(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (2) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz polietilen tereftalata (v nadaljnjem besedilu: PET) s poreklom, med drugim, iz Indije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je s Sklepom 2000/745/ES (3) sprejela minimalno uvozno ceno, ki so jo ponudili trije proizvajalci izvozniki iz Indije.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1645/2005 (4) spremenil raven veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz PET iz Indije. Spremembe so bile rezultat pospešenega pregleda, začetega v skladu s členom 20 osnovne uredbe.

(4)

Svet je z Uredbo (ES) št. 193/2007 (5) po pregledu zaradi izteka ukrepa uvedel dokončne izravnalne dajatve za nadaljnjih pet let.

(5)

Izravnalni ukrepi so bili po delnih vmesnih pregledih nato spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1286/2008 (6) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 906/2011 (7).

(6)

Poznejši delni vmesni pregled se je zaključil brez spremembe veljavnih ukrepov z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 559/2012 (8).

(7)

Svet je z Uredbo (EU) št. 461/2013 (9) po še enem pregledu zaradi izteka ukrepa uvedel dokončne izravnalne dajatve za nadaljnjih pet let.

(8)

Komisija je z Izvedbenim sklepom 2014/109/EU (10) umaknila sprejetje zavez, ker so se okoliščine, v katerih so bile zaveze sprejete, spremenile.

(9)

Komisija je po dveh delnih vmesnih pregledih z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1350 (11) spremenila raven veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz PET iz Indije.

(10)

Komisija je po dveh delnih vmesnih pregledih z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1468 (12) (v nadaljnjem besedilu: uredba iz leta 2018) spremenila raven veljavnih izravnalnih ukrepov.

(11)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1286 (13) po zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: pregled zaradi izteka ukrepa iz leta 2019) uvedla dokončne izravnalne dajatve za nadaljnjih pet let. Ti ukrepi, ki trenutno veljajo (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi), vključujejo posebne dajatve, ki znašajo od 0 do 74,6 EUR na tono za poimensko navedene indijske proizvajalce, in stopnjo preostale dajatve v višini 69,4 EUR na tono, uvedene na uvoz vseh drugih proizvajalcev.

(12)

Komisija je z uredbo iz leta 2018 spremenila raven veljavnih izravnalnih ukrepov za dva proizvajalca izvoznika, ki sta bila predmet pregleda, in sklenila, da v nasprotju s prvotno preiskavo posebne dajatve morda niso več najustreznejša oblika ukrepov.

(13)

Vendar je Komisija prav tako navedla, da oblike ukrepov ne more spremeniti v okviru navedenih pregledov, saj je zaključevala dva delna vmesna pregleda, ki sta bila omejena na subvencioniranje le dveh proizvajalcev izvoznikov.

(14)

Zato je Komisija 25. marca 2019 po uradni dolžnosti začela preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom v skladu s členom 19(1) osnovne uredbe, ki je bila omejena na obliko ukrepov za uvoz PET s poreklom iz Indije (14) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). Začetek preiskave je podprlo Evropsko združenje proizvajalcev PET (v nadaljnjem besedilu: CPME), evropsko panožno združenje, ki zastopa vse evropske proizvajalce smole PET.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da obstajajo zadostni dokazi, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne narave. Ti dokazi so se nanašali na poseben okvir razvoja cen ter protidampinških in izravnalnih ukrepov v prvotni preiskavi ter večjo pomembnost subvencij, ki so zagotavljale finančne koristi, ki so bile večinoma sorazmerne z vrednostjo izvoza.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je posebej obvestila znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, indijske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(17)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(18)

Pripombe glede začetka preiskave so predložili evropsko panožno združenje, ki zastopa proizvajalce PET, en indijski proizvajalec izvoznik in šest uporabnikov. Javila sta se tudi dva druga proizvajalca izvoznika, vendar nista predložila nobenih pripomb glede začetka preiskave.

(19)

Komisija je 11. junija 2019 organizirala zaslišanje s tremi uporabniki, ki so se ji javili.

(20)

Indijska vlada in druge zainteresirane strani so bile 6. aprila 2020 obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je Komisija nameravala predlagati spremembo oblike ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz PET iz Indije. Prav tako so imele dovolj časa za predložitev pripomb.

