|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/835 |
6.5.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/835
z dne 5. maja 2025
o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 18 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1. Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi
|
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/244 (2) uvedla izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava. |
|
(2) |
Veljavne izravnalne dajatve znašajo od 25 % do 33,4 % na uvoz od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, 28,2 % za nevzorčene sodelujoče družbe in 33,4 % za vse druge družbe iz Argentine. Komisija je februarja 2019 sprejela tudi zaveze, ki so jih ponudili argentinski izvozniki (3) in so obsegale letno brezcarinsko kvoto za biodizel po minimalni ceni, ki je temeljila na uradni ceni argentinskega sojinega olja, h kateri so se prišteli proizvodni stroški in prevoz. |
|
(3) |
Trenutno za uvoz biodizla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska) (4) ali Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) (5) veljajo protidampinški ukrepi, za uvoz biodizla s poreklom iz Indonezije (6) ali ZDA (7) pa izravnalni ukrepi. |
1.2. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov
|
(4) |
Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku ukrepov (8) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 18 osnovne uredbe. |
|
(5) |
Zahtevek za pregled je 10. novembra 2023 vložil Evropski odbor za biodizel (v nadaljnjem besedilu: vložnik ali odbor EBB) v imenu industrije biodizla v Uniji v smislu člena 10(6) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je temeljil na izhodišču, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in ponovitev škode industriji Unije. |
1.3. Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov
|
(6) |
Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila argentinsko vlado (9), da je prejela pravilno dokumentiran zahtevek, in jo povabila na posvetovanje. Posvetovanje je potekalo 5. februarja 2024. Vendar sporazumne rešitve z argentinsko vlado ni bilo mogoče doseči. V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je Komisija pripravila memorandum o zadostnosti dokazov, v katerem je ocena vseh dokazov, ki so ji na voljo in na podlagi katerih se je začela preiskava. Navedeni memorandum je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Pripombe argentinske vlade ob tej priložnosti so bile povzete in obravnavane v memorandumu. |
|
(7) |
Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 (10), ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 9. februarja 2024 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) na podlagi člena 18 osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (11) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
1.4. Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
|
(8) |
Preiskava nadaljevanja subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
1.5. Zainteresirane strani
|
(9) |
Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v Argentini, organe v Argentini, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju. |
|
(10) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.6. Pripombe glede začetka preiskave
|
(11) |
Argentinska zbornica za biogoriva (v nadaljnjem besedilu: zbornica CARBIO) je v pripombah z dne 15. marca 2024 nasprotovala začetku preiskave, ker v analizi škode v zahtevku niso bili upoštevani drugi pomembni dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo. Zbornica CARBIO je trdila tudi, da zahtevek ni bil dovolj utemeljen, in sicer v zvezi s predpostavko, da bi se v primeru izteka izravnalnih ukrepov uvoz biodizla iz Argentine povečal in povzročil škodo industriji Unije. |
|
(12) |
Komisija je menila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze, da bi se zaradi izteka ukrepov verjetno nadaljevalo subvencioniranje in ponovila škoda industriji Unije. Ni izključeno, da zahtevek vsebuje nekatere vrzeli ali elemente, ki industriji Unije niso razumno na voljo, vendar te razmere ne morejo spodkopati splošnega sklepa, da je bilo dovolj dokazov, ki utemeljujejo nadaljnjo preiskavo. Poleg tega dokazni standardi za začetek preiskave in druge faze preiskave niso enaki. Komisija je zavrnila trditve zbornice CARBIO. |
|
(13) |
Zbornica CARBIO in argentinska vlada sta v pripombah glede začetka preiskave navedli, da je od prvotne preiskave prišlo do pomembnih zakonodajnih sprememb, zlasti v zvezi z davčnimi oprostitvami v provinci Santa Fe in domačo obveznostjo za biodizel. Poleg tega sta navedli, da se med preiskavo pričakujejo druge zakonodajne spremembe. |
|
(14) |
Komisija je te informacije upoštevala pri analizi zadevnih shem subvencij v uvodnih izjavah 35 do 51 in 271 do 283 ter pri analizi verjetnosti v uvodnih izjavah 323 do 330. |
1.7. Vzorčenje
|
(15) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe. |
1.7.1. Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(16) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi reprezentativnosti obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji med 1. oktobrom 2022 in 30. septembrom 2023. Upoštevan je bil tudi nabor izdelkov v vzorcu. V vzorec so bili vključeni štirje proizvajalci Unije. Glede na informacije, ki so bile na voljo v začetni fazi, so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali približno 15 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in 24 % prodaje v Uniji s strani proizvajalcev, ki so se odzvali na poizvedbo. Komisija je v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Nobena stran ni predložila pripomb. Vzorec proizvajalcev Unije se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije. |
1.7.2. Vzorčenje uvoznikov
|
(17) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
|
(18) |
Zahtevane informacije je zagotovil en nepovezan uvoznik, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. |
1.7.3. Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Argentini
|
(19) |
Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce v Argentini pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Argentine pozvala, naj navede morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi. |
|
(20) |
Sedem proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov, ki so del dveh skupin, na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov sta predstavljali 68 % celotnega obsega uvoza iz Argentine v Unijo, o katerem je Eurostat poročal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo. |
1.8. Odgovori na vprašalnik in preverjanje
|
(21) |
Komisija je vprašalnike poslala argentinski vladi, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije, nepovezanemu uvozniku in vložniku. Vprašalniki so bili na voljo na spletu (12) na dan začetka preiskave, razen vprašalnikov, namenjenih argentinski vladi in vložniku, ki so bili na voljo v spisu, danemu na vpogled zainteresiranim stranem. |
|
(22) |
Izpolnjene vprašalnike so poslali argentinska vlada, vzorčeni proizvajalci izvozniki, vzorčeni proizvajalci Unije, en nepovezan uvoznik in vložnik. |
|
(23) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in škode ter za ugotovitev interesa Unije. |
|
(24) |
Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih argentinske vlade in naslednjih družb:
|
2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1. Izdelek, ki se pregleduje
|
(25) |
Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, v čisti obliki ali mešanici (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznake TARIC 1516 20 98 21, 1516 20 98 29 in 1516 20 98 33), ex 1518 00 91 (oznake TARIC 1518 00 91 21, 1518 00 91 29 in 1518 00 91 33), ex 1518 00 95 (oznaka TARIC 1518 00 95 21), ex 1518 00 99 (oznake TARIC 1518 00 99 21, 1518 00 99 29 in 1518 00 91 33), ex 2710 19 42 (oznake TARIC 2710 19 42 21 in 2710 19 42 29), ex 2710 19 44 (oznake TARIC 2710 19 44 21, 2710 19 44 29 in 2710 19 44 33), ex 2710 19 46 (oznake TARIC 2710 19 46 21, 2710 19 46 29 in 2710 19 46 33), ex 2710 19 47 (oznake TARIC 2710 19 47 21, 2710 19 47 29 in 2710 19 47 33), 2710 20 11 , 2710 20 16 , ex 3824 99 92 (oznake TARIC 3824 99 92 10, 3824 99 92 14 in 3824 99 92 17), 3826 00 10 in ex 3826 00 90 (oznake TARIC 3826 00 90 11, 3826 00 90 19 in 3826 00 90 33) (13). |
|
(26) |
Izdelek, ki se pregleduje, se lahko proizvaja z različnimi postopki, kot so transesterifikacija olj in maščob, Fischer-Tropscheva sinteza ali končna obdelava obnovljivih surovin z vodikom. Je obnovljivo gorivo, proizvedeno iz širokega nabora surovin, med drugim rastlinskih olj, kot so repično olje, sojino olje ali palmovo olje, rabljenih olj za kuhanje, živalskih maščob ali biomase. |
|
(27) |
Preiskava je pokazala, da je biodizel, ki se proizvaja v Argentini, izključno sojin metilni ester, pridobljen iz sojinega olja, medtem ko je glavni delež biodizla, ki se proizvaja v Uniji, metilni ester iz oljne ogrščice. Sojin metilni eter in metilni ester iz oljne ogrščice spadata v kategorijo metil estrov maščobnih kislin. |
|
(28) |
Biodizel se običajno uporablja v prometnem sektorju, večinoma mešan s fosilnim dizelskim gorivom, vendar tudi v čisti obliki. |
2.2. Zadevni izdelek
|
(29) |
Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Argentine. |
2.3. Podobni izdelek
|
(30) |
Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:
|
|
(31) |
Ti izdelki se torej v smislu člena 2, točka (c), osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke. |
2.4. Trditve glede obsega izdelka
|
(32) |
Pripomb glede obsega izdelka ni bilo. |
3. VERJETNOST NADALJEVANJA SUBVENCIONIRANJA
|
(33) |
Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe in navedbo v obvestilu o začetku preučila, ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka obstoječih ukrepov subvencioniranje nadaljevalo. |
3.1. Subvencije in programi subvencij, ki spadajo v obseg preiskave
|
(34) |
Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in informacij, ki so jih predložili argentinska vlada in sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:
|
3.2. Ozadje preferenčnih politik argentinske vlade za industrijo biodizla v obdobju preiskave v zvezi s pregledom
|
(35) |
Preferenčne politike argentinske vlade v zvezi z industrijo biodizla so se od prvotne preiskave razvijale, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. |
|
(36) |
Medtem ko je zakonodajni razvoj v zvezi z vsako shemo subvencij analiziran v ustreznih oddelkih, je na širši ravni Zakon 26093 o regulativnem okviru za biogoriva, sprejet leta 2006 in analiziran v prvotni preiskavi (v nadaljnjem besedilu: zakon o biogorivih iz leta 2006), prenehal veljati maja 2021 (14). Zato je bil leta 2021 nadomeščen z Zakonom 27640 (v nadaljnjem besedilu: zakon o biogorivih iz leta 2021), ki je ostal v veljavi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (15). |
