uvajanju rešitev e-trgovanja. Podprte dejavnosti za nove digitalne izdelke in storitve vključujejo študije izvedljivosti; industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj, vključno z izdelavo prototipov.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 9 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 10 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 11 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 12 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V formalnih pogojih se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložbe: 2.2.1.4.i Finančni instrumenti za olajšanje digitalne preobrazbe gospodarskih subjektov

Cilj naložbe je povečati produktivnost in učinkovitost proizvodnih procesov s podpiranjem naložb v orodja za digitalno preobrazbo.

Naložba zajema shemo podpore (posojilo ali vzporedno posojilo z možnostjo kapitalskega popusta) za spremembe v postopku proizvodnje ali razvoja storitev, digitalizacijo procesov v gospodarskih subjektih ali uvedbo rešitev industrije 4.0 (na primer: internet stvari, umetna inteligenca, strojno učenje, blokovna veriga, velepodatki, visokozmogljivostno računalništvo v oblaku).

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 13 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 14 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 15 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 16 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V formalnih pogojih se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložbe: 2.2.1.5.i Spodbujanje digitalne preobrazbe medijskih podjetij

Cilja naložbe sta olajšati digitalno preobrazbo medijskega sektorja in prilagajanje medijskih podjetij sodobnim trendom porabe medijev v digitalnem okolju.

Naložba zajema shemo podpore za naložbe v razvoj tehnoloških rešitev ter izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti ter poslovnih modelov v medijskem sektorju.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Reforma: 2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih

Cilji reforme so povečati stopnjo udeležbe odraslih v izobraževanju na 8 % (odrasli v starostni skupini 25–64 let) do 31. decembra 2025, olajšati doseganje drugih ciljev iz smernic za razvoj izobraževanja za obdobje 2021–2027, okrepiti pravni okvir za trajnosten in družbeno odgovoren podporni sistem za izobraževanje odraslih ter ustvariti več priložnosti in pravic za zaposlene, tudi prek podjetij (zlasti MSP), za udeležbo v izobraževanju in usposabljanju.

Reforma je sestavljena iz sklopa mejnikov za razvoj politike iz smernic za razvoj izobraževanja za obdobje 2021–2027, ki so začele veljati; krepitev podpore za usposabljanje zaposlenih; vzpostavitev in poskusno izvajanje individualnih izobraževalnih računov; ter poskusno izvajanje treh skladov za znanja in spretnosti.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Naložbe: 2.3.1.1.i Zagotavljanje pridobivanja naprednih digitalnih spretnosti

Cilj naložbe je znatno povečati število strokovnjakov z visoko ravnjo digitalnih znanj in spretnosti (ravni 3–5 indeksa DESI), ki lahko v naslednjih šestih letih uporabljajo visokotehnološko in tehnološko intenzivne nove proizvode in storitve za razvoj novih proizvodov in storitev v različnih sektorjih.

Naložba zajema razvoj približno 20 naprednih modulov usposabljanja na področju digitalnih znanj in spretnosti na področju kvantnih tehnologij, visokozmogljivostnega računalništva in jezikovnih tehnologij, ki bodo vključeni v programe formalnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 2.3.1.2.i Razvoj digitalnih znanj in spretnosti podjetij

Cilj naložbe je povečati raven digitalnih znanj in spretnosti v podjetjih.

Naložba zajema zagotavljanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih izvajajo evropska vozlišča za digitalne inovacije v sodelovanju s sektorskimi združenji, izobraževalnimi ustanovami in regionalnimi poslovnimi centri.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 17 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 18 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 19 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 20 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V formalnih pogojih se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložbe: 2.3.1.3.i Razvoj samoupravljanega učnega pristopa za strokovnjake za IKT

Cilj naložbe je razviti nov pristop za pripravo strokovnjakov za IKT in ustvariti učno okolje za samostojno učenje IKT, da se poveča delež strokovnjakov za IKT, vključno z ženskami, v strukturi zaposlenih.

Naložba zajema razvoj učnega okolja za usposabljanje na področju IKT, ki ga upravljajo sami, in zagotavljanje usposabljanja za vsaj 1000 strokovnjakov na področju učenja IKT, ki ga upravljajo sami.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 2.3.1.4.i Razvoj pristopa individualnega učnega računa

Cilj naložbe je razviti in odobriti koncept individualnih učnih računov, da bi spodbudili udeležbo odraslih v izobraževanju, zlasti izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti.

Naložba zajema podporo 3500 odraslim pri pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti prek individualnih učnih računov. To se izvaja tako, da se dajo na voljo najboljša digitalna orodja za učenje; uporaba specializiranih rešitev za visokokakovostno strojno prevajanje in druge tehnologije umetne inteligence, ki vključujejo strokovnjake za izobraževanje v potrjevanje in prilagajanje lokaliziranih vsebin.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma: 2.3.2r. Digitalne spretnosti za digitalno preobrazbo družbe in uprave

Cilj reforme je doseči vsaj raven osnovnih digitalnih znanj in spretnosti za 54 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let.

Reforma vključuje razvoj skupnega okvira za ocenjevanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, opredelitev in načrtovanje potreb po usposabljanju ter oceno.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022 v zvezi z vzpostavitvijo okvira, 31. decembra 2022 za spremembo visokošolskih standardov in 31. avgusta 2026 za doseganje ciljev digitalnega izpopolnjevanja.

Naložbe: 2.3.2.1.i Digitalna znanja in spretnosti za ljudi, vključno z mladimi

Cilji naložbe so zagotavljanje podpornih ukrepov za pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti za ljudi iz vseh družbenih skupin, zlasti mladih; uvedba sistemskega pristopa v občinah za razvoj digitalnih znanj in spretnosti; razvoj digitalne in tehnološke pismenosti mladih zunaj formalnega izobraževanja.

Naložba zajema razvoj digitalnih samopostrežnih znanj in spretnosti (tečaji e-učenja); zagotavljanje samousposabljanja in drugih ukrepov digitalnega usposabljanja na lokalni ravni; dejavnosti na področju tehnoloških inovacij v skladu s skupnimi smernicami za tehnološko ustvarjalnost za razvoj mladinske tehnologije in inovacijske zmogljivosti; občinski programi za mlade. Cilj naložbe je zagotoviti osnovna digitalna znanja in spretnosti za vsaj 50000 ljudi ter dokončati programe digitalnih znanj in spretnosti za mlade v vseh 42 občinah.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024 za razvoj tečajev e-učenja; usposabljanja, dejavnosti na področju tehnoloških inovacij in občinski programi se izvedejo do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 2.3.2.2.i Razvoj spretnosti in zmogljivosti za digitalno preobrazbo države in lokalne uprave

Cilj naložbe je povečati znanja in spretnosti zaposlenih v javni upravi na področju digitalne preobrazbe in njihove uporabe tehnologij, da bi razvili politike, primerne za digitalno dobo.

Naložba zajema povečanje digitalne kompetence in zmogljivosti nacionalnih in lokalnih vladnih uslužbencev.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 2.3.2.3.i Premoščanje digitalnega razkoraka za socialno ranljive učence in izobraževalne ustanove

Cilj naložbe je učencem iz socialno ranljivih skupin zagotoviti dostop do učnih vsebin in omogočiti udeležbo v procesu učenja na daljavo. Okvir za organizacijo in izvajanje učenja na daljavo v izobraževalnih ustanovah bo odobren do konca leta 2021.

Naložba zajema nakup opreme za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za splošno izobraževanje za podporo učencem iz socialno ranljivih skupin. Naložba se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma: 2.4.1.r. Razvoj širokopasovne infrastrukture

Cilja reforme sta spodbujati povezano avtomatizirano vožnjo in podpirati trajnostno mobilnost, vključno z izboljšanjem varnosti v cestnem prometu z inovacijami.

Reforma vključuje sprejetje tehničnih zahtev za povezano in avtomatizirano vožnjo ter sprejetje skupnega modela za razvoj „zadnjega dela poti“.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložbe: 2.4.1.1.i [črtano]

Naložbe: 2.4.1.2.i Razvoj infrastrukture širokopasovnega omrežja ali zelo visokozmogljivega omrežja „zadnji del poti“

Cilj naložbe je ustvariti priložnosti za regionalni razvoj in spodbuditi povpraševanje po novih digitalnih storitvah.

Naložba zajema zagotavljanje dostopa do zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja 6200 gospodinjstvom, podjetjem in spodbujevalcem socialno-ekonomskega razvoja.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

B.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
27	2.1.1.r. Posodobitev nacionalnih procesov in storitev ter digitalna preobrazba	Mejnik	Vzpostavitev okvira za enotno upravljanje dejavnosti razvoja IKT v javni upravi	Začetek veljavnosti pravnega okvira	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Veljati so začeli predpisi kabineta ministrov, ki določajo skupne postopke za spremljanje dejavnosti razvoja IKT. Da bi se novi predpisi uporabljali za vse dejavnosti razvoja IKT v okviru ukrepov latvijskega načrta za okrevanje in odpornost (vključno z občinami), se razširi področje uporabe zakona o državnih informacijskih sistemih. Če se sprejetje sprememb zakona odloži, se izda začasna uredba za dopolnitev posebnega normativnega okvira za posebne predpise za zadevne projektne dejavnosti IKT.
28	2.1.1.r. Posodobitev nacionalnih procesov in storitev ter digitalna preobrazba	Mejnik	Vzpostavitev normativnega okvira za prejemanje podpore na področju digitalne preobrazbe postopkov in storitev javne uprave	Začetek veljavnosti pravnega okvira	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Začela je veljati uredba kabineta ministrov za dodelitev podpore na področju digitalne preobrazbe postopkov in storitev javne uprave
29	2.1.1.1.i Posodobitev uprave in digitalna preobrazba storitev, vključno s poslovnim okoljem	Tarča	Opisi razvitih in usklajenih dejavnosti razvoja rešitev IKT		Številka	0	11	Q3	2023	Modeli konceptov rešitev (sistemov) rešitev IKT se razvijejo v skladu s sprejetim pravnim okvirom za upravljanje IKT. Opisi opredeljujejo razvojne dejavnosti IKT za razvoj ali modernizacijo rešitev IKT na vsaj naslednjih štirih področjih: 1) sektor notranjih zadev, vključno s civilno zaščito, nadzorom požarne varnosti in javno varnostjo; 2) kulturni sektor, vključno s kopičenjem dediščine arhivov, knjižnic, muzejev, kulturnih spomenikov in medijskih vsebin; 3) upravljanje pristaniških logističnih storitev; 4) podpora postopkom upravljanja IKT.
30	2.1.1.1.i Posodobitev uprave in digitalna preobrazba storitev, vključno s poslovnim okoljem	Tarča	Zagotavljanje rešitev IKT za posodobljene funkcije javne uprave (vključno s sistemi)		Številka	0	11	Q3	2026	Funkcija javne uprave se posodobi z naslednjimi rešitvami in sistemi IKT, ki v celoti delujejo na vsaj naslednjih štirih področjih: 1) sektor notranjih zadev, vključno s civilno zaščito, nadzorom požarne varnosti in javno varnostjo; 2) kulturni sektor, vključno s kopičenjem dediščine arhivov, knjižnic, muzejev, kulturnih spomenikov in medijskih vsebin; 3) upravljanje pristaniških logističnih storitev; 4) podpora postopkom upravljanja IKT.
31	2.1.2.r. Povečanje učinkovitosti in interoperabilnosti pri uporabi nacionalnih virov IKT	Mejnik	Vzpostavitev pravnega okvira za prejemanje podpore na področju razvoja centralnih sistemov in platform javne uprave ter konsolidacije storitev računalniške infrastrukture	Začetek veljavnosti pravnega okvira	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Začetek veljavnosti pravnega okvira za dodelitev podpore na področju razvoja osrednjih informacijskih sistemov in platform javne uprave ter konsolidacije storitev računalniške infrastrukture
32	2.1.2.1.i. Centralizirane platforme, sistemi in skupne storitve	Tarča	Odobritev razvojnih načrtov za vzpostavitev, preoblikovanje ali uvedbo centraliziranih funkcij IKT in skupnih storitev		Številka	0	15	Q1	2023	Odgovorna institucija pred naložbami v razvoj centraliziranih funkcij ali skupnih storitev pripravi in pridobi odobritev centralizirane funkcije IKT ali načrta za razvoj skupnih storitev (vključno v zvezi s financiranjem storitev).
33	2.1.2.1.i. Centralizirane platforme, sistemi in skupne storitve	Tarča	Odobritev usklajenih opisov razvojnih dejavnosti centraliziranih rešitev IKT		Številka	0	15	Q3	2023	Odobrijo se usklajeni opisi za opredelitev dejavnosti razvoja IKT centraliziranih platform in sistemov. Rešitve IKT (sistemi) se razvijajo v skladu s sprejetim pravnim okvirom za upravljanje IKT.
34	2.1.2.1.i. Centralizirane platforme, sistemi in skupne storitve	Tarča	Število vzpostavljenih in delujočih centraliziranih platform in sistemov IKT		Številka	0	15	Q3	2026	Vzpostavljene so naslednje centralizirane platforme ali sistemi IKT: 1) platforme za zagotavljanje javnih storitev – 4; 2) sektorske platforme in platforme za podporne funkcije – 5; 3) skupne platforme in sistemi za občine – 6.
35	2.1.2.2.i. Latvijski nacionalni oblak	Tarča	Število platform ali sistemov, ki jih upravljajo ponudniki skupnih storitev prek skupnih storitev v oblaku		Številka	0	4	Q4	2024	Šteje se, da je cilj izpolnjen, če vsak od štirih ponudnikov skupnih storitev (latvijski radijski in televizijski center, latvijska nacionalna knjižnica, informacijski center ministrstva za notranje zadeve, ministrstvo za kmetijstvo) upravlja vsaj eno nacionalno platformo ali informacijski sistem prek skupnih storitev v oblaku, vključno z uravnoteženjem zmogljivosti in rezervnim okrevanjem v fizičnem podatkovnem centru na daljavo.
36	2.1.2.2.i. Latvijski nacionalni oblak	Tarča	Število platform ali sistemov, ki jih upravljajo ponudniki skupnih storitev prek skupnih storitev v oblaku		Številka	0	10	Q3	2026	Šteje se, da je cilj izpolnjen, če štirje ponudniki skupnih storitev skupaj (latvijski radijski in televizijski center, latvijska nacionalna knjižnica, informacijski center ministrstva za notranje zadeve, ministrstvo za kmetijstvo) upravljajo vsaj deset platform javne uprave ali informacijskih sistemov prek skupnih storitev v oblaku, vključno z uravnoteženjem zmogljivosti in rezervnim okrevanjem v podatkovnem centru na fizični daljavo.
37	2.1.3.r. Razvoj nacionalnega gospodarstva gospodarskih podatkov in digitalnih storitev	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega okvira za prejemanje podpore na področju preoblikovanja upravljanja gospodarskih podatkov	Začetek veljavnosti pravnega okvira	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Začetek veljavnosti pravnega okvira za dodelitev podpore na področju preoblikovanja upravljanja gospodarskih podatkov, ki ga je uskladil kabinet ministrov
38	2.1.3.r. Razvoj nacionalnega gospodarstva gospodarskih podatkov in digitalnih storitev	Mejnik	Pravni okvir za delovanje nacionalne platforme za kroženje podatkov	Začetek veljavnosti pravnega okvira	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Uspešno izvajanje reforme se zagotovi z začetkom veljavnosti pravnega okvira, ki določa naslednje vidike nacionalne platforme: 1.upravljanje souporabe podatkov, vključno s postopkom izmenjave podatkov na osrednji platformi za izmenjavo podatkov; 2.pravice in dolžnosti sodelujočih institucij glede souporabe in kroženja podatkov na osrednji platformi za izmenjavo podatkov, 3.enotna in poenostavljena obdelava osebnih podatkov na osrednji platformi za izmenjavo podatkov.
39	2.1.3.1.i. Razpoložljivost, izmenjava in analiza podatkov	Tarča	Sektorji, za katere so ustrezni nabori podatkov na voljo na nacionalnih platformah za kroženje podatkov, vključno z nadzorovanimi distribucijskimi platformami, geoportalnimi ali odprtimi podatkovnimi portali		Številka	0	10	Q3	2026	Nacionalne platforme za centralizirano upravljanje in razširjanje podatkov zagotavljajo dostop do naborov podatkov, ki zajemajo vsaj 10 različnih sektorjev in področij javne uprave, vključno z naslednjimi osmimi sektorji in področji: podjetja, znanost, okolje, finance, javna naročila, zdravstveno varstvo, veterinarstvo in kmetijstvo (geoprostorski podatki).
40	2.2.1.r. Vzpostavitev celotnega cikla podpore za digitalno preobrazbo podjetij z regionalno pokritostjo	Mejnik	Vzpostavljeno je bilo evropsko vozlišče za digitalne inovacije (EDIH).	Vzpostavljeno je bilo evropsko vozlišče za digitalne inovacije (EDIH).	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Evropsko vozlišče za digitalne inovacije deluje v skladu s prednostnimi nalogami programa Digitalna Evropa in je del mreže skupnega evropskega vozlišča za digitalne inovacije. Služi kot točka „vse na enem mestu“ za usklajevanje digitalne preobrazbe podjetij. Njegov cilj je zagotoviti skupen pristop in izmenjavo informacij med regionalnimi poslovnimi centri, preskus digitalne zrelosti in državno podporo.
41	2.2.1.r. Vzpostavitev celotnega cikla podpore za digitalno preobrazbo podjetij z regionalno pokritostjo	Mejnik	Regionalni centri za podporo podjetjem zagotavljajo nove podporne funkcije za digitalno preobrazbo	Regionalni centri za podporo podjetjem zagotavljajo podporne funkcije za digitalno preobrazbo	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2022	Regionalni centri za podporo podjetjem začnejo zagotavljati naslednje nove podporne funkcije za digitalno preobrazbo: 1.Preskusi digitalne zrelosti v regijah; 2.Dostop do preizkušanja in pilotnega izvajanja; 3.Mentorstvo in usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti.
42	2.2.1.r. Vzpostavitev celotnega cikla podpore za digitalno preobrazbo podjetij z regionalno pokritostjo	Mejnik	Vzpostavitev sistema za testiranje digitalne zrelosti za subjekte, da se opredelijo ukrepi, ki jih potrebujejo subjekti, in državna podpora.	Vzpostavljen preskusni sistem digitalne zrelosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Vzpostavi se sistem za testiranje digitalne zrelosti za subjekte. Test digitalne zrelosti je digitalno orodje, ki je na voljo na spletišču EDIH in ki z različnih vidikov ocenjuje digitalno zrelost subjekta, subjekt pa ga lahko izpolni neodvisno ali s pomočjo svetovalca.
43	2.2.1.1.i Podpora za vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in regionalnih kontaktnih točk	Tarča	Število časovnih načrtov za digitalno preobrazbo, ki so jih subjektom izdala evropska vozlišča za digitalne inovacije (EDIH)	JIH NI	Izdani časovni načrti	0	1 400	Q2	2024	Število časovnih načrtov za digitalno preobrazbo, ki so jih subjektom izdala evropska digitalna vozlišča. Z merili za izbor se zagotovi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
44	2.2.1.1.i Podpora za vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in regionalnih kontaktnih točk	Tarča	Število časovnih načrtov za digitalno preobrazbo, ki so jih subjektom izdala evropska vozlišča za digitalne inovacije (EDIH)	JIH NI	Izdani časovni načrti	1 400	2 000	Q2	2026	Število časovnih načrtov za digitalno preobrazbo, ki so jih subjektom izdala evropska digitalna vozlišča. Z merili za izbor se zagotovi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
44a	2.2.1.1.i Podpora za vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in regionalnih kontaktnih točk	Mejnik	Podpora za digitalno preobrazbo subjektov s strani evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH)	Dokončani delovni sklopi evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Dokončajo se vsi delovni sklopi evropskih vozlišč za digitalne inovacije, razen tistih, ki se financirajo iz programa za digitalno Evropo.
45	2.2.1.2.i. Podpora digitalizaciji postopkov v komercialnih dejavnostih	Tarča	Število subjektov, ki so prejeli podporo za digitalizacijo postopkov v komercialni dejavnosti in za katere se je rezultat preskusa digitalne zrelosti izboljšal glede na prejšnji rezultat preskusa po prejemu nepovratnih sredstev in izvedbi projekta		Subjekti, ki prejemajo podporo	0	80	Q2	2024	Cilj se izpolni, ko je med subjektom in latvijsko agencijo za naložbe in razvoj sklenjena pogodba za prejem nepovratnih sredstev in ko se izboljšave rezultata preskusa opazijo v ponovljenem preskusu digitalne zrelosti.
46	2.2.1.2.i. Podpora digitalizaciji postopkov v komercialnih dejavnostih	Tarča	Število subjektov, ki so prejeli podporo za digitalizacijo postopkov v komercialni dejavnosti in za katere se je rezultat preskusa digitalne zrelosti izboljšal glede na prejšnji rezultat preskusa, po prejemu nepovratnih sredstev in izvedbi projekta		Subjekti, ki prejemajo podporo	80	200	Q2	2026	Cilj se izpolni, ko je med subjektom in latvijsko agencijo za naložbe in razvoj sklenjena pogodba za prejem nepovratnih sredstev in ko se izboljšave rezultata preskusa opazijo v ponovljenem preskusu digitalne zrelosti.
47	2.2.1.3.i Podpora za uvajanje novih proizvodov in storitev v podjetja	Tarča	Število podprtih projektov	Jih ni	Podprti projekti	0	14	Q2	2024	Podpišejo se sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev v podporo 14 projektom. .
48	2.2.1.3.i Podpora za uvajanje novih proizvodov in storitev v podjetja	Tarča	Število podprtih projektov	JIH NI	Podprti projekti	14	43	Q2	2026	Podpišejo se sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za podporo dodatnih 29 projektov.
49	2.2.1.3.i Podpora za uvajanje novih proizvodov in storitev v podjetja	Tarča	Prevzete obveznosti za zasebno financiranje	JIH NI	EUR	0	4 860 000	Q2	2026	Znesek zasebnega financiranja, namenjen podprtim projektom za uvedbo novih proizvodov in storitev.
50	2.2.1.4.i Finančni instrumenti za olajšanje digitalne preobrazbe gospodarskih subjektov	Tarča	Število podpisanih posojilnih pogodb	JIH NI	Število posojil	0	51	Q2	2024	Število posojilnih pogodb, podpisanih med Altumom in gospodarskimi subjekti za podporo projektom digitalne preobrazbe. Izbirna merila zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
51	2.2.1.4.i Finančni instrumenti za olajšanje digitalne preobrazbe gospodarskih subjektov	Tarča	Število podpisanih posojilnih pogodb	JIH NI	Število posojil	51	65	Q2	2026	Število posojilnih pogodb, podpisanih med Altumom in gospodarskimi subjekti v podporo projektom digitalne preobrazbe. Z merili za izbor se zagotovi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
52	2.2.1.4.i Finančni instrumenti za olajšanje digitalne preobrazbe gospodarskih subjektov	Tarča	Prevzete obveznosti za zasebno financiranje		EUR	0	45 300 000	Q2	2026	Znesek zasebnega financiranja, dodeljen podprtim projektom za digitalno preobrazbo gospodarskih subjektov.
53	2.2.1.5.i. Spodbujanje digitalne preobrazbe medijskih podjetij	Tarča	Število ustvarjenih platform in digitalnih rešitev	JIH NI	Številka	0	3	Q2	2025	V medijskem sektorju so bile vzpostavljene, preizkušene in dostopne tri platforme ali rešitve IT.
54	2.2.1.5.i. Spodbujanje digitalne preobrazbe medijskih podjetij	Tarča	Število podprtih projektov	JIH NI	Podprti projekti	0	10	Q2	2026	Kazalnik se šteje za izpolnjenega, ko je sklenjena pogodba med operaterjem in CFCA za pridobitev nepovratnih sredstev za izvedbo projekta (za razvoj tehnoloških rešitev, izboljšanje digitalnih spretnosti ali poslovnih modelov v medijskem sektorju).
56	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Tarča	Delež odraslih (25–64), vključenih v izobraževanje odraslih v zadnjih štirih tednih pred raziskavo (v %)		%	6,6	8	Q4	2025	Cilj, ki ga je treba doseči v okviru načrta, je določen na podlagi srednjeročnega cilja latvijskega dokumenta o srednjeročnem načrtovanju politike – smernice za razvoj izobraževanja za obdobje 2021–2027, ki naj bi ga kabinet ministrov odobril do sredine leta 2021 – povečanje udeležbe odraslih v izobraževanju s 6,6 % (2020) na 12 % (2027), tj. povečanje udeležbe odraslih v izobraževanju na 8 % do leta 2025. Doseganje cilja je neposredno povezano z načrtovanimi reformnimi ukrepi za razvoj izobraževanja odraslih.
57	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Mejnik	Okrepljena podpora za usposabljanje zaposlenih	Pravni akti so začeli veljati	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Začeli so veljati pravni akti, ki: 1) v zakon o dohodnini uvaja ugodnejšo davčno obravnavo šolnin, ki jih krijejo delodajalci za visokošolsko izobraževanje zaposlenih; 2) spremembo delovnega prava, da se razširi pravica zaposlenih do udeležbe na usposabljanju v zvezi s poklicnimi nalogami; 3) Sprejeti navodila kabineta ministrov za standardizacijo priprave podpornih ukrepov za delodajalce pri usposabljanju zaposlenih.
57a	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Mejnik	Sprejetje akcijskega načrta „Strategija za razvoj človeškega kapitala“	Vlada je sprejela akcijski načrt	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Kabinet ministrov je sprejel akcijski načrt „Strategija za razvoj človeškega kapitala“.
58	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Mejnik	Razvoj koncepta skladov za znanja in spretnosti	Veljati so začeli predpisi kabineta ministrov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2024	Začele so veljati vladne uredbe za izvajanje skladov za znanja in spretnosti, v katerih so opredeljeni struktura skladov za znanja in spretnosti ter pravice in odgovornosti udeleženih strani.
59	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Tarča	Pilotni skladi za znanja in spretnosti	Oblikovanje skladov za znanja in spretnosti	Številka	0	3	Q2	2026	Trije pilotni projekti o skladih za znanja in spretnosti. Cilj pilotnega projekta je oceniti izvedljivost uvedbe takega pristopa v okviru Latvije, vključno s preskušanjem vidikov, kot so (a) sorazmernost in dinamika javnega in zasebnega sovlaganja skozi čas, (b) model sodelovanja med podjetji in delavskimi organizacijami v sektorjih za razvoj skupne vizije učnih potreb, vključno s „prihodnjimi znanji“ v sektorju in z njim povezanih sektorjih, (c) izvedbeni načrt za usposabljanje v sektorju, ki vključuje usposabljanje novih zaposlenih, preusposabljanje zaposlenih v drugih sektorjih in izpopolnjevanje obstoječih delavcev.
60	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Mejnik	Razvoj pristopa individualnih učnih računov (ILA)	Veljati so začeli predpisi kabineta ministrov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Začetek veljavnosti uredb, ki določajo pristop k razvoju individualnega učnega računa, vključno z: (a) določitev meril za upravičenost, (b) določitev meril za izbiro izvajalcev izobraževanja.
61	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Tarča	Poskusno izvajanje pristopa individualnega učnega računa		Številka	0	1	Q3	2026	Zaključen je bil pilotni projekt za oceno vzpostavitve individualnega učnega računa, ki je najprimernejši za razmere v Latviji. Pilotni projekt naj bi vključeval 3500 oseb, ki so v postopku vzpostavljanja individualnih učnih računov in upravljanja teh individualnih učnih računov ter shranjevanja podatkov o udeležencih in ustvarjalcih rezultatov med projektom.
62	2.3.1.1.i. Zagotavljanje digitalnih znanj in spretnosti na visoki ravni	Tarča	Število strokovnjakov (poslovni, akademski in javni sektor) ter študentov z naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi na področju kvantnih tehnologij, visokozmogljivostnega računalništva in jezikovnih tehnologij		Številka	0	3 000	Q3	2026	Število poslovnih strokovnjakov, akademskih in raziskovalnih strokovnjakov ter strokovnjakov iz javnega sektorja, visokošolskih študentov in drugih deležnikov, ki so prejeli podporo za obiskovanje naprednih modulov usposabljanja na področju digitalnih znanj in spretnosti na področju kvantnih tehnologij, visokozmogljivostnega računalništva in jezikovnih tehnologij. Načrtuje se razvoj približno 20 študijskih modulov za vključevanje v dodiplomske, magistrske in doktorske programe v vseh tematskih skupinah izobraževanja ter v programe izobraževanja odraslih za strokovnjake, zaposlene v podjetjih, in druge zainteresirane strani z ustrezno bazo znanja. Vsebina študijskih modulov je sestavljena iz znanja, ki je bilo doslej pridobljeno na področju visokozmogljivostnega računalništva, kvantnih tehnologij in jezikovnih tehnologij, ter rezultatov raziskav, izvedenih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
63	2.3.1.2.i Razvoj digitalnih znanj in spretnosti podjetij	Tarča	Število usposabljanj o osnovnih digitalnih znanjih in spretnostih, ki se zagotavljajo podjetjem	JIH NI	Številka	0	628	Q2	2024	Število usposabljanj o osnovnih digitalnih znanjih in spretnostih, ki se zagotavljajo podjetjem.
64	2.3.1.2.i Razvoj digitalnih znanj in spretnosti podjetij	Tarča	Število usposabljanj o osnovnih digitalnih znanjih in spretnostih, ki se zagotavljajo podjetjem.	JIH NI	Številka	628	2 080	Q2	2026	Število usposabljanj o osnovnih digitalnih znanjih in spretnostih, ki se zagotavljajo podjetjem.
65	2.3.1.3.i Razvoj samoupravljanega učnega pristopa za strokovnjake za IKT	Tarča	Število strokovnjakov za IKT, usposobljenih za pristop neformalnega učenja	JIH NI	Številka	0	1 000	Q3	2026	Strokovnjaki, vključeni v samostojno usposabljanje na področju IKT, ki so zaključili vsaj eno stopnjo učenja.
66	2.3.1.4.i Razvoj pristopa k individualnim učnim računom	Tarča	Odrasli, ki se podpirajo pri pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti z viri individualnega učnega računa	JIH NI	Številka	0	1 000	Q4	2024	Odrasli, ki se podpirajo pri pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti z viri individualnega učnega računa
67	2.3.1.4.i Razvoj pristopa k individualnim učnim računom	Tarča	Odrasli, ki se podpirajo pri pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti z viri individualnega učnega računa	JIH NI	Številka	1 000	3 500	Q3	2026	Odrasli, ki se podpirajo pri pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti z viri individualnega učnega računa
68	2.3.2.r. Digitalne spretnosti za digitalno preobrazbo družbe in uprave	Tarča	Izpopolnjevanje digitalnih spretnosti 16–74: državljani z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi.	Jih ni	%	43 (2020)	54	Q3	2026	Delež latvijskih prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi. Doseganje cilja je neposredno povezano z načrtovanimi reformnimi ukrepi, ki vključujejo krepitev strukture ravni digitalnih znanj in spretnosti, kar omogoča njihovo ocenjevanje na podlagi skupnega pristopa, in oblikovanje ustreznih ukrepov usposabljanja za njihovo izboljšanje, pa tudi oceno rezultatov, doseženih s temi dejavnostmi usposabljanja, in njihove ustreznosti za zastavljene cilje.
69	2.3.2.r Digitalne spretnosti za digitalno preobrazbo družbe in uprave	Mejnik	Normativni okvir krepi in izvaja skupni okvir za ocenjevanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, opredelitev in načrtovanje potreb po usposabljanju ter ocenjevanje	Začetek veljavnosti regulativnega okvira	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Začeli so veljati zakonodajni akti o vzpostavitvi skupnega okvira za ocenjevanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, opredelitev in načrtovanje potreb po usposabljanju ter oceno na podlagi DigiComp 2.1.
70	2.3.2.r Digitalne spretnosti za digitalno preobrazbo družbe in uprave	Mejnik	Začele so veljati spremembe normativnih aktov o nacionalnih standardih visokošolskega izobraževanja, ki predvidevajo doseganje rezultatov študij digitalne kompetence na ustreznih ravneh latvijskega ogrodja kvalifikacij.	Spremenjeni regulativni okvir je začel veljati	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Začele so veljati spremembe nacionalnih standardov visokošolskega izobraževanja (državni standard za visokošolsko izobraževanje in nacionalni standard za visokošolsko poklicno izobraževanje). Določijo rezultate, ki jih je treba doseči pri pridobivanju digitalnih kompetenc, in zagotovijo njihovo uporabo pri razvoju, licenciranju in akreditaciji visokošolskih programov, pod pogojem, da študijski programi, ki so pripravljeni, licencirani in akreditirani po začetku veljavnosti regulativnega okvira, vključujejo takšne dosegljive rezultate študij in ustrezne tečaje ali module za njihovo doseganje.
71	2.3.2.1.i Digitalna znanja in spretnosti za ljudi, vključno z mladimi	Tarča	Število oseb, ki so se udeležile usposabljanja	Jih ni	Številka	0	15 000	Q4	2024	Število ljudi, ki so se udeležili usposabljanja za izboljšanje digitalnih samopostrežnih znanj in spretnosti.
72	2.3.2.1.i Digitalna znanja in spretnosti za ljudi, vključno z mladimi	Tarča	Število ljudi, ki so se udeležili usposabljanja ali dejavnosti tehnoloških inovacij na področju digitalnega mladinskega dela	Jih ni	Številka	15 000	50 000	Q3	2026	Kot rezultat naložbe so bili razviti in izvedeni pristop k učenju digitalnih samopostrežnih znanj in spretnosti (tečaj e-učenja) ter smernice za tehnološko ustvarjalnost za razvoj mladinske tehnologije in inovacijske zmogljivosti pri digitalnem mladinskem delu, pri čemer se je vsaj 40000 ljudi udeležilo usposabljanja za izboljšanje digitalnih samopostrežnih znanj in spretnosti (od tega je bilo vsaj 5000 ljudi); v dejavnostih tehnoloških inovacij na področju digitalnega mladinskega dela pa je sodelovalo vsaj 10000 ljudi.
73	2.3.2.1.i Digitalna znanja in spretnosti za ljudi, vključno z mladimi	Tarča	Število občin s programi za razvoj digitalnih spretnosti za mlade	Jih ni	Številka	0	42	Q3	2026	Na podlagi naložb je 42 občin opredelilo in v celoti izvedlo programe dejavnosti za zagotovitev pridobivanja in uporabe digitalnih znanj in spretnosti pri mladinskem delu, ustvarjanje digitalnega okolja za mladinsko delo in spodbujanje udeležbe mladih v procesih lokalne uprave.
74	2.3.2.2.i Razvoj spretnosti in zmogljivosti za digitalno preobrazbo države in lokalne uprave	Mejnik	Razvit okvir za digitalna znanja in spretnosti v javni upravi	Okvir digitalnih znanj in spretnosti je na voljo v sistemu upravljanja šolskega usposabljanja v državni upravi in odobren z notranjim regulativnim aktom Šole za državno upravo.	JIH NI	JIH NI		Q2	2023	Razvije se okvir za digitalna znanja in spretnosti v javni upravi, vključno z učnimi načrti.
75	2.3.2.2.i Razvoj spretnosti in zmogljivosti za digitalno preobrazbo države in lokalne uprave	Tarča	Število usposabljanj na področjih digitalnih znanj in spretnosti, ki so jih opravili zaposleni v javni upravi	Jih ni	Številka	0	25 160	Q4	2024	Število usposabljanj na kraju samem in spletnih usposabljanj na področjih okvira za digitalna znanja in spretnosti 1) upravljanja in razvoja digitalizacije; 2) ustvarjanje digitalnih vsebin; (3) kibernetska varnost; 4) komuniciranje in sodelovanje; 5) informacijska in podatkovna pismenost; 6) prečna znanja in spretnosti, ki jih opravijo uslužbenci javne uprave.
76	2.3.2.2.i Razvoj spretnosti in zmogljivosti za digitalno preobrazbo države in lokalne uprave	Tarča	Število usposabljanj na področjih okvira za digitalna znanja in spretnosti, ki so jih opravili zaposleni v javni upravi	Jih ni	Številka	25 160	62 900	Q3	2026	Število usposabljanj na kraju samem in spletnih usposabljanj na področjih okvira za digitalna znanja in spretnosti 1) upravljanja in razvoja digitalizacije; 2) ustvarjanje digitalnih vsebin; (3) kibernetska varnost; 4) komuniciranje in sodelovanje; 5) informacijska in podatkovna pismenost; 6) prečna znanja in spretnosti, ki jih opravijo uslužbenci javne uprave.
77	2.3.2.3.i Odpravljanje digitalnega razkoraka za socialno ranljive učence in izobraževalne ustanove	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativnega okvira, ki določa postopke za organizacijo in izvajanje učenja na daljavo	Začetek veljavnosti regulativnega okvira, ki določa postopke za organizacijo in izvajanje učenja na daljavo	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Začetek veljavnosti uredb kabineta ministrov, ki določajo merila in pogoje za organizacijo in izvajanje učenja na daljavo, da se zagotovi organizacija in izvajanje učenja na daljavo v vseh latvijskih izobraževalnih ustanovah in na vseh ravneh izobraževanja (razen na predšolski ravni). Izobraževalna ustanova v svoja notranja pravila vključi okvir za organizacijo in izvajanje učenja na daljavo, vključno z: 1. postopek, s katerim izobraževalna ustanova ugotovi, ali so učencem na voljo tehnična sredstva za zagotavljanje učenja na daljavo, ter postopke za zagotavljanje teh tehničnih sredstev, če učencem niso na voljo; 2. postopek za beleženje udeležbe učencev pri učenju na daljavo in opravljanje dodeljenih nalog; 3. v primerih, ko sodelovanje učečega se pri učenju na daljavo ni mogoče ali je ovirano iz tehničnih razlogov; 4. postopke za zagotavljanje skladnosti z varnostnimi zahtevami med učenjem na daljavo in postopke za komunikacijo s pravnimi zastopniki učenca v primeru varnostnih ali zdravstvenih tveganj; 5. Postopek, s katerim učenci uporabljajo vire in infrastrukturo izobraževalnih ustanov (prostori, knjižnice itd.) kot del učenja na daljavo.
79	2.3.2.3.i Odpravljanje digitalnega razkoraka za socialno ranljive učence in izobraževalne ustanove	Tarča	Število enot opreme IKT za ciljno skupino (učitelji)	Jih ni	Številka	0	26 620	Q4	2023	Število enot opreme IKT, ki je bila kupljena in dobavljena občinam ali neposredno izobraževalnim ustanovam za splošno izobraževanje.
80	2.4.1.r Razvoj širokopasovne infrastrukture	Mejnik	Sprejetje tehničnih zahtev za povezano in avtomatizirano vožnjo	Sprejetje skupnih tehničnih zahtev	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	1. SJSC „Latvijski državni radijski in televizijski center“ opredeljuje skupne tehnične zahteve za operaterje elektronskih komunikacij, da se omogoči povezana in avtomatizirana vožnja. Pri tem se upoštevajo potrebe operaterjev v sodelovanju s predstavniki Estonije, Litve in Poljske, da se olajša razvoj povezanega in avtomatiziranega voznega koridorja vzdolž poti Via Baltica. Na podlagi tega sprejme skupne tehnične zahteve odbor za javna naročila.
81	2.4.1.r Razvoj širokopasovne infrastrukture	Mejnik	Sprejetje skupnega modela za razvoj zadnjega dela poti	Sprejetje skupnega modela za razvoj zadnjega dela poti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	1. Ministrstvo za promet na podlagi opravljenih študij pripravi razvojni načrt za sektor elektronskih komunikacij, ki vsebuje osnutek vzorca. 2. Rezultat javnega posvetovanja privede do končne odločitve o modelu, ki se sprejme in izvaja.
83	2.4.1.2.i Razvoj infrastrukture širokopasovnega ali zelo visokozmogljivega omrežja „zadnji del poti“	Tarča	Število gospodinjstev, podjetij, šol, bolnišnic in drugih javnih stavb, ki imajo dostop do zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja	Jih ni	Številka	0	6 200	Q3	2026	Kazalnik je opredeljen kot število gospodinjstev, podjetij, šol, bolnišnic in drugih javnih stavb, ki imajo dostop do zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja s hitrostjo vsaj 100 Mb/s.