(21)

Indijska vlada in en proizvajalec izvoznik sta predložila pripombe na razkritje, ki so se ustrezno upoštevale, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(22)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot izdelek v prvotni preiskavi, in sicer polietilen tereftalat (PET) z viskoznim številom 78 ml/g ali več, v skladu s standardom ISO 1628-5, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 3907 61 00, s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(23)

Komisija je ugotovila, da imata izdelek, ki se pregleduje – ki se proizvaja v Indiji ter izvaža v Unijo – in izdelek, ki ga proizvaja in v Uniji prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se ta izdelka štejeta za podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(24)

S prvotno preiskavo so bile uvedene posebne izravnalne dajatve (v nasprotju s stopnjami ad valorem). Te ukrepe so spremljale posebne protidampinške dajatve (15), ki so bile uvedene istega dne. Takrat se je zdelo primernejše uvesti posebne dajatve namesto dajatev ad valorem (na podlagi dejanske ravni izvoznih cen). Ta odločitev je bila sprejeta za preprečitev, da bi se zaradi nihanj cen PET, ki jih povzročajo nihanja cen surove nafte, pobirale višje dajatve (16).

(25)

Svet je leta 2013 protidampinške ukrepe ukinil (17), medtem ko so bile izravnalne dajatve večkrat delno pregledane in trenutno znašajo od 0 do 74,6 EUR na tono.

(26)

Komisija je v uredbi iz leta 2018 navedla, da v nasprotju s prvotno preiskavo posebne dajatve morda niso več najustreznejša oblika ukrepov za izravnavo dodeljenih subvencij. Razlog za to je, da sta dve glavni shemi subvencioniranja – shema za povračilo dajatev (v nadaljnjem besedilu: DDS) in shema za izvoz blaga iz Indije (v nadaljnjem besedilu: MEIS) –, ki sta bili na voljo proizvajalcem izvoznikom PET v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, dodelili finančne ugodnosti, ki so bile večinoma povezane z izvozno ceno.

(27)

Analiza Komisije je temeljila na ugotovitvah iz uredbe iz leta 2018. Štelo se je, da so te ugotovitve trajne narave, kar je potrdil pregled zaradi izteka ukrepa iz leta 2019. Te ugotovitve so temeljile na preverjenih podatkih, ki sta jih zagotovila indijska vlada in dva proizvajalca izvoznika, in sicer IVL Dhunseri Petrochem Industries Private Limited (v nadaljnjem besedilu: Dhunseri) in Reliance Industries Limited (v nadaljnjem besedilu: Reliance). Ta proizvajalca izvoznika sta predstavljala skoraj celoten izvoz PET iz Indije v EU v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa iz leta 2019 (od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018). Za njiju veljajo izravnalne dajatve v višini 18,73 EUR na tono oziroma 29,21 EUR na tono (na podlagi stopnje subvencije ad valorem v višini 2,3 % oziroma 4 %).

(28)

Proizvajalec izvoznik je v svojih pripombah na dokončno razkritje ponovil trditve v zvezi z začetkom pregleda po uradni dolžnosti, ki jih je navedel ob začetku pregleda in so povzete v uvodni izjavi 50. Indijska vlada je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila podobno. Komisija je te trditve že obravnavala v uvodni izjavi 51, zato so bile zavrnjene.

(29)

V skladu s členom 1(1) osnovne uredbe se izravnalna dajatev lahko uvede zaradi izravnave kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Uniji povzroča škodo.

(30)

V skladu s členom 19(2) osnovne uredbe lahko Komisija ponovno pregleda nadaljnje izvajanje ukrepov, če obstajajo zadostni dokazi, da veljavni ukrep ne zadostuje oziroma ne zadostuje več za odpravo subvencije, ki povzroča škodo in proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Če preiskava pokaže, da so bile trditve pravilne, se lahko izravnalne dajatve zvišajo, da se doseže povišanje cene, ki je potrebno za odpravo subvencije.

(31)

Iz teh dveh določb je torej razvidno, da je cilj izravnalne dajatve izravnati ali odpraviti subvencijo.