|
(37) |
Zakon o biogorivih iz leta 2021 je določal domačo obveznost za biodizel, pri čemer so bile mesečne kvote biodizla dodeljene nevertikalno integriranim domačim proizvajalcem biodizla za dobavo domačim pripravljavcem mešanic po fiksnih cenah, ki jih je regulirala vlada. |
|
(38) |
V ta namen so bile z zakonom o biogorivih iz leta 2021 sekretariatu za energijo kot izvršilnemu organu zaupane naloge, kot so med drugim: „Regulacija, upravljanje in nadzor proizvodnje, trženja in trajnostne rabe biogoriv“, „izvajanje revizij in inšpekcijskih pregledov v podjetjih in obratih za proizvodnjo, skladiščenje in/ali mešanje biogoriv“, „uporaba kazni, določenih“ v zakonu o biogorivih iz leta 2021, „[z]agotovitev razpoložljivosti potrebnih vhodnih materialov za pripravo biogoriv za obvezno mešanje, možnost arbitraže in vzpostavitve mehanizmov, za katere meni, da so potrebni, tako da se njihov nakup izvede v skladu z običajnimi tržnimi pogoji ter brez kakršnega koli izkrivljanja, pri čemer se po potrebi kot omejitev določi izvozna cena takih vhodnih materialov, zmanjšana za zadevne stroške“, „[d]oločitev dodeljenih količin biogoriv za dobavo obvezne mešanice“ ter „[d]oločitev […] cen, po katerih je treba tržiti biogoriva, namenjena obveznemu mešanju s fosilnimi gorivi[…]“ (16). |
|
(39) |
V skladu z zakonom o biogorivih iz leta 2021 je za biodizel, ki ga je treba dobaviti v skladu z domačo obveznostjo, veljala zahteva glede vsebnosti lokalno pridobljenih surovin, saj ga je bilo treba „proizvesti v obratih, nameščenih v Argentinski republiki, iz doma proizvedenih surovin“ (17). Med preveritvijo na kraju samem je argentinska vlada potrdila, da mora biti sojino olje, ki se uporablja za proizvodnjo biodizla in se dobavlja v okviru obveznosti, argentinskega porekla. To je pomenilo, da je bilo treba biodizel, ki se je uporabljal za izpolnjevanje obveznosti mešanja, proizvajati v argentinskih obratih z uporabo doma proizvedenih surovin (18). |
|
(40) |
Zakon o biogorivih iz leta 2021 določa, da „[d]obavo mesečnih količin biodizla […] izvajajo družbe, ki proizvajajo navedeno biogorivo in ki – neposredno ali posredno prek svojih nadzornih in/ali nadzorovanih družb – ne izvajajo dejavnosti, povezanih z izvozom biodizla in/ali njegovih glavnih vhodnih materialov“ (19). Zato bi lahko bile v obveznost za biodizel vključene le družbe, ki niso izvoznice in niso vertikalno integrirane, medtem ko velike družbe, ki so izvažale biodizel, niso mogle dobavljati svojega izdelka za obvezno mešanico. Vzorčena proizvajalca izvoznika LDC Argentina S.A., Molinos Agro S.A. (v nadaljnjem besedilu: Molinos Agro) in Viterra Argentina S.A. (v nadaljnjem besedilu: Viterra Argentina) nista bila vključena v domačo obveznost. Poleg proizvodnje in izvoza biodizla so se vsi ukvarjali tudi z drobljenjem soje v sojino olje, ki so ga prodajali tudi domačim proizvajalcem biodizla, vključenim v domačo obveznost za proizvodnjo biodizla. Vendar je skupina Renova poleg proizvajalcev izvoznikov Molinos in Viterra Argentina vključevala tudi družbe, ki so proizvajale biodizel za domači trg in/ali biodizel na podlagi sporazumov o oplemenitenju za proizvajalce izvoznike, ki so ga pozneje izvažali. Te družbe so bile vključene v domačo obveznost. |
|
(41) |
Iz navedenega sledi, da je proizvajalcem biodizla, vključenim v domačo obveznost, zakonsko onemogočen izvoz, s čimer je argentinska vlada ločila domači in izvozni trg ter zadevne gospodarske subjekte. |
|
(42) |
Poleg tega se bodo „[z]a namene zgoraj opisane dobave […]upoštevale [samo] družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz te določbe in jih je izvršilni organ v okviru Zakona 26.093 pooblastil za dobavo biodizla za obvezno mešanje v času sankcije tega zakona […]“ (20). To je pomenilo, da so lahko v skladu z novim zakonom dobaviteljice postale samo družbe, ki so bile dejavne dobaviteljice v okviru prejšnje obveznosti v skladu z zakonom o biogorivih iz leta 2006. |
|
(43) |
Sprva je bila v skladu z obveznostjo za biodizel po zakonu o biogorivih iz leta 2006 obvezna stopnja mešanice biodizla v gorivu, pridobljenem z mešanjem, 10-odstotna. Ta stopnja je bila znižana z zakonom o biogorivih iz leta 2021, obvezna stopnja mešanja pa je bila določena na 5 % (21). Sekretariat za energijo je lahko v skladu z zakonom o biogorivih iz leta 2021 stopnjo mešanice celo znižal na 3 %, če je menil, da gospodarske razmere narekujejo znižanje cen goriva, zlasti „kadar bi zvišanje cen osnovnih vhodnih materialov za proizvodnjo biodizla lahko izkrivilo ceno fosilnega goriva na črpalki“ (22). Vendar je bila junija 2022 z Resolucijo št. 438/2022 obvezna stopnja mešanice zvišana na 7,5 % (23). |
|
(44) |
Vendar je argentinska vlada za štirimesečno obdobje od sredine junija 2022 do sredine oktobra 2022, tik na začetku obdobja preiskave v zvezi s pregledom, z Odlokom št. 330/2022 in Resolucijo št. 638/2022 zaradi pomanjkanja dizelskega goriva na trgu začasno povečala obveznost za biodizel za 5 %, in sicer na 12,5 % (24). Družbe, ki so dobavljale dodatni delež, so izjemoma vključevale ne le družbe, ki so običajno vključene v domačo obveznost, ampak tudi izvoznike biodizla (25). Pri tem je sodelovala tudi družba Molinos Agros. Argentinska vlada je navedla, da je bila cena za to dodatno dobavo biodizla neregulirana, vendar je bilo v Odloku št. 330/2022 navedeno, da je bila tudi cena te začasne dodatne obveznosti regulirana v obliki najvišje cene (26). |
|
(45) |
Zato je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom obvezna stopnja mešanice pol meseca znašala 12,5 %, preostanek obdobja pa 7,5 %. |
|
(46) |
Argentinska vlada je med preveritvijo na kraju samem pojasnila, da v Argentini obstaja tudi majhen domači trg za biodizel, za katerega ne velja obveznost mešanja. Na tem trgu lahko sodelujejo tudi izvozniki biodizla in vertikalno integrirani proizvajalci biodizla. Tak trg, za katerega ne velja obveznost, je ustrezal le 1,5–2 % celotnega domačega trga biodizla. |
|
(47) |
Poleg tega je Argentino v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, zlasti med decembrom 2022 in julijem 2023, prizadela huda suša, ki je negativno vplivala na pridelavo soje in drugih kmetijskih rastlin. To je jasno razvidno iz diagrama 1, ki prikazuje znaten upad proizvodnje soje, koruze in pšenice v navedenem obdobju (uvodna izjava 125). Kljub temu je proizvodna zmogljivost v času suše ostala stabilna, pridelava pa se je po suši povečala, kot je razvidno iz diagrama 1. Zato je Komisija menila, da je suša začasen pojav. |
|
(48) |
Čeprav proizvodnja soje v Argentini na splošno zadostuje povpraševanju, so vzorčeni proizvajalci izvozniki leta 2023 uvažali sojo iz sosednjih držav, ki jih je suša manj prizadela, in sicer Paragvaja, severnih regij Brazilije in Bolivije. To so potrdile tudi javno dostopne informacije (27). |
|
(49) |
Ta soja je bila uvožena v okviru režima začasnega uvoza, tako kot v prvotni preiskavi. V skladu z režimom začasnega uvoza, ki je podoben sistemu EU za aktivno oplemenitenje, se uvozne dajatve ne obračunavajo, če se vhodni material predela in se tako pridobljena proizvodnja ponovno izvozi. |
|
(50) |
Soja, uvožena v okviru režima začasnega uvoza, se je uporabljala samo za proizvodnjo in ponovni izvoz sojine moke in olja, ne pa za biodizel. Režim začasnega uvoza dejansko deluje na podlagi pretvorbenega razmerja med uvoženim vhodnim materialom in ponovno izvoženo proizvodnjo, ki se lahko uporablja za drobljenje soje v sojino moko in olje ter ponovni izvoz teh izdelkov, ne pa za nadaljnjo proizvodnjo in ponovni izvoz biodizla, ki je drugi proizvodni korak nižje v vrednostni verigi. |
|
(51) |
Uvožena soja se je lahko uporabila za proizvodnjo biodizla le, če je bila dejansko uvožena, v nasprotju z uvozom v okviru režima začasnega uvoza. To se ni zgodilo iz več razlogov. Prvič, soja (kot tudi sojino olje in biodizel), uvožena iz držav Mercosurja (na primer Paragvaja, Brazilije in Urugvaja), je bila obdavčena z davkom na nakup tuje valute, t. i. impuesto PAIS (Para una Argentina lnclusiva y Solidaria), izračunanim kot stopnja vrednosti CIF uvoza. Poleg tega sta za sojo (kot tudi za sojino olje in biodizel), uvoženo iz držav, ki niso članice Mercosurja (na primer Bolivije), poleg davka impuesto PAIS veljali tudi skupna uvozna dajatev Mercosurja in statistična pristojbina. Zato je dejanski uvoz soje v Argentino drag in torej ekonomsko ni privlačen. Drugič, vzorčeni proizvajalci izvozniki so pojasnili, da je za sojo, uvoženo iz Paragvaja in Brazilije, težje pridobiti potrdilo o trajnostnosti, ki je potrebno za nekatere namembne države za izvoz, zlasti EU, v primerjavi s sojo, proizvedeno v Argentini. To se je nanašalo zlasti na skladnost s pravili o krčenju gozdov, ki ne zadevajo argentinskih prostranih ravnic brez dreves. Nazadnje, biodizel, ki se uporablja za izpolnjevanje obveznosti mešanja goriv (ki predstavlja največji del domačega trga, kot je navedeno v uvodni izjavi 46), je moral biti proizveden v argentinskih obratih z uporabo doma proizvedenih surovin. Tako se je uvožena soja lahko uporabljala le za proizvodnjo biodizla na majhnem preostalem domačem trgu, ki ni bil vključen v obveznost, ali za izvozne trge, v slednjem primeru zaradi pomanjkanja gospodarske utemeljitve in pravkar opisanih vprašanj v zvezi s potrjevanjem. |
3.3. Sheme, ki so bile prvotno preiskane in proti katerim so bili uvedeni izravnalni ukrepi
3.3.1. Podpora vlade za industrijo biodizla, tudi z zagotavljanjem soje za plačilo, nižje od primernega
|
(52) |
Vložnik se je v zahtevku skliceval na ugotovitve Komisije v prvotni preiskavi, da je argentinska vlada pridelovalcem soje zaupala ali ukazala, naj izvajajo njeno politiko za oblikovanje razdrobljenega domačega trga ter zagotavljajo sojo industriji biodizla za plačilo, nižje od primernega. Poleg tega je Komisija v prvotni preiskavi ugotovila, da je argentinska vlada zagotovila ugodnost v obliki razlike med cenami, ki so jih plačevali domači proizvajalci biodizla, in ceno, ki bi jo plačevali, če bi v Argentini prevladovali tržni pogoji za sojo. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je sklop ukrepov argentinske vlade specifičen, saj so bili ukrepi omejeni na skupino družb ali industrij, vključno z domačo industrijo biodizla. |
|
(53) |
Vložnik je trdil, da se ti ukrepi še vedno uporabljajo in bodo argentinski industriji biodizla na voljo tudi v prihodnjih letih. Ti ukrepi naj bi argentinski industriji biodizla omogočili nakup surovin po nižjih cenah, da bi se spodbudila proizvodnja in izvoz biodizla. |
3.3.1.1.