C. KOMPONENTA 3: ZMANJŠANJE NEENAKOSTI

Splošni cilj te komponente latvijskega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati izzive teritorialne in socialne neenakosti v Latviji, ki jih je pandemija COVID-19 še zaostrila. Cilj komponente je zmanjšati neenakost z ustvarjanjem več delovnih mest v regijah, izboljšanjem regionalne povezljivosti in dostopa do kakovostnih storitev, zagotavljanjem cenovno dostopnejših stanovanj, izboljšanjem šolske infrastrukture, pomočjo pri izpopolnjevanju in preusposabljanju delavcev in brezposelnih, krepitvijo mreže socialne varnosti, izboljšanjem dostopnosti stavb za invalide in novimi zmogljivostmi za dolgotrajno oskrbo starejših. Vsi ukrepi v komponenti podpirajo eno od dveh glavnih reform – potekajočo upravno teritorialno reformo in reformo minimalnega dohodka.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o socialni izključenosti, zlasti za izboljšanje ustreznosti socialne pomoči na podlagi minimalnega dohodka, minimalnih starostnih pokojnin in dohodkovne podpore za invalide ter kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja, s poudarkom na nizkokvalificiranih delavcih in iskalcih zaposlitve (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019). Komponenta podpira tudi obravnavanje priporočila, naj se ekonomska politika, povezana z naložbami, osredotoči na zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj ob upoštevanju regionalnih razlik (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019). Komponenta podpira tudi obravnavanje priporočila za okrepitev mreže socialne varnosti in ublažitev vpliva krize na zaposlovanje, tudi z izboljšanimi aktivnimi ukrepi na trgu dela ter znanji in spretnostmi (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

C.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: 3.1.1r. Upravna teritorialna reforma

Splošni cilj te reforme je izboljšati kakovost storitev za prebivalce Latvije in izboljšati lokalno poslovno okolje z zmanjšanjem števila upravnih enot ter povečanjem učinkovitosti in dostopnosti zagotavljanja storitev. Spodaj opisani ukrepi (prenova in obnova državnih regionalnih in lokalnih cest, krepitev zmogljivosti lokalnih občin in regij načrtovanja, ki zagotavljajo učinkovitejše javne storitve, razvoj infrastrukture za industrijske parke, cenovno dostopna stanovanja, razvoj šolske infrastrukture in šolskih avtobusov) so povezani s tem ukrepom reforme in jih podpirajo.

Ukrep vključuje začetek veljavnosti novega občinskega zakona o pregledu funkcij in nalog lokalnih oblasti. Novi zakon bo zagotovil boljše upravljanje na občinski ravni, jasnejšo ločitev in delitev pristojnosti med oblastjo odločanja in izvršilno oblastjo ter povečal udeležbo državljanov pri odločanju v lokalnih skupnostih.

Čeprav se lahko splošna upravna teritorialna reforma nadaljuje tudi po časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, se izvajanje posebne reforme zaključi do 31. decembra 2023.

Naložbe: 3.1.1.1.i Izboljšanje omrežja regionalnih in lokalnih cest

Splošni cilj te naložbe je prenoviti ali obnoviti državne regionalne in lokalne ceste, da se izboljša varnost v cestnem prometu, zagotovi povezljivost novih občin ter izboljša dostop državljanov do delovnih mest in storitev.

Naložbeni ukrep zajema obnovo ali obnovo 210 km državnih regionalnih in lokalnih cest v skladu s prednostnim seznamom ministrstva za varstvo okolja in regionalni razvoj, ki je opredeljen v sodelovanju z regijami načrtovanja, latvijskimi državnimi cestami in ministrstvom za promet. Kot spremljajoči ukrepi v okviru naložbe 1.1.1.1.i Konkurenčen železniški potniški promet v okviru skupnega sistema javnega prevoza mesta Riga se na metropolitanskem območju Rige vzpostavi infrastruktura za polnjenje akumulatorskih električnih vlakov, 17 nizkoemisijskih vozil (električni avtobusi) pa se nabavi za dopolnitev latvijskega voznega parka javnega prevoza. Glavni naložbeni ukrep se izvede do 31. decembra 2024.

Naložbe: 3.1.1.2.i. Krepitev zmogljivosti občin za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti storitev

Splošni cilj te naložbe je izboljšati kakovost in učinkovitost občinskih storitev po reorganizaciji lokalnih uprav. Namen povečane zmogljivosti in strokovnih znanj in spretnosti občin je omogočiti, da bodo lahko bolje služile državljanom.

Ta naložbeni ukrep vključuje sprejetje vladne uredbe, v kateri so opredeljeni obseg in parametri ukrepov za krepitev zmogljivosti v občinah, občinske ocene javnih storitev, zagotavljanje metodološke podpore in krepitev zmogljivosti občinskega osebja ter pilotni načini načrtovanja in zagotavljanja občinskih storitev. Poleg tega se z ukrepom opredelijo pomanjkljivosti storitev lokalne uprave in dejavnosti za njihovo izboljšanje. Nazadnje, ukrep bo povečal zmogljivost 1300 uslužbencev občin in regij načrtovanja z namenskimi usposabljanji, študijskimi obiski, izmenjavo izkušenj, strokovnim ocenjevanjem in drugimi ukrepi za krepitev zmogljivosti.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 3.1.1.3.i Naložbe v javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov v regijah

Splošni cilj te naložbe je podpreti infrastrukturo industrijskih območij ter privabiti vlagatelje in podjetja v latvijske regije zunaj Rige, kar bo pripomoglo k ustvarjanju delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in izvozno usmerjenih delovnih mest ter zmanjšalo razvojni razkorak med regijo Rigo in preostalo državo.

Ukrep vključuje sprejetje podpornega programa za razvoj industrijskih parkov in ozemelj v regijah; razpis in oddajo naročil za razvoj industrijskih parkov upravičencem iz zasebnega ali javnega sektorja, ki so razvili industrijsko ozemlje ali strategijo razvoja parkov ali poslovni načrt; podpis vsaj štirih pisem o nameri ali pogodb z mednarodno priznanimi upravljavci industrijskih parkov in/ali potencialnimi najemniki, ki zagotavljajo privabljanje/izvedbo dodatnih naložb zasebnega sektorja v višini vsaj 85 700 000 EUR. Nazadnje, ukrep vključuje dokončanje gradnje vsaj štirih industrijskih parkov nacionalnega pomena v regijah, vključno z vzpostavitvijo potrebnih komunalnih povezav (vključno z ogrevanjem, vodo in kanalizacijo, električno energijo), obnovo ali namestitev dovoznih cest v bližini industrijskih območij ter razvoj stavb, namenjenih za komercialne namene, in z njimi povezane infrastrukture. Na podlagi ukrepa se ustvari vsaj 328 novih delovnih mest s povprečnimi plačami, ki presegajo povprečne plače v zadevnem gospodarskem sektorju.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 21 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 22 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 23 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 24 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami

Splošni cilj tega ukrepa je spodbuditi ponudbo stanovanj, ki zagotavljajo cenovno dostopna stanovanja, prispevati k regionalni mobilnosti delovne sile ter pomagati pritegniti in zadržati usposobljene strokovnjake v regijah.

Ukrep vključuje začetek veljavnosti novega pravnega okvira za najemnine, da se zagotovi pravično ravnotežje med interesi najemnika in najemodajalca ter olajša reševanje sporov v zvezi z najemninami; sprejetje strategije za cenovno dostopnost stanovanj; začetek veljavnosti uredbe o stanovanjih z nizkimi najemninami, v kateri so opredeljeni velikost, obseg in vrsta podpore ter merila za upravičence; odobritev projektov za vsaj 467 stanovanj in gradnja vsaj 300 stanovanj v časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Povprečna velikost stanovanja je najmanj 52 m², zgornja meja najemnine pa je okvirno 4,40 EUR/m². Odobreni projekti izpolnjujejo zahteve visoke kakovosti: stavbe imajo skoraj ničelno porabo energije in ob začetku obratovanja se izvedejo ustrezni preskusi kakovosti (akustične meritve, preskus prepustnosti zraka v stavbah).

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 3.1.1.5.i Razvoj infrastrukture in opreme izobraževalnih ustanov

Splošni cilj tega naložbenega ukrepa je izboljšati kakovost regionalnih šol s povezovanjem naložb z optimizacijo mreže šol.

Ukrep zajema začetek veljavnosti pravnega okvira, ki določa kvantitativna in kvalitativna merila za splošne srednješolske ustanove, sprejetje vsaj 21 sklepov lokalnih oblasti o reorganizaciji šol in izboljšanje šolske infrastrukture. Naložbe bodo izboljšale šolske objekte, kot so higienske zahteve v učilnicah, inženirska omrežja (vključno s prezračevalnimi sistemi), zadostna in energetsko učinkovita razsvetljava ter druge ergonomske in sodobne izobraževalne rešitve. Naložbe se lahko načrtujejo tudi za nakup opreme za informacijsko tehnologijo ter naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, za izvajanje novih izboljšanih učnih načrtov ter za izvajanje učenja na daljavo in spletnega učenja.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 3.1.1.6.i. Nakup brezemisijskih vozil za opravljanje občinskih funkcij in z njimi povezanih storitev

Splošni cilj tega naložbenega ukrepa je izboljšati izvajanje občinskih funkcij in povezanih storitev s poudarkom na mobilnosti učencev v optimizirani šolski mreži. Sekundarni cilj je prispevati k okolju prijaznejšemu javnemu prevozu v Latviji z naložbami v brezemisijska vozila.

Ukrep vključuje začetek veljavnosti vladne uredbe, ki določa pogoje, pod katerimi lahko občine pridobijo podporo za naročanje brezemisijskih vozil, postopek javnega naročanja in dobavo 15 brezemisijskih vozil (električnih avtobusov) za prevoz učencev v regijah.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložbe: 3.1.1.7.i Posojila razvijalcem nepremičnin za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami

Ukrep vključuje javno naložbo v instrument, da bi spodbudili zasebne naložbe v gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami v Latviji in izboljšali dostop do financiranja. Instrument deluje z zagotavljanjem posojil neposredno zasebnemu sektorju in subjektom javnega sektorja, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj mehanizma prvotno zagotoviti vsaj 29 020 919 EUR financiranja.

To naložbo upravlja ALTUM kot izvajalski partner. Ta instrument vključuje naslednjo proizvodno linijo: neposredna posojila razvijalcem nepremičnin za financiranje gradnje stanovanj z nizkimi najemninami.

Za izvedbo naložbe v Sklad za spodbujanje naložb Latvija in ALTUM podpišeta izvedbeni sporazum, ki vsebuje naslednjo vsebino:

1)Opis postopka odločanja v zvezi z instrumentom: Končno naložbeno odločitev Sklada sprejme odbor za naložbe ali drug ustrezen ustrezen upravljavski organ, odobri pa se z večino glasov članov, ki so neodvisni od vlade.

2)Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a.Opis finančnega produkta in upravičenih končnih upravičencev.

b.Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko upravičene.

c.Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Naložbena politika iz upravičenosti izključi zlasti naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 25 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 26 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 27 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 28 . Poleg tega naložbena strategija zahteva skladnost končnih upravičencev instrumenta z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

d.Zahtevo, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

3) Znesek, zajet v izvedbenem sporazumu, strukturo pristojbin za izvajalskega partnerja in zahtevo po ponovni naložbi vseh vrnjenih dodelitev v skladu z naložbeno politiko instrumenta.

4) Zahteve glede spremljanja, revizije in kontrole, vključno z:

a.Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobiliziranih naložbah.

b.Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki bodo zagotovili preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

c.Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

d.Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom ALTUM. S temi revizijami se preveri: i) da so kontrolni sistemi učinkoviti, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in navzkrižja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, in pravili o državni pomoči; in (iii) da se spoštuje zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnega izvedbenega sporazuma.

Reforma: 3.1.2.r Dostop do socialnih storitev in služb za zaposlovanje v podporo reformi minimalnega dohodka

Splošni cilj te reforme je zmanjšati neenakost, izboljšati socialnovarstvene mreže ter spodbujati socialno vključevanje in vključevanje v Latviji.

Ukrep je sestavljen iz dveh glavnih korakov. Prvi korak je sprejetje načrta za izboljšanje sistema minimalne dohodkovne podpore za obdobje 2022–2024, da se okrepi metodologija za izračun minimalnega dohodka; sprejetje smernic o socialni zaščiti in trgu dela za obdobje 2021–2027 za spodbujanje socialnega vključevanja prebivalstva, zmanjšanje dohodkovne neenakosti in revščine, razvoj dostopnih in prilagojenih socialnih storitev ter spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti v kakovostnem delovnem okolju; sprejetje razvojnega načrta za socialne storitve za obdobje 2021–2023, katerega cilj je izboljšati zagotavljanje storitev v skupnosti; ter sprejetje načrta za spodbujanje enakih možnosti invalidov za obdobje 2021–2023, katerega cilj je razviti integriran podporni sistem, ki bo ustrezal potrebam invalidov. Drugi korak je začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb nacionalnega parlamenta za izboljšanje sistema minimalne dohodkovne podpore, vključno z določitvijo spodnje meje minimalnega dohodka v višini vsaj 20 % mediane dohodka in vzpostavitvijo postopka za letno pozitivno indeksacijo (od leta 2023).

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložbe: 3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve

Splošni cilj tega naložbenega ukrepa je izboljšati dostop invalidov do objektov, delovnih mest in storitev ter tako prispevati k njihovi socialni vključenosti.

Ukrep zajema izbiro 63 javnih in občinskih stavb ter njihovo naknadno opremljanje, da se osebam s funkcijskimi okvarami in invalidom zagotovi dostop do objektov. To lahko vključuje na primer vid, sluha, mobilnost in duševne okvare, vključno z izboljšanjem vizualnih informacij, prilagajanjem in zagotavljanjem sistemov za evakuacijo za invalide ter namestitvijo pripomočkov, kot so rampe, ponve, dvigala, enostavna ali avtomatska vrata. Poleg tega ukrep vključuje izbiro, naknadno opremljanje in izboljšanje fizične dostopnosti stanovanj za 259 invalidov (osebe s hudo ali zelo hudo invalidnostjo in invalidne otroke).

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložbe: 3.1.2.2.i Razvoj orodja za napovedovanje

Splošni cilj tega naložbenega ukrepa je nadgraditi zmogljivost makroekonomskega modeliranja za oceno dolgoročne vzdržnosti sistema socialne varnosti.

Ukrep zajema razpise in razvoj ekonometričnih modelov ter metodologijo za dolgoročno napovedovanje socialne podpore, vključno s pokojninami, razvoj tehničnih specifikacij za informacijski sistem in spremljanje razvoja sistema. Končni rezultati vključujejo ocenjevalno poročilo o trenutnem stanju; matematični model za napovedovanje pokojnin; oceno sedanjega orodja za napovedovanje in njegovega potenciala; tehnične specifikacije za razvoj informacijskega sistema; spremljanje razvoja sistema v celotnem ukrepu.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložbe: 3.1.2.3.i Odpornost in kontinuiteta storitve dolgotrajne socialne oskrbe

Splošni cilj tega naložbenega ukrepa je omogočiti prehod z institucionalne dolgotrajne oskrbe na model oskrbe, ki bolj temelji na skupnosti.

Ukrep vključuje razvoj standardne zasnove gradnje novih ustanov za dolgotrajno oskrbo, sklenitev pogodb o izvajanju projektov za vzpostavitev novih mest za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe v bližini družinskega okolja in gradnjo novih ustanov za dolgotrajno oskrbo s 408 mesti za storitve v 26 stavbah za osebe v upokojitveni starosti. Gradnja teh stavb zagotavlja, da je na vsaki stavbi največ 16 oseb in da je vsaka stavba opremljena z napravami, opremo in pohištvom.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložbe: 3.1.2.4.i. Sinergični razvoj storitev socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti oseb s funkcijskimi okvarami

Splošni cilj tega naložbenega ukrepa je izboljšati socialno vključenost in rehabilitacijo oseb s funkcijskimi okvarami z razvojem in uporabo enotnega standarda storitev.

Ukrep vključuje razvoj, poskusno izvajanje in sprejetje standarda za storitve poklicne rehabilitacije, ki spodbuja vzdrževanje, obnavljanje in pridobivanje novega izobraževanja ali spretnosti za ponovno zaposlitev oseb s funkcijskimi okvarami. Ukrep prispeva tudi k izboljšanju infrastrukture in opreme v stavbah, kjer se zagotavljajo storitve.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložbe: 3.1.2.5.i Sodelovanje brezposelnih, iskalcev zaposlitve in oseb, ki jim grozi brezposelnost, na trgu dela

Splošni cilj tega naložbenega ukrepa je izboljšati izpopolnjevanje in preusposabljanje nizko usposobljenih delavcev in brezposelnih, da bi se izboljšale njihove zaposlitvene možnosti na trgu dela.

Ukrep vključuje razvoj ponudbe za preusposabljanje in izpopolnjevanje s poudarkom na digitalnih znanjih in spretnostih za stranke (brezposelne, iskalce zaposlitve, osebe, ki jim grozi brezposelnost) državne agencije za zaposlovanje, izvajanje ukrepov aktivne politike trga dela, razvoj digitalnega orodja za ocenjevanje znanj in spretnosti ter izpopolnjevanje vsaj 20450 oseb. V okviru ukrepa se Agencija osredotoči na bolj poglobljen individualni pristop, ki temelji na rezultatih prenovljenega in prilagojenega sistema za oblikovanje profilov. Naložba dopolnjuje ukrepe aktivne politike trga dela, načrtovane v okviru kohezijskih skladov za obdobje 2021–2027, ki naj bi se začeli po koncu naložb iz načrta za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 3.1.2.6.i Olajševanje razpoložljivosti tehničnih pripomočkov

Cilj te naložbe je izboljšati dostop do mobilnosti, samopomoči, nadomeščanja ali obnove funkcij ter alternativnih tehničnih pripomočkov za komunikacijo za osebe s funkcijskimi okvarami, s čimer bi se povečala njihova neodvisnost in prispevalo k zmanjšanju potreb po oskrbi, vključno s povpraševanjem po dolgotrajni socialni oskrbi.

Naložba zajema zagotavljanje storitve tehnične pomoči, vključno z izdajo tehničnih pripomočkov, tudi z napredno funkcionalnostjo (na primer: alternativni tehnični pripomočki za komunikacijo, električni invalidski vozički z možnostjo zaklepanja).