(32)

Trenutni zneski subvencioniranja, ugotovljeni v uredbi iz leta 2018, temeljijo predvsem na dveh shemah subvencioniranja, in sicer DDS in MEIS. Ti shemi sta predstavljali 97 % oziroma 89 % zneskov subvencij, ki so bili takrat ugotovljeni za družbi Dhunseri in Reliance. V okviru teh dveh shem indijska vlada proizvajalcem izvoznikom prekomerno povrne odstotek povprečne izvozne vrednosti upravičenih izvoženih proizvodov. Višja kot je vrednost izvoza na tono, višji je torej znesek prekomernega povračila, ki ga prejmejo proizvajalci izvozniki, in s tem tudi znesek subvencioniranja. To pomeni, da se znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, povečuje v skladu z višanjem izvozne cene.

(33)

Ko so bile te dajatve leta 2018 uvedene, so bile stopnje subvencij ponovno preračunane v posebne dajatve, ki so temeljile na cenah PET sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. od 1. aprila 2016 do 31. marca 2017. Te cene so bile v navedenem obdobju razmeroma nizke, in sicer od približno 730 do 815 EUR na tono, odvisno od proizvajalca izvoznika. V skladu s pregledom zaradi izteka ukrepa iz leta 2019 je bila povprečna uvozna cena PET iz Indije v letu 2016 dejansko še posebej nizka, in sicer 776 EUR na tono (18). To so bile najnižje povprečne letne cene v celotnem obdobju, ki se je obravnavalo v navedeni uredbi (od 1. januarja 2014 do 31. marca 2018). Povprečna uvozna cena PET iz Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa iz leta 2019 (od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018), ki je zadnje obdobje, za katerega je Komisija izvedla preiskavo v zvezi z uvozom PET iz Indije, je bila 916 EUR na tono (19). Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, je subvencioniranje izvoza PET iz Indije sorazmerno z izvozno ceno, zato posebne dajatve, izračunane na podlagi cen v obdobju od 1. aprila 2016 do 31. marca 2017, ne bi zadostovale za izravnavo subvencioniranja, ki je temeljilo na cenah v obdobju od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018.

(34)

Komisija je zato menila, da so zaradi narave tega posebnega subvencioniranja posebne dajatve morda neustrezne za njegovo izravnavo v skladu s členom 1(1) osnovne uredbe. V ta namen bi bile primernejše dajatve ad valorem.

(35)

Kot je navedeno zgoraj, se je v prvotni preiskavi na podlagi interesa Unije štelo, da so primernejše posebne dajatve, s katerimi naj bi se preprečilo, da bi se zaradi nihanj cen PET, ki jih povzročajo nihanja cen surove nafte, pobirale višje dajatve. Medtem ko cene surove nafte in s tem cene PET še naprej nihajo, je treba odločitev o uvedbi fiksnih dajatev razumeti v kontekstu, v katerem je bila sprejeta.

(36)

Trenutne okoliščine, opisane v uvodnih izjavah 32 do 34, se zelo razlikujejo od stanja v letu 2000, ko so bile prvič uvedene izravnalne dajatve. Prvotni zneski subvencij so temeljili na treh shemah subvencioniranja: (i) shemi za preložitev plačila uvoznih dajatev (v nadaljnjem besedilu: DEPS); (ii) shemi za podporo izvozu investicijskega blaga (EPCGS) in (iii) shemi con izvozne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: EPZ) / izvozno usmerjenih obratov (v nadaljnjem besedilu: EOU). Najugodnejše sheme so bile DEPS in EOU/EPZ. V nasprotju s trenutno veljavnimi shemami te sheme niso samodejno pomenile pravice do povračila na podlagi vrednosti izvoza.

(37)

Na podlagi sheme DEPS je bil izvozniku odobren kredit za uvoz blaga (kot so surovine ali investicijsko blago). Ugodnost in s tem subvencioniranje sta bila dodeljena ob uvozu tega blaga in ne ob izvozu PET. Medtem ko je vrednost izvoza določala zgornjo mejo subvencioniranja, ki ga je proizvajalec izvoznik lahko prejel, je bilo subvencioniranje samo določeno glede na raven uvoza. Shemi EPZ/EOU, ki sta predstavljali skoraj celoten znesek subvencije (13,5 % od 13,9 %), dodeljene družbi, ki je zdaj Dhunseri (20), so sestavljali različni mehanizmi (21). Nobeden od teh mehanizmov ni bil preprosto plačilo, povezano z vrednostjo izvoza, kot velja v okviru shem DDS in MEIS, ki se trenutno uporabljata.