|
(54) |
Komisija je 20. januarja 2025 obvestila argentinsko vlado, da bo pri preučevanju obstoja in obsega domnevne podpore, dodeljene industriji biodizla, tudi z zagotavljanjem soje za plačilo, nižje od primernega, zaradi v nadaljevanju navedenih razlogov morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. |
|
(55) |
Prvič, Komisija je v vprašalniku od argentinske vlade zahtevala, naj zagotovi kontaktne podatke (imena, naslove in elektronske naslove) vseh družb, ki dobavljajo sojo in sojino olje za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. |
|
(56) |
Argentinska vlada je v svojem odgovoru navedla le imena in naslove gospodarskih subjektov v vrednostni verigi, ki so vključeni v distribucijo sojinega olja, ne pa tudi imen in naslovov dobaviteljev soje. Pojasnila je, da je predložila le informacije, za katere je menila, da njihova predložitev ne bi kršila pravnih omejitev, določenih za varstvo zaupnosti družb v skladu z Zakonom št. 17622 (zlasti členoma 11 in 13) in dopolnilnimi pravili. |
|
(57) |
Komisija je v pozivu k dopolnitvi ponovila svojo zahtevo glede kontaktnih podatkov proizvajalcev soje, saj je argentinska vlada predložila skupno število proizvajalcev soje v Argentini iz poenostavljenega kmetijskega informacijskega sistema zvezne uprave za javne prihodke, in bi zato morala imeti take informacije. |
|
(58) |
Argentinska vlada je v odgovoru navedla, da informacij zadevnih družb ni bilo mogoče predložiti, ker jih zajema ne le Zakon št. 17622, ampak so tudi zaščitene s členom 101 Zakona št. 11683 o davčni tajnosti, zato jih ni bilo mogoče predložiti v okviru preiskave. |
|
(59) |
Drugič, Komisija je v vprašalniku od argentinske vlade zahtevala tudi, naj navede deset največjih proizvajalcev (i) soje in (ii) sojinega olja v Argentini ter za vse predloži (a) imena, (b) lokacije in (c) stanje lastništva podjetja (npr. v državni lasti, v kolektivni lasti, v zasebni lasti, v tuji lasti). Poleg tega je Komisija za vsakega od desetih največjih proizvajalcev in distributerjev (i) soje in (ii) sojinega olja v Argentini od argentinske vlade zahtevala, naj predloži podrobnosti o članih upravnega odbora in vodstva ter opredeli tiste člane, ki so tudi vladni uradniki ali zasedajo položaj v katerem koli vladnem ali javnem organu. |
|
(60) |
Argentinska vlada je v svojem odgovoru navedla, da so zahtevane informacije zajete v Zakonu št. 17622 in dopolnilnih predpisih ter da jih ni mogoče zagotoviti. |
|
(61) |
Komisija je v pozivu k dopolnitvi ponovila zgornjo zahtevo, pri tem pa opozorila na izpolnjeni vprašalnik argentinske vlade in navedla svoje prvotno razumevanje področja uporabe Zakona št. 17622 ter navedla več drugih primerov, v katerih so dobavitelji soje centralnim in provincialnim organom predložili ustrezne podatke, ki morda ne spadajo na področje uporabe Zakona št. 17622. Poleg tega je Komisija vprašala, ali sta bila stanje lastništva družbe in sestava njenega upravnega odbora na splošno posredovana registru gospodarskih družb. |
|
(62) |
Argentinska vlada je v svojem odgovoru pojasnila, da so informacije sekretariata za kmetijstvo, živinorejo in ribištvo zaščitene z Zakonom št. 17622 in jih zato ni bilo mogoče predložiti v okviru preiskave. Poleg tega je argentinska vlada pojasnila, da vsaka provinca in avtonomno ozemlje v Argentini vzpostavi in upravlja svoj register gospodarskih družb, ter priznala, da se lastniška struktura družbe in njen upravni odbor na primer posredujeta registru avtonomnega mesta Buenos Aires. Vendar so bile razpoložljive informacije o lastniški strukturi družbe odvisne od pravne organizacije subjekta, pri čemer je bilo mogoče preveriti ime in priimek članov upravnega odbora, vendar niso bile vse dostopne javnosti in jih zato ni bilo mogoče predložiti v okviru preiskave. |
|
(63) |
Tretjič, Komisija je v vprašalniku od argentinske vlade nadalje zahtevala, naj Dodatek A (vprašalnik za dobavitelje vodnih materialov) posreduje (i) desetim največjim proizvajalcem in distributerjem zadevnih vhodnih materialov ter (ii) vsem drugim proizvajalcem in distributerjem soje in sojinega olja, ki so vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma zagotovili vhodne materiale. V zvezi s tem je Komisija argentinsko vlado obvestila, da je od vsake sodelujoče družbe zahtevala, naj pripravi seznam vseh svojih dobaviteljev zadevnih vhodnih materialov, in ji naročila, naj se uskladi s sodelujočimi proizvajalci izvozniki. Komisija je zahtevala tudi dokaz (kopijo elektronske pošte, dopisa ali telefaksa), da je argentinska vlada zadevnim proizvajalcem in distributerjem posredovala Dodatek A, ter po možnosti tudi dokaz, da so ga proizvajalci in distributerji prejeli (npr. potrdilo o prejemu). |
|
(64) |
Argentinska vlada v svojem odgovoru ni predložila zahtevanih informacij in ni navedla, ali take informacije že ima oziroma ali je Dodatek A posredovala zadevnim proizvajalcem in distributerjem vhodnih materialov. Navedla je le, da se za zahtevane informacije uporabljajo Zakon št. 17622 in dopolnilni predpisi ter da jih zato ni mogoče predložiti. |
|
(65) |
Komisija je v pozivu k dopolnitvi ponovila svojo zahtevo in pojasnila, da od argentinske vlade ni zahtevala informacij, temveč le njeno pomoč pri pridobivanju informacij od dobaviteljev soje. |
|
(66) |
Argentinska vlada je v svojem odgovoru pojasnila, da je v celoti razumela zahtevo Komisije, vendar je ponovno poudarila, da nima pravne podlage, da bi lahko zagotovila zahtevane informacije, saj so bili podatki zadevnih družb zaščiteni s členom 101 Zakona št. 11.683 o davčni tajnosti in jih zato ni bilo mogoče predložiti v okviru tekoče protisubvencijske preiskave. V svojem odgovoru ponovno ni navedla, ali je Dodatek A posredovala zadevnim proizvajalcem in distributerjem vhodnih materialov, prav tako pa ni predložila dokazov o takem ukrepanju. |
|
(67) |
Komisija je med preveritvijo na kraju samem argentinsko vlado ponovno opozorila na te zadeve. |
|
(68) |
Argentinska vlada je v odgovoru poleg ponovne navedbe obveznosti glede zaupnosti, ki so jih morali izpolnjevati argentinski organi, navedla tudi, da ne more predložiti seznama registriranih pridelovalcev soje, prvič, ker se njihovo število med pridelovalnimi sezonami spreminja, in drugič, ker jih je vsako pridelovalno leto približno 60 000. Pojasnila je tudi, da je položaj pripravljavcev mešanic biodizla drugačen, zato je lahko v izpolnjenem vprašalniku navedla imena in kontaktne podatke pripravljavcev mešanic biodizla. V nasprotju s pridelovalci soje se morajo pripravljavci mešanic za opravljanje svoje poslovne dejavnosti namreč registrirati v javno dostopnem registru. Vendar je Komisija v uvodni izjavi 80 ugotovila, da bi lahko argentinska vlada zahtevane informacije pripravila z dostopom do podatkovnih zbirk argentinskih davčnih organov. |
|
(69) |
Argentinska vlada je torej v zvezi z domnevnim zagotavljanjem soje za plačilo, nižje od primernega, zavrnila dostop do potrebnih informacij in dokazov, ki jih je Komisija zahtevala v svojem vprašalniku, pozivu k dopolnitvi in med preveritvenim obiskom, ter jih ni predložila. |
|
(70) |
Zaradi nezadostnega sodelovanja Komisija ni mogla zbrati vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene ugotovitve v tej preiskavi. Natančneje, Komisija ni mogla pridobiti informacij in podatkov o pridelovalcih soje in proizvajalcih sojinega olja ter vplivu izvozne dajatve na sojo, sojino olje in biodizel (glej uvodni izjavi 101 in 123) na proizvodnjo in ravnanje v zvezi s cenami pridelovalcev soje in proizvajalcev sojinega olja ter na dobavo proizvajalcem biodizla. |
|
(71) |
Te informacije so vključevale identiteto pridelovalcev soje in proizvajalcev sojinega olja, stopnjo lastništva in nadzora nad največjimi med njimi, ravnanje in odločitve pridelovalcev soje in proizvajalcev sojinega olja glede na izvozni davek in njegove spremembe, njihove strategije proizvodnje in možnost preusmeritve na alternativne kmetijske rastline, razpoložljivost ornih zemljišč in dostop do njih, lastnosti in dinamiko trga v zvezi z razlikovanjem med velikimi družbami in MSP, prodajne in tržne kanale ter strategije za njihove domače in izvozne trge, cene in politike oblikovanja cen na njihovih domačih in izvoznih trgih, vpliv mednarodnih cen na njihove politike oblikovanja cen, konkurenčni položaj na domačem in izvoznih trgih, njihovo dobičkonosnost skozi leta, vpliv morebitne presežne zmogljivosti in strategije kopičenja zalog, uvoz in izvoz njihovih glavnih strank na domačem in tujih trgih, vključno z vlogo industrije drobilnikov in dodano vrednostjo, ki jo ta dosega, pa tudi konkurenčnim položajem industrije drobilnikov v Argentini in na mednarodnih trgih. |
|
(72) |
Vse te informacije, podatki in dokumenti so bili potrebni, ker so brez njih nastale resne težave pri oblikovanju točnega in utemeljenega sklepa glede ugotovitev o nadaljevanju subvencioniranja v zvezi z domnevno shemo subvencij, ki vključuje zagotavljanje soje za plačilo, nižje od primernega. Zato je bila brez vseh teh potrebnih informacij preiskava znatno ovirana. |
|
(73) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je argentinska vlada:
|
|
(74) |
Na podlagi tega je Komisija 20. januarja 2025 obvestila argentinsko vlado, da namerava uporabiti člen 28(1) osnovne uredbe, in jo pozvala, naj predloži pripombe. |