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
84	3.1.1r. Upravna teritorialna reforma	Mejnik	Začetek veljavnosti novega „zakona o občinah“	Začetek veljavnosti novega „zakona o občinah“	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Začetek veljavnosti „zakona o občinah“, v katerem so pregledane funkcije in naloge lokalnih oblasti, da se jih uskladi z izidom upravne teritorialne reforme (ki nadomešča zakon o lokalni upravi z dne 19. maja 1994). Zagotavlja boljše upravljanje po upravni teritorialni reformi občin, spodbuja demokratizacijo in jasnejšo ločitev pristojnosti odločanja od izvršilne veje oblasti, vzpostavlja jasno delitev pristojnosti in funkcij, zmanjšuje koncentracijo oblasti in povečuje redno sodelovanje lokalne skupnosti.
85	3.1.1.1.i Izboljšanje omrežja regionalnih in lokalnih cest	Tarča	Prenovila ali prenovila regionalne in lokalne ceste za varen dostop do okrajnih upravnih centrov ter njihovih storitev in delovnih mest ter za polno delovanje novih občin.	JIH NI	Kilometri	0	70	Q4	2022	Državne regionalne in lokalne ceste so bile prenovljene ali prenovljene za dostop do upravnih centrov okrožij, njihovih storitev in delovnih mest ter za polno delovanje novih občin. Gradbena dela na cestah vključujejo naložbe, ki izboljšujejo varnost v cestnem prometu.
86	3.1.1.1.i Izboljšanje omrežja regionalnih in lokalnih cest	Tarča	Prenoviti ali prenoviti regionalne in lokalne ceste za varen dostop do okrajnih upravnih centrov ter njihovih storitev in delovnih mest ter za polno delovanje novih občin	JIH NI	Kilometri	70	210	Q4	2024	Državne regionalne in lokalne ceste so bile prenovljene ali prenovljene za dostop do upravnih centrov okrožij, njihovih storitev in delovnih mest ter za polno delovanje novih občin. Gradbena dela na cestah vključujejo naložbe, ki izboljšujejo varnost v cestnem prometu.
89	3.1.1.2.i. Krepitev zmogljivosti občin za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti njihovega delovanja	Mejnik	Sprejeta je bila pravna podlaga za izvajanje podpore za krepitev zmogljivosti lokalnih oblasti.	Sprejeti so bili predpisi kabineta ministrov.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Sprejete so bile vladne uredbe za izvajanje podpore za krepitev zmogljivosti lokalnih oblasti, vključno z: (a) opredelitev obsega in parametrov ukrepov za krepitev zmogljivosti v občinah; (b) občinske ocene javne službe; (C) zagotavljanje metodološke podpore in krepitev zmogljivosti; (d) poskusno izvajanje načinov načrtovanja in zagotavljanja občinskih javnih storitev.
90	3.1.1.2.i. Krepitev zmogljivosti občin za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti njihovega delovanja	Mejnik	Dokončanje ocene javnih storitev lokalne uprave, opredelitev pomanjkljivosti in ukrepov za njihovo izboljšanje	Zaključek ocenjevanja	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Dokončanje ocene učinkovitosti zagotavljanja javnih storitev lokalne uprave v skladu z določbami uredb kabineta ministrov o izvajanju podpore za krepitev zmogljivosti lokalne uprave.
91	3.1.1.2.i. Krepitev zmogljivosti občin za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti njihovega delovanja	Tarča	Število usposobljenih uslužbencev lokalne uprave	JIH NI	Številka	0	750	Q4	2024	Število usposobljenih uslužbencev lokalne uprave, izboljšanje njihovega znanja in kvalifikacij, metodološka podpora za delo v občinah po upravni teritorialni reformi. Usposabljanje in drugi ukrepi za krepitev zmogljivosti so bili izvedeni na podlagi ocene storitev in zmogljivosti lokalne uprave.
92	3.1.1.2.i. Krepitev zmogljivosti občin za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti njihovega delovanja	Tarča	Število usposobljenih uslužbencev lokalne uprave	JIH NI	Številka	750	1 300	Q3	2026	Število usposobljenih uslužbencev lokalne uprave, izboljšanje njihovega znanja in kvalifikacij, metodološka podpora za delo v občinah po upravni teritorialni reformi. Usposabljanje in drugi ukrepi za krepitev zmogljivosti so bili izvedeni na podlagi ocene storitev in zmogljivosti lokalne uprave.
93	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Mejnik	Sprejetje podpornega programa za razvoj industrijskih parkov in ozemelj v regijah	Sprejete vladne uredbe in usklajeni program pomoči	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Pripravljeni in sprejeti so bili predpisi kabineta ministrov, ki določajo pogoje in merila za zagotavljanje pomoči industrijskim območjem. Z merili za izbor se zagotovi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
94	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Mejnik	Oddaja naročil za razvoj industrijskih parkov v regijah	Oddaja naročil za izvajanje projektov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Oddaja naročil za razvoj industrijskih parkov v regijah upravičencem iz zasebnega ali javnega sektorja, ki so razvili razvojno strategijo ali poslovni načrt industrijskih parkov. Z merili za izbor se zagotovi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
95	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Tarča	Pisma o nameri/sklenjene pogodbe	JIH NI	Številka	0	4	Q4	2025	Vsaj štiri pisma o nameri/pogodbe, podpisane z mednarodno priznanimi upravljavci industrijskih parkov in/ali potencialnimi vlagatelji s privabljanjem/izvajanjem nefinančnih naložb v višini vsaj 85 741 349 EUR. Z merili za izbor se zagotovi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
96	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Tarča	Dokončana gradnja industrijskih parkov/ozemlja, kjer se razvija javna infrastruktura v regijah	JIH NI	Številka	0	4	Q4	2025	Dokončana gradnja vsaj štirih nacionalnih industrijskih parkov/ozemlja, vključno z vzpostavitvijo potrebnih industrijskih povezav in povečanjem z njimi povezanih zmogljivosti (vključno z ogrevanjem, vodo in kanalizacijo, električno energijo), obnova ali namestitev dovoznih cest v bližini industrijskih območij ter razvoj stavb za komercialne namene in z njimi povezane infrastrukture.
97	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Tarča	Ustvarjanje novih delovnih mest v industrijskih parkih s povprečnimi plačami nad povprečno plačo v zadevnem gospodarskem sektorju	JIH NI	Številka	0	328	Q3	2026	Predložitev seznama delovnih mest, ki so jih ustvarili upravljavci parkov ali zasebni vlagatelji, in plač, ki potrjuje ustvarjanje novih delovnih mest s plačami nad povprečnimi plačami v zadevnem gospodarskem sektorju.
98	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o uravnoteženju pravic najemnikov in najemodajalcev	Začetek veljavnosti zakona o najemu nastanitvenih prostorov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2021	Začetek veljavnosti novega pravnega okvira za najemnine, da se zagotovi pravično ravnotežje med interesi najemnika in najemodajalca ter pospeši reševanje sporov glede trajanja najemnine in poravnave najemnin, kar je zlasti pomembno za spodbujanje gradnje najemnih stanovanj in posledično za lažjo cenovno dostopnost stanovanj.
99	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Mejnik	Sprejetje strategije za cenovno dostopnost stanovanj	Vlada je sprejela strategijo za stanovanja in cenovno dostopnost	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Strategija cenovne dostopnosti stanovanj vključuje usmeritve ukrepanja, kazalnike politike in sklop nalog za spodbujanje dostopa do stanovanj, zagotavljanje rešitev za zagotavljanje podpore pri cenovni dostopnosti stanovanj gospodinjstvom različnih vrst in ravni dohodka, vključno z gospodinjstvi z najnižjimi dohodki, ter podporne mehanizme in predpise, ki spodbujajo popravilo obstoječega stanovanjskega fonda in razvoj novega stanovanjskega fonda.
100	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Mejnik	Vladni predpisi o gradnji stanovanj z nizkimi najemninami	Začetek veljavnosti vladnih predpisov o gradnji stanovanj z nizkimi najemninami	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2022	Začela je veljati uredba kabineta ministrov o gradnji stanovanj z nizkimi najemninami, da se opredelijo velikost, obseg in vrsta podpore ter merila za upravičence.
101	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Tarča	Število stanovanj v okviru odobrenih projektov	JIH NI	Številka	0	300	Q4	2024	Financiranje projektov z najmanj 300 stanovanji odobri nacionalna razvojna institucija Altum. V okviru odobrenih projektov se stanovanje zagotovi za nizko najemnino (okvirno 4,40 EUR/m²). Odobreni projekti izpolnjujejo zahteve visoke kakovosti: (1) stavba je skoraj ničenergijska stavba; (2) Primerni preskusi kakovosti (akustične meritve, preskus prepustnosti zraka v stavbah) se izvedejo ob začetku obratovanja.
102	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Tarča	Število stanovanj v okviru odobrenih projektov	JIH NI	Številka	300	467	Q3	2026	Financiranje projektov najmanj 467 stanovanj odobri nacionalna razvojna institucija Altum. V okviru odobrenih projektov se stanovanje zagotovi za nizko najemnino (okvirno 4,40 EUR/m²). Odobreni projekti izpolnjujejo zahteve visoke kakovosti: (1) stavba je skoraj ničenergijska stavba; (2) ob začetku uporabe se izvedejo ustrezni preskusi kakovosti (akustične meritve, preskus prepustnosti zraka v stavbah).
103	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Tarča	Število zgrajenih stanovanj	JIH NI	Številka	0	300	Q3	2026	Projekti so se končali s 300 stanovanji, ki so bila zgrajena in izvedena v skladu z naslednjimi specifikacijami: (1) stavba je skoraj ničenergijska stavba; (2) ob začetku uporabe se izvedejo ustrezni preskusi kakovosti (akustične meritve, preskus prepustnosti zraka v stavbah).
104	3.1.1.5.i Razvoj in opremljanje infrastrukture izobraževalnih ustanov	Mejnik	Sprejeta opredelitev kvalitativnih in kvantitativnih meril	Pravni okvir je začel veljati	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Začetek veljavnosti pravnega okvira, ki ga je sprejela vlada in ki spodbuja zagotavljanje visokokakovostnega izobraževanja s spodbujanjem celovite ponudbe izobraževalnih programov na regionalni ravni ter z oblikovanjem mreže splošnih srednješolskih izobraževalnih ustanov v skladu z demografskimi razmerami. Pravni okvir določa minimalna kvantitativna in kvalitativna merila (kot so minimalno število učencev, razpoložljivost infrastrukture itd.) za splošne srednješolske izobraževalne ustanove.
105	3.1.1.5.i Razvoj in opremljanje infrastrukture izobraževalnih ustanov	Mejnik	Sprejetje sklepov lokalnih svetov o reorganizaciji najmanj 20 splošnih srednješolskih izobraževalnih ustanov	Sprejetje sklepov v lokalnih svetih	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Odločitve o reorganizaciji (združitve, sprememba ravni izobrazbe) vsaj 20 splošnih srednješolskih izobraževalnih ustanov, ki jih sprejmejo lokalne oblasti.
106	3.1.1.5.i Razvoj in opremljanje infrastrukture izobraževalnih ustanov	Tarča	Razvoj in opremljanje infrastrukture izobraževalnih ustanov	jih ni	Številka	0	21	Q3	2026	Izboljšanje infrastrukture 21 splošnih izobraževalnih ustanov, ki so jih ustanovile lokalne oblasti v skladu s specifikacijami: predvidijo se lahko naložbe za izboljšanje fizičnega okolja izobraževalnih ustanov – učilnic, ki izpolnjujejo higienske zahteve, rekonstrukcije inženirskih omrežij (vključno s prezračevalnimi sistemi), zagotavljanja zadostne in energetsko učinkovite razsvetljave ter drugih ergonomskih in sodobnih izobraževalnih okoljskih rešitev. Te naložbe v šolsko infrastrukturo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se lahko uporabijo tudi za nakup opreme za informacijsko tehnologijo ter naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, za izvajanje novih izboljšanih učnih načrtov ter za izvajanje učenja na daljavo in spletnega učenja.
107	3.1.1.6.i. Nakup brezemisijskih vozil za opravljanje občinskih funkcij in z njimi povezanih storitev	Mejnik	Sprejet je bil podporni program za lokalne vlade za nakup električnih avtobusov za opravljanje občinskih funkcij in z njimi povezanih storitev.	Začetek veljavnosti vladnih predpisov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Začetek veljavnosti uredb kabineta ministrov, ki določajo izvedbene pogoje za zagotavljanje podpore lokalnim oblastem pri nakupu električnih avtobusov za opravljanje občinskih funkcij in z njimi povezanih storitev.
108	3.1.1.6.i. Nakup brezemisijskih vozil za opravljanje občinskih funkcij in z njimi povezanih storitev	Tarča	Število električnih šolskih avtobusov na podlagi pogodb, oddanih za nakup električnih avtobusov za opravljanje občinskih funkcij in povezanih storitev	jih ni	Številka	0	15	Q3	2023	Oddaja naročil za nakup 15 električnih avtobusov za opravljanje občinskih funkcij in povezanih storitev
109	3.1.1.6.i. Nakup brezemisijskih vozil za opravljanje občinskih funkcij in z njimi povezanih storitev	Tarča	Število kupljenih električnih šolskih bojev	JIH NI	Številka	0	15	Q4	2025	Dostava 15 električnih šolskih avtobusov občinam kot upravičencem za občinski prevoz učencev.
109 a	3.1.1.7.i Posojila razvijalcem nepremičnin za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Mejnik	Sporazum o izvajanju in dokončanje naložbe	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma in potrdila o prenosu	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2025	Izvedbeni sporazum začne veljati, Latvija pa 29 020 919 EUR za instrument prenese v ALTUM.
109b	3.1.1.7.i Posojila razvijalcem nepremičnin za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci.	JIH NI	Odstotek	0 %	100 %	Q2	2026	Altum s končnimi upravičenci sklene pravne sporazume o financiranju za znesek, potreben za uporabo 100 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje).
110	3.1.2.r Dostop do socialnih storitev in služb za zaposlovanje v podporo reformi minimalnega dohodka	Mejnik	Sprejetje strateškega okvira za nadaljnji razvoj sistema minimalne dohodkovne podpore	Kabinet ministrov je odobril strateški okvir za nadaljnji razvoj sistema minimalne dohodkovne podpore.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Kabinet ministrov je razvil in odobril strateški okvir za nadaljnji razvoj sistema minimalne dohodkovne podpore, ki vključuje vsaj: — Načrt za izboljšanje sistema minimalne dohodkovne podpore za obdobje 2022–2024, da bi se okrepila metodologija za izračun minimalnega dohodka; — Smernice o socialni zaščiti in trgu dela za obdobje 2021–2027 za spodbujanje socialnega vključevanja prebivalstva, zmanjšanje dohodkovnih neenakosti in revščine, razvoj dostopnih in prilagojenih socialnih storitev ter spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti v kakovostnem delovnem okolju; — Razvojni načrt za socialne storitve za obdobje 2021–2023, namenjen izboljšanju zagotavljanja storitev v skupnosti; — Načrt za spodbujanje enakih možnosti invalidov za obdobje 2021–2023, katerega cilj je razviti celovit podporni sistem, ki bo ustrezal potrebam invalidov.
111	3.1.2.r Dostop do socialnih storitev in služb za zaposlovanje v podporo reformi minimalnega dohodka	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za izboljšanje sistema minimalne dohodkovne podpore	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za izboljšanje sistema minimalne dohodkovne podpore	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za izboljšanje sistema minimalne dohodkovne podpore, ki vključujejo: — spodnjo mejo minimalnega dohodka, ki znaša najmanj 20 % mediane dohodka; — postopek za revizijo pragov minimalnega dohodka, ki se izvede vsako leto (od leta 2023) na podlagi sprememb mediane dohodka in zagotovitev, da se pragovi minimalnega dohodka ne spremenijo v primeru zmanjšanja mediane dohodka.
112	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Mejnik	Izbira državnih in lokalnih državnih stavb, kjer se izvedejo okoljske prilagoditve	Sprejetje seznama 63 izbranih stavb javnih in lokalnih organov, v katere se vlagajo naložbe za prilagoditev okolja	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Za izvajanje ukrepov okoljske dostopnosti se izbere 63 državnih in lokalnih stavb, ki zagotavljajo javne storitve v sektorju socialnega varstva ali občinske socialne storitve (te stavbe se vključijo v predpise kabineta ministrov). Naložba vključuje ukrepe za izvajanje minimalnega standarda dostopnosti: zagotoviti dostop do okolja in informacij za funkcionalno ovirane osebe in invalide.
113	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Mejnik	Podpis pogodb za zagotavljanje dostopa do javnih objektov v stavbah javnih in lokalnih organov	Podpis pogodb za dela v zvezi z dostopom do javnih objektov v predizbranih 63 stavbah javnih in lokalnih organov.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Ustrezni javni in lokalni organi podpišejo pogodbe, da zagotovijo dostop do objektov v 63 državnih in lokalnih stavbah, ki zagotavljajo javne storitve v sektorju socialnega varstva ali občinske socialne storitve. Naročila se oddajo za zagotavljanje minimalnega standarda dostopnosti: elementi dostopnosti, potrebni za vsako stavbo, vključno z ukrepi za zagotovitev dostopa do objektov in informacij za funkcionalno ovirane osebe in invalide (to lahko vključuje oblikovanje ali namestitev različnih prilagoditev, kot so izboljšave vizualnih informacij, prilagoditev in zagotavljanje sistemov za evakuacijo za invalide z namestitvijo ramp, posod, dvigal in enostavnih ali avtomatskih vrat).
114	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Tarča	Dokončanje gradnje za zagotovitev dostopa do javnih objektov v stavbah državne in lokalne uprave	JIH NI	Stavbe	0	63	Q2	2026	Dokončana gradbena dela na 63 stavbah državne in lokalne uprave, ki zagotavljajo javne storitve v sektorju socialnega varstva ali občinske socialne storitve skupinam, ki jim grozi socialna izključenost, vključno z invalidi, in podpisan zakon o predaji. Ukrepi vključujejo izvajanje minimalnega standarda dostopnosti: dostop javnosti do objektov in informacij za osebe s funkcijskimi okvarami in invalide (to lahko vključuje ustvarjanje ali namestitev različnih prilagoditev, kot so izboljšave vizualnih informacij, prilagoditev in zagotavljanje sistemov za evakuacijo za invalide, rampe, pedala, dvigala, enostavna ali avtomatska vrata).
115	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Mejnik	Izbira posebne ciljne skupine za izboljšanje fizičnega dostopa do stanovanj	Sprejetje seznama izbranih 259 invalidov, ki morajo prilagoditi svoje stanovanje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2024	Sprejetje seznama 259 oseb s hudo ali zelo hudo invalidnostjo in invalidnih otrok, ki bodo deležni podpore ustreznih javnih organov za prilagoditev posameznega stanovanja.
116	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Mejnik	Podpis pogodb za prilagoditev nastanitve invalidov	Podpis pogodb	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2025	Podpis pogodb za prilagoditev nastanitve 259 osebam s hudo ali zelo hudo invalidnostjo in invalidnim otrokom. Sklenjene so bile pogodbe za zagotavljanje elementov okoljske dostopnosti (na primer: vzpostavitev klančin in dvigal, zagotovitev opreme, bivalnih elementov, prilagoditev skupnih prostorov) v bivalnih prostorih 259 oseb.
117	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Tarča	Zagotovljena dostopnost stanovanjskega okolja za invalide	JIH NI	Osebe	0	259	Q2	2026	Prilagoditev domačega okolja (na primer: vzpostavitev klančin in dvigal, zagotovitev opreme, bivalnih elementov, prilagoditev skupnih prostorov) 259 oseb s hudo ali zelo hudo invalidnostjo in invalidnih otrok.
118	3.1.2.2.i Razvoj orodja za napovedovanje	Mejnik	Sklenitev pogodbe za razvoj algoritmov za model napovedovanja, razvoj tehničnih specifikacij za informacijski sistem in nadzor nad razvojem sistema	Razvoj tehničnih specifikacij in sklenitev pogodbe za storitve svetovanja, v katere so vključeni latvijski in tuji strokovnjaki za ekonometrično in matematično modeliranje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Oddaja naročila na podlagi natečaja: — razviti ekonometrični model in metodologijo za dolgoročno napovedovanje socialne podpore, vključno s pokojninami, — pripravi tehnične specifikacije za razvoj informacijskega sistema, — spremlja razvoj sistema. Sklenjena pogodba vključuje časovni razpored za naslednje končne rezultate: — ocenjevalno poročilo o trenutnem stanju; — matematični model za napovedovanje pokojnin; — ocena sedanjega orodja za napovedovanje in njegovega potenciala; — tehnične specifikacije za razvoj informacijskega sistema; — spremljanje razvoja informacijskega sistema med celotnim projektom.
119	3.1.2.2.i Razvoj orodja za napovedovanje	Mejnik	Dokončanje tehničnih specifikacij za informacijski sistem orodja za napovedovanje socialne varnosti	Tehnične specifikacije, ki jih odobri ministrstvo za socialne zadeve in so pripravljene za predložitev razvijalcu informacijskega sistema	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2024	Dokončanje tehničnih specifikacij za nov informacijski sistem orodja za napovedovanje socialne varnosti. Tehnične specifikacije vsebujejo: — ocenjevalno poročilo o sedanjem orodju za napovedovanje ter njegovih možnostih in priporočilih za razvoj novega orodja za napovedovanje; — tehnične specifikacije za razvoj sistema (tehnična specifikacija vključuje tudi zahtevo za uporabo metodologije Agile v fazah razvoja sistema).
120	3.1.2.2.i Razvoj orodja za napovedovanje	Mejnik	Razvoj orodja za napovedovanje	Orodje za napovedovanje, razvito za dolgoročne projekcije sistema socialne varnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2026	Zakon o predaji med ministrstvom za socialne zadeve in razvijalcem programske opreme je podpisan za razvoj orodja za napovedovanje dolgoročnih napovedi sistema socialne varnosti, ki: — zagotavlja možnost učinkovitejše uporabe in upoštevanja demografskega vidika v napovedih, kar vodi k hitrejšemu in natančnejšemu rezultatu napovedovanja; — krepi upravno usposobljenost na področju socialne varnosti; — omogoča vnos podrobnejšega nabora predpostavk v primerjavi z modelom, ki se je uporabljal v preteklosti; — omogoča modeliranje z drugimi obstoječimi rezultati (npr.: Eurostat), pa tudi demografske kazalnike in kazalnike trga dela; — za skrbnika orodja in uporabnike sta bila pripravljena dva priročnika.
121	3.1.2.3.i Odpornost in kontinuiteta storitve dolgotrajne socialne oskrbe	Mejnik	Razvoj standardne gradbene zasnove	Zahteve za projektno nalogo in standardno gradbeno zasnovo, razvito za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe v bližini družinskega okolja	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2022	Ministrstvo za socialno varstvo je sprejelo standardno gradbeno zasnovo za gradnjo stavb, potrebnih za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe v bližini družinskega okolja. Gradbeni projekt je namenjen gradnji energijsko zelo učinkovitih stavb (skoraj nič-energijske stavbe). Občine imajo standardni gradbeni projekt, ki je že pripravljen, s čimer se zmanjšajo stroški projekta. Enostavnejše izvajanje projektov za občine bo zmanjšalo tveganje zamud pri izvajanju projekta.
122	3.1.2.3.i Odpornost in kontinuiteta storitve dolgotrajne socialne oskrbe	Tarča	Sklepanje pogodb o izvajanju projektov	JIH NI	Število pogodb	0	6	Q2	2023	Centralna finančna in pogodbena agencija je sklenila vsaj šest pogodb o vzpostavitvi novih krajev za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe v bližini družinskega okolja.
123	3.1.2.3.i Odpornost in kontinuiteta storitve dolgotrajne socialne oskrbe	Tarča	Zagotavljanje novih mest za storitve dolgotrajne oskrbe v bližini družinskih okolij za 408 oseb v upokojitveni starosti	jih ni	Število krajev	0	408	Q2	2026	Vzpostavitev novih mest za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe v bližini družinskega okolja za 408 oseb v upokojitveni starosti (26 stavb zgrajenih z največ 16 osebami na stavbo). Pri gradnji teh stavb se zagotovi, da ima vsaka stavba vsaj vnaprej določeno minimalno opremo, kot so naprave in pohištvo.
124	3.1.2.4.i. Sinergični razvoj storitev socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti funkcionalno oviranih oseb	Mejnik	Opis sprejete službe za poklicno rehabilitacijo	Sprejetje opisa storitev poklicne rehabilitacije	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Svetovalni svet državne agencije za socialno vključevanje je sprejel, Agencija za socialno vključevanje pa je odobrila opis storitve poklicne rehabilitacije, ki spodbuja vzdrževanje, obnavljanje in pridobivanje novih znanj in spretnosti za čimprejšnjo ponovno zaposlitev, s čimer se spodbuja varnost strank.
125	3.1.2.4.i. Sinergični razvoj storitev socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti funkcionalno oviranih oseb	Mejnik	Prilagoditev stavbne infrastrukture, vključno s spodbujanjem okoljske dostopnosti in energetske učinkovitosti, ter izboljšanje tehnične in materialne opreme	Prilagoditev dveh stavb, v katerih se infrastruktura izboljša, vključno z okoljsko dostopnostjo in energetsko učinkovitostjo, ter izboljšanje tehnične in materialne opreme	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2026	Infrastruktura in logistična oprema sta bili izboljšani v stavbah, kjer se zagotavljajo storitve za spodbujanje odpornosti oseb s funkcijskimi okvarami, vključno z: — ukrepi za prilagoditev okolja stavbe Slokas Street 61, Jūrmala; — večja energetska učinkovitost stavbe Dubultu, možnost 71, Jūrmala.
126	3.1.2.4.i. Sinergični razvoj storitev socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti funkcionalno oviranih oseb	Mejnik	Sprejet in odobren je bil nov standard za storitve socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti funkcionalno oviranih oseb.	Odobren je nov standard za rehabilitacijske storitve	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Svetovalni svet državne agencije za socialno vključevanje je sprejel, državna agencija za socialno vključevanje pa je odobrila nov standard storitev za storitve socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti oseb s funkcijskimi okvarami (program za razvoj kompetenc in storitev poklicne rehabilitacije), vključno s sprejetjem storitev v pilotnih projektih in uporabo materialne osnove projekta.
127	3.1.2.5.i Sodelovanje brezposelnih, iskalcev zaposlitve in oseb, ki jim grozi brezposelnost, na trgu dela	Mejnik	Strankam (brezposelnim osebam, iskalcem zaposlitve, osebam, ki jim grozi brezposelnost) za okrevanje gospodarstva s številnimi novimi delovnimi mesti z izvajanjem ukrepov aktivne politike trga dela je bila vzpostavljena ponudba preusposabljanja in izpopolnjevanja s poudarkom na digitalnih znanjih in spretnostih.	Sprejetje nove ponudbe preusposabljanja in izpopolnjevanja (vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi) za stranke državnega zavoda za zaposlovanje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Ponudba programov preusposabljanja in izpopolnjevanja za stranke latvijskega zavoda za zaposlovanje (brezposelni, iskalci zaposlitve, osebe, ki jim grozi brezposelnost) je bila sprejeta na seji latvijske komisije za usposabljanje v skladu z ukrepi aktivne politike trga dela za okrevanje gospodarstva, prijaznega zaposlovanju.
128	3.1.2.5.i Sodelovanje brezposelnih, iskalcev zaposlitve in oseb, ki jim grozi brezposelnost, na trgu dela	Mejnik	Razvoj digitalnega orodja za ocenjevanje znanj in spretnosti	Razvito in uvedeno digitalno orodje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Državna agencija za zaposlovanje je razvila in uvedla digitalno orodje za ocenjevanje za izboljšan sistem za profiliranje znanj in spretnosti, ki zagotavlja oceno spretnosti in kompetenc strank agencije, da se dokonča ustrezna ponudba preusposabljanja in pridobivanja spretnosti, odvisno od posameznikove ravni znanja in spretnosti. Metoda oblikovanja profilov strank, ki jo trenutno uporablja agencija, se dopolni z orodjem za ocenjevanje digitalnih znanj in spretnosti (testi), rezultati testov pa se uporabijo v postopku poklicnega svetovanja strank in pri pripravi individualne ponudbe usposabljanja.
129	3.1.2.5.i Sodelovanje brezposelnih, iskalcev zaposlitve in oseb, ki jim grozi brezposelnost, na trgu dela	Tarča	Brezposelni, iskalci zaposlitve, ljudje, ki jim grozi brezposelnost, z izboljšanimi znanji in spretnostmi	JIH NI	Številka	0	10 000	Q1	2025	10000 brezposelnih, iskalcev zaposlitve, oseb, izpostavljenih tveganju brezposelnosti, z izboljšanimi znanji in spretnostmi, kar potrjuje računovodski sistem za stranke državne agencije za zaposlovanje
130	3.1.2.5.i Sodelovanje brezposelnih, iskalcev zaposlitve in oseb, ki jim grozi brezposelnost, na trgu dela	Tarča	Brezposelni, iskalci zaposlitve, ljudje, ki jim grozi brezposelnost, z izboljšanimi znanji in spretnostmi	JIH NI	Številka	10 000	20 450	Q3	2026	20450 brezposelnih, iskalcev zaposlitve, oseb, izpostavljenih tveganju brezposelnosti, z izboljšanimi znanji in spretnostmi, kar potrjuje računovodski sistem za stranke državne agencije za zaposlovanje
130a	3.1.2.6.i Olajševanje razpoložljivosti tehničnih pripomočkov	Tarča	Tehnični pripomočki za funkcionalno ovirane osebe	JIH NI	Številka	0	10 474	Q2	2026	Osebam s funkcijskimi okvarami je bilo izdanih 10474 tehničnih pripomočkov.

D. KOMPONENTA 4: ZDRAVJE

Ta komponenta latvijskega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k obravnavanju izzivov, povezanih z odpornostjo, dostopnostjo, kakovostjo in stroškovno učinkovitostjo zdravstvenega sistema in njegovih človeških virov. Pravočasen in enak dostop do zdravstvenega varstva je omejen, zlasti za ranljive skupine. Latvija poroča o visokih neizpolnjenih potrebah po zdravstvenem varstvu in znatnih neposrednih plačilih. Nezdrav način življenja je še en pomemben razlog za slabe rezultate na področju zdravja. Pomanjkanje zdravstvenih delavcev ovira zagotavljanje javnega zdravstvenega varstva in ogroža uspeh reform zdravstvenega varstva. Ti izzivi so se še zaostrili zlasti zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19.

Cilji komponente so izboljšati odpornost in dostopnost zdravstvenega varstva z (i) razvojem okvira in potrebne infrastrukture za zagotavljanje integriranih zdravstvenih storitev, zagotavljanjem zmogljivosti zdravstvenih ustanov za prilagajanje kriznim razmeram, (ii) razvojem izboljšanih modelov izvajanja storitev ter (iii) izboljšanjem zagotavljanja človeških virov in sistema strokovnega razvoja zdravstvenih delavcev.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države za krepitev odpornosti in dostopnosti zdravstvenega sistema, vključno z zagotavljanjem dodatnih človeških in finančnih virov (priporočilo za posamezno državo št. 1 iz leta 2020) ter povečanje dostopnosti, kakovosti in stroškovne učinkovitosti zdravstvenega sistema (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

D.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 4.1.1.r: Vzdržnost in odpornost celovitega in integriranega zdravstvenega sistema, osredotočenega na človeka.

Cilj ukrepa je razviti celovit, celovit in integriran sistem zdravstvenega varstva, osredotočen na človeka, ter zagotoviti njegovo vzdržnost in odpornost.

Reforma vključuje razvoj novih modelov za zagotavljanje učinkovitih integriranih zdravstvenih storitev na vseh ravneh zdravstvenega varstva (primarno, sekundarno in terciarno). Cilj reforme je razviti priporočila za celostno oskrbo in okvir epidemiološke varnosti.

Naložbena strategija, ki opredeljuje potrebe po naložbah v infrastrukturo, se pripravi do 31. decembra 2022. Reforma vključuje tudi ocene zagotavljanja bolnišničnih storitev glede na raven bolnišnic in kartiranje bolnišničnih storitev. Ti elementi so skupaj s priporočili za celostno oskrbo in epidemiološkim varnostnim okvirom predpogoj za načrtovane naložbe v bolnišnice in sekundarno ambulantno okolje v skladu z naložbo: 4.1.1.2.i in 4.1.1.3.i.

Na področju onkologije ukrep zagotavlja uvedbo enotnega metodološkega upravljanja z ustanovitvijo in pripravo na certificiranje latvijskega centra za oskrbo raka ter zagotavljanjem skupnega upravljanja, zdravljenja in oskrbe ter vzpostavitvijo mreže bolnišnic, specializiranih za zdravljenje in oskrbo onkoloških bolnikov.

Z naložbami v projekt genoma se v skladu z evropsko pobudo „1+ milijon genomov“ (1+MG) ustvari reprezentativna zbirka referenčnih genomskih podatkov latvijskih državljanov, s katero se zbirajo vzorci genskih podatkov, ki so jih podarili latvijski državljani. Njegov cilj je okrepiti zmogljivosti Latvije za genetske raziskave in digitalno tehnologijo, da bi olajšali varno povezovanje in analizo teh podatkov v okviru evropske infrastrukture 1+MG.

Da bi spodbudili celostno zdravstveno varstvo, osredotočeno na paciente, izboljšali dostopnost, kakovost in učinkovitost virov zdravstvenih storitev, se v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo razvije strategija za digitalni zdravstveni sektor. Ta strategija bo služila kot pot naprej za razvoj in uvajanje digitalnih rešitev v zdravstvenem sektorju, ki so varne ter izpolnjujejo potrebe industrije in njenih uporabnikov.

Reforma se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 4.1.1.1.i Podpora raziskavam na področju javnega zdravja.

Cilj ukrepa je izboljšati načrtovanje in izvajanje politike javnega zdravja, vključno z zagotavljanjem epidemiološke varnosti z razvojem trajnostnih integriranih zdravstvenih storitev, osredotočenih na pacienta.

Naložbo sestavljajo tri študije. (I) na področju protimikrobne odpornosti študija za opredelitev najučinkovitejših metod posredovanja in spremljanja. (II) Študija za opredelitev razlogov za necepljenje, da se zagotovi širša pokritost s cepljenjem in zmanjša tveganje za širjenje nalezljivih bolezni v Latviji. (III) na področju nalezljivih bolezni študija o tveganjih okužbe in njihovem vplivu na kazalnike javnega zdravja.