(38)

Proizvajalec izvoznik je v svojih pripombah na dokončno razkritje ponovil trditev o začetku pregleda, ki je obravnavana v uvodnih izjavah 59 in 60, tj. da ni bilo nobene spremembe v shemah subvencioniranja. Proizvajalec izvoznik je opozoril, da je Komisija v obvestilu k spisu o začetku navedla, da je 79 % subvencioniranja, ugotovljenega v prvotni preiskavi, izviralo iz sheme, ki je bila sorazmerna z izvozno ceno. Trdil je, da je ta delež le nekoliko manjši od deleža subvencioniranja iz shem DDS in MEIS, ki je bilo ugotovljeno v uredbi iz leta 2018 in pregledu zaradi izteka ukrepa iz leta 2019. Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da v absolutnem smislu subvencije, ki se dodelijo na podlagi izvozne cene, dejansko manj prevladujejo, kot so med prvotno preiskavo. Nazadnje je trdil, da bo shema MEIS opuščena in nadomeščena s shemo, ki je skladna s pravili STO.

(39)

Komisija je opozorila, da je v obvestilu k spisu o začetku navedeno, da 79 % subvencioniranja, ugotovljenega v prvotni preiskavi, izvira iz poizvozne sheme DEPB, ki „podeljuje finančne ugodnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so povezane z izvozno ceno“. Naravo te povezave in razliko med to shemo ter shemama DDS in MEIS je Komisija dodatno pojasnila v uvodnih izjavah 36 in 37, proizvajalec izvoznik pa temu pojasnilu v svojih pripombah na dokončno razkritje ni oporekal.

(40)

Kar zadeva pripombo v zvezi s shemo MEIS, je Komisija navedla, da prihodnost te sheme in združljivost domnevne nadomestne sheme s pravili STO ne spadata na področje tega delnega vmesnega pregleda.

(41)

Te trditve so bile zato zavrnjene.

(42)

Razlog za uvedbo posebnih dajatev v letu 2000 je bilo nihanje cen PET, saj takrat ni bilo posebne povezave med prejetim zneskom subvencioniranja in izvoznimi cenami proizvajalcev izvoznikov. Nasprotno pa je bila leta 2020 velika večina subvencij za PET, izvožen iz Indije v Unijo, vezana pretežno na vrednost tega izvoza. Edini ustrezen odziv na to je, da se znesek dajatev veže na isto vrednost z dajatvami ad valorem.

(43)

Čeprav ta pregled ne vključuje novega preizkusa interesa Unije, je treba opozoriti, da bi bilo pričakovano nihanje dajatve, ki se plačuje na tono, za uporabnike veliko manj problematično leta 2020 kot leta 2000. Stopnje izravnalne dajatve, določene leta 2000, namreč niso bile le višje (leta 2005, ko je družba Dhunseri začela izvažati, so dosegle 8,2 % in 13,9 %), temveč so bile uvedene skupaj s protidampinškimi dajatvami; kombinacija teh dajatev bi pomenila stopnje dajatev v razponu od 30 % do 44,3 %. Zato bi bilo nenadno povišanje cen PET na tono veliko bolj problematično za uporabnike. Nasprotno bi najvišja dajatev ad valorem, ki bi se trenutno uporabljala za pretežni del sedanjega uvoza, znašala le do 4 %.

(44)

Proizvajalec izvoznik je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdil, da so bile cene nafte po letu 2014, še posebej pa leta 2020, še vedno nestanovitne. Po njegovem mnenju je Komisija v razkritju sklenila, da so cene nafte od leta 2014 stabilne in da ta stabilnost upravičuje preoblikovanje ukrepa v stopnje ad valorem. Prav tako je menil, da preoblikovanje ukrepa v stopnje ad valorem na podlagi ugotovitve Komisije glede stabilnosti cen surove nafte ni utemeljeno.