|
(75) |
Argentinska vlada je 27. januarja 2025 predložila pripombe o predvideni uporabi člena 28(1) osnovne uredbe. Svoje pripombe v zvezi s tem je predložila tudi zbornica CARBIO. |
|
(76) |
Argentinska vlada je v bistvu priznala, da so bile nekatere predložene informacije nepopolne ali niso bile dovolj podrobne, zlasti v zvezi s pridelovalci soje, vendar se ni strinjala s tem, da je bilo to nesodelovanje opredeljeno kot zavrnitev predložitve potrebnih informacij in znatno oviranje preiskave. Argentinska vlada meni, da okoliščine zadeve bolje opisuje pomanjkljivo zagotavljanje potrebnih informacij. |
|
(77) |
Prvič, argentinska vlada in zbornica CARBIO sta opozorili, da se sedanji pregled zaradi izteka ukrepov nanaša na biodizel, katerega vhodni material je sojino olje in ne soja. Pridelava soje bi bila tako le posredno povezana s proizvodnjo biodizla in ne bi pomenila potrebnih informacij. Vendar je Komisija svojo analizo napačno razširila na celoten višji del vrednostne verige. |
|
(78) |
V zvezi s tem je Komisija navedla, da je zahtevala informacije, potrebne za analizo trditve o subvencioniranju, ki jo je vložnik navedel v zahtevku in se je nanašala zlasti na zagotavljanje soje – glavne surovine biodizla – za plačilo, nižje od primernega, v korist proizvajalcev biodizla. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(79) |
Drugič, argentinska vlada je pojasnila, da ni pripravila ali vodila seznama pridelovalcev soje, kot ga je zahtevala Komisija, in zato ni mogla predložiti takih informacij. |
|
(80) |
Komisija se ni strinjala, da argentinska vlada ni mogla predložiti takih informacij, ki so bile potrebne za preiskavo. Komisija je zlasti ugotovila, da je argentinska vlada v svojih pripombah glede uporabe člena 28 osnovne uredbe pojasnila, da bi bil za pripravo zahtevanih informacij potreben dostop do podatkovnih zbirk argentinskih davčnih organov, in s tem potrdila, da bi argentinska vlada zahtevane informacije lahko pripravila. Zato je Komisija opustila opredelitev zavrnitve dostopa do potrebnih informacij in znatnega oviranja preiskave v zvezi s kontaktnimi podatki dobaviteljev soje ter sklenila, da argentinska vlada ni predložila zahtevanih potrebnih informacij. Vendar je ne glede na opredelitev argentinska vlada še vedno nezadostno sodelovala, saj ni predložila potrebnih informacij, Komisija pa še vedno ni prejela zahtevanih potrebnih informacij in je uporabila člen 28(1) osnovne uredbe. |
|
(81) |
Tretjič, argentinska vlada je pojasnila, da je predložila vse informacije, ki so ji bile na voljo, vendar je bila pravno ovirana pri zagotavljanju drugih vrst informacij, zlasti tistih, ki so povezane z imenom, lokacijo, stanjem lastništva družbe ter podatki o članih upravnega odbora in vodstva – vključno z njihovim odnosom z argentinsko vlado – desetih največjih pridelovalcev soje in proizvajalcev sojinega olja v Argentini. |
|
(82) |
Komisija je izpostavila, da sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih vsebuje podrobna pravila in obveznosti preiskovalnega organa glede varstva zaupnih informacij. Menila je, da lahko preiskovalni organ, če take informacije niso predložene, uporabi razpoložljiva dejstva. Zato je morala ohraniti opredelitev zavrnitve predložitve potrebnih informacij in znatnega oviranja preiskave v zvezi z informacijami o desetih največjih pridelovalcih soje in proizvajalcih sojinega olja v Argentini ter je to trditev zavrnila. |
|
(83) |
Nazadnje, argentinska vlada je glede seznama informacij iz uvodne izjave 71, ki jih Komisija ni mogla pridobiti, trdila, prvič, da seznam pridelovalcev soje ne bi vključeval navedenih manjkajočih informacij, drugič, da je med preverjanjem zagotovila več zadevnih informacij, in tretjič, da obstajajo drugi zanesljivi viri, ki jih ne zavezujejo iste pravne zahteve argentinske vlade, zlasti vzorčeni proizvajalci izvozniki glede informacij o dobičkonosnosti in dodani vrednosti drobljenja. V zvezi s slednjim je tudi argentinsko združenje za vrednostno verigo soje (Asociación de la Cadena de la Soja Argentina – v nadaljnjem besedilu: združenje ACSOJA) predložilo informacije o zmožnosti prehajanja med kmetijskimi rastlinami in odločitvah, povezanih s trgom. |
|
(84) |
Komisija je ugotovila, da informacije iz uvodne izjave 71 niso bile zagotovljene le zaradi tega, ker ni bil predložen seznam pridelovalcev soje, ampak tudi zato, ker niso bile predložene vse zahtevane informacije iz uvodne izjave 73. Poleg tega Komisija ni zavrgla drugih informacij, ki jih je predložila argentinska vlada, vendar bi lahko natančnejše informacije prejela neposredno od pridelovalcev soje, če bi jim argentinska vlada posredovala Dodatek A. Nazadnje, Komisija ni imela pomislekov glede informacij, ki sta jih med preverjanjem predložila argentinska vlada in združenje ACSOJA, vendar te ne zadostujejo za nadomestitev informacij, ki niso bile predložene, in ne vplivajo na opredelitev nesodelovanja argentinske vlade. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(85) |
Ker Komisija ni prejela potrebnih informacij, se je pri svojih ugotovitvah v zvezi z vidiki preiskave iz uvodnih izjav 70 in 71 v skladu s členom 28 osnovne uredbe delno oprla na razpoložljiva dejstva. |
|
(86) |
Argentinska vlada je po dokončnem razkritju ponovila, da nima seznama pridelovalcev soje. |
|
(87) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 80, Komisija ni trdila, da ima argentinska vlada tak seznam, vendar je navedla, da je argentinska vlada potrdila, da bi bilo mogoče zahtevane informacije s seznama pripraviti in predložiti. |
|
(88) |
Poleg tega je argentinska vlada trdila, da bi za pripravo takega seznama in posredovanje vprašalnika desetim največjim dobaviteljem soje in sojinega olja ne le potrebovala dostop do podatkov, temveč bi tudi presegla pravne določbe, ki ji preprečujejo izmenjavo takih informacij s tretjo stranjo. V zvezi s tem je argentinska vlada trdila, da se je Komisija napačno sklicevala na pravila sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, pri čemer je trdila, da je obveznost vladnih uradnikov v zvezi z dostopom do nekaterih vrst informacij in njihovo izmenjavo neodvisna od postopkov za ravnanje z zaupnimi informacijami, ki so na voljo v sporazumu, in ni povezana s takim postopkom. |
|
(89) |
Poleg tega je argentinska vlada trdila, da se je Komisija od prvotne preiskave zavedala teh omejitev in bi morala navesti specifične pridelovalce soje, za katere je menila, da bi morali sodelovati v sedanji preiskavi. Tako za te pridelovalce omejitve za argentinsko vlado ne bi veljale, vprašalniki pa bi se jim lahko posredovali. |
|
(90) |
Komisija je menila, da področje uporabe sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih zajema razmere, ko vladne uradnike zavezujejo nacionalne obveznosti glede zaupnosti, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 82. V nasprotnem primeru bi se lahko članica, ki je predmet preiskave, vedno sklicevala na nacionalne obveznosti glede zaupnosti, da ne bi sodelovala v okviru protisubvencijske preiskave. Komisija mora varovati predložene zaupne informacije. Poleg tega Komisija v skladu s členom 29(6) osnovne uredbe zbranih informacij ne more uporabiti za noben drug namen, saj se lahko informacije, prejete med protisubvencijsko preiskavo, uporabijo samo za namen, za katerega so bile zahtevane. Komisija je nadalje ugotovila, da ni mogla biti vnaprej seznanjena z omejitvami argentinske vlade glede zagotavljanja takih informacij na podlagi prejšnje preiskave, saj so se okoliščine morda spremenile. Ker argentinska vlada ni predložila seznama pridelovalcev soje niti v prvotni preiskavi niti v tem pregledu, Komisija ni mogla biti seznanjena z nobenim od teh pridelovalcev ali ga identificirati. Še pomembneje je, da je argentinska vlada to predlagala kot možno rešitev šele po dokončnem razkritju, tj. v zelo pozni fazi preiskave, ko tega ni bilo več mogoče izvesti, in ni pojasnila, zakaj naj se omejitve glede zaupnosti ne bi uporabljale. Te trditve so bile zato zavrnjene. |
|
(91) |
Argentinska vlada je predložila tudi vrsto trditev v zvezi s pomanjkanjem vsake vrste informacij iz uvodne izjave 71 in pri tem pojasnila svoje stališče o vsaki od njih ali se sklicevala na odgovore, ki jih je predložila v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov. |
|
(92) |
Komisija je že v uvodni izjavi 84 pojasnila, da ni imela težav z informacijami, ki jih je predložila argentinska vlada, temveč z informacijami, ki jih argentinska vlada ni zagotovila ali niso bile zagotovljene prek nje, zlasti ker argentinska vlada zadevnim dobaviteljem nikoli ni posredovala Dodatka A. Komisija v Dodatku A ni zahtevala stališča argentinske vlade o informacijah, ki jih je zahtevala od dobaviteljev soje in sojinega olja. Komisija je na podlagi izpolnjenega vprašalnika argentinske vlade, čeprav nepopolnega, že preiskala njeno stališče in je bila z njim seznanjena. Namesto tega je Komisija zahtevala mnenje in informacije od dobaviteljev, pri tem pa je upoštevala, da je preiskovana shema zajemala zagotavljanje soje za plačilo, nižje od primernega. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
3.3.1.2.