Ključne ugotovitve teh študij naj bi bile podlaga za izboljšanje politike javnega zdravja. Na podlagi teh ugotovitev se pričakujejo spremembe v regulativnem okviru, metodologiji in priporočilih.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 4.1.1.2.i: Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture univerzitetnih in regionalnih bolnišnic

Cilji ukrepa so okrepiti odpornost zdravstvenega sektorja in razpoložljivost storitev z razvojem potrebne infrastrukture za integrirane zdravstvene storitve, zagotavljanjem zmogljivosti zdravstvenih ustanov za prilagajanje kriznim razmeram ter zagotavljanjem stalnih trajnostnih in visokokakovostnih zdravstvenih storitev, ki jih financira država. Cilj naložb v bolnišnično infrastrukturo je izboljšati razpoložljivost ambulantnih in bolnišničnih storitev.

Naložbe so načrtovane v treh kliničnih univerzitetnih bolnišnicah in sedmih regionalnih bolnišnicah za izboljšanje njihove infrastrukture in opreme. Naložbe temeljijo na priporočilih za zahteve glede celostne oskrbe in epidemiološke varnosti ter so v skladu z naložbeno strategijo za razvoj zdravstvene infrastrukture za obdobje 2021–2027. Zagotovijo se naložbe za prenovo, obnovo in gradnjo novih prostorov ter za nabavo medicinske tehnologije in opreme.

Naložbe za zagotovitev celostnega pristopa k zdravstvenemu varstvu in potrebne prilagoditve za epidemiološko varnost se izvedejo v treh kliničnih univerzitetnih bolnišnicah: Vzhodna klinična univerzitetna bolnišnica v Rigi, klinična univerzitetna bolnišnica Paula Stradiņa in pediatrična klinična univerzitetna bolnišnica ter sedem regionalnih bolnišnic: Regionalna bolnišnica Liepaja; Regionalna bolnišnica Daugavpils, bolnišnica Rēzekne, regionalna bolnišnica Severni Kurzeme, regionalna bolnišnica Jēkabpils, bolnišnica Vidzeme in bolnišnica Jelgava.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložba 4.1.1.3.i – Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture ponudnikov storitev sekundarnega ambulantnega zdravljenja

Cilj ukrepa je izboljšati infrastrukturo ponudnikov sekundarnih ambulantnih storitev, da se zagotovijo integrirane storitve, epidemiološka varnost in okoljska dostopnost.

Naložba zajema naložbe v infrastrukturo in opremo za vsaj 40 izvajalcev storitev sekundarnega ambulantnega zdravstvenega varstva.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma 4.2.1.r.: Zagotavljanje človeških virov in izpopolnjevanje.

Cilj ukrepa je izboljšati upravljanje človeških virov in izpopolnjevanje v zdravstvenem sektorju.

Reforma vključuje razvoj strategije človeških virov, ki vključuje celovit pristop k načrtovanju zdravstvenih delavcev in modelu vseživljenjskega učenja, usklajevalni mehanizem za usposabljanje in simulacijski pristop pri usposabljanju. Kadrovska strategija za zdravstveni sektor temelji na evidentiranju človeških virov.

Strategija zajema ukrepe, kot so razvoj novega modela plač, zagotavljanje osnovnega medicinskega usposabljanja in število prebivališč v skladu s povpraševanjem, ukrepi za ohranitev in razvoj podatkovne zbirke o človeških virih. Z reformo se vzpostavi tudi okvir za krepitev sistema medicinskega izobraževanja, ki predvideva uvedbo trajnostnega modela za nadaljnje izobraževanje in usklajevalni mehanizem za zagotavljanje in spremljanje kakovosti izobraževalnih vsebin ter simulacijski pristop na vseh ravneh izobraževanja. Razvije se informacijsko orodje za napovedovanje prihodnjih potreb zdravstvenih delavcev.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Naložbe: 4.2.1.1.i Podpora za izvajanje sistema za razvoj človeških virov.

Cilj ukrepa je razviti skupni pristop k stalnemu izobraževanju na področju zdravja in uvesti simulacijski pristop v zdravstvenem izobraževalnem sistemu.

Naložba zajema vzpostavitev usklajevalnega mehanizma in zajema vidike, kot so metodološko upravljanje, nadzor kakovosti izobraževalnih vsebin in trajnostno financiranje.

Z naložbo se zagotovi tudi razvoj akcijskega načrta za izvajanje simulacijskega pristopa v procesu usposabljanja za zdravnike. Pristop bo omogočil simulacijo različnih razmer v resničnem življenju, s čimer bo prihodnjim in obstoječim zdravstvenim delavcem omogočil nadaljnji razvoj njihovih znanj in spretnosti.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma: 4.3.1.r.: Vzdržnost zdravstvenega varstva, krepitev upravljanja, učinkovita raba zdravstvenih virov, povečanje skupnega javnega proračuna v zdravstvenem sektorju.

Cilj ukrepa je izboljšati učinkovitost zagotavljanja zdravstvenih storitev, ki jih financira država, z zagotavljanjem razpoložljivosti storitev in vzpostavitvijo mehanizma sistemskih sprememb za storitve, ki jih plačuje država.

Reforma vključuje vzpostavitev sistema storitvenih laboratorijev za preskušanje in ocenjevanje različnih modelov storitev. Ukrep zajema pregled trenutnega stanja, opredelitev in oceno izzivov ter razvoj rešitev, kot so novi modeli storitev. Novi modeli storitev se preskusijo in primerjajo z obstoječimi storitvami. Ocenijo se kratko- in dolgoročne koristi ter povečanje učinkovitosti modelov. Na podlagi rezultatov se pričakuje, da bo preskušenih in ocenjenih 10 novih modelov storitev za vključevanje in izvajanje v okviru košarice plačljivih storitev države.

Reforma se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 4.3.1.1.i Podpora za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti in dostopnosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva.

Cilj ukrepa je opredeliti šibke točke pri zagotavljanju državno plačanih nebolnišničnih storitev sekundarnega zdravstvenega varstva.

Naložba zajema študijo o kakovosti in dostopnosti državno plačanih nebolnišničnih storitev sekundarnega zdravstvenega varstva, pregled celovitih potreb po nebolnišnični sekundarni oskrbi in izzivov, povezanih z izvajanjem upravne teritorialne reforme, ter pripravo političnih priporočil.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

D.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
131	4.1.1.r. Vzdržnost in odpornost celovitega in integriranega zdravstvenega sistema, osredotočenega na človeka	Mejnik	Sprejetje digitalne zdravstvene strategije	Digitalna zdravstvena strategija, ki jo je sprejelo ministrstvo za zdravje	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q3	2022	Šteje se, da je mejnik dosežen, potem ko ministrstvo za zdravje odobri digitalno zdravstveno strategijo. Strategija se razvije v skladu s smernicami za javno zdravje za obdobje 2021–2027 in smernicami za digitalno preobrazbo za obdobje 2021–2027. Strategija vsebuje akcijski načrt in okvir za spremljanje. Strategija zajema vidike, kot so zdravstveno varstvo, uporaba podatkov za raziskave, skupna uporaba podatkov, upravljanje podatkov, informacijski sistemi in rešitve v sektorju javnega zdravja, zasebni informacijski sistemi, čezmejna izmenjava podatkov ter digitalna znanja in spretnosti.
132	4.1.1.r. Vzdržnost in odpornost celovitega in integriranega zdravstvenega sistema, osredotočenega na človeka	Mejnik	Razvoj celovitega in integriranega modela izvajanja zdravstvenega varstva, osredotočenega na človeka, z razvojem naložbene strategije in priporočil za razvoj integriranega in epidemiološko varnega zdravstvenega varstva	Integrirani vzorci zdravstvenega varstva, ki jih je odobrilo Ministrstvo za zdravje	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2022	Integrirano zdravstveno varstvo se vzpostavi, ko Ministrstvo za zdravje pripravi in odobri naslednje dokumente: 1) vključi se naložbena strategija za naložbe v infrastrukturo za zagotavljanje javno financiranih zdravstvenih storitev, vključno s kartiranjem bolnišnic, da se zagotovi nadaljevanje reforme bolnišničnega omrežja, vključno z upoštevanjem ocene ravni bolnišnic; 2) priporočila za izvajanje pristopa celostne oskrbe; 3) sklop priporočil za epidemiološke zahteve
133	4.1.1.r. Vzdržnost in odpornost celovitega in integriranega zdravstvenega sistema, osredotočenega na človeka	Mejnik	Določena je referenca za genom latvijskega prebivalstva (sodelovanje Latvije v projektu Genome for Europe – projekt GoLatvia).	Referenca genoma v Latviji	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q1	2024	Dokumentacijo o genomski zasnovi, ki dokazuje vzpostavitev latvijskega referenčnega genoma populacije, je odobrilo ministrstvo za zdravje.
134	4.1.1.r. Vzdržnost in odpornost celovitega in integriranega zdravstvenega sistema, osredotočenega na človeka	Mejnik	Zagotovljeno metodološko upravljanje na področju onkologije	Metodološki dokumenti za izvajanje skupnih načel na področju onkologije, ki jih je odobrilo Ministrstvo za zdravje	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q3	2026	Cilj se doseže, ko Ministrstvo za zdravje odobri dokumente, ki zagotavljajo uvedbo enotnega metodološkega upravljanja na področju onkologije.
135	4.1.1.1.i. Podpora raziskavam na področju javnega zdravja	Mejnik	Sprejetje metodologije za tri študije za izboljšanje načrtovanja in izvajanja politike javnega zdravja na področju protimikrobne odpornosti, cepljenja in nalezljivih bolezni	Sprejetje metodologije s strani Ministrstva za zdravje	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q3	2022	Šteje se, da je mejnik dosežen, potem ko je podrejena institucija ministrstva za zdravje razvila usklajeno metodologijo za raziskave na področju protimikrobne odpornosti, cepljenja in zmanjševanja okužb, ki jo je sprejelo ministrstvo za zdravje.
136	4.1.1.1.i. Podpora raziskavam na področju javnega zdravja	Mejnik	Raziskave na področju javnega zdravja, izvedene za izboljšanje načrtovanja in izvajanja politike javnega zdravja na področju protimikrobne odpornosti, cepljenja in nalezljivih bolezni	Objavljene raziskave na področju javnega zdravja	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2025	Tri študije, ki jih je izvedla in objavila podrejena institucija Ministrstva za zdravje: 1) na področju odpornosti proti antimikrobikom raziskave o protimikrobni odpornosti za opredelitev najučinkovitejših metod posredovanja in spremljanja; (2) opredeliti razloge za necepljenje in 3) na področju nalezljivih bolezni opredeliti tveganja okužbe in njihov vpliv na kazalnike javnega zdravja.
137	4.1.1.1.i. Podpora raziskavam na področju javnega zdravja	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb pravnih aktov, namenjenih izboljšanju načrtovanja in izvajanja politike javnega zdravja na področju protimikrobne odpornosti, cepljenja in nalezljivih bolezni	Začetek veljavnosti revidirane zakonodaje v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem politike javnega zdravja	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q3	2026	Na podlagi rezultatov raziskav na področju protimikrobne odpornosti, cepljenja in nalezljivih bolezni začetek veljavnosti sprememb pravnih aktov v zvezi s politikami javnega zdravja, kot so priporočila bolnišnicam, delovni dokumenti latvijskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, smernice in izboljšanje postopka cepljenja.
138	4.1.1.2.i. Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture univerzitetnih in regionalnih bolnišnic	Tarča	Število projektov, ki so prejeli pozitivno mnenje komisije za tehnologijo o upravičenosti opreme za zagotavljanje ustreznih storitev, ki jih financira država	Jih ni	Številka	0	10	Q4	2022	Šteje se, da je cilj dosežen s pozitivno odločitvijo ministrstva za zdravje o uskladitvi nabave medicinske tehnologije v vsakem od desetih projektov, ki podpirajo zdravstveno infrastrukturo univerzitetnih in regionalnih bolnišnic. Ta odločitev se pripravi za vse projekte. Če take pridobitve niso načrtovane, je potrebna odločitev v zvezi s tem. Če projekt vključuje nakup medicinske tehnologije, je potrebno pozitivno mnenje komisije za tehnologijo.
139	4.1.1.2.i. Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture univerzitetnih in regionalnih bolnišnic	Tarča	Realizacija izvrševanja proračuna, merjena s skupnimi javnimi naročili za projekte za izboljšanje infrastrukture univerzitetnih in regionalnih bolnišnic, ki znašajo vsaj 59 800 000 EUR skupnega proračuna, tj. 149 500 000 EUR.	Jih ni	V milijonih EUR	0	59.8	Q4	2024	Šteje se, da je cilj dosežen, ko je izvedenih vsaj 40 % skupnega načrtovanega obsega projekta 59 800 000 EUR – napredek se meri s skupnim javnim naročilom (dokončanimi projekti) projektov glede na skupni načrtovani obseg naložb v višini 149 500 000 EUR za infrastrukturo in opremo za tri univerze in sedem regionalnih bolnišnic, da se zagotovi zagotavljanje celovitih trajnostnih integriranih zdravstvenih storitev.
140	4.1.1.2.i. Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture univerzitetnih in regionalnih bolnišnic	Tarča	Število bolnišnic z izboljšano infrastrukturo	Jih ni	Številka	0	10	Q3	2026	Šteje se, da je cilj dosežen, ko se zaključijo razvojni projekti v treh univerzitetnih in sedmih regionalnih bolnišnicah v skladu s tehničnim opisom vsakega projekta, njihov cilj pa je zagotoviti potrebno infrastrukturo za integrirane zdravstvene storitve, zagotoviti zmogljivost zdravstvenih ustanov za prilagajanje kriznim razmeram ter zagotoviti nadaljnje vzdržne in visokokakovostne zdravstvene storitve, ki jih financira država.
141	4.1.1.3.i Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture ponudnikov storitev sekundarnega ambulantnega zdravljenja	Tarča	Število izvajalcev sekundarnega ambulantnega zdravljenja z izboljšano infrastrukturo		Številka	0	20	Q4	2024	Šteje se, da je cilj dosežen po zaključku razvojnih projektov v sekundarnih ambulantnih zdravstvenih ustanovah, namenjenih izboljšanju (1) epidemiološke varnosti, (2) okoljske dostopnosti ali (3) infrastrukture za celostne storitve oskrbe.
142	4.1.1.3.i Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture ponudnikov storitev sekundarnega ambulantnega zdravljenja	Tarča	Število izvajalcev sekundarnega ambulantnega zdravljenja z izboljšano infrastrukturo	Jih ni	Številka	20	40	Q3	2026	Šteje se, da je cilj dosežen po zaključku razvojnih projektov v sekundarnih ambulantnih zdravstvenih ustanovah, namenjenih izboljšanju (1) epidemiološke varnosti, okoljske dostopnosti ali (3) infrastrukture za celostne storitve oskrbe.
143	4.2.1.r. Zagotavljanje človeških virov in izpopolnjevanje	Mejnik	Strategija za razvoj človeških virov	Latvijski organi so sprejeli celovito strategijo za delovno silo v zdravstvu, ki vključuje modele za vseživljenjsko učenje in načrtovanje zdravstvenih delavcev.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q2	2023	V posvetovanju s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi je bila sprejeta strategija za razvoj človeških virov v skladu s poslovnikom kabineta ministrov. Strategija za zdravstveno osebje zagotavlja okvir za razvoj mehanizma načrtovanja delovne sile v zdravstvu, vključno s potrebami po dodiplomskih in podiplomskih študijskih mestih, zanesljiv informacijski sistem, ki vključuje najnovejše informacije na individualni ravni o razvoju spretnosti in kompetenc zdravnikov med njihovo poklicno potjo, ter učinkovito načrtovanje in upravljanje vseživljenjskega učenja. V strategiji so določena tudi načela modela prejemkov za zdravstveno varstvo.
144	4.2.1.r. Zagotavljanje človeških virov in izpopolnjevanje	Mejnik	Sprejetje kartiranja človeških virov na področju zdravstvenega varstva	Kartiranje človeških virov, ki ga je pripravilo in odobrilo ministrstvo za zdravje	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2023	Kartiranje človeških virov na področju zdravstvenega varstva je zaključeno. Kartiranje vključuje podrobne informacije o številu zdravstvenih delavcev, ki delajo v različnih disciplinah, v javnem in zasebnem sektorju na vseh ravneh oskrbe. Kartiranje vključuje tudi podrobne informacije o delovni obremenitvi zdravstvenih delavcev in stalnem usposabljanju, pri čemer so poudarjene kritičnosti ocenjenih ravni kvalifikacij in pripravljenosti za obravnavanje tehnoloških in organizacijskih inovacij.
145	4.2.1.r. Zagotavljanje človeških virov in izpopolnjevanje	Mejnik	Uveden nov model prejemkov za zdravstveno osebje	Začetek veljavnosti zakona/uredbe, ki zagotavlja izvajanje novega modela prejemkov za zdravstveno varstvo	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q2	2024	Novi model prejemkov za zdravstveno osebje vključuje pregleden mehanizem za izračun plač in racionalizira plače v zdravstvenem sektorju; rešitve za zagotavljanje preglednosti, pravičnosti in postopnega zviševanja plač, da bi izboljšali razpoložljivost in kakovost storitev.
146	4.2.1.r. Zagotavljanje človeških virov in izpopolnjevanje	Mejnik	Sprejetje modela za načrtovanje delovne sile v zdravstvu	Sprejetje in uvedba modela za napovedovanje prihodnjih potreb po delovni sili v zdravstvu	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2024	Model (orodje IT) za napovedovanje prihodnjih potreb zdravstvenih delavcev, ki ga je pripravilo in odobrilo ministrstvo za zdravje. Model se uporablja za načrtovanje. Model zagotavlja ocene, ki temeljijo na predvidenih potrebah prebivalstva po zdravstvenem varstvu in organizaciji izvajanja zdravstvenih storitev, o: -Potrebo po zdravstvenih delavcih po specialnosti in geografskem območju/kraju prakse; -Potrebo po strokovnem razvoju zdravstvenih delavcev, -Pričakovane vrzeli v ponudbi delovne sile.
147	4.2.1.1.i. Podpora za izvajanje sistema razvoja človeških virov.	Mejnik	Vzpostavljen usklajevalni mehanizem za usposabljanje zdravstvenih delavcev	Usklajevalni mehanizem za stalno usposabljanje zdravstvenih delavcev, ki zagotavlja sodelovanje med vključenimi institucijami, metodološko upravljanje in nadzor kakovosti, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za zdravje	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2023	Vzpostavitev usklajevalnega mehanizma za upravljanje procesa stalnega izobraževanja, kot je razvidno iz ustreznih dokazil ministrstva za zdravje (npr. odredbe, odločbe). Razvije se organizacijski model za nadaljnje usposabljanje, ki se osredotoča na vsebino usposabljanja, obliko usposabljanja, potrebne objekte in opremo (npr. simulacije, uporabo virtualne resničnosti itd.) ter mehanizme sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami, kliničnimi univerzitetnimi bolnišnicami, regionalnimi bolnišnicami in drugimi ključnimi zainteresiranimi stranmi. Vzpostavijo se organizacijski model, struktura upravljanja ter jasne pristojnosti in odgovornosti. Smernice za javno naročanje storitev usposabljanja ter standardi kakovosti za usposabljanje in sistem za spremljanje in vrednotenje.
148	4.2.1.1.i. Podpora za izvajanje sistema razvoja človeških virov	Mejnik	Simulacijski pristop, uveden v procesu učenja v zdravstvu	Simulacijski pristop, uveden v procesu učenja v zdravstvu	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q3	2026	Šteje se, da je mejnik dosežen, ko Ministrstvo za zdravje odobri akcijski načrt ali smernice za izvajanje simulacij na vseh stopnjah medicinskega izobraževanja.
149	4.3.1.r. Vzdržnost zdravstvenega varstva, krepitev upravljanja, učinkovita raba zdravstvenih virov, povečanje skupnega javnega proračuna v zdravstvenem sektorju	Mejnik	Odobren usklajevalni mehanizem za ocenjevanje, razvoj in izvajanje novih modelov izvajanja zdravstvenih storitev	Usklajevalni mehanizem za ocenjevanje in izvajanje novih modelov izvajanja zdravstvenih storitev, ki jih je razvilo in odobrilo ministrstvo za zdravje	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2022	V okviru ministrstva za zdravje ali njegovega podrejenega organa je vzpostavljena usklajevalna enota. Zagotovi, da so predstavniki industrije vključeni v pripravo predlogov kot strokovnjaki (npr. delovna skupina ali nadzorni svet). Cilj enote je usklajevanje dela za razvoj, izvajanje in ocenjevanje novih modelov izvajanja zdravstvenih storitev, katerih cilj je zagotavljanje boljšega in učinkovitejšega zagotavljanja zdravstvenih storitev, financiranih z državnimi sredstvi, na vseh ravneh ter zagotavljanje razpoložljivosti in kakovosti storitev z vzpostavitvijo mehanizma za spremembo sistema za storitve, ki jih plačuje država.
150	4.3.1.r. Vzdržnost zdravstvenega varstva, krepitev upravljanja, učinkovita raba zdravstvenih virov, povečanje skupnega javnega proračuna v zdravstvenem sektorju	Tarča	Vključevanje novih modelov izvajanja zdravstvenih storitev kot del javno financiranih zdravstvenih storitev	Jih ni	Številka	0	10	Q3	2026	Deset novih modelov izvajanja zdravstvenih storitev, razvitih in razširjenih v okviru javno financiranih zdravstvenih storitev. Za vsak model je delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva za zdravje, nacionalne zdravstvene službe in drugih podrejenih organov ter drugih zainteresiranih strani, izvedla: -ocena razmer; -razvoj modela; -poskusno izvajanje modela; -ocena kratkoročnih in dolgoročnih koristi; -in protokole za izvajanje. Na podlagi rezultatov pilotnih projektov se pripravi predlog za potreben dodatni nacionalni proračun za izvajanje ustreznih ukrepov. Vladni proračunski zahtevek se obravnava skupaj z vsemi drugimi predlogi za letni in srednjeročni proračun v postopku priprave.
151	4.3.1.1.i. Podpora za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti in dostopnosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva	Mejnik	Sprejetje metodologije za študijo o kakovosti in razpoložljivosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva	Sprejetje metodologije s strani Ministrstva za zdravje	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2022	Šteje se, da je mejnik dosežen, potem ko ministrstvo za zdravje odobri metodologijo, potrebno za izvedbo študije, namenjene oceni kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva, vključno s kartiranjem ravni nebolnišničnih sekundarnih zdravstvenih storitev in učinka upravne teritorialne reforme.
152	4.3.1.1.i. Podpora za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti in dostopnosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva	Mejnik	Študija o kakovosti, dostopnosti in razpoložljivosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva	Študija o kakovosti dostopnosti in razpoložljivosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva, ki jo je objavilo ministrstvo za zdravje	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2023	Študija, ki jo je izvedlo in objavilo ministrstvo za zdravje in ki zajema oceno kakovosti, razpoložljivosti in dostopnosti nebolnišnične sekundarne oskrbe, vključno s kartiranjem ravni nebolnišničnih sekundarnih zdravstvenih storitev in učinka upravne teritorialne reforme. Študija vključuje oceno zdravstvenega sistema in predloge za sistemske izboljšave.
153	4.3.1.1.i. Podpora za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti in dostopnosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva	Mejnik	Vključevanje rezultatov študije o kakovosti, razpoložljivosti in dostopnosti nebolnišnične sekundarne oskrbe v razvoj zdravstvene politike	Začetek veljavnosti sprememb pravnih aktov za povečanje kakovosti, razpoložljivosti in dostopnosti nebolnišnične sekundarne oskrbe	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2024	Na podlagi rezultatov raziskav o kakovosti, razpoložljivosti in dostopnosti nebolnišnične sekundarne oskrbe, začetek veljavnosti sprememb pravnih aktov, povezanih s politikami javnega zdravja, priporočili za bolnišnice in dokumenti za načrtovanje izvajanja storitev.

E. KOMPONENTA 5: GOSPODARSKA PREOBRAZBA IN REFORMA PRODUKTIVNOSTI

Ta komponenta latvijskega načrta za okrevanje in odpornost je sestavljena iz dveh poddelov, ki obravnavata ključne izzive na področju inovacij oziroma visokošolskega izobraževanja. Ključni izzivi, povezani z inovacijami, so nizke naložbe v inovacije, zlasti v zasebnem sektorju, šibke povezave med znanostjo in podjetji, pomanjkanje visoko usposobljenih človeških virov in razdrobljenost upravljanja inovacijskega sistema. Ključni izziv, povezan z visokošolskim izobraževanjem, je razdrobljeno okolje visokošolskega izobraževanja, ki ga sestavlja razmeroma veliko število majhnih institucij, katerih financiranje je nezadostno in neučinkovito. To pomeni, da večina visokošolskih institucij nima sredstev za kakovostno izobraževanje in ustvarjanje kritične mase za visokokakovostne raziskave. Poleg tega obstaja neoptimalen model upravljanja univerz s slabo zastopanostjo zunanjih deležnikov in pomanjkanjem privlačnih akademskih poklicnih možnosti, kar omejuje človeške vire za izobraževanje, raziskave in inovacije.

Cilji komponente so povečati produktivnost z večjimi naložbami v raziskave in razvoj, povečati konkurenčnost ter spodbujati sodelovanje med javnim sektorjem, podjetji, akademskimi krogi in raziskovalnimi ustanovami. Spremembe upravljanja inovacijskega sistema in z njimi povezane sheme podpore za zasebne naložbe v raziskave in razvoj so namenjene ustvarjanju trajnostnih inovacijskih ekosistemov, s čimer se spodbujajo večje splošne naložbe v inovacije. Cilj obsežne reforme visokošolskega izobraževanja je povečati kakovost in učinkovitost visokošolskega izobraževanja, konkurenčnost latvijskega raziskovanja ter dolgoročno zagotoviti boljše spretnosti latvijskemu prebivalstvu.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države, da bi ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotočili na inovacije (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2019, priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020) ter povečali kakovost in učinkovitost izobraževanja in usposabljanja (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

E.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 5.1.r.: Upravljanje inovacijskega sistema ter motivacija za zasebne naložbe v raziskave in razvoj

Cilj ukrepa je uvesti ekosistemski pristop k upravljanju inovacij. Njen cilj je uvesti podporni instrument, ki bo omogočil povečanje zmogljivosti za raziskave in razvoj v podjetjih, spodbujal medsektorsko sodelovanje, povečal delež inovativnih podjetij in s tem spodbujal večje zasebne naložbe v inovacije.

Reforma vključuje oblikovanje modela upravljanja inovacij, ki pomeni dodelitev posebnih nalog vključenim institucijam, ki zastopajo vlado, industrijo in akademske kroge. Ključne naloge inovacijskega sistema so določanje strategije, upravljanje sklada za inovacije, zbiranje podatkov, merjenje in spremljanje uspešnosti ter redno ponovno ocenjevanje modela upravljanja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Naložbe: 5.1.1.1.i operacionalizacija celovitega modela upravljanja inovacijskega sistema

Cilj ukrepa je podpreti operacionalizacijo novega modela za upravljanje inovacijskega sistema in zagotoviti njegovo neprekinjeno delovanje.

Cilj naložbe je mobilizirati človeške vire, potrebne za zagotovitev usklajenega pristopa pri izvajanju podpornih programov za inovacije in spremljanju njihove uspešnosti. Pripravita se dve analitični poročili, ki zajemata vsa področja RIS3, vključno z uspešnostjo programa za podporo inovacijam, in priporočila za morebitne izboljšave programa.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 5.1.1.2.i Podpora raziskavam in internacionalizaciji

Cilj naložbe je povečati obseg zasebnih naložb v raziskave in razvoj s ciljno usmerjenimi javnimi naložbami, ki spodbujajo razvoj novih proizvodov in tehnologij ter prenos znanja znotraj gospodarstva.

Z naložbami se financirajo štirje programi z naslednjimi okvirnimi zneski: I) podporni program kompetenčnega centra v višini 25 milijonov EUR, ii) program za podporo raziskavam v višini 47 milijonov EUR, iii) podporni program za mreže sodelovanja v višini 5 milijonov EUR in iv) podporni program za sodelovanje v pomembnih projektih skupnega evropskega interesa v višini 31 milijonov EUR. Za (i) podporni program kompetenčnih centrov se organizira zaključen razpis za podporo. Organizira se javni razpis za izbiro (ii) zasebnih posrednikov za izvajanje podpornega programa za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju, (iii) posrednikov za izvajanje podpornega programa za omrežja sodelovanja in (iv) projektov, ki so upravičeni do sodelovanja v pomembnih projektih skupnega evropskega interesa. Poudarek je na izgradnji popolnih inovacijskih ekosistemov, ki zajemajo obstoječe mreže sodelovanja, zagotavljajo strateško specializacijo in razvoj inovacij v celotni lokalni vrednostni verigi, kar bo zagotovilo tesnejše vključevanje latvijskih podjetij v globalne vrednostne verige. Izbrani subjekti so zadolženi za (i) izvajanje podpornega programa za zasebne raziskovalne in razvojne projekte, (ii) dejavnosti spodbujanja izvoza, (iii) dejavnosti mreženja in izmenjave izkušenj, (iv) izvajanje podpornega programa za sodelovanje v raziskovalnih programih na ravni EU in v mrežah mednarodnega sodelovanja, (v) izvajanje podpornega programa za vključevanje latvijskih podjetij v industrijska zavezništva na ravni EU in načrtovane pomembne projekte skupnega evropskega interesa ter (vi) zbiranje podatkov od upravičencev, ki so podlaga za dejavnosti ocenjevanja in spremljanja.

Pričakuje se, da bo naložba zagotovila razvoj novih inovativnih proizvodov in krila stroške, kot so industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti, sofinanciranje sodelovanja v evropskih in mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih. Financiranje se zagotovi za sodelovanje v načrtovanih pomembnih projektih skupnega evropskega interesa, tudi na področjih naslednje generacije računalništva v oblaku in računalništva na robu. Vladna agencija določi najprimernejši(-e) projekt(-e) za sodelovanje v pomembnih projektih skupnega evropskega interesa in vključi ustrezne določbe v akcijski načrt, priložen izvajanju tega ukrepa.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma 5.2.1.r.: Reforma visokega šolstva ter znanstvene odličnosti in upravljanja

Cilji reforme so povečati mednarodno konkurenčnost visokošolskih ustanov.

Reforma zadeva strukturne spremembe v treh stebrih: (I) upravljanje z vzpostavitvijo ločenega akademskega in strateškega odločanja, ki vključuje zunanje člane; (II) sredstva, ki se dodelijo glede na dosežene rezultate v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami in tipološkimi cilji visokošolskih ustanov; ter (iii) človeški viri z razvojem novega in enotnega kariernega modela za akademsko in znanstveno osebje v skladu z najboljšo globalno prakso ter spodbujanjem privabljanja in zadrževanja svetovnega osebja, zlasti diaspore v Latviji.

Ukrep do 31. decembra 2022 zagotovi začetek veljavnosti regulativnega okvira za izvajanje reforme upravljanja visokošolskega sistema, ki zajema (i) tipologije visokošolskih ustanov in merila za upravičenost do določene vrste; (II) postopek za ustanovitev in odobritev svetov visokošolskih ustanov, pristojnost svetov, pri čemer se pojasnijo pristojnosti senata, rektorja in ustavne skupščine; (III) postopek za izbiro in odobritev novih univerzitetnih reaktorjev; (IV) opredelitev strateške specializacije visokošolskih ustanov.