(45)

Komisija opozarja, da ta pripomba napačno prikazuje stališče Komisije o nihanju cen nafte in vpliv tega stališča na sklepe v tem pregledu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 35, je Komisija jasno potrdila, da so cene PET in surove nafte po zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa iz leta 2014 še naprej nihale. Kot je dodatno navedeno v uvodni izjavi 58, je Komisija menila, da je dajatev ad valorem primernejša za pravilno izravnavo subvencije, ki niha glede na ceno PET in ceno surove nafte. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(46)

Ta sprememba okoliščin je trajna. To je bilo potrjeno z uredbo iz leta 2018, v kateri je bilo ugotovljeno, da sta narava in razširjenost dveh glavnih shem (DDS in MEIS) trajne narave (22).

(47)

Indijska vlada je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da je bila ugotovitev Komisije, da so nekatere spremembe trajne narave, napačna. Navedla je, da to zlasti velja za cene surove nafte, ki so nižje od cen surove nafte v letu 2000.

(48)

Kar zadeva nihanje cen surove nafte, ki je edini primer nepravilne ocene trajne narave spremenjenih okoliščin, ki ga je navedla indijska vlada, Komisija ponavlja svoje trditve iz uvodne izjave 45. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(49)

Evropsko združenje proizvajalcev PET je podprlo začetek pregleda.

(50)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je začetek pregleda po uradni dolžnosti nezakonit, in dodal, da je Komisija sledila zahtevi CPME za začetek tega pregleda, čeprav niso bili predloženi nobeni dokazi ali informacije. Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da Komisija ne more zavrniti zahteve za pregled, obenem pa sprožiti pregleda na lastno pobudo. Po navedbah proizvajalca izvoznika so bile kršene postopkovne zahteve člena 19(2) osnovne uredbe in člena 21(2) Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: sporazum SCM).

(51)

Elektronsko sporočilo CPME sledi ugotovitvam Komisije iz uredbe iz leta 2018, ki so povzete v uvodni izjavi 27. CPME v svojem elektronskem sporočilu navaja, da podpira sklepe Komisije, in Komisijo poziva, naj sprejme potrebne ukrepe. Sporočilo CPME ne vsebuje izraza „zahteva za pregled“, temveč zgolj podpira morebiten začetek takega pregleda, če bi Komisija menila, da je primeren. Komisija ni mogla zavrniti zahteve za pregled, ki ni bila predložena. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija pregled začela na lastno pobudo na podlagi člena 19(1) osnovne uredbe, kar je v skladu s členom 21(2) sporazuma SCM. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(52)

Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da dajatve veljajo že 20 let in da bi morala Komisija končno pustiti, da se iztečejo, preučiti odziv trgov in nato uvesti novo samostojno preiskavo, če bi bilo to sploh potrebno.

(53)

Komisija je navedla, da je področje te preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom omejeno le na obliko ukrepov. Nadaljevanje ali iztek ukrepov sta bila pred kratkim preiskana v pregledu zaradi izteka ukrepa iz leta 2019, v katerem je proizvajalec izvoznik sodeloval. V navedenem pregledu je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz PET s poreklom iz Indije, ohraniti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(54)

Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da ni razlogov za delni vmesni pregled niti za spremembo oblike ukrepov. Iztek protidampinških ukrepov in umik zavez pred skoraj šestimi leti domnevno ne vplivata na učinkovitost trenutnih izravnalnih ukrepov. Poleg tega naj ne bi bilo nobene spremembe v shemah subvencioniranja, cena surove nafte pa je pred začetkom vmesnega pregleda nihala in se zviševala ter je še naprej nestanovitna.

(55)

Kot je navedla Komisija v uvodnih izjavah 32 in 34, v nasprotju z okoliščinami, v katerih so bile izravnalne dajatve prvotno uvedene, stopnje posebne izravnalne dajatve niso več primerne, da bi popolnoma izravnale dejansko raven subvencioniranja, ki niha glede na cene PET. Z vezavo zneska dajatve na ceno PET z dajatvami ad valorem bo Komisija bolje zagotovila izravnavo ravni subvencioniranja. Kar zadeva povezavo med odpravo protidampinških dajatev in spremembo okoliščin, je Komisija opozorila na navedbe iz uvodne izjave 43. Splošna stopnja dajatev je bila del konteksta, v katerem je bila leta 2000 sprejeta odločitev o uporabi posebnih dajatev in ki več ne velja. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(56)