|
(93) |
Da bi se ugotovilo, ali gre za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, so potrebni trije elementi: (a) finančni prispevek ali dohodkovna/cenovna podpora, (b) ugodnost in (c) specifičnost. |
|
(94) |
Da bi Komisija sprejela sklep o prvem elementu, je preučila, ali je sklop ukrepov, ki jih je sprejela argentinska vlada, vodil k finančnemu prispevku v obliki zagotavljanja soje argentinskim proizvajalcem izvoznikom biodizla s strani vlade za plačilo, nižje od primernega, v skladu s členom 3(1), točka (a), osnovne uredbe, in ali sklop ukrepov, ki jih je sprejela argentinska vlada, spada v kategorijo dohodkovne/cenovne podpore industriji biodizla, v skladu s členom 3(1), točka (b), osnovne uredbe. |
3.3.1.3.
|
(95) |
Komisija je tako kot v prvotni preiskavi ugotovila, da so vse vzorčene družbe kupovale sojo na domačem trgu od povezanih ali nepovezanih družb ter jo predelovale v sojino olje in nato v biodizel. Vzorčeni proizvajalci izvozniki niso kupovali sojinega olja za nadaljnjo predelavo v biodizel (razen zanemarljivih nakupov enega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustrezali 0,004 % njegovemu celotnemu nakupu soje in sojinega olja), saj so sojo sami zdrobili v sojino olje kot vmesni korak za proizvodnjo biodizla. Zato se analiza v naslednjih pododdelkih osredotoča na vprašanje, ali je argentinska vlada zagotavljala sojo (in ne sojinega olja) za plačilo, nižje od primernega. |
|
(96) |
V členu 3(1), točka (a)(iv), druga alinea, osnovne uredbe je navedeno, da finančni prispevek obstaja, če vlada: „zaupa ali ukaže zasebnemu organu, da opravi eno ali več vrst funkcij, opisanih v točkah (i), (ii) in (iii), ki so običajno zaupane vladi, in se ta praksa dejansko ne razlikuje od običajnih praks vlad“. Vrsta funkcij, opisanih v členu 3(1), točka (a)(iii), osnovne uredbe, se pojavi, „kadar vlada dobavi blago ali storitve, ki niso splošna infrastruktura, ali kupi blago“. Te določbe temeljijo na členu 1.1, točka (a)(1), odstavka (iii) in (iv), sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter bi jih bilo treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju ustrezne sodne prakse STO. |
|
(97) |
Komisija je v skladu z ustrezno sodno prakso STO (28) preučila, ali so ugotovitve prvotne preiskave glede (i) značilnosti posredovanja argentinske vlade (tj. ali posredovanje argentinske vlade vključuje zaupanje ali ukaz pridelovalcem soje), (ii) značilnosti pooblaščenih organov (tj. ali so pridelovalci soje zasebni organi v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe) in (iii) delovanja organov, ki jim je bilo zaupano ali ukazano opravljanje nalog (tj. ali so pridelovalci soje, ki jim je bilo dano pooblastilo ali navodilo, zagotavljali sojo argentinski industriji biodizla za plačilo, nižje od primernega, in s tem delovali kot pooblaščenec argentinske vlade), v sedanjem pregledu še vedno veljavne. Komisija je ocenila vse dokaze iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in ustreznih prilog glede nadaljevanja ukrepa ter dokaze, ki jih je našla med preiskavo. Komisija je preverila tudi, ali bi bila naloga, ki jo opravljajo pridelovalci soje, navadno v pristojnosti vlade (tj. ali se lahko zagotavljanje soje družbam proizvajalkam sojinega olja v Argentini za plačilo, nižje od primernega, šteje za običajno dejavnost vlade) in ali se taka naloga res ne razlikuje od praks, ki jih vlade običajno uporabljajo (tj. ali se dejansko zagotavljanje soje s strani pridelovalcev res razlikuje od tistega, kar bi vlada običajno storila sama). |
3.3.1.3.1. Zaupanje ali ukaz argentinske vlade, dan pridelovalcem soje
|
(98) |
Komisija je najprej analizirala, ali je podpora argentinske vlade argentinski industriji biodizla še naprej dejanski cilj vladne politike in ne zgolj stranski učinek izvajanja splošnih regulativnih pristojnosti. Tako kot v prvotni preiskavi je bilo v sedanji preiskavi preučeno zlasti, ali so bila ugotovljena izkrivljanja cen del ciljev vlade ali pa so bila taka izkrivljanja nenameren stranski produkt splošnih vladnih predpisov. Zato je Komisija v skladu s sklepi iz uvodne izjave 85 sklenila, da bo pri ugotavljanju, ali je argentinska vlada pridelovalcem soje zaupala ali ukazala opravljanje nalog, delno uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe. |
|
(99) |
Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da več dokumentov kaže, da si je argentinska vlada izrecno prizadevala za podporo in razvoj industrije biodizla kot političnega cilja, zlasti s prizadevanjem za znižanje domače cene vhodnih materialov (soje) in s tem za zagotovitev finančnega prispevka za proizvodnjo biodizla (29). Poleg tega je Komisija sklenila, da je bila ta podpora dosežena z več ukrepi, ki, čeprav so bili od uvedbe leta 1994 večkrat spremenjeni, so se stalno uporabljali, da bi se, kot je sama navedla argentinska vlada v zakonodaji, znižala domača cena soje glede na rast svetovnih cen in da bi prispevali k razvoju verige dodane vrednosti v Argentini, ki med drugim vključuje industrijo biodizla (30). |
|
(100) |
Tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila podpora industriji biodizla dosežena z več ukrepi, ki jih je mogoče pripisati argentinski vladi (vključno z izvoznim davkom na sojo, protiukrepi za pridelavo drugih žit, na primer z uvedbo izvoznih kvot, drugimi ukrepi v podporo pridelovalcem soje, in sicer zahtevo glede vsebnosti lokalno pridobljenih surovin za biodizel, dobavljen v okviru domače obveznosti, ter subvencijami za pridelovalce soje za nadaljnjo pridelavo in prodajo na domačem trgu proizvajalcem biodizla). |
Izvozni davek
|
(101) |
Komisija je v prvotni preiskavi pojasnila razvoj izvoznega davka na sojo od njegove uvedbe leta 1994 po stopnji od 3,5 % do 30 % v skladu z Odlokom št. 133/2015 (31). V zvezi s tem je argentinska vlada v svojih pripombah glede začetka sedanje preiskave pojasnila, da se številne v njem navedene resolucije ne uporabljajo več. To je veljalo za Resolucijo št. 10/2007, Resolucijo št. 369/2007, Resolucijo št. 64/2008 in Resolucijo št. 125/2008. |
|
(102) |
Od prvotne preiskave se je z Odlokom št. 230/2020 (32), ki je veljavna pravna podlaga in se uporablja od marca 2020, zvišala stopnja izvoznega davka za sojo in sojino olje s 30 % na 33 %. |
|
(103) |
V Odloku št. 790/2020 (33), ki velja od oktobra 2020, je bila predvidena postopna sprememba stopenj izvoznega davka v naslednjih mesecih, zaradi česar je bila januarja 2021 uvedena diferencirana stopnja izvoznega davka za sojo in sojino olje. Januarja 2021 je namreč za sojino olje veljala znižana 31-odstotna stopnja, za sojo pa je še naprej veljala 33-odstotna stopnja. |
|
(104) |
Vendar je bilo z Odlokom št. 131/2022 (34), ki velja od marca 2022, začasno opuščeno znižanje izvoznega davka na sojino olje, določeno v Odloku št. 790/2020, do 31. decembra 2022. Posledično je bil z njim ponovno uveden višji izvozni davek na sojino olje, kot je opredeljeno v Odloku št. 230/2020 (33 %). Izvozni davek na sojo je v tem obdobju ostal 33-odstoten. |
|
(105) |
Odlok št. 790/2020, s katerim je bil ponovno obračunan izvozni davek na sojino olje v višini 31 % in na sojo v višini 33 %, je bil samodejno ponovno uveden 1. januarja 2023. |
|
(106) |
Zato je bil v prvem četrtletju obdobja preiskave v zvezi s pregledom za sojo in sojino olje zaračunan 33-odstotni izvozni davek, v zadnjih treh četrtletjih obdobja preiskave v zvezi s pregledom pa je izvozni davek znašal 33 % za sojo in 31 % za sojino olje. |
|
(107) |
Za biodizel velja izvozni davek. V skladu z Odlokom št. 230/2020 se je izvozni davek na biodizel marca 2020 zvišal s 27 % na 30 %. Nato je bil v skladu z Odlokom št. 790/2020, ki velja od oktobra 2020, izvozni davek za oktober 2020 znižan na 26 %, vendar se je v naslednjih mesecih postopoma zviševal, tako da je od januarja 2021 stopnja izvoznega davka znašala 29 %. Z Odlokom št. 131/2022 je bil do 31. decembra 2022 začasno ponovno uveden 30-odstotni izvozni davek v skladu z Odlokom št. 230/2020. Nazadnje, od 1. januarja 2023 je izvozni davek na biodizel ponovno znašal 29 %. |
|
(108) |
Zato je stopnja izvoznega davka, ki se je uporabljala za biodizel, v prvem četrtletju obdobja preiskave v zvezi s pregledom znašala 30 %, v zadnjih treh četrtletjih obdobja preiskave v zvezi s pregledom pa 29 %. |
|