Odobrijo se vsaj štirje konsolidacijski načrti visokošolskih ustanov, ki so upravičeni do konsolidacijskih štipendij (naložba: 5.2.1.1i. Nepovratna sredstva za raziskave, razvoj in konsolidacijo).

Ukrep zagotavlja začetek veljavnosti pravnih določb (i) o uvedbi novega doktorskega modela; (II) uvedbo ciklične institucionalne akreditacije visokošolskih ustanov in visokih šol; (III) nadaljnji razvoj modela financiranja za visokošolsko izobraževanje in (iv) povezovanje javnega financiranja z rezultati mednarodnega ocenjevanja znanstvenih ustanov.

Do 31. avgusta 2026 vse javne visokošolske ustanove uvedejo nov model upravljanja, vključno s spremembami notranjih upravljavskih organov, določijo merila za izvolitev rektorja v skladu z zakonskimi zahtevami in imenujejo vodstveno ekipo.

Naložbe: 5.2.1.1.i Nepovratna sredstva za raziskave, razvoj in konsolidacijo

Cilj naložbe je s konsolidacijo zmanjšati število visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov. V načrtu se financirajo nepovratna sredstva, ki spodbujajo združitve visokošolskega izobraževanja.

Odobreni konsolidacijski načrti visokošolskih ustanov vključujejo naložbeni načrt. To lahko zajema nepovratna sredstva za strukturne spremembe; štipendije za prenehanje delovnega razmerja z akademskim osebjem, starejšim od 65 let; digitalizacija, tehnološki razvoj, izboljšanje raziskovalne in izobraževalne infrastrukture (razen gradbeništva) ter oblikovanje novih programov odličnosti.

Naložba lahko zajema sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih sklenejo univerze ali raziskovalni inštituti za štipendije za doktorski študij, podoktorske štipendije ali znanstvene (profesorske) subvencije ter nepovratna sredstva za interne raziskave.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

E.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
154	5.1.r. Upravljanje inovacijskega sistema in motivacija za zasebne naložbe v raziskave in razvoj	Mejnik	Razvoj dolgoročne nacionalne strategije za vsako področje RIS3 in ustanovitev strateškega usmerjevalnega odbora za vsako od področij RIS3	Strategija je bila dogovorjena z vsemi zainteresiranimi stranmi in odobrena. Ustanovljeni so bili strateški usmerjevalni odbori za RIS3 in izvoljeni njihovi predstavniki.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2022	Spremembe ustrezne zakonodaje, ki zadevnim institucijam dodeljujejo naslednje naloge, začnejo veljati: Latvijska agencija za naložbe in razvoj (LIDA) je odgovorna za: — Razvoj dolgoročnih strategij na nacionalni ravni za vsako področje RIS3 — Razvoj letnih akcijskih načrtov za vsako področje RIS3 Ustanovitev strateškega usmerjevalnega odbora za vsako področje RIS3 — Vodenje in usklajevanje ustanovljenih svetov — Razvoj metodologije za izbiro vrednostnih verig premoženja, vključno z določitvijo kvantitativnih meril za odpravo vrednostnih verig Strateški usmerjevalni odbor za vsako področje RIS3: — Zagotoviti združljivost načrtovanih naložb s strategijami specializacije RIS3 in nacionalnimi konkurenčnimi prednostmi — sestavljajo ključni zasebni, javni in raziskovalni akterji. izvoli LIDA v dogovoru z zadevnimi ministrstvi. Strateški usmerjevalni odbor je ponovno izvoljen enkrat letno. Strateški usmerjevalni odbor je odgovoren za odobritev strategij za področja specializacije RIS3. Ministrstvo za gospodarstvo je pristojno za: — razvoj analitike in sistema spremljanja za poslovni sektor na področjih specializacije RIS3, priprava poročil o spremljanju.
155	5.1.1.1.i operacionalizacija celovitega modela upravljanja inovacijskega sistema	Tarča	Sklepanje pogodb ali imenovanje potrebnih človeških virov	Jih ni	Število oseb	0	19	Q4	2023	Ministrstvo za gospodarstvo in latvijska agencija za naložbe in razvoj skleneta pogodbo ali imenujeta najmanj 19 oseb za zagotavljanje izvajanja funkcij, dodeljenih tema institucijama v zvezi z upravljanjem inovacij.
156	5.1.1.1.i operacionalizacija celovitega modela upravljanja inovacijskega sistema	Mejnik	Objava poročila o spremljanju z informacijami o vsakem področju RIS3 in delovanju modela upravljanja inovacij.	Objavljeno poročilo o analitičnem spremljanju, ki so ga odobrili strateški usmerjevalni odbori področij specializacije RIS3.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q3	2026	Ministrstvo za gospodarstvo objavi: — dve analitični poročili o spremljanju za vsa področja RIS3 s podatki, ki zajemajo vsaj eno leto, ki vključujejo tudi oceno programa za podporo inovacijam in priporočila za njegovo izboljšanje. — eno poročilo o spremljanju (ki zajema obdobje 2023–2025), ki vsebuje splošno in individualno oceno uspešnosti zasebnih posrednikov, izbranih za izvajanje programa za podporo raziskavam in podpornega programa mreže za sodelovanje, ter analizo delovanja novega modela upravljanja inovacij.
157	5.1.1.2.i Podporni instrument za raziskave in internacionalizacijo	Mejnik	Sprejete uredbe kabineta	Začetek veljavnosti uredb kabineta ministrov, ki urejajo vse štiri podporne programe				Q1	2024	Vladne uredbe, ki urejajo izvajanje (i) podpornega programa kompetenčnih centrov, (ii) programa za podporo raziskavam, (iii) podpornega programa za mreže sodelovanja in (iv) podpornega programa za sodelovanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, začnejo veljati in: — vključiti kazalnike za merjenje uspešnosti izbranih posrednikov, kot so pritegnjene zasebne naložbe v raziskave in razvoj, povečan izvoz med upravičenci, število razvitih proizvodov; in — opredeliti odgovornost posrednikov za zbiranje podatkov od končnih upravičencev programa. V uredbah kabineta ministrov je določeno, da se pri izbiri posrednikov za izvajanje podpornega programa za raziskave in podpornega programa mrež sodelovanja upošteva njihova skladnost s strategijo specializacije RIS3 ter njihova sposobnost za organiziranje razpisov in njihova usposobljenost za ocenjevanje projektov na njihovem tematskem področju. Poleg tega določijo, da so izbrani posredniki za izvajanje podpornega programa kompetenčnih centrov in podpornega programa za raziskave odgovorni za izvajanje naslednjih dejavnosti: i. izvajanje podpornega programa za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju; in ii. zbiranje podatkov od končnih upravičencev, ki se uporabljajo za spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja Ministrstvo za gospodarstvo. Poleg tega določi, da so izbrani posredniki za izvajanje podpornega programa mrež sodelovanja odgovorni za izvajanje ene ali več naslednjih dejavnosti: i. dejavnosti spodbujanja izvoza; ii. dejavnosti mreženja in izmenjave izkušenj; III. Izvajanje podpornega programa za udeležbo gospodarskih subjektov v raziskovalnih in razvojnih programih na ravni EU ter v mednarodnih mrežah sodelovanja; In zbiranje podatkov od končnih upravičencev, ki se uporabljajo za spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja Ministrstvo za gospodarstvo. Poleg tega določi, da je končni prejemnik podpore v podpornem programu za sodelovanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa odgovoren za izvajanje ene ali več naslednjih dejavnosti: I. izvajanje podpornega programa za raziskave in razvoj; ii. opredelitev in motivacija načrtovanih udeležencev pomembnega projekta skupnega evropskega interesa za predložitev projektnih zamisli; in iii. zbiranje podatkov od končnih upravičencev, ki se uporabljajo za spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja Ministrstvo za gospodarstvo.
158	5.1.1.2.i Podporni instrument za raziskave in internacionalizacijo	Tarča	Prevzem obveznosti za financiranje	Jih ni	V milijonih EUR	0	98	Q2	2025	Ob zaključku programa se zagotovi naslednje: — potrditev obveznosti v višini vsaj 98 milijonov EUR za financiranje projektov na področju raziskav in razvoja.
159	5.2.1.r Reforma visokega šolstva ter znanstvene odličnosti in upravljanja	Mejnik	Reforma upravljanja visokošolskih ustanov	Zakonodajne spremembe so začele veljati v skladu z reformo upravljanja visokošolskih ustanov.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2022	Začel je veljati regulativni okvir za izvajanje reforme upravljanja visokošolskega sistema, ki vključuje: — Univerzitetne tipologije in merila za upravičenost do določene vrste; — postopek za ustanovitev in odobritev univerzitetnih svetov, pristojnost svetov, pri čemer se pojasnijo pristojnosti senata, rektorja in ustavne skupščine; — postopek izbire in odobritve novih univerzitetnih reaktorjev; — Opredelitev strateške specializacije univerz.
160	5.2.1.r Reforma visokega šolstva ter znanstvene odličnosti in upravljanja	Mejnik	Reforma visokega šolstva	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2024	Parlament je sprejel spremembe zakona o visokem šolstvu in zakona o znanstvenih dejavnostih, kabinet ministrov pa je sprejel spremembe povezanih predpisov kabineta v zvezi z: — Uvedba novega doktorskega modela v Latviji, — Izvajanje novega modela akademske kariere v Latviji; — Izvajanje ciklične institucionalne akreditacije visokega šolstva in visokih šol v Latviji; — Tri stebre nadaljnjega razvoja modela financiranja za visokošolsko izobraževanje; — povezovanje javnega financiranja z rezultati mednarodnega ocenjevanja znanstvenih ustanov.
161	5.2.1.r Reforma visokega šolstva ter znanstvene odličnosti in upravljanja	Tarča	Konsolidacija visokošolskih ustanov	Jih ni	Številka	0	4	Q2	2023	Konsolidacijski načrti visokošolskih ustanov, ki jih je odobrilo ministrstvo za šolstvo, vključno z: — naložbeni načrt in znesek nepovratnih sredstev za konsolidacijo — načine in časovni okvir za doseganje notranje ali zunanje konsolidacije dveh ali več visokošolskih ustanov, vključno z oblikovanjem konzorcijev, če je to potrebno za izvedbo zunanje konsolidacije. Do financiranja iz konsolidacijskih nepovratnih sredstev so upravičene naslednje naložbe: 1) nepovratna sredstva za strukturne spremembe; 2) „izstopna“ nepovratna sredstva za prenehanje delovnega razmerja z akademskim osebjem, starejšim od 65 let; (3) digitalizacija, tehnološki razvoj, izboljšanje raziskovalne in izobraževalne infrastrukture (razen gradbeništva); 4) Oblikovanje novih programov odličnosti. Ocenjevalna merila za odobritev konsolidacijskih načrtov vključujejo: — ali obstaja skupna razvojna strategija, delitev virov, razvoj študijskih programov, oblikovanje skupnih platform; — ali obstaja zavezanost notranji ali zunanji konsolidaciji, vključno z oblikovanjem konzorcijev, z jasnim časovnim okvirom.
162	5.2.1.r Reforma visokega šolstva ter znanstvene odličnosti in upravljanja	Tarča	Delež javnih visokošolskih institucij, na katere vplivajo spremembe upravljanja	Spremembe so bile uvedene v 100 % javnih visokošolskih ustanov v skladu s spremembami zakona o visokošolskih ustanovah in povezanimi vladnimi predpisi.	%	0	100	Q3	2026	Novi model upravljanja je uvedlo 100 % javnih visokošolskih institucij, vključno z: — ustrezno spremenjeni statuti in drugi notranji predpisi, — notranji upravljavski organi (senat, svet, rektor) delujejo v skladu z novo delitvijo odgovornosti in pristojnosti, — merila za izvolitev rektorja so bila spremenjena v skladu z zakonom, — imenovanje vodstvene ekipe, ki ločuje akademsko in strateško odločanje.
163	5.2.1.1.i Nepovratna sredstva za raziskave, razvoj in konsolidacijo	Tarča	Nepovratna sredstva za konsolidacijo	Jih ni	Število sklenjenih sporazumov o nepovratnih sredstvih za konsolidacijo	0	4	Q3	2026	Vzpostavljeni so bili štirje konsolidacijski načrti, ki zagotavljajo, da so cilji konsolidacije izpolnjeni v skladu s pogoji za izvajanje nepovratnih sredstev za konsolidacijo in spremembe v upravljanju.
164	5.2.1.1.i Nepovratna sredstva za raziskave, razvoj in konsolidacijo	Tarča	Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za akademsko poklicno pot	Jih ni	Število podpisanih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za akademsko poklicno pot	0	315	Q3	2026	Visokošolska institucija ali raziskovalni inštitut je podpisal 315 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev z doktoratom, postdoktorjem in raziskovalci (profesor) za eno od naslednjih dejavnosti: 1) doktorske štipendije; 2) podoktorske štipendije; (3) Znanstvena (profesor) nepovratna sredstva.
165	5.2.1.1.i Nepovratna sredstva za raziskave, razvoj in konsolidacijo	Tarča	Podpisani interni sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj	Jih ni	Število notranjih podpisanih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj	0	90	Q3	2026	Visokošolska ustanova ali raziskovalni inštitut je sklenil 90 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za izvajanje notranjih raziskav.

F. KOMPONENTA 6: PRAVNA DRŽAVA

Ta komponenta latvijskega načrta za okrevanje in odpornost je sestavljena iz štirih poddelov, ki obravnavajo ključne izzive na področju izpolnjevanja davčnih obveznosti, kazenskega pregona na področju gospodarskega kriminala, javne uprave in javnega naročanja. Ključni obravnavani izzivi, povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, so neprijavljene plače in zaposlovanje, davčne goljufije in tihotapljenje. Ključni izzivi, povezani z gospodarskim kriminalom, so pomanjkanje preiskovalcev, tožilcev in sodnikov s posebnim znanjem na področju gospodarskega kriminala. Ključni izzivi, povezani z javno upravo, so potreba po okrepitvi in izboljšanju njenih zmogljivosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti. Čeprav je uspešnost Latvije na področju javnih naročil na splošno zadovoljiva, obstaja več izzivov, ki zahtevajo dodatno pozornost, in sicer potreba po povečanju učinkovitosti, preglednosti in kakovosti postopkov javnega naročanja, spodbujanju konkurence ter krepitvi človeških in analitičnih zmogljivosti, vključno s poklicnimi kvalifikacijami naročnikov.

Cilji komponente so zmanjšati sivo ekonomijo in spodbujati pravičnejše poslovno okolje, izboljšati kakovost in učinkovitost pravosodnega sistema, zlasti v zvezi z bojem proti gospodarskemu kriminalu, posodobiti javno upravo ter izboljšati kakovost, učinkovitost in celovitost javnih naročil.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti (priporočilo za posamezno državo št. 1 iz leta 2019), krepitev odgovornosti in učinkovitosti javne uprave (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2019) ter nadaljnji napredek pri okviru za preprečevanje pranja denarja (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

F.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: 6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine

Cilj tega ukrepa je izboljšati kakovost in učinkovitost obvladovanja tveganja v zvezi s skladnostjo in drugih dejavnosti, povezanih z bojem proti sivi ekonomiji, s širokim naborom ukrepov, vključno s sprejetjem celovitega akcijskega načrta za boj proti sivi ekonomiji, uvedbo novega sistema segmentacije davkoplačevalcev ter prilagoditvijo revizijskih in kontrolnih praks, da bi se bolje osredotočili na tveganje neskladnosti. Ukrep vključuje tudi naložbe v raziskave ravnanja davkoplačevalcev, ki se bodo uporabile za oblikovanje učinkovitejšega odziva politike na izogibanje davkom in davčne utaje.

Reforma zajema: a) sprejetje nacionalnega delovnega načrta za omejitev sive ekonomije za obdobje 2021–2022, b) vzpostavitev sistema bonitetnega ocenjevanja davkoplačevalcev in s tem povezana optimizacija revizij in kontrol ter prilagoditev storitev državnih prihodkovnih služb, c) priprava priročnika za prepoznavanje tveganj neprijavljenih plač, d) naročanje raziskav in političnih priporočil na področju sive ekonomije.

Reforma se izvede do 30. junija 2024.

Naložbe: 6.1.1.1.i Posodobitev obstoječih analitičnih rešitev

Cilj tega ukrepa je preiti obstoječe sisteme tveganja na enotno analitično platformo ter posodobiti sistem tveganja posameznih davkoplačevalcev in sistem tveganja na področju trošarin.

Naložba zajema a) izvajanje sistema tveganj za posamezne davkoplačevalce, b) izvajanje sistema za obvladovanje tveganja pri trošarinah in c) prenos sistema ESKORT v podatkovno zbirko SAP HANA.

Naložba se izvede do 30. junija 2024.

Naložbe: 6.1.1.2.i Razvoj novih analitičnih sistemov

Cilj tega ukrepa je uvesti nov sistem segmentacije davkoplačevalcev, zagotoviti njegovo integracijo s 360-stopinjskim sistemom analize davkoplačevalcev in zagotoviti njegovo vključitev v podatkovno zbirko javno dostopnih informacij.

Naložba zajema izvajanje informacijskega sistema za segmentacijo davkoplačevalcev glede na njihovo tveganje glede skladnosti, vključno z vključitvijo v objavljeno podatkovno zbirko in vizualizacijo podatkov v elektronskem sistemu za prijavo, (b) vključitev novega sistema s 360-stopinjsko analizo davčnega zavezanca.

Naložba se izvede do 30. junija 2024.

Naložbe: 6.1.1.3.i Usposabljanje osebja za delo z analitično platformo in svetovanjem

Cilj tega ukrepa je zagotoviti usposabljanje za strokovnjake SRS za delo s tehnološko platformo SAP HANA.

Naložba zajema usposabljanje 50 strokovnjakov SRS za delo s platformo SAP HANA. Usposabljanje je namenjeno analitikom tveganj in upravljavcem sistemov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma: 6.1.2r. Na daljavo in centralizirana analiza slik, skeniranih na carinskih kontrolnih točkah

Cilj tega ukrepa je povezati rentgenske skenerje za železniški tovor, nameščene na carinskih kontrolnih točkah v Karsavi in Indri, z enotnim analitičnim sistemom v Rigi, ki omogoča centralizirano analizo slik na daljavo.

Reforma vključuje zagotovitev, da se 95 % slik tovora opravi na daljavo prek sistema BAXE.

Reforma se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 6.1.2.1.i Povezovanje železniške rentgenske opreme z BAXE in uporaba umetne inteligence za analizo slik železniškega tovornega prometa

Cilj tega ukrepa je zagotoviti sposobnost izvajanja analize slik železniškega tovora, skeniranih na carinskih kontrolnih točkah Indra in Karsava na daljavo.

Naložba zajema a) povezovanje železniških skenerjev na carinskih kontrolnih točkah v Indri in Karsavi z informacijskim sistemom BAXE ter b) razvoj platforme za analizo rentgenskih slik, ki uporablja umetno inteligenco.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložbe: 6.1.2.2.i Krepitev zmogljivosti carinskega laboratorija

Cilj tega ukrepa je carinskim organom omogočiti učinkovitejši nadzor nad tihotapljenjem, ponarejenimi izdelki in nezakonitimi snovmi.

Naložba zajema opremljanje carinskega laboratorija in carinske kontrolne točke na letališču v Rigi s spektrofotometrijo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2022.

Naložbe: 6.1.2.3.i Izboljšanje carinske kontrole prejetih poštnih pošiljk na letališkem carinskem kontrolnem mestu

Cilj tega ukrepa je izboljšati učinkovitost nadzora vhodnih poštnih pošiljk, prejetih na carinski kontrolni točki mednarodnega letališča Riga.

Naložba zajema opremljanje objekta za razvrščanje pošte na letališču Riga s pametno linijo za skeniranje in razvrščanje.

Naložba se izvede do 31. marca 2025.

Naložbe: 6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali

Cilj tega ukrepa je povečati učinkovitost carinskih kontrol, zmanjšati upravno breme za uporabnike nadzornih storitev in odpraviti potraten promet težkih vozil med pristaniščem in nadzornimi zmogljivostmi.

Naložba zajema vzpostavitev integrirane infrastrukture za nadzorne storitve v Kundzinsali – pristanišču in velikem vozlišču za tovorni promet v Rigi. Kontrolna točka zahteva izgradnjo naprav za nadzorne službe, ki so potrebne za učinkovit in nemoten nadzor, ter namestitev opreme za rentgensko skeniranje za nadzor tovora.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma: 6.2.1.r Posodobitev postopka ugotavljanja pranja denarja, preiskovanja gospodarskega kriminala in sodnih postopkov

Cilj tega ukrepa je izboljšati učinkovitost sistema za poročanje o sumljivih transakcijah.

Reforma vključuje a) spremembo zakona o preprečevanju pranja denarja ter financiranja terorizma in širjenja orožja za odpravo vzporednega prijavljanja sumljivih transakcij finančni obveščevalni enoti in državni davčni službi ter uvedbo določb za nov sistem za sprejemanje in analizo podatkov, b) sprejetje uredbe s strani kabineta ministrov, ki predpisuje postopek in vsebino poročil o sumljivih transakcijah in prijav praga.

Reforma se izvede do 30. junija 2021.

Naložbe: 6.2.1.1.i Vzpostavitev inovacijskega vozlišča za preprečevanje pranja denarja za izboljšanje prepoznavanja pranja denarja

Cilj tega ukrepa je olajšati raziskave in izmenjavo informacij med institucijami, vključenimi v boj proti pranju denarja.

Naložba zajema uvedbo informacijskih sistemov, vzpostavitev namenskih prostorov za izmenjavo znanja in sodelovanje, vzpostavitev medsistemskih povezav za avtomatizirano izmenjavo podatkov, vzpostavitev infrastrukture za obdelavo podatkov in mobilizacijo raziskovalcev za razvoj analitičnih rešitev.

Naložba se izvede do 31. marca 2025.

Naložbe: 6.2.1.2.i Krepitev zmogljivosti za preiskovanje gospodarskega kriminala

Cilj tega ukrepa je povečati razpoložljivost in zmogljivost uradnikov organov kazenskega pregona, ki se ukvarjajo z gospodarskim kriminalom. Ukrep je sestavljen iz naložbenih in reformnih elementov.

Naložba zajema a) usposabljanje informacijskega orodja za prepoznavanje govora za namene njegove uporabe v postopku preiskovanja gospodarskega kriminala, b) usposabljanje uradnikov organov kazenskega pregona za pridobitev potrdila o preprečevanju pranja denarja v kazenskih zadevah ter c) opremljanje uradnikov in enot organov kazenskega pregona z napravami za elektronsko obdelavo in snemanje podatkov, ki so primerne za delo na daljavo.

Naložba se izvede do 31. marca 2025.

Reforma vključuje sprejetje poročila o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za okrepitev boja proti gospodarskemu kriminalu. Načrt temelji na priporočilih, prejetih v okviru programa strukturnih reform in podrobneje opredeljenih s strani državne policije. V načrtu so jasno opredeljene dejavnosti, ki jih je treba izvesti, roki in organi, pristojni za izvajanje. Akcijski načrt zagotavlja tudi skladnost s prednostnimi nalogami načrta za preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma in širjenja orožja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložbe: 6.2.1.3.i Ustanovitev enotnega centra za usposabljanje za razvoj kvalifikacij sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (interdisciplinarne zadeve)

Cilj tega ukrepa je izboljšati usposobljenost človeških virov pravosodnega sistema z ustanovitvijo enotnega centra za usposabljanje sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (v interdisciplinarnih zadevah). Ukrep je sestavljen iz naložbenih in reformnih elementov.

Reforma je sestavljena iz a) sprejetja zakona o ustanovitvi centra za usposabljanje v pravosodju in b) zagotavljanja dolgoročnega financiranja delovanja centra za usposabljanje v pravosodju na področju zakona o državnem proračunu.

Reforma se izvede do 31. marca 2025.

Naložba zajema a) obnovo in opremo prostorov centra za usposabljanje, b) zapleten pristop k razvoju strokovnih kompetenc pravosodnih organov ter c) razvoj in izvajanje programov usposabljanja.

Naložba se izvede do 31. julija 2026.

Reforma: 6.3.1.r Posodobitev javne uprave

Cilj tega ukrepa je narediti prvi korak k posodobitvi javne uprave, kar pomeni, da bo postala učinkovitejša, inovativnejša in privlačnejša za delo za zagotavljanje boljših politik in storitev državljanom ter obravnavanje novih izzivov, ki so se pojavili med krizo zaradi COVID-19.

Reforma vključuje a) sprejetje načrta za posodobitev javne uprave, b) razvoj koncepta in postopno izvajanje enotnega storitvenega centra, s čimer se začne centralizacija podpornih funkcij javne uprave, ki je del načrta za posodobitev.

Reforma se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 6.3.1.1.i Odprta, pregledna, pravična in odgovorna javna uprava

Cilj tega ukrepa je povečati pristojnosti javnih uslužbencev na področjih etike, boja proti korupciji, preprečevanja goljufij in nasprotja interesov.

Naložba zajema a) vzpostavitev okvira kompetenc na področjih etike, boja proti korupciji, preprečevanja goljufij in nasprotja interesov ter b) usposabljanje vsaj 16232 javnih uslužbencev na področjih etike, boja proti korupciji, preprečevanja goljufij in nasprotja interesov.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 6.3.1.2.i: profesionalizacija javne uprave in uprave ter krepitev zmogljivosti

Cilj tega ukrepa je povečati usposobljenost javnih uslužbencev na področju storitev za stranke, razvoja vodstva, osnovnih kompetenc javne uprave, upravljanja javnih naročil, načrtovanja in izvajanja politik, človeških virov in pravne prakse.

Naložba zajema a) vzpostavitev programov za razvoj kompetenc in usposabljanje ter b) usposabljanje vsaj 20011 javnih uslužbencev na področjih, kjer primanjkuje znanj in spretnosti javnih uslužbencev.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbe: 6.3.1.3.i Razvoj inovacijskega ekosistema javne uprave

Cilj tega ukrepa je spodbujati inovacijsko kulturo in povečati rezultate inovacij v javni upravi. Ukrep je sestavljen iz naložbenih in reformnih elementov.

Reforma vključuje a) sprejetje regulativnega okvira za podporo razvoju inovacijskega ekosistema v javnem sektorju ter b) vzpostavitev in delovanje inovacijskega laboratorija javne uprave.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Naložba zajema a) zaposlovanje strokovnjakov na področjih, pomembnih za inovacije, b) vzpostavitev in opremljanje zmogljivosti za dejavnosti soustvarjanja ter c) poskusno izvajanje nekaterih inovacij, ustvarjenih v laboratoriju za inovacije.

Naložba se izvede do 30. septembra 2025.

Naložbe: 6.3.1.4.i Povečanje števila nevladnih organizacij za krepitev zastopanosti socialne varnosti in spremljanje javnih interesov

Cilj tega ukrepa je podpreti javne pobude in dialog na področjih socialne odpornosti in zagovarjanja javnega interesa.

Naložba zajema a) vzpostavitev podpornega programa za nevladne organizacije na področjih javnega zagovorništva in socialne odpornosti ter b) krepitev, razvoj in izboljšanje izkušenj vsaj 30 nevladnih organizacij na področju socialne odpornosti in javnega zagovorništva.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma: 6.4.1.r Vzpostavitev registra javnih naročil

Cilj tega ukrepa je povečati preglednost in razpoložljivost informacij v zvezi z izvajanjem in dejanskim izvajanjem sklenjenih pogodb ter tako izboljšati ravnanje naročnikov in dobaviteljev ter zmanjšati korupcijska tveganja v fazi izvajanja javnega naročanja.

Reforma vključuje a) spremembo zakona o javnem naročanju, ki nalaga objavo ustreznih dodatnih informacij, ter b) razvoj tehnične rešitve za register javnih naročil in njegovo objavo na spletu.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma: 6.4.2.r Izboljšanje konkurenčnega okolja

Cilj tega ukrepa je izboljšati konkurenco ter zmanjšati navzkrižje interesov in tveganje korupcije pri javnih razpisih ter zagotoviti širšo uporabo meril stroškovne učinkovitosti pri javnih naročilih.

Reforma vključuje spremembo pravil v zvezi z zahtevami v zvezi z navzkrižjem interesov za komisije za javna naročila, ki določajo širšo uporabo kvalitativnih meril za oddajo javnih naročil, širšo uporabo preverjanja trga in razširitev meril za izključitev za ponudnike.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Reforma: 6.4.3.r. Razvoj in izvajanje strategije profesionalizacije

Cilj tega ukrepa je povečati kakovost in učinkovitost javnega naročanja ter hkrati optimizirati vire, ki se uporabljajo za razvoj kompetenc, spretnosti in zmogljivosti javnih naročnikov.

Reforma vključuje a) določitev standardiziranih zahtev glede kvalifikacij za ponudnike nekaterih storitev, ki jih je treba še določiti, b) zahtevo po uporabi standardiziranih dokumentov o prevzemu-prenosu pri javnih naročilih v gradbeništvu, c) razvoj enotnega programa usposabljanja za javne naročnike, d) določitev zahtev glede pristojnosti komisije za javna naročila pri javnih naročilih, ki dosegajo določen prag pogodbenih cen, in e) centralizacijo javnih naročil na področjih, ki se ji zdijo primerna.

Reforma se izvede do 31. avgusta 2026.

Reforma: 6.4.4.r. Krepitev informacijskih in analitičnih zmogljivosti IUB

Cilj tega ukrepa je izboljšati učinkovitost preventivnih ukrepov, da se zagotovi pravočasna opredelitev tveganih javnih naročil (tj. opredelitev tveganj v določenih sektorjih, pri dejavnostih posameznih javnih organov naročnikov ali pri izvajanju posebnih javnih naročil).