Kar zadeva trditev, da so se okoliščine spremenile že pred časom, Komisija poudarja, da rok za začetek pregleda v zvezi z obliko ukrepov ne obstaja. Odkar je prišlo do teh sprememb, ni bilo nobenega pregleda, ki bi to lahko obravnaval, saj so bili edini postopki, ki so bili uvedeni od nastanka sprememb, delni vmesni pregledi, omejeni na subvencioniranje, ki sta ga prejela dva proizvajalca izvoznika, in pregledi zaradi izteka ukrepov. Ta pregled je prva preiskava po spremembi okoliščin, ki posebej obravnava učinkovitost posebnih dajatev za vse proizvajalce izvoznike. Ta trditev je bila zato prav tako zavrnjena.

(57)

Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da fiksna dajatev ostaja ustrezna oblika za preprečitev, da bi se zaradi nihanj cen PET, ki jih povzročajo nihanja cen surove nafte, pobirale previsoke in neupravičene dajatve.

(58)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 32 in 34, Komisija meni, da je dajatev ad valorem primernejša za pravilno izravnavo subvencije, ki niha glede na ceno PET in surove nafte. Ni jasno, zakaj bi bila taka dajatev neupravičena. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(59)

Nazadnje je proizvajalec izvoznik trdil, da ni bilo nobene spremembe v shemah subvencioniranja, saj je bila shema DEPB, proti kateri so bili leta 2000 uvedeni izravnalni ukrepi, podobna shemama DDS in MEIS.

(60)

Komisija je v uvodni izjavi 37 že poudarila, da se DEPB razlikuje od shem DDS in MEIS, saj ugodnost in s tem subvencioniranje temelji na uvozu surovin ali investicijskega blaga in ne na izvozu zadevnega končnega izdelka. Zato je ta trditev dejansko napačna in je bila kot taka zavrnjena.

(61)

Šest uporabnikov je trdilo, da bi sprememba oblike ukrepov s posebnih dajatev na dajatve ad valorem povečala nestanovitnost cen in povzročila zvišanje dejanske dajatve (s tem pa skupne cene izdelka), kar bi ogrozilo vzdržnost poslovanja vseh uporabnikov nižje v prodajni verigi. Prav tako so trdili, da bi se s povečanjem stroškov zmanjšale njihove stopnje dobička in s tem njihova konkurenčnost.

(62)

Komisija je v uvodni izjavi 34 že navedla, da je raven subvencioniranja zaradi narave glavnih shem večinoma povezana z ravnjo cen PET. Edini način, na katerega se to lahko ustrezno izravna, je uvedba ukrepa, ki je prav tako vezan na raven izvoznih cen. To bi bile dajatve ad valorem. Sprememba dajatev ad valorem ne pomeni, da bi se cene PET samodejno zvišale. Če se bodo izvozne cene znižale, kot je bilo zabeleženo leta 2019, se bodo znižale tudi dajatve, ki se uporabljajo. Poleg tega bi bili, kot je navedeno v uvodni izjavi 43, dajatvi ad valorem za uvoz dveh glavnih proizvajalcev izvoznikov v Indiji nizki (2,3 % in 4 %) in se ne moreta šteti za škodljivi za vzdržnost poslovanja uporabnikov nižje v prodajni verigi. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(63)

Uporabniki so trdili, da inštalirana zmogljivost evropskih proizvajalcev PET ni zadostna, da bi pokrila domače povpraševanje po PET.

(64)

Kot je navedeno v pregledu zaradi izteka ukrepa iz leta 2019, ima industrija Unije zadostne zmogljivosti, da pokrije 85 % trenutne skupne domače porabe. Poleg tega je na voljo tudi uvoz iz drugih držav, za katere ne veljajo ukrepi, dodaten vir pa je tudi recikliranje PET. Cilj trenutne preiskave v zvezi s pregledom tudi ni zvišanje dajatve, ki se uporablja za uvoz PET iz Indije, temveč ustrezna izravnava dejanskega subvencioniranja z dajatvami ad valorem glede na trenutne okoliščine. Ob upoštevanju cen surove nafte ob koncu prvega četrtletja leta 2020 bo ta sprememba verjetno povzročila znižanje cen PET. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(65)

Uporabniki so tudi trdili, da se evropskim proizvajalcem PET ne povzroča nobena škoda zaradi uvoza polietilen tereftalata s poreklom iz Indije. Nasprotno, evropski proizvajalci naj bi dolgo obdobje uživali visoke stopnje dobička.