(109) |
Argentinska vlada je med preveritvijo na kraju samem pojasnila, da je zmanjšana razlika v stopnji izvoznega davka ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom med tremi izdelki (33 % za sojo, 31 % za sojino olje in 29 % za biodizel) ustrezala dodani vrednosti med proizvodnimi fazami. |
|
(110) |
Vendar je način izračuna obeh izvoznih davkov za sojo in sojino olje na eni strani ter za biodizel na drugi strani drugačen, kar ne potrjuje izjave argentinske vlade v zvezi s tem. |
|
(111) |
Argentinska vlada je med preveritvijo na kraju samem namreč pojasnila, da se izvozni davek na sojo in sojino olje uporablja kot odstotek uradne cene FOB zadevnega izdelka, ki jo dnevno objavlja sekretariat za kmetijstvo, živinorejo in ribištvo v skladu z Resolucijo ministrstva za živilskopredelovalno industrijo št. 411E/2017 in temelji na povprečju cen, ki so jih izvozniki prijavili čez dan (35). Uradna cena FOB je objavljena za sojo in sojino olje, za biodizel pa ne. |
|
(112) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki so med preveritvenim obiskom pojasnili, da cena FOB v USD, prijavljena pri izvozu biodizla carinskim organom, že vključuje izvozni davek, prav tako prijavljen v USD, kar pomeni, da se 29-odstotni izvozni davek na biodizel dejansko izračuna na podlagi cene, ki je nižja od skupne cene FOB, prijavljene carinskim organom. Zato je dejanska stopnja (tasa efectiva) za biodizel le 22,48 % cene FOB v USD. |
|
(113) |
Iz navedenega sledi, da je dejanska razlika med izvoznim davkom na biodizel in izvoznim davkom na prvi izdelek višje v vrednostni verigi, tj. sojino olje, večja od 2 %, ki ju prikazujeta obe davčni stopnji (29 % oziroma 31 %), in dejansko znaša 8,52 % (tj. primerjava med 22,48-odstotno dejansko stopnjo za biodizel in 31-odstotno stopnjo za sojino olje). Poleg tega je bila taka dejanska razlika še večja v prvem četrtletju obdobja preiskave v zvezi s pregledom, ko je 30-odstotni izvozni davek na biodizel ustrezal 23,07-odstotni dejanski stopnji, izvozni davek na sojino olje pa je bil določen na 33 %. V tem četrtletju je dejanska razlika znašala 9,93 %. To so potrdili tako argentinski kot tudi mednarodni javni viri (36). |
|
(114) |
Zato je Komisija menila, da je ocena več mednarodnih agencij o učinkih različnih stopenj izvoznih davkov, sporočenih v prvotni preiskavi (37), še naprej veljavna in uporabna. |
|
(115) |
Po mnenju OECD argentinska vlada s svojim režimom izvoznih davkov zlasti nalaga „višje stopnje za proizvajalce surovin ali vhodnih materialov, medtem ko se nižje stopnje uporabljajo za končne izdelke. […] Cenovna prednost, zagotovljena domačim industrijam na koncu proizvodne verige, lahko izkrivlja in zmanjšuje konkurenco na domačih in tujih trgih“ (38). Poleg tega je Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) v poročilu za Argentino, navedla, da „so diferencirani izvozni davki za biogoriva v primerjavi z drugimi izdelki, pridobljenimi iz enake surovine, spodbujali izvoz biogoriv, zlasti biodizla“ (39). Svetovna banka pa je navedla, da argentinska vlada „zaračunava visoka izvozna davka na sojino olje in biodizel“ (ki sta v času poročila znašala 32 % oziroma 16,6 %), katerih učinek je „znižanje stroškov surovin na domačem trgu in spodbujanje izvoza biodizla“ (40). |
|
(116) |
Komisija je navedla, da je ta ocena skladna s cilji politike argentinske vlade, kot so opisani v ustrezni zakonodaji. Komisija je ugotovila, da je v eni od neoštevilčenih uvodnih izjav Odloka št. 131/2022, s katerim je bil ohranjen 33-odstotni izvozni davek na sojo in so bili začasno zvišani izvozni davki na sojino olje in biodizel, med cilji, za katere je bila argentinska vlada pooblaščena za pobiranje izvoznih dajatev, navedena „stabilizacija notranjih cen na primerni ravni ali ohranitev obsega ponudb, ki ustreza potrebam po dobavi na notranjem trgu“. |
|
(117) |
Dejstvo, da je bil izvozni davek na sojo namenjen zagotavljanju surovin zlasti industriji biodizla, je razvidno iz zakonodajne zgodovine ukrepa. Komisija je namreč že v prejšnji preiskavi ugotovila, da so se Skupne resolucije št. 438/2012, 269/2012, 1001/2012 (41) sklicevale na razliko med dejansko stopnjo za biodizel in stopnjo za njegov glavni vhodni material (tj. sojo) (42), in da je bil z Odlokom št. 133/2015 (43) prilagojen izvozni davek na sojo ter opozorjeno, da „povečanje zasajene površine in rekordna letina v pretekli sezoni nista preprečila zmanjšanja konkurenčnosti in dobičkonosnosti celotne povezane vrednostne verige“, vključno z biodizlom (44). |
|
(118) |
V poznejših aktih je bil sprejet podoben pristop. Na primer, v uvodnih izjavah Odloka št. 1343/2016 (45), s katerim so se nekoliko znižale izvozne dajatve, določene z Odlokom št. 133/2015, je pojasnjeno, da je „treba še naprej izvajati učinkovite ukrepe za uresničevanje tega namena, zlasti v primeru soje in njenih stranskih proizvodov, ki trgu zagotavljajo predvidljivost in gotovost v zvezi s postopnim zniževanjem izvoznih dajatev, ki se uporabljajo za tako blago“ (poudarek dodan). Stranski proizvodi iz soje vključujejo biodizel. |
|
(119) |
Prav tako je bilo v uvodnih izjavah Odloka št. 1025/2017 (46), ki je takrat določal izvozni davek na biodizel v višini 8 %, navedeno, da je „harmonizacija med izvoznimi dajatvami za biodizel in njegovo glavno surovino sojino olje potrebna za doseganje konvergence med njimi“ (poudarek dodan). |
|
(120) |
V Odloku št. 230/2020 in Odloku št. 131/2022 ta povezava ni bila izrecno omenjena, saj so bile z njima spremenjene le veljavne stopnje izvoznega davka za različne izdelke. Namesto tega je bilo uradno stališče argentinske vlade glede soje kot vhodnega materiala za biodizel v Odloku št. 790/2020 še vedno očitno, saj se je nanašalo le na izvozne davke na sojo in izdelke, ki temeljijo na soji, vključno z biodizlom. V uvodnih izjavah Odloka št. 790/2020 je navedeno, da „so bile z Odlokom št. 230/20 določene stopnje izvoznih dajatev za različno blago, vključno z nekaterimi tarifnimi številkami SKUPNE NOMENKLATURE MERCOSURJA (N.C.M.), ki se nanašajo na nekatere izdelke iz soje in stranske proizvode“ (poudarek dodan). Izdelki iz soje, katerih stopnja izvoznega davka je bila spremenjena, vključujejo biodizel. |
|
(121) |
Argentinska vlada je tako kot v prvotni preiskavi tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom z istočasno določitvijo stopenj izvoznih davkov za sojo, sojino olje in biodizel z istim zakonodajnim aktom, kot je Odlok št. 790/2020, še naprej kazala, da je svojo politiko glede soje nameravala uporabiti kot sredstvo za zagotovitev razpoložljivosti dobave po nizki ceni za biodizel. To potrjuje dejstvo, da je argentinska vlada v uvodni izjavi 109 navedla, da po njenem mnenju tri stopnje izvoznega davka za sojo, sojino olje oziroma biodizel ustrezajo različnim stopnjam dodane vrednosti in so tako del iste vrednostne verige. |
|
(122) |
To ugotovitev dodatno potrjuje dejstvo, da izvozni davek pokriva vse korake v vrednostni verigi od zadevnega vhodnega materiala, tj. soje, do vmesne faze, tj. sojinega olja, do izdelka v preiskavi, tj. biodizla, pri čemer pridelovalcem soje ne zagotavlja „varovala“ ali alternative domači dobavi, saj so vsi izvozniki biodizla vertikalno integrirani in so tudi glavni gospodarski subjekti, ki drobijo sojo v sojino olje. |
|
(123) |
Glede na zgoraj navedeno argentinska vlada z uvedbo izvoznih davkov na sojo postavlja argentinske pridelovalce soje v ekonomsko nerazumen položaj, ki jih spodbuja k prodaji blaga na domačem trgu po nižji ceni, kot bi jo lahko dosegli brez teh izvoznih davkov. Zato so prikrajšani za racionalno odločitev in spodbujeni k temu, da upoštevajo cilje politike, na katerem temelji izvozni davek. |
Izvozna kvota za koruzo in pšenico
|
(124) |
V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je nerazumen položaj, v katerem so pridelovalci soje, še okrepil z drugimi omejitvami izvoza, kot so izvozne kvote na koruzo in pšenico, ki so veljale od leta 2008 do leta 2015, kar je odvračalo od izvoza drugih kmetijskih rastlin in usmerjalo pridelovalce v nadaljnjo pridelavo soje (v nasprotju z drugimi žiti) ter dodatno znižalo domače cene (47). To dolgo obdobje omejitev izvoza za druge kmetijske rastline je vodilo k bistveno večji pridelavi soje, tj. tako imenovani sojización (48). Kot je prikazano v diagramu 1, se je pridelava soje v obdobju 2008–2015 skoraj podvojila in dosegla rekordno pridelavo 61,4 milijona ton. Po odpravi izvoznih kvot leta 2015 in do leta pridelave 2016/2017 se pridelava soje v tem omejenem obdobju ni znatno zmanjšala v primerjavi z drugimi kmetijskimi rastlinami in je ostala precej stabilna (49). |