Reforma vključuje a) določitev meril za opredelitev tveganih tržnih sektorjev, strank in nakupov ter b) izvajanje sistema za upravljanje publikacij, ki omogoča boljšo podatkovno analitiko, optimizacijo postopkov in izboljšanje preglednosti podatkov o javnih naročilih.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

F.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
166	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Sprejetje delovnega načrta za javne organe za omejitev sive ekonomije za obdobje 2021–2022	Sprejetje delovnega načrta nacionalnih organov za omejitev sive ekonomije za obdobje 2021–2022	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2022	Sprejme se delovni načrt nacionalnih institucij za preusposabljanje v senci za obdobje 2021–2022. Vključuje naslednje dejavnosti: — Neregistrirana/nezakonita gospodarska dejavnost; — Neprijavljeno delo; — Neevidentirane transakcije in nedovoljen pretok blaga; — Neevidentirani/nenadzorovani prenosi gotovine; — Davčna goljufija Osredotoča se na gospodarske sektorje z največjim tveganjem sive ekonomije, kot so gradbeništvo, trgovina, storitve, varnost, priprava in dostava hrane ter gostinstvo, prevoz.
167	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Začetek delovanja bonitetnega sistema davčnih zavezancev, optimizacija kontrol	Začetek veljavnosti pravnih aktov				Q4	2022	Začetek veljavnosti sprememb pravnih aktov, vključno z: — vključen je bil pravni okvir sistema bonitetnega ocenjevanja davčnih zavezancev, ki zagotavlja objavo njihove ocene. — optimizirane vrste davčnih kontrol in inšpekcijskih pregledov za izboljšanje učinkovitosti davčnega nadzora in inšpekcijskih pregledov.
168	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Začetek delovanja košarice storitev, ki temeljijo na podatkih, za vsako segmentacijsko skupino davkoplačevalcev	Spremembe notranjih pravil državne davčne službe in/ali platform za zagotavljanje storitev				Q2	2024	Začetek delovanja košarice storitev, ki temelji na podatkih, za vsako segmentacijsko skupino davkoplačevalcev.
169	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Objava priročnika za obvladovanje tveganja v zvezi s skladnostjo	Spremembe notranjih pravil državne davčne službe				Q3	2023	Objavljen je bil priročnik za metodološko obvladovanje tveganja skladnosti z neprijavljenimi plačami, ki vključuje: — smernice za oceno tveganja — vidiki tipologij „plačnikov plač“ — vidiki razpoložljivih orodij za preprečevanje in nadzor — analiza sodnih odločb na področju neprijavljenih plač.
170	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Tarča	Izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa „Zmanjšanje sive ekonomije za zagotovitev trajnostnega razvoja države“		Število poročil o študijah	0	5	Q4	2022	Izvedejo se naslednje raziskave na področju izpolnjevanja davčnih obveznosti: — Poročilo o dejavnikih, ki vplivajo na sivo ekonomijo v Latviji, s poudarkom na najpomembnejših sektorjih; — Poročilo o dejavnikih davčne utaje posameznikov, vključno z analizo vpliva ravni sive ekonomije na izpolnjevanje davčnih obveznosti; — Poroča s političnimi priporočili za zakonodajne, organizacijske, tehnološke in druge izboljšave za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, vključno z oceno finančnega učinka predlaganih priporočil; — Poročilo o oceni izpada proračunskih prihodkov zaradi nezakonitih dejavnosti, vključno z zakonodajnimi priporočili za zmanjšanje tveganja nezakonitega kroženja denarja; — Razvoj metodologije za merjenje sive ekonomije z uporabo dinamičnega modela „več kazalnikov – več vzrokov“, vključno z razčlenitvijo po vrstah davkov, velikosti podjetij in sektorjih.
171	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Izvajanje rezultatov raziskav	Objavljeno poročilo o oceni sive ekonomije	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2023	Objavi se prvo ocenjevalno poročilo o velikosti sive ekonomije na podlagi metodologije, razvite leta 2022.
172	6.1.1.1.i Posodobitev obstoječih analitičnih rešitev	Mejnik	Začetek delovanja nadgrajenih analitičnih rešitev	Razviti in izvedeni napredni sistemi za analizo tveganja				Q2	2024	Zaključene so bile naslednje posodobitve: Obstoječi sistemi tveganja so prešli na enotno analitično platformo. Sistem tveganj za posamezne davkoplačevalce je bil razvit in se izvaja. Razvit in izveden je bil sistem za obvladovanje tveganja v zvezi s trošarinami. Sistem ESKORT je bil prenesen v podatkovno zbirko SAP HANA.
173	6.1.1.2.i Razvoj novih analitičnih sistemov	Mejnik	Začetek delovanja novih analitičnih sistemov	Začetek delovanja naprednega sistema za analizo tveganja				Q2	2024	Razvije in začne delovati informacijski sistem za segmentacijo davkoplačevalcev (vključno z vključitvijo objavljene podatkovne zbirke in vizualizacijo podatkov v elektronskem sistemu za prijavo). Novi sistem je vključen v 360-stopinjsko analizo davkoplačevalcev.
174	6.1.1.3.i. Usposabljanje osebja z analitično platformo in svetovanjem	Tarča	Usposabljanje osebja za delo z analitično platformo		Število potrdil o usposabljanju	0	50	Q4	2023	50 strokovnjakov za SRS je bilo usposobljenih za delo s platformo SAP HANA. Usposabljanje se osredotoča na znanja in spretnosti za delo z okvirom SAP HANA ter praktične spretnosti na področju upravljanja sistema.
175	6.1.2.r. Oddaljena in centralizirana analiza skeniranih slik na carinskih kontrolnih točkah	Tarča	Delež slik tovora, ki so jih skenirale latvijske carinske kontrolne točke, analiziranih na daljavo in na centralni ravni		%	0	95	Q3	2026	95 % slik tovora se analizira centralno in na daljavo prek sistema BAXE.
176	6.1.2.1.i. Povezovanje železniške rentgenske opreme z BAXE in uporaba umetne inteligence za analizo slik železniškega tovornega prometa	Mejnik	Skenerji železniških carinskih kontrolnih točk, povezani s sistemom za izmenjavo rentgenskih slik BAXE	Podpisana listina o sprejetju				Q1	2025	Železniški skenerji na carinskih kontrolnih točkah v Indri in Karsavi, povezani z informacijskim sistemom BAXE.
177	6.1.2.1.i. Povezovanje železniške rentgenske opreme z BAXE in uporaba umetne inteligence za analizo slik železniškega tovornega prometa	Mejnik	Vpeljana platforma za analizo slik v železniškem tovornem prometu	Podpisana listina o sprejetju				Q1	2026	Za analizo slik železniškega tovora se uporablja avtomatizirana platforma za analizo rentgenskih slik, ki uporablja umetno inteligenco.
178	6.1.2.2.i. Krepitev zmogljivosti carinskega laboratorija	Mejnik	Kupljen in nameščen spektrofotometer za uporabo v carinskem laboratoriju	Podpisana listina o sprejetju				Q4	2022	Spektrofotometer se vzpostavi in uporablja v carinskem laboratoriju.
179	6.1.2.2.i. Krepitev zmogljivosti carinskega laboratorija	Mejnik	Kupljen in nameščen spektrofotometer za uporabo na carinski kontrolni točki letališča	Podpisana listina o sprejetju				Q4	2022	Spektrofotometer je vzpostavljen in se uporablja na carinski kontrolni točki letališča.
180	6.1.2.3.i Izboljšanje carinske kontrole prejetih poštnih pošiljk na letališkem carinskem kontrolnem mestu	Mejnik	Linija za inteligentno skenirano in samodejno razvrščanje/analizo poštnih pošiljk, uvedena na letališkem carinskem kontrolnem mestu	Podpisana listina o sprejetju				Q1	2025	Vzpostavi se pametna linija za skeniranje pošte in samodejno razvrščanje/analiza, ki se uporablja na letališkem carinskem kontrolnem mestu.
181	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Skupna zasnova – podpisana pogodba o gradbenih delih	Podpisana pogodba o gradnji in projektiranju				Q3	2023	Pogodba za projektiranje in izgradnjo infrastrukture za nadzorne storitve v Kundzinsali je bila podpisana po razpisnem postopku.
182	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Prejeto gradbeno dovoljenje	Uradno obvestilo o odločitvi o odobritvi dovoljenja				Q3	2024	Gradbeni odbor je izdal gradbeno dovoljenje.
183	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Cikel zapornih struktur je zaključen.	Gradbeni akt (obrazec 2 in obrazec 3)	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q3	2026	Dokončana je gradnja ležajev in ograj stavbe, vključno s streho.
184	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Naročilo in sklenitev pogodbe za dobavo in namestitev rentgenske opreme za nadzor tovora	Podpis pogodbe				Q3	2023	Pogodba o dobavi in namestitvi rentgenske opreme za nadzor tovora je bila podpisana po razpisnem postopku.
185	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Vgrajena rentgenska oprema za nadzor tovora	Listina o dostavi				Q3	2026	Dostavljena in nameščena rentgenska oprema za nadzor tovora.
186	6.2.1.r Posodobitev postopka ugotavljanja pranja denarja, preiskovanja gospodarskega kriminala in sodnih postopkov	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb zakona o preprečevanju pranja denarja, financiranja terorizma in širjenja orožja	Začetek veljavnosti sprememb zakona NILLTPFN	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q2	2021	Začele so veljati spremembe zakona o preprečevanju pranja denarja, financiranja terorizma in širjenja orožja, ki vključujejo: — uvedba novega sistema za sprejemanje in analizo podatkov enote za finančni nadzor (FIU) ter odprava vzporednega sistema poročanja za FIU in državno službo za prihodke, ki zagotavlja le poročanje FIU. Sprejeta je bila uredba kabineta ministrov o postopku in vsebini poročil o sumljivih transakcijah in prijav praga.
187	6.2.1.1.i Vzpostavitev inovacijskega vozlišča za preprečevanje pranja denarja za izboljšanje prepoznavanja pranja denarja	Mejnik	Platforma za sodelovanje za finančne obveščevalne podatke in izmenjavo znanja za izboljšanje prepoznavanja pranja denarja	Dokončanje informacijske platforme za izmenjavo znanja in komunikacijo z deležniki				Q1	2025	(a) uvedenih je 5 informacijskih sistemov za krepitev zmogljivosti za odkrivanje pranja denarja, terorizma ali financiranja širjenja orožja; (b) vzpostavijo se tri namenske sobe za izmenjavo znanja in sodelovanje; (C) vzpostavljenih je 5 medsistemskih povezav za avtomatizirano izmenjavo podatkov; (d) infrastruktura za obdelavo podatkov je vzpostavljena na podlagi šestih tehničnih rešitev; (e) 2 raziskovalca sta mobilizirana za razvoj analitičnih rešitev za preverjanje informacij glede na vnaprej določene značilnosti v poročilih o finančnih transakcijah.
188	6.2.1.2.i Krepitev zmogljivosti za preiskovanje gospodarskega kriminala	Mejnik	Poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta je odobreno	Odobritev poročila o napredku	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2025	Kabinet ministrov odobri poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za okrepitev boja proti gospodarskemu kriminalu. Informativno poročilo potrjuje izvajanje vseh ciljev, določenih v načrtu. Načrt je bil leta 2022 odobren na podlagi priporočil, prejetih v okviru programa strukturnih reform GD REFORM, ki jih je podrobneje opredelila državna policija. V načrtu so opredeljene dejavnosti, ki jih je treba izvesti, roki in organi, pristojni za izvajanje.
189	6.2.1.2.i Krepitev zmogljivosti za preiskovanje gospodarskega kriminala	Tarča	Delež odkritih kazenskih postopkov za kazniva dejanja zoper okolje		%	40	60	Q1	2025	Delež odkritih kaznivih dejanj zoper okolje, ki se rešijo in kazensko preganjajo za leto 2024, znaša vsaj 60 %.
190	6.2.1.2.i Krepitev zmogljivosti za preiskovanje gospodarskega kriminala	Tarča	Število certificiranih preiskovalcev gospodarskega kriminala v programu „Certified Anti Money laundering Specialist (CAMS)“		Številka	0	20	Q1	2025	Vsaj 20 uradnikov organov kazenskega pregona mora pridobiti certificirano spričevalo specialistov za preprečevanje pranja denarja.
191	6.2.1.2.i Krepitev zmogljivosti za preiskovanje gospodarskega kriminala	Tarča	Oprema za uradnike organov kazenskega pregona	Dokazilo o nakupu	Številka	0	237	Q1	2025	Cilj vključuje nakup naslednje opreme: — 200 mobilnih delovnih postaj; — 30 prenosnih tiskalnikov — 4 veliki strežniki — 3 enote videokonferenčne opreme.
192	6.2.1.3.i Ustanovitev enotnega centra za usposabljanje za razvoj kvalifikacij sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (interdisciplinarne zadeve)	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona in drugih pravnih aktov, povezanih s centrom za usposabljanje v pravosodju	Začetek veljavnosti regulativnega okvira za delovanje centra za usposabljanje in javno financiranje, zagotovljeno z zakonom o državnem proračunu za leto 2025.				Q1	2025	Veljati je začelo naslednje: — Veljati je začel zakon o vzpostavitvi in delovanju institucionalnega modela centra za usposabljanje v pravosodju, vključno z opredelitvijo sodelovanja sodstva in sodnega sveta v zvezi z vsebino in metodologijo usposabljanja. — Zagotovijo se državna proračunska sredstva za financiranje celotnega kritja stroškov vzdrževanja centra za usposabljanje, stroškov osebja in stroškov za vsebino usposabljanja, vključno s posodobitvijo programov usposabljanja od leta 2025 naprej.
193	6.2.1.3.i Ustanovitev enotnega centra za usposabljanje za razvoj kvalifikacij sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (interdisciplinarne zadeve)	Tarča	Razvoj in odobritev novega programa usposabljanja		Številka	0	10	Q4	2024	Razvije in odobri se deset novih programov usposabljanja za sodnike, sodno osebje, tožilce in pomočnike tožilcev, posebno interdisciplinarno usposabljanje za preiskovalce, tudi o vprašanjih, kot so kibernetska kriminaliteta, goljufije in davčne utaje, korupcija pri javnih naročilih in pranje denarja. Programe odobri nadzorni odbor projekta „Pravosodna akademija“, v katerem je zastopan tudi Sodni svet.
194	6.2.1.3.i Ustanovitev enotnega centra za usposabljanje za razvoj kvalifikacij sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (interdisciplinarne zadeve)	Tarča	Izvajanje programov usposabljanja		Številka	0	10	Q2	2026	Izvajajo se programi usposabljanja (na kraju samem, na daljavo in e-učenje) za sodnike, sodno osebje, tožilce in pomočnike tožilcev, posebno interdisciplinarno usposabljanje za preiskovalce, tudi o vprašanjih, kot so kibernetska kriminaliteta, goljufije in davčne utaje, korupcija pri javnih naročilih in pranje denarja.
195	6.2.1.3.i Ustanovitev enotnega centra za usposabljanje za razvoj kvalifikacij sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (interdisciplinarne zadeve)	Mejnik	Ustanovitev centra za usposabljanje	Prilagoditev prostorov (obnova) in zagotovitev opreme za zaključeni center za usposabljanje				Q4	2024	Opravljena je bila potrebna prilagoditev prostorov (prenova) potrebam centra za usposabljanje. Nakup in razvoj potrebne opreme v prostorih centra za usposabljanje. Prostori centra za usposabljanje se obnovijo in opremijo.
196	6.3.1.r Posodobitev javne uprave	Mejnik	Odobreni načrt za posodobitev javne uprave	Načrt za posodobitev javne uprave odobren				Q4	2022	Načrt za posodobitev javne uprave odobri kabinet ministrov. Načrt zajema naslednja prednostna področja in vključuje časovne okvire za izvajanje: (a) Odprta, pregledna, pravična in odgovorna javna uprava: se načela integritete pregledajo in izboljšajo z opredelitvijo in izvajanjem odgovornosti do vsake javne uprave ter s spoštovanjem etičnih načel in vrednot pri delu javne uprave; (b) Enotni, centralizirani in standardizirani podporni procesi in sistemi – uvedba centraliziranega sistema upravljanja virov v javnih upravah, vključno z računovodstvom in upravljanjem človeških virov; (C) Strateško upravljanje in razvoj človeških virov, vključno z izborom, vodenjem poklicne poti, ocenjevanjem, učenjem in razvojem; (d) Razpoložljive, razumljive in ustrezne storitve – razvoj smernic za digitalni prenos in digitalizacija storitev ob hkratnem zagotavljanju njihove dostopnosti, dostopnosti in razumljivosti za vse državljane, tudi tiste, ki ne uporabljajo digitalnih orodij.
197	6.3.1.r Posodobitev javne uprave	Mejnik	Pregled napredka pri izvajanju odobrenega načrta za modernizacijo javne uprave	Pregled napredka pri izvajanju odobrenega načrta za modernizacijo javne uprave				Q4	2025	Kabinet ministrov je odobril poročilo o napredku pri izvajanju načrta za modernizacijo javne uprave, ki po potrebi vključuje spremembe ukrepov načrta v skladu s cilji načrta.
198	6.3.1.r Posodobitev javne uprave	Mejnik	Koncept enotnega storitvenega centra, odobren kot predpogoj za zagotavljanje centraliziranih storitev	Jih ni				Q4	2022	Koncept enotnega storitvenega centra je razvil in odobril kabinet ministrov. Koncept opisuje, kako poteka postopna centralizacija podpornih funkcij javne uprave (vsaj knjigovodstvo in vodenje evidence osebja).
199	6.3.1.r Posodobitev javne uprave	Tarča	Delež neposrednih človeških virov v javni upravi, ki centralno prejemajo računovodske storitve in storitve upravljanja človeških virov.	Jih ni	% skupnega števila zaposlenih v neposredni upravi	0	15	Q3	2026	Začetek delovanja ene same rešitve in postopna centralizacija podpornih funkcij, kot sta računovodstvo in upravljanje človeških virov v javni upravi. Vsaj 15 % vseh zaposlenih v neposredni upravi prejme centralizirane računovodske storitve in storitve upravljanja človeških virov od enotnega ponudnika storitev za reševanje.
200	6.3.1.1.i. Odprta, pregledna, pravična in odgovorna javna uprava	Mejnik	Okvir kompetenc, ki je na voljo	Okvir kompetenc je na voljo v sistemu upravljanja šolskega usposabljanja v državni upravi in odobren z notranjim regulativnim aktom Šole za državno upravo, sprejet pa je bil tudi zakon o državnem proračunu za leto 2024.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2023	Vzpostavljen je bil okvir kompetenc, ki je na voljo na področjih etike, boja proti korupciji, preprečevanja goljufij in nasprotja interesov. Državno proračunsko financiranje glavnih programov usposabljanja za razvoj javne uprave je zagotovljeno od leta 2024.
201	6.3.1.1.i. Odprta, pregledna, pravična in odgovorna javna uprava	Tarča	Usposabljanja, ki jih opravijo uslužbenci javne uprave	Jih ni	Številka	0	16 232	Q4	2025	Število usposabljanj na področjih etike, boja proti korupciji, preprečevanja goljufij in nasprotja interesov, ki so jih opravili uslužbenci javne uprave.
202	6.3.1.2.i: profesionalizacija javne uprave in uprave ter krepitev zmogljivosti	Mejnik	Okvir kompetenc, ki je na voljo, vključno s programi usposabljanja	Okvir kompetenc je na voljo v sistemu upravljanja šolskega usposabljanja v državni upravi in odobren z notranjim regulativnim aktom državne upravne šole, sprejet pa je bil tudi zakon o državnem proračunu za leto 2024.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2023	Okvir kompetenc in programi usposabljanja so na voljo na naslednjih področjih: — storitve za stranke, — razvoj vodilnega položaja, — osnovne pristojnosti javne uprave, — upravljanje javnih naročil, — človeški viri, — pravna praksa, — načrtovanje in izvajanje politike. Financiranje iz državnega proračuna za profesionalizacijo javne uprave je zagotovljeno od leta 2024.
203	6.3.1.2.i: profesionalizacija javne uprave in uprave ter krepitev zmogljivosti	Tarča	Usposabljanja, ki jih opravijo uslužbenci javne uprave	Jih ni	Številka	0	20 011	Q4	2025	Število usposabljanj na področju storitev za stranke, razvoja vodstva, osnovnih kompetenc javne uprave, upravljanja javnih naročil, človeških virov, pravne prakse, načrtovanja in izvajanja politik, ki so jih zaključili uslužbenci javne uprave.
204	6.3.1.3.i Razvoj inovacijskega ekosistema javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativnega okvira v zvezi z inovacijskim ekosistemom	Razvoj in izvajanje skupnega eksperimentalnega okvira za inovacije v javnem sektorju				Q2	2025	Veljati začne regulativni okvir (smernice, predpisi, priporočila itd.) za podporo razvoju inovacijskega ekosistema javnega sektorja. Okvir med drugim obravnava naslednje izzive: — Zmanjšanje razdrobljenosti latvijskega inovacijskega ekosistema in njegovega upravljanja; — Izboljšati sodelovanje med institucijami pri izvajanju inovacijske politike; — razviti skupni okvir za eksperimentiranje. Laboratorij za inovacije je vzpostavljen in deluje. Glavne naloge laboratorija za inovacije so: 1) razvoj študij primerov javnih inovacij; 2) ustvarjanje inovativnih rešitev za izzive javne uprave; (3) preskušanje prototipnih raztopin; 4) Obveščanje javnosti o inovacijah v javni upravi.
205	6.3.1.3.i Razvoj inovacijskega ekosistema javne uprave	Mejnik	Zagotavljanje finančne vzdržnosti laboratorija za inovacije	Začetek veljavnosti zakona o državnem proračunu za leto 2026	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q3	2025	Financiranje delovanja laboratorija za inovacije iz državnega proračuna se zagotovi od leta 2026.
206	6.3.1.4.i. Rast nevladnih organizacij za krepitev zastopanosti socialne varnosti in spremljanje javnih interesov	Mejnik	Objava okvira za podporo nevladnim organizacijam na področjih: socialna odpornost zagovarjanje javnega interesa	Objava pravil za podporni program	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2022	Objavljen je bil javni razpis za financiranje krepitve dela nevladnih organizacij na dveh področjih – (a) spodbujanje socialne odpornosti in (b) zavzemanje za javni interes. Razpis vključuje pogoje in merila za sodelovanje nevladnih organizacij v podpornem programu, mehanizem poročanja ter kazalnike in cilje, ki jih je treba doseči v okviru programa.
207	6.3.1.4.i. Rast nevladnih organizacij za krepitev zastopanosti socialne varnosti in spremljanje javnih interesov	Tarča	Upravičenci podpornega programa	Podpisane pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev	Število upravičencev (vključno s partnerji) podpornega programa	0	30	Q3	2026	Finančna sredstva za izvajanje projekta bodo koristila vsaj: 15 organizacij v programu socialne odpornosti 15 organizacij, ki se zavzemajo za program javnega interesa Ciljni kazalnik se šteje za izpolnjenega, ko je bila sklenjena pogodba med nevladno organizacijo in Fundacijo za vključevanje v družbo za izvedbo projekta.
208	6.4.1.r. Vzpostavitev registra javnih naročil	Mejnik	Register javnih naročil, ki je na voljo.	Spremembe zakonodaje o javnih naročilih in tehnične rešitve, ki so bile razvite in na voljo za proizvodnjo	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2022	Začele so veljati spremembe zakonodaje o javnih naročilih, ki določajo register pogodb s strukturiranimi informacijami o sklenjenih javnih naročilih in njihovem dejanskem izvajanju (vključno z dejanskimi stroški in roki ali razlogi za prekinitev). Razvita je bila tehnična rešitev za register javnih naročil, ki je na voljo na spletu.
209	6.4.2.r Izboljšanje konkurenčnega okolja	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativnega okvira za izboljšanje konkurenčnega okolja in zmanjšanje korupcijskih tveganj pri javnih naročilih.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2021	Začetek veljavnosti sprememb zakona o javnih naročilih, ki med drugim vključujejo naslednje spremembe: 1) Komisija za javna naročila se določi za vsako javno naročilo posebej ali za določeno obdobje. 2) sekretar komisije za javna naročila podpiše izjavo o odsotnosti navzkrižja interesov; (3) razširjeni primeri, v katerih je dobavitelj lahko izključen iz javnega razpisa 4) merila za ocenjevanje opredeljujejo posebna področja, na katerih je treba poleg nakupne cene oceniti tudi stroške življenjskega cikla in merila kakovosti; 5) strožje zahteve za primere z eno samo ponudbo 6) zahteva po preverjanju trga, da bi se izognili omejevalnim tehničnim specifikacijam.
210	6.4.3.r. Razvoj in izvajanje strategije profesionalizacije	Mejnik	Sprejetje strategije za profesionalizacijo naročnikov	Sprejeta je bila strategija.				Q1	2022	Sprejetje strategije za profesionalizacijo, ki vključuje posebne usmeritve ukrepanja za usposobljenost naročnikov in izvajanje centraliziranih javnih naročil.
211	6.4.3.r. Razvoj in izvajanje strategije profesionalizacije	Mejnik	Spremembe ustreznih pravnih aktov, predpisov in notranjih postopkov	Začetek veljavnosti sprememb ustreznih pravnih aktov, predpisov ali notranjih postopkov				Q4	2022	Zaključeno je bilo sprejetje naslednjega: (1) Standardizirane zahteve glede kvalifikacij po sektorjih (informacijske in komunikacijske tehnologije, gradbeništvo, cestni promet, mobilne in fiksne komunikacijske storitve), (2) standardizirana dokumentacija o sprejemljivosti in prenosu pri javnih naročilih gradenj, (3) dostop javnosti do metodološkega gradiva, (4) enoten program usposabljanja za zagotovitev, da je bila usposobljenost naročnikov razvita in izvedena, (5) povečane zahteve za usposobljenost komisije za javna naročila pri javnih naročilih, ki dosegajo določen prag pogodbenih cen, npr. certificiranje predsedniku komisije za javna naročila, (6) predhodno preverjanje javnih naročil zagotavlja, da komisija za javna naročila oglašuje ustrezno kakovost ponudb.
212	6.4.3.r. Razvoj in izvajanje strategije profesionalizacije	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov o centralizaciji javnega naročanja	Začetek veljavnosti ustreznih pravnih aktov				Q3	2026	Začetek veljavnosti sklepa kabineta ministrov o izvedbi centraliziranih javnih naročil na nekaterih področjih, ki bodo opredeljena v predhodni študiji izvedljivosti.
213	6.4.4.r. Razvoj informacijskih in analitičnih zmogljivosti IUB	Mejnik	Sprejetje meril za opredelitev tveganih tržnih sektorjev, strank in nakupov	Jih ni				Q4	2021	Odobrena so bila merila za opredelitev tveganih tržnih sektorjev, strank in postopkov javnega naročanja. Določena merila temeljijo na kazalnikih objave javnih naročil in kazalnikih javnega naročanja ES ter na dobrih praksah iz drugih držav, kot je orodje za indeks.
214	6.4.4.r. Razvoj informacijskih in analitičnih zmogljivosti IUB	Mejnik	Dokončana nadgradnja sistema za upravljanje publikacij	Dokončana nadgradnja sistema za upravljanje publikacij				Q4	2024	Na voljo je sistem za upravljanje publikacij, ki zagotavlja: — spletni dostop, objava e-obrazcev, — pregled statističnih podatkov o javnih naročilih, — razpoložljivost profilov odjemalcev, — modul za pritožbeni postopek v zvezi z javnimi naročili, modul za izvajanje predhodnih pregledov, modul za upravne postopke za ugotavljanje kršitev, — preverjanje obsojenih oseb pred njihovo vključitvijo v komisijo za javna naročila.

G. KOMPONENTA 7: Načrt REPowerEU

Cilji poglavja REPowerEU latvijskega načrta za okrevanje in odpornost so:

-povečati delež energije iz obnovljivih virov in pospešiti njeno uvajanje z i) izvajanjem rešitev za upravljanje pametnih omrežij električne energije na ravni prenosa in distribucije, ii) povečanjem zmogljivosti omrežja, da se omogoči večja integracija energije iz nestalnih obnovljivih virov, in iii) uvedbo novih okvirov za energetske skupnosti in samoporabnike;

-obravnavati energijsko revščino s podpiranjem in spodbujanjem energetskih skupnosti;

-odpraviti notranja in čezmejna ozka grla pri prenosu in distribuciji energije z digitalizacijo, posodobitvijo in zagotavljanjem nacionalnih omrežij za prenos in distribucijo električne energije ter z uvedbo določb za optimizacijo elektroenergetskega omrežja;

-podpirati shranjevanje električne energije in povečati energetsko varnost z naložbami v namestitev sistema za shranjevanje energije z baterijami in v kibernetskovarnostne rešitve za kritično infrastrukturo za prenos energije; in

-povečati uporabo trajnostnega biometana z vzpostavitvijo regionalne točke vbrizgavanja biometana in vzpostavitvijo pravnega okvira za vbrizgavanje trajnostnega biometana v obstoječe omrežje zemeljskega plina.

Od štirih ukrepov iz latvijskega poglavja REPowerEU imata dva čezmejno in večdržavno razsežnost in učinek. Naložbeni ukrep, ki zajema namestitev sistema za shranjevanje energije z baterijami, je namenjen ravno dopolnitvi čezmejnega projekta, ki so ga izvedle Latvija, Litva, Estonija in Poljska ter katerega cilj je zagotoviti popolno sinhronizacijo elektroenergetskih omrežij baltskih držav z omrežjem celinske Evrope. Ta naložba zajema tudi pomožne dejavnosti, namenjene izboljšanju kibernetske varnosti kritične infrastrukture in zagotavljanju stabilnega delovanja prenosnega omrežja po sinhronizaciji, z namenom večjega vključevanja obnovljivih virov energije. Naložba v nadgradnjo, digitalizacijo in zagotavljanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije ima tudi čezmejno in večdržavno razsežnost in učinek, saj se pričakuje, da bo prispevala k odpravi ozkih grl v energetskih tokovih in k lažjemu vključevanju obnovljivih virov energije v omrežja.

Ti naložbi predstavljata 99 % ocenjenih stroškov poglavja.

Poglavje REPowerEU prispeva k obravnavanju priporočil za zmanjšanje splošne odvisnosti od fosilnih goriv (specifično priporočilo 4.1 iz leta 2023) s pospešitvijo uvajanja obnovljivih virov energije (specifično priporočilo za državo št. 4.2 2023) ter k zagotavljanju zadostne zmogljivosti medsebojnih povezav za povečanje zanesljivosti oskrbe in nadaljnjo sinhronizacijo z električnim omrežjem EU (specifično priporočilo 4.3 2023).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

G.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 7.1.r. Preobrazba nacionalnega energetskega sektorja

Cilj tega ukrepa je zmanjšati splošno odvisnost od fosilnih goriv in pospešiti cilj Latvije, da postane država izvoznica zelene energije.

Cilj reforme je i) uvedba regulativnega okvira, ki določa pogoje in postopke za registracijo in delovanje energetskih skupnosti ter podpira ranljive skupine družbe; II) uvedbo sprememb predpisov o trgovanju z električno energijo in njeni porabi, ki spodbujajo samoporabnike in lastnike naprav mikrogeneratorjev; III) določitev pogojev za bolj optimalno uporabo obstoječih prenosnih in distribucijskih omrežij; in (iv) določitev pogojev za povečanje uporabe trajnostnega biometana, ki se vbrizga v obstoječe omrežje zemeljskega plina.

Reforma zajema naslednje elemente:

1. Z reformo se vzpostavi regulativni okvir za energetske skupnosti, in sicer z i) določitvijo pogojev in postopkov za registracijo in delovanje energetskih skupnosti, ii) uvedbo obveznosti za trgovce z električno energijo, da ponudijo vsaj en izdelek za nakup električne energije od energetskih skupnosti, in iii) uvedbo obveznosti za lokalne in regionalne oblasti, da del električne energije, proizvedene v energetski skupnosti, ali gospodarske koristi, ki iz nje izhajajo, usmerijo v ranljive skupine.

2. Reforma (i) uvaja možnost uporabe električne energije, proizvedene v obratu enega uporabnika električne energije, za pokritje potreb po porabi drugega objekta istega uporabnika, pri čemer je edina omejitev, da so obrati na nacionalnem ozemlju in priključeni na nacionalno omrežje; (II) določa obveznost za trgovce z električno energijo, da ponudijo vsaj en izdelek za nakup električne energije od samoporabnikov, ki upravljajo obrat mikrogeneratorja; in (iii) uvesti pogoj, da je souporaba energije mogoča zunaj večstanovanjskih stavb, ne da bi bilo treba ustvariti energetsko skupnost.