(66)

Področje te preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je omejeno na obliko ukrepov za uvoz PET s poreklom iz Indije. Komisija je kljub temu opozorila, da je bila analiza škode izvedena v okviru zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, ki je bil zaključen julija 2019. V navedenem pregledu je bilo ugotovljeno, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela materialne škode, vendar je bila vseeno še vedno v občutljivem položaju, kot je razvidno iz nizke dobičkonosnosti. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(67)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da bi morali biti veljavni izravnalni ukrepi v obliki dajatev ad valorem na ustreznih ravneh, ki so bile že določene v več prejšnjih preiskavah (23).

(68)

Indijska vlada in proizvajalec izvoznik sta v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da bi morala Komisija, če se odloči, da bo ukrepe preoblikovala v dajatve ad valorem, uporabiti stopnjo subvencioniranja, določeno v pregledu zaradi izteka ukrepa iz leta 2019, in sicer stopnjo v višini 3,6 %.

(69)

Komisija opozarja, da je bil ta delni vmesni pregled omejen na obliko ukrepov in ne zadeva njihove ravni. Poleg tega opozarja, da je bila trenutna stopnja dajatve določena v uredbi iz leta 2018, medtem ko so bili trenutno veljavni ukrepi uvedeni s pregledom zaradi izteka ukrepa iz leta 2019. V primeru družbe Reliance ti ukrepi znašajo 29,21 EUR na tono na podlagi stopnje subvencije v višini 4 %. Na podlagi tega delnega vmesnega pregleda ni mogoče uvesti nobene druge dajatve ad valorem, saj taka sprememba ne bi spadala na področje tega pregleda, kot je navedeno v obvestilu o začetku. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(70)

Glede na zgornjo analizo je Komisija sklenila, da so se okoliščine spremenile in da uporaba posebnih dajatev ni več ustrezna za izravnavo dejanske ravni subvencioniranja. Ker je bilo že v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa iz leta 2019 ugotovljeno, da se bo subvencioniranje verjetno nadaljevalo, se posebne izravnalne dajatve preoblikujejo v izravnalne dajatve ad valorem.

(71)

Indijska vlada in proizvajalec izvoznik sta v pripombah na končno razkritje trdila, da dajatve za uvoz PET iz Indije veljajo že 20 let in da bi se morale izteči, saj je iztek ukrepov pravilo, nadaljevanje ukrepov pa izjema. Poleg tega sta trdila, da prvotni pritožniki ne obstajajo več in da Komisija zdaj ščiti proizvajalce, ki niso del domače industrije.

(72)

Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da bi bilo treba družbo Indorama Ventures Europe B.V. umakniti iz trenutne opredelitve industrije EU. Prav tako je trdil, da ukrepi niso v interesu Unije, saj so škodljivi za vzdržnost poslovanja vseh uporabnikov nižje v prodajni verigi in potrošnikov. Nazadnje je trdil, da nadaljevanje ukrepov pomeni diskriminacijo Indije in zlasti proizvajalca izvoznika.

(73)

Komisija je navedla, da nobeden od teh pomislekov ne spada na področje tega delnega vmesnega pregleda, ki je omejen le na obliko ukrepov. Poleg tega je navedla, da je bilo v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa iz leta 2019, v katerem sta sodelovala tako indijska vlada kot tudi proizvajalec izvoznik, pred kratkim sklenjeno, da je podaljšanje ukrepov v pravnem okviru, ki se uporablja, upravičeno. Komisija je opozorila, da lahko v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe proizvajalci izvozniki od nje zahtevajo, da začne pregled ravni subvencioniranja, če menijo, da obstajajo razlogi trajne narave, ki upravičujejo tak pregled.

(74)

Te trditve so bile zato zavrnjene.

(75)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (24) –