|
(125) |
Komisija je v diagramu 1 poročala o pridelavi soje, koruze in pšenice glede na leto pridelave od leta 2008, s tem pa je dopolnila zadevne podatke, sporočene v prvotni preiskavi. V zvezi s tem je leto spravila pridelka ali pridelovalno leto časovno obdobje od enega spravila do naslednjega. Tako obstaja določeno neskladje med leti pridelave in koledarskimi leti. Leto pridelave soje se začne 1. aprila in konča 31. marca. Diagram 1 Argentinska pridelava soje, koruze in pšenice na leto pridelave
|
|
(126) |
Na podlagi podatkov je bilo ugotovljeno, da se je od leta 2018 brez izvoznih kvot povečala zlasti pridelava koruze in pšenice, pridelava soje pa se je zmanjšala. Vložnik je to zmanjšanje pojasnil kot učinek ukrepov trgovinske zaščite, ki so jih uvedli Evropska unija, ZDA in Peru. |
|
(127) |
Za obravnavo negativnih učinkov ukrepov trgovinske zaščite, je vložnik trdil, da je argentinska vlada z Resolucijo št. 276/2021 (50) ponovno uvedla izvozne kvote za koruzo in pšenico, kar naj bi imelo enak učinek preusmeritve kot politike, ki so se izvajale v obdobju 2008–2015. |
|
(128) |
Komisija je zato preučila, ali so izvozne kvote za koruzo in pšenico še vedno veljavne. |
|
(129) |
Združenje ACSOJA je med preveritvijo na kraju samem pojasnilo, da prehod z ene kmetijske rastline na drugo ni obvezen in da se lahko pridelovalci sami odločijo, katere kmetijske rastline bodo gojili na zemljišču, ki ga obdelujejo, naj bo to soja ali druge rastline. Argentinska vlada je v izpolnjenem vprašalniku in med preveritvijo na kraju samem pojasnila, da je bila opredelitev sistema, vzpostavljenega z Resolucijo št. 276/2021, kot izvozne kvote nepravilna, saj je šlo bolj za izravnalne količine izvoza ali uravnotežene količine izvoza (volúmenes de equilibrio). Take količine je določil posvetovalni svet (Consejo Consultivo), v katerem so predstavniki domače potrošnje, izvoznega sektorja in argentinske vlade. Svet na podlagi domače potrošnje in izvoznih potreb določi izravnalno količino, ki se prilagodi glede na ponudbo in povpraševanje. Argentinska vlada je pojasnila, da so bile količine običajno določene nad dejanskim izvozom, saj je bil cilj udeležencem na trgu zagotoviti predvidljivost, ne pa blokirati izvoz. Če pa se doseže 90 % izravnalne količine, je treba carinskim organom predložiti le zaprisežene izjave o izvozu (declaraciones juradas de venta al exterior – v nadaljnjem besedilu: DJVE 30), ki veljajo za izvoz v obdobju 30 dni, in ne DJVE, ki veljajo za izvoz v obdobju 360 dni (DJVE 360). Ko je bila izčrpana celotna izravnalna količina, ni bilo več mogoče izvažati koruze in pšenice. Izravnalne količine so bile javno dostopne (51). |
|
(130) |
Preiskava je pokazala, da je v zvezi z obdobjem preiskave v zvezi s pregledom začetna izravnalna količina za leto pridelave 2022/2023 znašala 10 milijonov ton koruze (52) in je bila nato prilagojena na 20 milijonov ton (53) ter zatem na 26 milijonov ton (54). |
|
(131) |
Namesto tega je bila začetna izravnalna količina za leto pridelave 2022/2023, ki je znašala 2 milijona ton za pšenico (55), naknadno prilagojena na 10 milijonov ton (56), ta količina pa je bila nato tudi potrjena (57). |
|
(132) |
Po obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila decembra 2023 dosežena meja izravnalne količine, argentinska vlada pa je za nekaj dni blokirala registracijo novih DJVE (58). Poleg tega je en vzorčeni proizvajalec izvoznik poročal, da tudi če je bila v določenem letu dosežena izravnalna količina in je bil izvoz blokiran, to ni znatno vplivalo na izvoz, ker se je to zgodilo proti koncu navedenega leta. |
|
(133) |
Komisija je ugotovila, da je učinek preusmeritve zaradi novega sistema iz Resolucije št. 276/2021 morda ovirala suša, ki je leta 2023 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom vplivala na pridelavo vseh treh obravnavanih kmetijskih rastlin v Argentini, kot je razvidno iz diagrama 1, vendar je bila pridelava soje v obdobju 2021/2022 pred sušo še vedno za 42 % višja, kot je bila, preden je argentinska vlada leta 2008/2009 izvedla politiko preusmeritve pridelave žita v podporo pridelovalcem soje. Poleg tega se je v letu 2023/2024 po suši pridelava soje v primerjavi s pridelavo pred sušo v letu 2021/2022 povečala, koruza in pšenica pa nista dosegli ravni pridelave pred sušo. |
|
(134) |
Nadalje se je v obdobju brez omejitev med letoma 2015 in 2021 pridelava soje zmanjšala, pridelava koruze in pšenice pa povečala. |
|
(135) |
Nazadnje, sistem, vzpostavljen z izravnalno količino izvoza je kljub temu, da lahko zagotavlja gibljivo kvoto, še vedno pomenil, da je bil izvoz koruze in pšenice blokiran, ko je bila kvota izčrpana. Dejstvo, da se je leta 2023 to zgodilo le za nekaj dni, ni v nasprotju z morebitno daljšo blokado izvoza, ki je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v pristojnosti argentinske vlade. |
|
(136) |
Komisija je na podlagi tega sklenila, da je izravnalna količina izvoza, ki velja od leta 2021 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, prispevala k dajanju prednosti pridelavi soje pred pridelavo koruze in pšenice in usmerjanju pridelovalcev k nadaljnji pridelavi soje (v nasprotju z drugimi žiti), kar je znižalo domače cene v skladu s cilji politike argentinske vlade. |
Začasna prepoved uvoza soje in drugi ukrepi v podporo pridelovalcem soje
|
(137) |
Komisija je v prvotni preiskavi pojasnila vpliv začasne prepovedi uvoza soje in po njeni odpravi zelo zapletenih postopkov za uvoz soje na uporabo domače soje za proizvodnjo biodizla. Sklenila je tudi, da je prepoved uvoza skupaj z izvoznim davkom na sojo potrdila, da je cilj politike argentinske vlade spodbuditi razvoj popolnoma domače industrije biodizla, vključno z lokalno pridobljenimi sestavinami v dobavni verigi. Prepoved je povzročila umetno pridelavo soje v Argentini, ki jo usmerja vlada in je namenjena domači potrošnji, kar zagotavlja zadovoljevanje lokalnega povpraševanja po soji na podlagi lokalne ponudbe, usmerjene v doseganje navedenih ciljev politike (59). |
|
(138) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se za sojo ni uporabljala prepoved uvoza. |
|
(139) |
Kljub temu je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38, zakon o biogorivih iz leta 2021, ki se je uporabljal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, odvračal od uvoza soje, ko je bila z njim uvedena zahteva glede vsebnosti lokalno pridobljenih surovin, v skladu s katero je bilo treba biodizel, ki se uporablja za mešanice, proizvajati v argentinskih obratih z uporabo doma pridelanih surovin. Posledično je argentinska vlada ustvarila zaprti trg za domačo sojo, pri čemer je domačo vrednostno verigo ločila od svetovnega trga in jo zaščitila pred pritiskom uvoza. Argentinska vlada je s posredovanjem na trgu dosegla svoj cilj povečanja proizvodnje in znižanja domačih cen v korist industrije biodizla. |
Subvencije za pridelovalce soje
|
(140) |
Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je argentinska vlada pridelovalce soje usmerila v pridelavo soje in s tem povečala domačo ponudbo soje v korist razvoja industrije biodizla (60). |
|
(141) |
Vložnik je trdil, da je argentinska vlada še naprej zagotavljala podporo pridelovalcem soje, zlasti z izvajanjem dveh programov nadomestil. |
|
(142) |
Prvi je bil program nadomestil in spodbud za male pridelovalce soje in zadruge v skladu z Odlokom št. 786/2020 (61). Vložnik je trdil, da so pridelovalci soje v okviru tega programa prejeli vračilo izvoznega davka glede na svoje obdelovalne površine in da se je shema, čeprav je veljala do 31. decembra 2020, nadaljevala s poznejšimi vladnimi ukrepi in zakonodajo, ki jih vložnik ni dodatno pojasnil. |
|
(143) |
Komisija je zato preučila, ali je shema v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno veljala. |
|
(144) |