3. Reforma naj bi prispevala k optimizaciji uporabe zmogljivosti omrežja v objektih za proizvodnjo in shranjevanje električne energije. (I) elektrarnam, ki lahko uporabljajo različne proizvodne tehnologije in katerih skupna proizvodna zmogljivost presega zmogljivost omrežne priključne točke, omogoča dostop do priključne točke na omrežje ter (ii) zagotavlja pogoje za obratovanje takih kombiniranih proizvodnih zmogljivosti ter za vklop in izklop nekaterih proizvodnih zmogljivosti.

4. Reforma določa pogoje za dovajanje trajnostnega biometana, prenesenega zunaj prenosnih in distribucijskih omrežij zemeljskega plina, v omrežje zemeljskega plina.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 7.2.i – Varnost in stabilnost oskrbe z energijo ter sinhronizacija z omrežjem Unije

Cilj te naložbe je povečati zanesljivost in stabilnost oskrbe z energijo ter podpreti sinhronizacijo nacionalnega elektroenergetskega omrežja z elektroenergetskimi omrežji celinske Evrope.

Rezultat naložbe je:

I) namestitev sistema za shranjevanje energije z močjo 60 MW v Rēzeknu;

II) izvajanje rešitve za kibernetsko varnost za kritično infrastrukturo za prenos energije;

III) razvoj koncepta ter nakup in namestitev programskih rešitev za pametno upravljanje povezav z električno energijo iz obnovljivih virov na nacionalno omrežje za prenos električne energije.

Pričakuje se, da bo naložbo izvedel nacionalni operater prenosnega sistema. Pričakuje se, da se bo dejavnost iz točke (iii) izvajala v sodelovanju z nacionalnim operaterjem distribucijskega sistema ter estonskimi in litovskimi operaterji prenosnih sistemov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 7.3.i: Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije

Cilj te naložbe je prispevati k prehodu na čisto energijo in povečati zanesljivost oskrbe z električno energijo s povečanjem zmogljivosti in prožnosti elektroenergetskega omrežja, da se omogoči večje vključevanje energije iz spremenljivih obnovljivih virov, prenovijo prenosna omrežja in digitalizirajo distribucijska omrežja. Naložba zajema naslednje elemente.

1. Za povečanje zmogljivosti in prožnosti nacionalnega elektroenergetskega omrežja za večjo integracijo energije iz spremenljivih obnovljivih virov bo naložba zagotovila 70 MW nove zmogljivosti elektroenergetskega omrežja, izgradnjo digitalne razdelilne postaje v Kuldīgi in prenovo razdelilne postaje v Carnikavi.

2. Za posodobitev daljnovodov za prenos energije ter povečanje zanesljivosti in stabilnosti oskrbe z električno energijo je rezultat naložbe zamenjava vsaj 150 km obstoječih nadzemnih vodov srednje napetosti s kabelskimi vodi.

3. Za digitalizacijo distribucijskega omrežja električne energije za učinkovitejše in prožnejše upravljanje tokov energije je rezultat naložbe:

— izvajanje napredne rešitve za pametno upravljanje distribucije;

— nakup in namestitev daljinsko vodenih srednjenapetostnih odklopnikov na kabelske vode v transformatorskih postajah in na progah na različnih stikalnih točkah.

4. Dokončata se dve študiji, za kateri se pričakuje, da bosta prispevali k razvoju Latvije v smeri države izvoznice zelene energije. Cilj prve študije je določiti največjo količino energije iz obnovljivih virov, ki bi jo bilo mogoče priključiti na omrežje za prenos električne energije, in oceniti vpliv večjih količin obnovljivih virov energije na omrežje. Cilj druge študije je oceniti rast porabe električne energije in potencial elektrifikacije v desetletnem časovnem okviru. Poleg tega se izvede presoja vplivov na okolje za projekt daljnovoda za električno energijo med Ventspilsom, Brocēnijem in Telšiaijem.

Ukrep se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložba 7.4.i: Povečanje uporabe trajnostnega biometana

Cilj tega ukrepa je povečati uporabo trajnostnega biometana v skladu s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29 do 31 ter pravili o pogonskih biogorivih iz živil in krme iz člena 26 revidirane direktive o energiji iz obnovljivih virov (EU) 2018/2001 ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov. Rezultat ukrepa je:

I) izgradnja nove regionalne točke za trajnostno vbrizgavanje biometana.

II) nakup in namestitev informacijske rešitve za upravljanje nove regionalne mejne kontrolne točke, vključno z uvedbo standardov za odkrivanje in preprečevanje uhajanja biometana.

Ukrep se izvede do 31. avgusta 2026.

G.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
215	7.1.r Preoblikovanje nacionalnega energetskega sektorja	Mejnik	Uredbe o vzpostavitvi okvira za registracijo in delovanje energetskih skupnosti	Pravne določbe o začetku veljavnosti uredb	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2024	Začetek veljavnosti predpisov kabineta ministrov, ki: — določiti pogoje in postopke za registracijo in delovanje energetskih skupnosti; — uvesti obveznost lokalnih in regionalnih oblasti, da del količine električne energije, proizvedene v energetski skupnosti, ali gospodarske koristi, pridobljene z njo, usmerijo v ranljive skupine družbe; — uvesti obveznost za trgovce z električno energijo, da ponudijo vsaj en izdelek za nakup električne energije od energetskih skupnosti.
216	7.1.r Preoblikovanje nacionalnega energetskega sektorja	Mejnik	Zakonodaja o spremembi predpisov o trgovanju z električno energijo in njeni porabi	Pravne določbe o začetku veljavnosti zakonodaje, ki spreminja predpise o trgovanju z električno energijo in njeni porabi	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q1	2024	Začetek veljavnosti sprememb predpisov o trgovanju z električno energijo in njeni porabi, ki uvajajo: — pogoj, da je souporaba energije mogoča zunaj večstanovanjskih stavb, ne da bi bilo treba ustvariti energetsko skupnost; — možnost uporabe količine električne energije, proizvedene v obratu enega uporabnika električne energije, za kritje potreb po porabi drugega objekta istega uporabnika, ne glede na lokacijo obrata. Edine omejitve so, da so objekti i) na ozemlju Republike Latvije in ii) vklopljeni za obstoječi sistem za prenos in distribucijo električne energije v Republiki Latviji. — obveznost trgovcev z električno energijo, da za nakup električne energije od samoporabnikov, ki upravljajo obrat mikrogeneratorja, uvedejo vsaj en izdelek.
217	7.1.r Preoblikovanje nacionalnega energetskega sektorja	Mejnik	Uredba o optimizaciji elektroenergetskega omrežja	Pravne določbe o začetku veljavnosti Uredbe	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2025	Začetek veljavnosti uredbe kabineta ministrov: — omogočanje dostopa do omrežne priključne točke za elektrarne, ki bi lahko uporabljale različne proizvodne tehnologije in katerih skupna proizvodna zmogljivost presega zmogljivost priključne točke na omrežje; — zagotavljanje pogojev za obratovanje takšnih kombiniranih proizvodnih zmogljivosti ter za vklop in izklop nekaterih proizvodnih zmogljivosti.
218	7.1.r Preoblikovanje nacionalnega energetskega sektorja	Mejnik	Predpisi o biometanu, ki se prenaša zunaj prenosnih in distribucijskih sistemov zemeljskega plina	Pravne določbe o začetku veljavnosti uredb	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2025	Začetek veljavnosti predpisov kabineta ministrov, ki: — določiti pogoje za vbrizgavanje trajnostnega biometana, prenesenega zunaj prenosnega in distribucijskega sistema zemeljskega plina v skupni sistem oskrbe z zemeljskim plinom; omogočiti malim proizvajalcem biometana, da svoje proizvedene trajnostni biometan vnesejo v skupni sistem oskrbe z zemeljskim plinom.
219	7.2.i. Varnost in stabilnost oskrbe z energijo ter sinhronizacija z omrežjem Unije	Mejnik	Pravilnik o vgradnji sistema za shranjevanje energije akumulatorjev	Pravne določbe o začetku veljavnosti Uredbe	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2024	Začetek veljavnosti uredbe kabineta ministrov o pravnem okviru za naložbe v namestitev sistema za shranjevanje energije akumulatorjev v Rēzeknu.
220	7.2.i. Varnost in stabilnost oskrbe z energijo ter sinhronizacija z omrežjem Unije	Mejnik	Pogodbe za namestitev sistema za shranjevanje energije z močjo 60 MW in informacijsko rešitev za upravljanje prenosnega omrežja	Sklenjene pogodbe	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q2	2025	Oddana naročila za namestitev sistema za shranjevanje energije z močjo 60 MW v Rēzeknu in informacijsko rešitev za upravljanje prenosnega omrežja
221	7.2.i. Varnost in stabilnost oskrbe z energijo ter sinhronizacija z omrežjem Unije	Tarča	Sistem za shranjevanje energije akumulatorja (BESS)	Jih ni	MW	0	60	Q4	2025	V Rēzekneju je bil nameščen sistem za shranjevanje energije z močjo 60 MW.
222	7.2.i. Varnost in stabilnost oskrbe z energijo ter sinhronizacija z omrežjem Unije	Mejnik	Rešitev IT za upravljanje omrežja za prenos električne energije	Izvedena rešitev IT za upravljanje omrežja za prenos električne energije	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2025	Uvedena je bila rešitev IT za upravljanje omrežja za prenos električne energije. To vključuje: — izvajanje rešitve za kibernetsko varnost za kritično infrastrukturo za prenos energije; — razvoj koncepta ter nakup in namestitev programskih rešitev za pametno upravljanje povezav z električno energijo iz obnovljivih virov na nacionalno omrežje za prenos električne energije.
223	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Mejnik	Predpisi, ki urejajo naložbe v nacionalna omrežja za prenos in distribucijo električne energije	Zakonske določbe o začetku veljavnosti predpisov, ki urejajo naložbe v nacionalna omrežja za prenos in distribucijo električne energije	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2024	Začetek veljavnosti uredb kabineta ministrov, ki urejajo naložbe v novo zmogljivost električnega omrežja, razdelilne postaje, prenosne vode in pametno upravljanje distribucije energije.
224	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Tarča	Dodatna zmogljivost elektroenergetskega omrežja	Jih ni	MW	0	70	Q2	2026	Razvita je bila nova zmogljivost elektroenergetskega omrežja za skupno 70 MW.
225	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Mejnik	Dokončanje del elektronapajalnih postaj	Gradnja nove razdelilne postaje in prenova obstoječe razdelilne postaje sta končana.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q2	2026	1) Zaključek izgradnje digitalne razdelilne postaje v Kuldīgi. 2) Zaključek prenove razdelilne postaje v Carnikavi.
226	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Tarča	Nadzemno električno omrežje, pretvorjeno v kabelsko omrežje	Jih ni	Kilometri	0	150	Q2	2026	150 km obstoječih nadzemnih vodov srednje napetosti je bilo nadomeščenih s kabelskimi vodi.
227	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Mejnik	Rešitev za upravljanje pametnega distribucijskega omrežja	Uvedena je bila rešitev za pametno upravljanje distribucijskega omrežja.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q2	2026	Uvedena je bila rešitev za upravljanje pametnih omrežij. Sestavljena je iz: — izvajanje napredne rešitve pametnega sistema upravljanja distribucije (ADMS); — nakup in namestitev vsaj 285 daljinsko vodenih srednjenapetostnih odklopnikov.
228	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Mejnik	Študije in presoja vplivov na okolje	Študije in presoja vplivov na okolje so zaključene.	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q2	2026	Zaključek dveh študij in ene presoje vplivov na okolje. Prva študija vključuje: — Določitev največje količine obnovljivih virov energije, ki jih je mogoče priključiti na omrežje za prenos električne energije v različnih scenarijih; — Izračuni pričakovanega vpliva določenih količin obnovljivih virov energije na varnost in stabilnost prenosnega omrežja ter opredelitev možnih rešitev v zvezi s tem. Druga študija vključuje: — Ocene rasti porabe električne energije in potenciala elektrifikacije v desetletnem časovnem okviru; — Metodologijo napovedi za zadostnost zmogljivosti in načrtovanje razvoja omrežja. V presoji vplivov na okolje se opredelijo okolju najprijaznejše in stroškovno najučinkovitejše možnosti za izgradnjo projekta daljnovoda za električno energijo med Ventspilsom, Brocēnijem in Telšiaijem.
229	7.4.i. Povečanje uporabe trajnostnega biometana	Mejnik	Predpisi, ki urejajo naložbe v sektor biometana	Pravne določbe o začetku veljavnosti uredb, ki urejajo naložbe v sektorju biometana	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q4	2024	Začetek veljavnosti uredb kabineta ministrov o pravnem okviru za naložbe v izgradnjo regionalne vstopne točke za biometan in nakup informacijske rešitve za upravljanje vstopne točke.
230	7.4.i. Povečanje uporabe trajnostnega biometana	Mejnik	Oddaja naročil za izgradnjo regionalne točke vbrizgavanja biometana in za informacijsko rešitev za njeno pametno upravljanje	Obvestilo o oddaji javnih naročil	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q2	2025	Oddana naročila za izgradnjo regionalne točke vbrizgavanja biometana in za informacijsko rešitev za pametno upravljanje točke vbrizgavanja.
231	7.4.i. Povečanje uporabe trajnostnega biometana	Mejnik	Dokončana regionalna točka vbrizgavanja biometana	Dokončanje gradnje				Q4	2025	Dokončanje gradnje regionalne točke vbrizgavanja biometana. Ves biometan, ki se vbrizga v obstoječe plinovode prek nove točke, izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29–31 ter pravila o pogonskih biogorivih iz živil in krme iz člena 26 revidirane Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov.
232	7.4.i. Povečanje uporabe trajnostnega biometana	Mejnik	Rešitev IT za upravljanje nove regionalne točke vbrizgavanja trajnostnega biometana	Kupljena in izvedena rešitev IT	Jih ni	Jih ni	Jih ni	Q2	2026	Kupi in namesti se rešitev IT za upravljanje nove regionalne točke za trajnostno vbrizgavanje biometana. Ta rešitev omogoča naslednje storitve: — upravljanje dostopa do točk vbrizgavanja biometana; — Prikaz izmerjenih podatkov o točkah vbrizgavanja biometana na skupni uporabniški platformi plina; — Vzdrževanje odnosov med proizvajalcem biometana in uporabniki prenosnega omrežja za dodelitve na vstopni točki za plin; — Upravljanje zmogljivosti vstopnih točk za plin, imenovanja in dodelitve; — Samodejno povezovanje podatkov med merilnimi mesti in sistemom za izdajanje potrdil o izvoru. Standardi za odkrivanje in preprečevanje uhajanja metana in biometana se uvedejo kot sestavni del varnostnih zahtev.

2. Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Latvije znašajo 1 969 244 522 EUR.

Ocenjeni skupni stroški poglavja REPowerEU znašajo 134 743 378 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (Reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
77	2.3.2.3.i Premoščanje digitalnega razkoraka za socialno ranljive učence in izobraževalne ustanove	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativnega okvira, ki določa postopke za organizacijo in izvajanje učenja na daljavo
80	2.4.1.r. Razvoj širokopasovne infrastrukture	Mejnik	Sprejetje tehničnih zahtev za povezano in avtomatizirano vožnjo
81	2.4.1.r. Razvoj širokopasovne infrastrukture	Mejnik	Sprejetje skupnega modela za razvoj zadnjega dela poti
98	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o uravnoteženju pravic najemnikov in najemodajalcev
104	3.1.1.5.i Razvoj in opremljanje infrastrukture izobraževalnih ustanov	Mejnik	Sprejeta opredelitev kvalitativnih in kvantitativnih meril
110	3.1.2.r Dostop do socialnih storitev in služb za zaposlovanje v podporo reformi minimalnega dohodka	Mejnik	Sprejetje strateškega okvira za nadaljnji razvoj sistema minimalne dohodkovne podpore
186	6.2.1.r Posodobitev postopka ugotavljanja pranja denarja, preiskovanja gospodarskega kriminala in sodnih postopkov	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb zakona o preprečevanju pranja denarja, financiranja terorizma in širjenja orožja
209	6.4.2.r Izboljšanje konkurenčnega okolja	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativnega okvira za izboljšanje konkurenčnega okolja in zmanjšanje korupcijskih tveganj pri javnih naročilih.
213	6.4.4.r. Krepitev informacijskih in analitičnih zmogljivosti IUB	Mejnik	Sprejetje meril za opredelitev tveganih tržnih sektorjev, strank in nakupov
		Znesek obrokov	231 000 000,00 EUR

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (Reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
7	1.2.1.1.i Izboljšanje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb in prehod na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Začetek veljavnosti podpornega programa za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb
10	1.2.1.2.i Povečanje energetske učinkovitosti pri poslovanju v obliki kombiniranega finančnega instrumenta	Mejnik	Začetek veljavnosti podpornega programa za podjetniško energetsko učinkovitost
13	1.2.1.3.i Izboljšanje občinskih stavb in infrastrukture s spodbujanjem prehoda na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in izboljšanjem energijske učinkovitosti	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega okvira za podporni program za izboljšanje energetske učinkovitosti v občinski infrastrukturi, ki podpira projekte z načrtovanim zmanjšanjem primarne energije ali CO2 za vsaj 30 %.
16	1.2.1.4.i Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb javnega sektorja, vključno z zgodovinskimi stavbami	Mejnik	Začetek veljavnosti podpornega programa za izboljšanje energetske učinkovitosti v nacionalnih in zgodovinskih stavbah
22	1.3.1.r Sistem za obvladovanje nesreč Prilagajanje podnebnim spremembam, reševalne službe in storitve hitrega odzivanja	Mejnik	Objava poročila o izvajanju sistema obvladovanja tveganja nesreč
27	2.1.1.r Posodobitev nacionalnih procesov in storitev ter digitalna preobrazba	Mejnik	Vzpostavitev okvira za enotno upravljanje dejavnosti razvoja IKT v javni upravi
28	2.1.1r Posodobitev nacionalnih procesov in storitev ter digitalna preobrazba	Mejnik	Vzpostavitev normativnega okvira za prejemanje podpore na področju digitalne preobrazbe postopkov in storitev javne uprave
31	2.1.2.r Povečanje učinkovitosti in interoperabilnosti pri uporabi nacionalnih virov IKT	Mejnik	Vzpostavitev pravnega okvira za prejemanje podpore na področju razvoja centralnih sistemov in platform javne uprave ter konsolidacije storitev računalniške infrastrukture
37	2.1.3.r. Razvoj gospodarstva nacionalnih gospodarskih podatkov in digitalnih storitev	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega okvira za prejemanje podpore na področju preoblikovanja upravljanja gospodarskih podatkov
40	2.2.1.r. Ustvarjanje celotnega cikla podpore za digitalno preobrazbo podjetij z regionalno pokritostjo	Mejnik	Vzpostavljeno je bilo evropsko vozlišče za digitalne inovacije (EDIH).
41	2.2.1.r. Ustvarjanje celotnega cikla podpore za digitalno preobrazbo podjetij z regionalno pokritostjo	Mejnik	Regionalni centri za podporo podjetjem zagotavljajo nove podporne funkcije za digitalno preobrazbo
42	2.2.1.r. Ustvarjanje celotnega cikla podpore za digitalno preobrazbo podjetij z regionalno pokritostjo	Mejnik	Vzpostavitev sistema za testiranje digitalne zrelosti za subjekte, da se opredelijo ukrepi, ki jih potrebujejo subjekti, in državna podpora.
69	2.3.2r. Digitalne spretnosti za digitalno preobrazbo družbe in uprave	Mejnik	Normativni okvir krepi in izvaja skupni okvir za ocenjevanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, opredelitev in načrtovanje potreb po usposabljanju ter ocenjevanje
70	2.3.2r. Digitalne spretnosti za digitalno preobrazbo družbe in uprave	Mejnik	Začele so veljati spremembe normativnih aktov o nacionalnih standardih visokošolskega izobraževanja, ki predvidevajo doseganje rezultatov študij digitalne kompetence na ustreznih ravneh latvijskega ogrodja kvalifikacij.
85	3.1.1.1.i Izboljšanje omrežja regionalnih in lokalnih cest	Tarča	Prenovila ali prenovila regionalne in lokalne ceste za varen dostop do okrajnih upravnih centrov ter njihovih storitev in delovnih mest ter za polno delovanje novih občin.
89	3.1.1.2.i. Krepitev zmogljivosti občin za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti njihovega delovanja	Mejnik	Sprejeta je bila pravna podlaga za izvajanje podpore za krepitev zmogljivosti lokalnih oblasti.
93	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Mejnik	Sprejetje podpornega programa za razvoj industrijskih parkov in ozemelj v regijah
99	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Mejnik	Sprejetje strategije za cenovno dostopnost stanovanj
100	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Mejnik	Vladni predpisi o gradnji stanovanj z nizkimi najemninami
105	3.1.1.5.i Razvoj in opremljanje infrastrukture izobraževalnih ustanov	Mejnik	Sprejetje sklepov lokalnih svetov o reorganizaciji najmanj 20 splošnih srednješolskih izobraževalnih ustanov
107	3.1.1.6.i. Nakup brezemisijskih vozil za opravljanje občinskih funkcij in storitev	Mejnik	Sprejet je bil podporni program za lokalne vlade za nakup električnih avtobusov za opravljanje občinskih funkcij in z njimi povezanih storitev.
112	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Mejnik	Izbira državnih in lokalnih državnih stavb, kjer se izvedejo okoljske prilagoditve
118	3.1.2.2.i Razvoj orodja za napovedovanje	Mejnik	Sklenitev pogodbe za razvoj algoritmov za model napovedovanja, razvoj tehničnih specifikacij za informacijski sistem in nadzor nad razvojem sistema
121	3.1.2.3.i Odpornost in kontinuiteta storitve dolgotrajne socialne oskrbe	Mejnik	Razvoj standardne gradbene zasnove
131	Trajnostnost in odpornost celovitega in integriranega zdravstvenega sistema, osredotočenega na človeka	Mejnik	Sprejetje digitalne zdravstvene strategije
132	Trajnostnost in odpornost celovitega in integriranega zdravstvenega sistema, osredotočenega na človeka	Mejnik	Razvoj celovitega in integriranega modela izvajanja zdravstvenega varstva, osredotočenega na človeka, z razvojem naložbene strategije in priporočil za razvoj integriranega in epidemiološko varnega zdravstvenega varstva
135	4.1.1.1.i Podpora raziskavam na področju javnega zdravja	Mejnik	Sprejetje metodologije za tri študije za izboljšanje načrtovanja in izvajanja politike javnega zdravja na področju protimikrobne odpornosti, cepljenja in nalezljivih bolezni
138	4.1.1.2.i Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture univerzitetnih in regionalnih bolnišnic	Tarča	Število projektov, ki so prejeli pozitivno mnenje komisije za tehnologijo o upravičenosti opreme za zagotavljanje ustreznih storitev, ki jih financira država
149	4.3.1.r. Trajnost zdravstvenega varstva, krepitev upravljanja, učinkovita raba zdravstvenih virov, povečanje skupnega javnega proračuna v zdravstvenem sektorju	Mejnik	Odobren usklajevalni mehanizem za ocenjevanje, razvoj in izvajanje novih modelov izvajanja zdravstvenih storitev
151	4.3.1.1.i Podpora za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti in dostopnosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva	Mejnik	Sprejetje metodologije za študijo o kakovosti in razpoložljivosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva
154	5.1.r. Upravljanje inovacijskega sistema in motivacija za zasebne naložbe v raziskave in razvoj	Mejnik	Razvoj dolgoročne nacionalne strategije za vsako področje RIS3 in ustanovitev strateškega usmerjevalnega odbora za vsako od področij RIS3
159	5.2.1.r Reforma visokega šolstva ter znanstvene odličnosti in upravljanja	Mejnik	Reforma upravljanja visokošolskih ustanov
166	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Sprejetje delovnega načrta za javne organe za omejitev sive ekonomije za obdobje 2021–2022
167	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Začetek delovanja bonitetnega sistema davčnih zavezancev, optimizacija kontrol
170	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Tarča	Izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa „Zmanjšanje sive ekonomije za zagotovitev trajnostnega razvoja države“
178	6.1.2.2.i Krepitev zmogljivosti carinskega laboratorija	Mejnik	Kupljen in nameščen spektrofotometer za uporabo v carinskem laboratoriju
179	6.1.2.2.i Krepitev zmogljivosti carinskega laboratorija	Mejnik	Kupljen in nameščen spektrofotometer za uporabo na carinski kontrolni točki letališča
196	6.3.1.r Posodobitev javne uprave	Mejnik	Odobreni načrt za posodobitev javne uprave
198	6.3.1.r Posodobitev javne uprave	Mejnik	Koncept enotnega storitvenega centra, odobren kot predpogoj za zagotavljanje centraliziranih storitev
206	6.3.1.4.i Povečanje števila nevladnih organizacij za krepitev zastopanosti socialne varnosti in spremljanje javnih interesov	Mejnik	Objava okvira za podporo nevladnim organizacijam na področjih: socialna odpornost; zagovarjanje javnega interesa
208	6.4.1.r Vzpostavitev registra javnih naročil	Mejnik	Register javnih naročil, ki je na voljo.
210	6.4.3.r. Razvoj in izvajanje strategije profesionalizacije	Mejnik	Sprejetje strategije za profesionalizacijo naročnikov
211	6.4.3.r. Razvoj in izvajanje strategije profesionalizacije	Mejnik	Spremembe ustreznih pravnih aktov, predpisov in notranjih postopkov
		Znesek obrokov	388 000 000,00 EUR

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (Reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	Ozelenitev metropolitanskega prometnega sistema Rige	Mejnik	Usklajen pristop k načrtovanju, naročanju in organizaciji metropolitanskega območja Rige
19	1.2.1.5.i Posodobitev prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije	Tarča	Obvestilo o oddaji javnih naročil odobrenim projektom za 80 000 000 EUR.
29	2.1.1.1.i Posodobitev uprave in digitalna preobrazba storitev, vključno s poslovnim okoljem	Tarča	Opisi razvitih in usklajenih dejavnosti razvoja rešitev IKT
32	2.1.2.1.i Centralizirane platforme, sistemi in storitve	Tarča	Odobritev razvojnih načrtov za vzpostavitev, preoblikovanje ali uvedbo centraliziranih funkcij IKT in skupnih storitev
33	2.1.2.1.i Centralizirane platforme, sistemi in storitve	Tarča	Odobritev usklajenih opisov razvojnih dejavnosti centraliziranih rešitev IKT
38	2.1.3.r. Razvoj gospodarstva nacionalnih gospodarskih podatkov in digitalnih storitev	Mejnik	Pravni okvir za delovanje nacionalne platforme za kroženje podatkov
57	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Mejnik	Okrepljena podpora za usposabljanje zaposlenih
60	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Mejnik	Razvoj pristopa individualnih učnih računov (ILA)
74	2.3.2.2.i Razvoj spretnosti in zmogljivosti za digitalno preobrazbo države in lokalne uprave	Mejnik	Razvit okvir za digitalna znanja in spretnosti v javni upravi
79	2.3.2.3.i Premoščanje digitalnega razkoraka za socialno ranljive učence in izobraževalne ustanove	Tarča	Število enot opreme IKT za ciljno skupino (učitelji)
84	3.1.1r. Upravna teritorialna reforma	Mejnik	Začetek veljavnosti novega „zakona o občinah“
94	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Mejnik	Oddaja naročil za razvoj industrijskih parkov v regijah
101	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Tarča	Število stanovanj v okviru odobrenih projektov
108	3.1.1.6.i. Nakup brezemisijskih vozil za opravljanje občinskih funkcij in z njimi povezanih storitev	Tarča	Število električnih šolskih avtobusov na podlagi pogodb, oddanih za nakup električnih avtobusov za opravljanje občinskih funkcij in povezanih storitev
111	3.1.2.r Dostop do socialnih storitev in služb za zaposlovanje v podporo reformi minimalnega dohodka	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za izboljšanje sistema minimalne dohodkovne podpore
119	3.1.2.2.i Razvoj orodja za napovedovanje	Mejnik	Dokončanje tehničnih specifikacij za informacijski sistem orodja za napovedovanje socialne varnosti
122	3.1.2.3.i Odpornost in kontinuiteta storitve dolgotrajne socialne oskrbe	Tarča	Sklepanje pogodb o izvajanju projektov
124	3.1.2.4.i. Sinergični razvoj storitev socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti funkcionalno oviranih oseb	Mejnik	Opis sprejete službe za poklicno rehabilitacijo
127	3.1.2.5.i Sodelovanje brezposelnih, iskalcev zaposlitve in oseb, ki jim grozi brezposelnost, na trgu dela	Mejnik	Strankam (brezposelnim osebam, iskalcem zaposlitve, osebam, ki jim grozi brezposelnost) za okrevanje gospodarstva s številnimi novimi delovnimi mesti z izvajanjem ukrepov aktivne politike trga dela je bila vzpostavljena ponudba preusposabljanja in izpopolnjevanja s poudarkom na digitalnih znanjih in spretnostih.
128	3.1.2.5.i Sodelovanje brezposelnih, iskalcev zaposlitve in oseb, ki jim grozi brezposelnost, na trgu dela	Mejnik	Razvoj digitalnega orodja za ocenjevanje znanj in spretnosti
143	4.2.1.r. Zagotavljanje človeških virov in izpopolnjevanje	Mejnik	Strategija za razvoj človeških virov
144	4.2.1.r. Zagotavljanje človeških virov in izpopolnjevanje	Mejnik	Sprejetje kartiranja človeških virov na področju zdravstvenega varstva
146	4.2.1.r. Zagotavljanje človeških virov in izpopolnjevanje	Mejnik	Sprejetje modela za načrtovanje delovne sile v zdravstvu
147	4.2.1.1.i Podpora za izvajanje sistema za razvoj človeških virov.	Mejnik	Vzpostavljen usklajevalni mehanizem za usposabljanje zdravstvenih delavcev
152	4.3.1.1.i Podpora za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti in dostopnosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva	Mejnik	Študija o kakovosti, dostopnosti in razpoložljivosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva
155	5.1.1.1.i operacionalizacija celovitega modela upravljanja inovacijskega sistema	Tarča	Sklepanje pogodb ali imenovanje potrebnih človeških virov
161	5.2.1.r Reforma visokega šolstva ter znanstvene odličnosti in upravljanja	Tarča	Konsolidacija visokošolskih ustanov
168	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Začetek delovanja košarice storitev, ki temeljijo na podatkih, za vsako segmentacijsko skupino davkoplačevalcev
169	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Objava priročnika za obvladovanje tveganja v zvezi s skladnostjo
171	6.1.1.r. Krepitev analitike in razvoj upravljanja podatkov na področju davčne uprave in carine	Mejnik	Izvajanje rezultatov raziskav
174	6.1.1.3.i Usposabljanje osebja z analitično platformo in svetovanjem	Tarča	Usposabljanje osebja za delo z analitično platformo
181	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Skupna zasnova – podpisana pogodba o gradbenih delih
184	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Naročilo in sklenitev pogodbe za dobavo in namestitev rentgenske opreme za nadzor tovora
200	6.3.1.1.i Odprta, pregledna, pravična in odgovorna javna uprava	Mejnik	Okvir kompetenc, ki je na voljo
202	6.3.1.2.i: profesionalizacija javne uprave in uprave ter krepitev zmogljivosti	Mejnik	Okvir kompetenc, ki je na voljo, vključno s programi usposabljanja
219	7.2.i. Varnost in stabilnost oskrbe z energijo ter sinhronizacija z omrežjem Unije	Mejnik	Pravilnik o vgradnji akumulatorskega sistema za shranjevanje energije
223	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Mejnik	Predpisi, ki urejajo naložbe v nacionalna omrežja za prenos in distribucijo električne energije
229	7.4.i. Povečanje uporabe trajnostnega biometana	Mejnik	Predpisi, ki urejajo naložbe v sektor biometana
		Znesek obrokov	339 038 937 EUR

1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (Reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
8	1.2.1.1.i Izboljšanje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb in prehod na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov	Tarča	Odobreni projekti v vrednosti najmanj 40 097 400 EUR
12	1.2.1.2.i Povečanje energetske učinkovitosti pri poslovanju v obliki kombiniranega finančnega instrumenta	Tarča	Odobreni projekti v vrednosti najmanj 108 000 000 EUR
14	1.2.1.3.i Izboljšanje občinskih stavb in infrastrukture s spodbujanjem prehoda na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in izboljšanjem energijske učinkovitosti	Tarča	Oddaja naročil za izvajanje projektov za izboljšanje energetske učinkovitosti za stavbe in infrastrukturo lokalne uprave v vrednosti najmanj 27 838 800 EUR
17	1.2.1.4.i Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb javnega sektorja, vključno z zgodovinskimi stavbami	Tarča	Obvestilo o oddaji naročila, ki znaša najmanj 16 769 200 EUR
21	1.2.1.5.i Posodobitev prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativnega okvira za zagotovitev prenosa električne energije, proizvedene iz OVE, v omrežja (vključno z uporabo gozdov in drugih javnih zemljišč za proizvodnjo vetrne energije) ter spodbujanje razvoja infrastrukture za vetrno energijo.
24	1.3.1.r Sistem za obvladovanje nesreč Prilagajanje podnebnim spremembam, reševalne službe in storitve hitrega odzivanja	Tarča	Skupna požarna površina za požare v naravi v petletnem obdobju (2020–2024)
25	1.3.1.2.i Naložbe v infrastrukturo za zmanjšanje poplavne ogroženosti	Mejnik	Pogodbe o gradbenih delih, oddane za polovico skupnega števila obnove in obnove
35	2.1.2.2.i Nacionalni oblak Latvije	Tarča	Število platform ali sistemov, ki jih upravljajo ponudniki skupnih storitev prek skupnih storitev v oblaku
43	2.2.1.1.i Podpora za vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in regionalnih kontaktnih točk	Tarča	Število časovnih načrtov za digitalno preobrazbo, ki so jih subjektom izdala evropska vozlišča za digitalne inovacije (EDIH)
45	2.2.1.2.i Podpora digitalizaciji postopkov v komercialnih dejavnostih	Tarča	Število subjektov, ki so prejeli podporo za digitalizacijo postopkov v komercialni dejavnosti in za katere se je rezultat preskusa digitalne zrelosti izboljšal glede na prejšnji rezultat preskusa po prejemu nepovratnih sredstev in izvedbi projekta
47	2.2.1.3.i Podpora za uvajanje novih proizvodov in storitev v podjetja	Tarča	Število podprtih projektov
50	2.2.1.4.i Finančni instrumenti za olajšanje digitalne preobrazbe gospodarskih subjektov	Tarča	Število podpisanih posojilnih pogodb
58	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Mejnik	Razvoj koncepta skladov za znanja in spretnosti
63	2.3.1.2.i Razvoj digitalnih znanj in spretnosti podjetij	Tarča	Število usposabljanj o osnovnih digitalnih znanjih in spretnostih, ki se zagotavljajo podjetjem
66	2.3.1.4.i Razvoj pristopa k individualnim učnim računom	Tarča	Odrasli, ki se podpirajo pri pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti z viri individualnega učnega računa
71	2.3.2.1.i Digitalna znanja in spretnosti za ljudi, vključno z mladimi	Tarča	Število oseb, ki so se udeležile usposabljanja
75	2.3.2.2.i Razvoj spretnosti in zmogljivosti za digitalno preobrazbo države in lokalne uprave	Tarča	Število usposabljanj na področjih digitalnih znanj in spretnosti, ki so jih opravili zaposleni v javni upravi
86	3.1.1.1.i Izboljšanje omrežja regionalnih in lokalnih cest	Tarča	Prenovljene ali prenovljene regionalne in lokalne ceste za varen dostop do okrajnih upravnih centrov ter njihovih storitev in delovnih mest ter za polno delovanje novih občin
90	3.1.1.2.i. Krepitev zmogljivosti občin za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti njihovega delovanja	Mejnik	Dokončanje ocene javnih storitev lokalne uprave, opredelitev pomanjkljivosti in ukrepov za njihovo izboljšanje
91	3.1.1.2.i. Krepitev zmogljivosti občin za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti njihovega delovanja	Tarča	Število usposobljenih uslužbencev lokalne uprave
113	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Mejnik	Podpis pogodb za zagotavljanje dostopa do javnih objektov v stavbah javnih in lokalnih organov
115	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Mejnik	Izbira posebne ciljne skupine za izboljšanje fizičnega dostopa do stanovanj
133	Trajnostnost in odpornost celovitega in integriranega zdravstvenega sistema, osredotočenega na človeka	Mejnik	Določena je referenca za genom latvijskega prebivalstva (sodelovanje Latvije v projektu Genome for Europe – projekt GoLatvia).
139	4.1.1.2.i Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture univerzitetnih in regionalnih bolnišnic	Tarča	Realizacija izvrševanja proračuna, merjena s skupnimi javnimi naročili za projekte za izboljšanje infrastrukture univerzitetnih in regionalnih bolnišnic, v višini vsaj 59 800 000 EUR skupnega proračuna v višini 149 500 000 EUR
141	4.1.1.3.i Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture ponudnikov storitev sekundarnega ambulantnega zdravljenja	Tarča	Število izvajalcev sekundarnega ambulantnega zdravljenja z izboljšano infrastrukturo
145	4.2.1.r. Zagotavljanje človeških virov in izpopolnjevanje	Mejnik	Uveden nov model prejemkov za zdravstveno osebje
153	4.3.1.1.i Podpora za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti in dostopnosti nebolnišničnega sekundarnega zdravstvenega varstva	Mejnik	Vključevanje rezultatov študije o kakovosti, razpoložljivosti in dostopnosti nebolnišnične sekundarne oskrbe v razvoj zdravstvene politike
157	5.1.1.2.i Podporni instrument za raziskave in internacionalizacijo	Mejnik	Sprejete uredbe kabineta
160	5.2.1.r Reforma visokega šolstva ter znanstvene odličnosti in upravljanja	Mejnik	Reforma visokega šolstva
172	6.1.1.1.i Posodobitev obstoječih analitičnih rešitev	Mejnik	Začetek delovanja nadgrajenih analitičnih rešitev
173	6.1.1.2.i Razvoj novih analitičnih sistemov	Mejnik	Začetek delovanja novih analitičnih sistemov
182	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Prejeto gradbeno dovoljenje
193	6.2.1.3.i Ustanovitev enotnega centra za usposabljanje za razvoj kvalifikacij sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (interdisciplinarne zadeve)	Tarča	Razvoj in odobritev novega programa usposabljanja
195	6.2.1.3.i Ustanovitev enotnega centra za usposabljanje za razvoj kvalifikacij sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (interdisciplinarne zadeve)	Mejnik	Ustanovitev centra za usposabljanje
207	6.3.1.4.i Povečanje števila nevladnih organizacij za krepitev zastopanosti socialne varnosti in spremljanje javnih interesov	Tarča	Upravičenci podpornega programa
214	6.4.4.r. Krepitev informacijskih in analitičnih zmogljivosti IUB	Mejnik	Dokončana nadgradnja sistema za upravljanje publikacij
215	7.1.r Preoblikovanje nacionalnega energetskega sektorja	Mejnik	Uredbe o vzpostavitvi okvira za registracijo in delovanje energetskih skupnosti
216	7.1.r Preoblikovanje nacionalnega energetskega sektorja	Mejnik	Zakonodaja o spremembi predpisov o trgovanju z električno energijo in njeni porabi
		Znesek obrokov	349 129 913 EUR

1.5.Peti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (Reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
2	Ozelenitev metropolitanskega prometnega sistema Rige	Mejnik	Reforma javnega prevoza RMA
4	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Mejnik	Podpis pogodb za nadgradnjo osrednje železniške postaje v Rigi
15	1.2.1.3.i Izboljšanje občinskih stavb in infrastrukture s spodbujanjem prehoda na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in izboljšanjem energijske učinkovitosti	Tarča	Zmanjšanje porabe primarne energije v občinskih stavbah in infrastrukturi
53	2.2.1.5.i Spodbujanje digitalne preobrazbe medijskih podjetij	Tarča	Število ustvarjenih platform in digitalnih rešitev
56	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Tarča	Delež odraslih (25–64), vključenih v izobraževanje odraslih v zadnjih štirih tednih pred raziskavo (v %)
57a	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Mejnik	Sprejetje akcijskega načrta „Strategija za razvoj človeškega kapitala“
95	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Tarča	Pisma o nameri/sklenjene pogodbe
96	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Tarča	Gradnja industrijskih parkov/ozemlja, kjer se v regijah razvija javna infrastruktura
109	3.1.1.6.i. Nakup brezemisijskih vozil za opravljanje občinskih funkcij in z njimi povezanih storitev	Tarča	Število kupljenih električnih šolskih avtobusov
109a	3.1.1.7.i Posojila razvijalcem nepremičnin za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Mejnik	Sporazum o izvajanju in dokončanje naložbe
116	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Mejnik	Podpis pogodb za prilagoditev nastanitve invalidov
129	3.1.2.5.i Sodelovanje brezposelnih, iskalcev zaposlitve in oseb, ki jim grozi brezposelnost, na trgu dela	Tarča	Brezposelni, iskalci zaposlitve, ljudje, ki jim grozi brezposelnost, z izboljšanimi znanji in spretnostmi
136	4.1.1.1.i Podpora raziskavam na področju javnega zdravja	Mejnik	Raziskave na področju javnega zdravja, izvedene za izboljšanje načrtovanja in izvajanja politike javnega zdravja na področju protimikrobne odpornosti, cepljenja in nalezljivih bolezni
158	5.1.1.2.i Podporni instrument za raziskave in internacionalizacijo	Tarča	Prevzem obveznosti za financiranje
176	6.1.2.1.i Povezovanje železniške rentgenske opreme z BAXE in uporaba umetne inteligence za analizo slik železniškega tovornega prometa	Mejnik	Skenerji železniških carinskih kontrolnih točk, povezani s sistemom za izmenjavo rentgenskih slik BAXE
180	6.1.2.3.i Izboljšanje carinske kontrole prejetih poštnih pošiljk na letališkem carinskem kontrolnem mestu	Mejnik	Linija za inteligentno skenirano in samodejno razvrščanje/analizo poštnih pošiljk, uvedena na letališkem carinskem kontrolnem mestu
187	6.2.1.1.i Vzpostavitev inovacijskega vozlišča za preprečevanje pranja denarja za izboljšanje prepoznavanja pranja denarja	Mejnik	Platforma za sodelovanje za finančne obveščevalne podatke in izmenjavo znanja za izboljšanje prepoznavanja pranja denarja
188	6.2.1.2i. Krepitev zmogljivosti za preiskovanje gospodarskega kriminala	Mejnik	Poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta je odobreno
189	6.2.1.2i. Krepitev zmogljivosti za preiskovanje gospodarskega kriminala	Tarča	Delež odkritih kazenskih postopkov za kazniva dejanja zoper okolje
190	6.2.1.2i. Krepitev zmogljivosti za preiskovanje gospodarskega kriminala	Tarča	Število certificiranih preiskovalcev gospodarskega kriminala v programu „Certified Anti Money laundering Specialist (CAMS)“
191	6.2.1.2i. Krepitev zmogljivosti za preiskovanje gospodarskega kriminala	Tarča	Oprema za uradnike organov kazenskega pregona
192	6.2.1.3.i Ustanovitev enotnega centra za usposabljanje za razvoj kvalifikacij sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (interdisciplinarne zadeve)	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona in drugih pravnih aktov, povezanih s centrom za usposabljanje v pravosodju
197	6.3.1.r Posodobitev javne uprave	Mejnik	Pregled napredka pri izvajanju odobrenega načrta za modernizacijo javne uprave
201	6.3.1.1.i Odprta, pregledna, pravična in odgovorna javna uprava	Tarča	Usposabljanja, ki jih opravijo uslužbenci javne uprave
203	6.3.1.2.i: profesionalizacija javne uprave in uprave ter krepitev zmogljivosti	Tarča	Usposabljanja, ki jih opravijo uslužbenci javne uprave
204	6.3.1.3.i Razvoj inovacijskega ekosistema javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativnega okvira v zvezi z inovacijskim ekosistemom
205	6.3.1.3.i Razvoj inovacijskega ekosistema javne uprave	Mejnik	Zagotavljanje finančne vzdržnosti laboratorija za inovacije
217	7.1.r Preoblikovanje nacionalnega energetskega sektorja	Mejnik	Uredba o optimizaciji elektroenergetskega omrežja
218	7.1.r Preoblikovanje nacionalnega energetskega sektorja	Mejnik	Predpisi o biometanu, ki se prenaša zunaj prenosnih in distribucijskih sistemov zemeljskega plina
220	7.2.i. Varnost in stabilnost oskrbe z energijo ter sinhronizacija z omrežjem Unije	Mejnik	Pogodbe za namestitev sistema za shranjevanje energije z močjo 60 MW in informacijsko rešitev za upravljanje prenosnega omrežja
221	7.2.i. Varnost in stabilnost oskrbe z energijo ter sinhronizacija z omrežjem Unije	Tarča	Sistem za shranjevanje energije akumulatorja (BESS)
222	7.2.i. Varnost in stabilnost oskrbe z energijo ter sinhronizacija z omrežjem Unije	Mejnik	Rešitev IT za upravljanje omrežja za prenos električne energije
230	7.4.i. Povečanje uporabe trajnostnega biometana	Mejnik	Oddaja naročil za izgradnjo regionalne točke vbrizgavanja biometana in za informacijsko rešitev za njeno pametno upravljanje
231	7.4.i. Povečanje uporabe trajnostnega biometana	Mejnik	Dokončana regionalna točka vbrizgavanja biometana
		Znesek obrokov	274 831 150 EUR

1.6.Šesti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
3	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Tarča	Dolžina vzpostavljenih električnih železniških prog in nadgrajena obstoječa železnica za potniški promet
4a	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Mejnik	Nadgrajena osrednja železniška postaja v Rigi
5	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Tarča	Brezemisijske naložbe v promet (električni avtobusi in polnilne postaje)
5a	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Mejnik	Dokončani projekti javne prometne infrastrukture
6	1.1.1.i Izboljšanje metropolitanske prometne infrastrukture v Rigi	Tarča	Dolžina novozgrajene ali prenovljene kolesarske infrastrukture v mestih Riga in Pieriga (del metropolitanskega območja Rige)
9	1.2.1.1.i Izboljšanje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb in prehod na tehnologije za energijo iz obnovljivih virov	Tarča	Zmanjšanje porabe primarne energije v večstanovanjskih stavbah z izboljšano energetsko učinkovitostjo
11	1.2.1.2.i Povečanje energetske učinkovitosti pri poslovanju v obliki kombiniranega finančnega instrumenta	Tarča	Načrtovani prihranki emisij toplogrednih plinov
18	1.2.1.4.i Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb javnega sektorja, vključno z zgodovinskimi stavbami	Tarča	Zmanjšanje porabe primarne energije v javnih stavbah z izboljšano energetsko učinkovitostjo
20	1.2.1.5.i Posodobitev prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije	Tarča	Priključne točke za polnjenje električnih vozil in/ali namestitev mikroproizvodnje
23	1.3.1.1.i Sistem za obvladovanje nesreč Prilagajanje podnebnim spremembam, reševalne službe in storitve hitrega odzivanja	Tarča	Gradnja skoraj 0 – centrov za obvladovanje nesreč in odzivanje na nesreče pri porabi energije
26	1.3.1.2.i Naložbe v infrastrukturo za zmanjšanje poplavne ogroženosti	Tarča	Število zaključenih naložbenih projektov
30	2.1.1.1.i Posodobitev uprave in digitalna preobrazba storitev, vključno s poslovnim okoljem	Tarča	Zagotavljanje rešitev IKT za posodobljene funkcije javne uprave (vključno s sistemi)
34	2.1.2.1.i Centralizirane platforme, sistemi in skupne storitve	Tarča	Število vzpostavljenih in delujočih centraliziranih platform in sistemov IKT
36	2.1.2.2.i Nacionalni oblak Latvije	Tarča	Število platform ali sistemov, ki jih upravljajo ponudniki skupnih storitev prek skupnih storitev v oblaku
39	2.1.3.1.i Razpoložljivost, izmenjava in analiza podatkov	Tarča	Sektorji, za katere so ustrezni nabori podatkov na voljo na nacionalnih platformah za kroženje podatkov, vključno z nadzorovanimi distribucijskimi platformami, geoportalnimi ali odprtimi podatkovnimi portali
44	2.2.1.1.i Podpora za vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in regionalnih kontaktnih točk	Tarča	Število časovnih načrtov za digitalno preobrazbo, ki so jih subjektom izdala evropska vozlišča za digitalne inovacije (EDIH)
44a	2.2.1.1.i Podpora za vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in regionalnih kontaktnih točk	Mejnik	Podpora za digitalno preobrazbo subjektov s strani evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH)
46	2.2.1.2.i Podpora digitalizaciji postopkov v komercialnih dejavnostih	Tarča	Število subjektov, ki so prejeli podporo za digitalizacijo postopkov v komercialni dejavnosti in za katere se je rezultat preskusa digitalne zrelosti izboljšal glede na prejšnji rezultat preskusa, po prejemu nepovratnih sredstev in izvedbi projekta
48	2.2.1.3.i Podpora za uvajanje novih proizvodov in storitev v podjetja	Tarča	Število podprtih projektov
49	2.2.1.3.i Podpora za uvajanje novih proizvodov in storitev v podjetja	Tarča	Pritegnjeno zasebno financiranje
51	2.2.1.4.i Finančni instrumenti za olajšanje digitalne preobrazbe gospodarskih subjektov	Tarča	Število podpisanih posojilnih pogodb
52	2.2.1.4.i Finančni instrumenti za olajšanje digitalne preobrazbe gospodarskih subjektov	Tarča	Prevzete obveznosti za zasebno financiranje
54	2.2.1.5.i Spodbujanje digitalne preobrazbe medijskih podjetij	Tarča	Število podprtih projektov
59	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Tarča	Pilotni skladi za znanja in spretnosti
61	2.3.1.r. Razvoj trajnostnega in družbeno odgovornega podpornega okvira za izobraževanje odraslih	Tarča	Poskusno izvajanje pristopa individualnega učnega računa
62	2.3.1.1.i Zagotavljanje digitalnih znanj in spretnosti na visoki ravni	Tarča	Število strokovnjakov (poslovni, akademski in javni sektor) ter študentov z naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi na področju kvantnih tehnologij, visokozmogljivostnega računalništva in jezikovnih tehnologij
64	2.3.1.2.i Razvoj digitalnih znanj in spretnosti podjetij	Tarča	Število usposabljanj o osnovnih digitalnih znanjih in spretnostih, ki se zagotavljajo podjetjem
65	2.3.1.3.i Razvoj samoupravljanega učnega pristopa za strokovnjake za IKT	Tarča	Število strokovnjakov za IKT, usposobljenih za pristop neformalnega učenja
67	2.3.1.4.i Razvoj pristopa k individualnim učnim računom	Tarča	Odrasli, ki se podpirajo pri pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti z viri individualnega učnega računa
68	2.3.2r. Digitalne spretnosti za digitalno preobrazbo družbe in uprave	Tarča	Izpopolnjevanje digitalnih spretnosti 16–74: državljani z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi.
72	2.3.2.1.i Digitalna znanja in spretnosti za ljudi, vključno z mladimi	Tarča	Število ljudi, ki so se udeležili usposabljanja ali dejavnosti tehnoloških inovacij na področju digitalnega mladinskega dela
73	2.3.2.1.i Digitalna znanja in spretnosti za ljudi, vključno z mladimi	Tarča	Število občin s programi za razvoj digitalnih spretnosti za mlade
76	2.3.2.2.i Razvoj spretnosti in zmogljivosti za digitalno preobrazbo države in lokalne uprave	Tarča	Število usposabljanj na področjih okvira za digitalna znanja in spretnosti, ki so jih opravili zaposleni v javni upravi
83	2.4.1.2.i Razvoj infrastrukture širokopasovnega omrežja ali zelo visokozmogljivega omrežja „zadnji del poti“	Tarča	Število gospodinjstev, podjetij, šol, bolnišnic in drugih javnih stavb, ki imajo dostop do zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja
92	3.1.1.2.i. Krepitev zmogljivosti občin za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti njihovega delovanja	Tarča	Število usposobljenih uslužbencev lokalne uprave
97	3.1.1.3.i Naložbe v poslovno javno infrastrukturo za razvoj industrijskih parkov in območij v regijah	Tarča	Ustvarjanje novih delovnih mest v industrijskih parkih s povprečnimi plačami nad povprečno plačo v zadevnem gospodarskem sektorju
102	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Tarča	Število stanovanj v okviru odobrenih projektov
103	3.1.1.4.i Vzpostavitev finančnega sklada za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Tarča	Število zgrajenih stanovanj
106	3.1.1.5.i Razvoj in opremljanje infrastrukture izobraževalnih ustanov	Tarča	Razvoj in opremljanje infrastrukture izobraževalnih ustanov
109b	3.1.1.7.i Posojila razvijalcem nepremičnin za gradnjo stanovanj z nizkimi najemninami	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci
114	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Tarča	Dokončanje gradnje za zagotovitev dostopa do javnih objektov v stavbah državne in lokalne uprave, ki zagotavljajo
117	3.1.2.1.i Ukrepi za spodbujanje dostopa invalidov in funkcionalno oviranih oseb do javnih storitev in zaposlitve	Tarča	Zagotovljena dostopnost stanovanjskega okolja za invalide
120	3.1.2.2.i Razvoj orodja za napovedovanje	Mejnik	Razvoj orodja za napovedovanje
123	3.1.2.3.i Odpornost in kontinuiteta storitve dolgotrajne socialne oskrbe	Tarča	Zagotavljanje novih mest za storitve dolgotrajne oskrbe v bližini družinskih okolij za 408 oseb v upokojitveni starosti
125	3.1.2.4.i. Sinergični razvoj storitev socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti funkcionalno oviranih oseb	Mejnik	Prilagoditev stavbne infrastrukture, vključno s spodbujanjem okoljske dostopnosti in energetske učinkovitosti, ter izboljšanje tehnične in materialne opreme
126	3.1.2.4.i. Sinergični razvoj storitev socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti funkcionalno oviranih oseb	Mejnik	Sprejet in odobren je bil nov standard za storitve socialne in poklicne rehabilitacije za spodbujanje odpornosti funkcionalno oviranih oseb.
130	3.1.2.5.i Sodelovanje brezposelnih, iskalcev zaposlitve in oseb, ki jim grozi brezposelnost, na trgu dela	Tarča	Brezposelni, iskalci zaposlitve, ljudje, ki jim grozi brezposelnost, z izboljšanimi znanji in spretnostmi
130a	3.1.2.6.i Olajševanje razpoložljivosti tehničnih pripomočkov	Tarča	Tehnični pripomočki za funkcionalno ovirane osebe
134	Trajnostnost in odpornost celovitega in integriranega zdravstvenega sistema, osredotočenega na človeka	Mejnik	Zagotovljeno metodološko upravljanje na področju onkologije
137	4.1.1.1.i Podpora raziskavam na področju javnega zdravja	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb pravnih aktov, namenjenih izboljšanju načrtovanja in izvajanja politike javnega zdravja na področju protimikrobne odpornosti, cepljenja in nalezljivih bolezni
140	4.1.1.2.i Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture univerzitetnih in regionalnih bolnišnic	Tarča	Število bolnišnic z izboljšano infrastrukturo
142	4.1.1.3.i Podpora za krepitev zdravstvene infrastrukture ponudnikov storitev sekundarnega ambulantnega zdravljenja	Tarča	Število izvajalcev sekundarnega ambulantnega zdravljenja z izboljšano infrastrukturo
148	4.2.1.1.i Podpora za izvajanje sistema za razvoj človeških virov	Mejnik	Simulacijski pristop, uveden v procesu učenja v zdravstvu
150	4.3.1.r. Trajnost zdravstvenega varstva, krepitev upravljanja, učinkovita raba zdravstvenih virov, povečanje skupnega javnega proračuna v zdravstvenem sektorju	Tarča	Vključevanje novih modelov izvajanja zdravstvenih storitev kot del javno financiranih zdravstvenih storitev
156	5.1.1.1.i operacionalizacija celovitega modela upravljanja inovacijskega sistema	Mejnik	Objava poročila o spremljanju z informacijami o vsakem področju RIS3 in delovanju modela upravljanja inovacij.
162	5.2.1.r Reforma visokega šolstva ter znanstvene odličnosti in upravljanja	Tarča	Delež javnih visokošolskih institucij, na katere vplivajo spremembe upravljanja
163	5.2.1.1.i Nepovratna sredstva za raziskave, razvoj in konsolidacijo	Tarča	Nepovratna sredstva za konsolidacijo
164	5.2.1.1.i Nepovratna sredstva za raziskave, razvoj in konsolidacijo	Tarča	Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za akademsko poklicno pot
165	5.2.1.1.i Nepovratna sredstva za raziskave, razvoj in konsolidacijo	Tarča	Podpisani interni sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj
175	6.1.2 r. Na daljavo in centralizirana analiza skeniranih slik na carinskih kontrolnih točkah	Tarča	Delež slik tovora, ki so jih skenirale latvijske carinske kontrolne točke, analiziranih na daljavo in na centralni ravni
177	6.1.2.1.i Povezovanje železniške rentgenske opreme z BAXE in uporaba umetne inteligence za analizo slik železniškega tovornega prometa	Mejnik	Vpeljana platforma za analizo slik v železniškem tovornem prometu
183	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Cikel zapornih struktur je zaključen.
185	6.1.2.4.i Vzpostavitev infrastrukture za izvajanje nadzornih storitev v Kundziņsali	Mejnik	Vgrajena rentgenska oprema za nadzor tovora
194	6.2.1.3.i Ustanovitev enotnega centra za usposabljanje za razvoj kvalifikacij sodnikov, sodnega osebja, tožilcev, pomočnikov tožilcev in specializiranih preiskovalcev (interdisciplinarne zadeve)	Tarča	Izvajanje programov usposabljanja
199	6.3.1.r Posodobitev javne uprave	Tarča	Delež neposrednih človeških virov v javni upravi, ki centralno prejemajo računovodske storitve in storitve upravljanja človeških virov.
212	6.4.3.r. Razvoj in izvajanje strategije profesionalizacije	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov o centralizaciji javnega naročanja
224	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Tarča	Dodatna zmogljivost elektroenergetskega omrežja
225	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Mejnik	Dokončanje gradbenih del elektronapajalnih postaj
226	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Tarča	Nadzemno električno omrežje, pretvorjeno v kabelsko omrežje
227	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Mejnik	Rešitev za upravljanje pametnega distribucijskega omrežja
228	7.3.i. Izpopolnitev, digitalizacija in varovanje omrežij za prenos in distribucijo električne energije	Mejnik	Študije in presoja vplivov na okolje
232	7.4.i. Povečanje uporabe trajnostnega biometana	Mejnik	Rešitev IT za upravljanje nove regionalne točke vbrizgavanja trajnostnega biometana
		Znesek obrokov	387 244 522 EUR

ODDELEK 3: DODATNA UREDITEV

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Izvajanje načrta usklajuje Ministrstvo za finance.

Ministrstvo za finance opravlja naloge organa upravljanja; te so ločene od njegovih drugih nalog, vključno z nalogami revizijskega organa.

Ministrstvo za finance je kot organ upravljanja pristojno za razvoj sistema upravljanja in nadzora načrta, usklajevanje postopka poročanja med izvajanjem načrta (polletno poročilo o pripravi in napredku načrta) in drugih funkcij. Centralna agencija za financiranje in pogodbe (CFCA) je bila imenovana za posredniški organ, pooblaščen za izvajanje, nadzor in spremljanje načrta.

Revizijski organ, ki je pri načrtovanju, reviziji, poročanju in mnenju neodvisen od drugih oddelkov Ministrstva za finance, pripravi strategijo revizije načrta in povzetek opravljenih revizij, ki spremljajo zahtevek za plačila. Pristojnosti, povezane z izvajanjem načrta, opravljajo sektorska ministrstva in urad državnega kanclerja.

Potrebni upravni viri za naloge upravljanja in spremljanja načrta se zagotovijo v okviru obstoječih virov odgovornih institucij, pri čemer se uporabijo potrebni dodatni človeški viri. Sodelovanje organov pri izvajanju načrta poteka v opredeljenem okviru njihovih glavnih dejavnosti in funkcij. Financiranje sektorskih ministrstev za izvajanje načrta se dodeli v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki za financiranje iz državnega proračuna.

V državnem proračunu je predviden ločen proračunski program za finančne tokove, povezane z načrtom za okrevanje in odpornost, ki zagotavlja sledljivost in ločljivost finančnih tokov.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Ministrstvo za finance je kot osrednji usklajevalni organ za načrt Latvije za okrevanje in odpornost ter njegovo izvajanje odgovorno za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Podatki v zvezi z izvajanjem in spremljanjem načrta se hranijo v obstoječem sistemu upravljanja in nadzora sredstev EU KPVIS. KPVIS se prilagodi zahtevam iz Uredbe (EU) 2021/241 za zbiranje podatkov, poročila o napredku in zahtevke za plačilo, vključno z zbiranjem kazalnikov in drugih informacij, potrebnih za dokazovanje doseganja mejnikov in ciljev ter poročanje o tem. KPVIS uporabljajo vsi akterji, vključeni v izvajanje načrta, vključno z upravičenci in nadzornimi organi med CFCA, resornimi ministrstvi in revizijskim organom ter drugimi. Sektorska ministrstva v KPVIS stalno upravljajo in posodabljajo informacije o napredku in rezultatih načrta, opravljenih pregledih, kontrolah, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi, in vseh sprejetih korektivnih ukrepih.

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Latvija po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Latvija zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(2) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(3)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(4) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(5) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(6) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(7)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(8) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(9) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(10) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(11)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(12) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(13) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(14) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(15)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(16) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(17) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(18) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(19)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(20) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(21) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(22) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(23)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(24) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(25) Razen za (a) sredstva in dejavnosti na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(26) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se navede obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(27) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata. 

(28) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata. 