Argentinska vlada je trdila, da pridelovalci soje niso imeli koristi od vračila izvoznega davka, saj izvoznih davkov niso plačevali oni. Namesto tega je argentinska vlada pojasnila, da se zadevna uvodna izjava Odloka št. 786/2020 sklicuje na Zakon št. 27541 (62), ki je argentinski vladi sicer omogočal zvišanje izvoznih davkov do 33 %, vendar je določal, da bi bilo treba 3 % dodatne vrednosti izvoznih davkov nameniti za ustanovitev sklada za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih proizvajalcev ter zadrug (63). V Zakonu št. 27541 je navedeno tudi naslednje: „Nacionalna izvršilna veja vzpostavi mehanizme [za] segmentacijo in spodbude za izboljšanje dobičkonosnosti in konkurenčnosti malih proizvajalcev in zadrug, na katerih dejavnosti vpliva morebitno povečanje stopnje izvoznih dajatev […]“ (poudarek dodan) (64). Izplačilo iz tega sklada je temeljilo na količini soje, ki so jo pridelovalci prodali od februarja 2020 do decembra 2020, do omejitve glede količine soje na obdelovalni hektar. |
|
(145) |
Komisija zaradi nesodelovanja argentinske vlade pri posredovanju Dodatka A dobaviteljem soje ni mogla preveriti, ali so imeli pridelovalci soje koristi od te sheme. Vendar so na podlagi določbe člena 28 podrobna pojasnila, ki jih je predložila argentinska vlada, pomenila razpoložljiva dejstva, ki so pokazala, da je bila shema dejansko dejavna in izplačana v zvezi s prodajo, opravljeno do 31. decembra 2020. Ker vložnik ni podrobno navedel, s katerimi poznejšimi vladnimi ukrepi in zakonodajo se je ta shema nadaljevala, Komisija v zvezi s tem ni našla nobenega ukrepa, argentinska vlada pa je potrdila, da se je ukrep uporabljal za prodajo, opravljeno do 31. decembra 2020, zato je Komisija sklenila, da ta shema, ki se je izplačevala do 31. decembra 2020, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila dejavna. |
|
(146) |
Drugi od teh programov je vključeval program nadomestil za male in srednje pridelovalce soje in koruze v skladu z Resolucijo št. 862/2022, sprejeto novembra 2022 (65). V okviru tega programa je ugodnost, ki naj bi jo prejel vsak pridelovalec soje, znašala do 6 500 USD na prijavljeni hektar soje, skupna ugodnost, ki naj bi jo prejeli upravičenci, pa je znašala 1 730 milijonov USD. |
|
(147) |
Preiskava je pokazala, da se je program nadomestil financiral iz sklada za povečanje izvoza (Fondo Incremento Exportador), ustanovljenega v skladu s členom 9 Odloka št. 576/2022 (66). Ta sklad pa se je financiral z dodatnim izvoznim davkom (med drugim na sojo, sojino olje in biodizel), zbranim s povečanim izvozom v okviru programa za povečanje izvoza (Programa de Incremento Exportador). V skladu z Odlokom št. 576/2022 je bil program za povečanje izvoza program argentinske vlade za spodbujanje izvoza, ki je izvoznikom izdelkov, ki temeljijo na soji, ponujal privlačno menjavo valut USD–ARS (t. i. sojadollar), kar je zagotovilo vnos tuje valute v zvezne rezerve v gospodarskih razmerah z visoko inflacijo. |
|
(148) |
Obdobje izvajanja in prenehanje programa nadomestil sta bila določena v členu 5 Resolucije št. 862/2022, v skladu s katerim je bil rok za vložitev zahtevkov 15 delovnih dni od objave predpisa v Uradnem listu. Po izteku tega roka ni bilo več mogoče vložiti novih vlog. V skladu s tem se je izvajanje programa, kot je določeno v členu 8 Resolucije št. 862/2022, začelo decembra 2022 z izdajo Resolucije št. 276/2022 (67), v kateri je podroben seznam upravičencev programa. S tem upravnim aktom se je izvajanje programa končalo. Vložnik ni predložil nobene trditve, da se je program nadaljeval, Komisija pa v zvezi s tem ni našla nobenih dokazov. |
|
(149) |
Zato se je program nadomestil izvajal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija zaradi nesodelovanja argentinske vlade pri posredovanju Dodatka A dobaviteljem soje ni mogla preveriti vloge, ki jo je ta program nadomestil imel zanje. Vendar je bil na podlagi določbe člena 28 seznam upravičencev programa zadosten dokaz o izplačilih v okviru tega programa v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(150) |
Program nadomestil in njegova pravna podlaga sta torej jasen dokaz, da je argentinska vlada pričakovala, da bi lahko njeni izvozni ukrepi negativno vplivali na domače pridelovalce soje, in se ni izogibala uporabi prihodkov iz istih izvoznih ukrepov (tj. prihodkov iz izvoznih davkov) za ublažitev teh učinkov z nadomestili, dodeljenimi pridelovalcem soje. Ta shema je še en način, s katerim argentinska vlada pridelovalcem soje zaupa ali ukaže, naj izvajajo njeno politiko in zagotavljajo sojo domači industriji biodizla za plačilo, nižje od primernega. |
Analiza
|
(151) |
Komisija je tako kot v prvotni preiskavi menila, da je imela argentinska vlada glede na razpoložljive dokaze še naprej „dejavnejšo vlogo od zgolj spodbujanja“, kot je zahteval pritožbeni organ (68). Celoten sklop ukrepov, ki jih je sprejela argentinska vlada, omejuje svobodo delovanja pridelovalcev soje, saj v praksi omejuje njihovo poslovno odločanje glede tega, po kakšni ceni in kje naj prodajajo svoje izdelke. |
|
(152) |
To pridelovalcem soje onemogoča, da bi čim bolj povečali svoje prihodke, ki bi jih lahko ustvarili, če ne bi bilo izvoznega davka na sojo (npr. z izvažanjem izdelkov, da bi izkoristili višje cene, ali z zvišanjem domačih cen) in drugih podobno omejujočih ukrepov. |
|
(153) |
To je dodatno podprto z Resolucijo št. 862/2022, s katero je argentinska vlada sprejela posebne ukrepe, da bi pomagala industriji soje ter z njo povezani vrednostni verigi doseči preobrat pri upadanju konkurenčnosti in dobičkonosnosti njene celotne povezane vrednostne verige. Argentinska vlada torej finančno podpira, spodbuja ali usmerja pridelovalce soje, da ohranijo proizvodnjo za oskrbovanje domačega trga, čeprav bi razumni dobavitelj v primeru odvračanja od izvoza prilagodil svojo proizvodnjo in cene. |
|
(154) |
Zato argentinska vlada s temi ukrepi spodbuja pridelovalce soje, naj zadržijo sojo v Argentini, ker je ne morejo prodajati po višjih cenah, ki bi prevladovale v Argentini brez teh ukrepov. |
|
(155) |
V tem smislu je argentinska vlada proizvajalcem vhodnih materialov zaupala ali ukazala, da dobavljajo blago domačim uporabnikom soje, tj. proizvajalcem biodizla, za plačilo, nižje od primernega. Pridelovalci soje so odgovorni za ustvarjanje umetnega, razdrobljenega, nizkocenovnega domačega trga v Argentini. |
|
(156) |
Z drugimi besedami, namen opisanega sklopa ukrepov, ki jih je uporabila argentinska vlada, je bil čim bolj zmanjšati negativni vpliv ukrepov na pridelovalce soje, hkrati pa jih spodbuditi k določenemu ravnanju, ki ni le rezultat ali učinek ukrepov argentinske vlade. Čeprav lahko pridelovalci soje v odziv na izvozne davke in druge omejujoče ukrepe nekoliko zmanjšajo svojo domačo pridelavo, dokazi kažejo, da se pridelava ni niti ustavila niti se ni močno zmanjšala (razen leta 2023, ki ga je prizadela suša, glej preglednico 1 v nadaljevanju). Komisija je ugotovila, da je to rezultat ukrepov argentinske vlade, ki je pridelovalcem soje zaupala in ukazala, naj nadaljujejo pridelavo. |
|
(157) |
Ukrepi za blažitev učinka izvoznih omejitev argentinske vlade na pridelovalce soje so bili določeni v istih pravnih podlagah, v katerih so bile uvedene izvozne omejitve (npr. sklad za povečanje izvoza v Odloku št. 576/2022 o vzpostavitvi programa za povečanje izvoza in v prejšnjem Zakonu št. 27541, ki je argentinski vladi sicer omogočal zvišanje izvoznih davkov do 33 %, vendar je določal, da bi bilo treba 3 % dodatne vrednosti izvoznih davkov nameniti za ustanovitev sklada za prizadete pridelovalce soje). Zato je argentinska vlada učinke določila predhodno in ne naknadno, zato niso bili nenamerni. Obstaja jasna dokazljiva povezava med politiko in ravnanjem vključenih zasebnih organov, ki delujejo kot pooblaščenci argentinske vlade in izvajajo njeno politiko zagotavljanja soje industriji biodizla za plačilo, nižje od primernega. |
|
(158) |
Zbornica CARBIO in argentinska vlada sta trdili, da zadevni izvozni davki niso subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Po navedbah zbornice CARBIO izvozni davki niso finančni prispevek v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe. Zbornica CARBIO je trdila, da na podlagi razlage zaupanja ali ukaza, ki sta jo podala Splošno sodišče (69) in sodna praksa STO, ni mogoče sklepati, da je argentinska vlada pridelovalcem soje zaupala ali ukazala opravljanje nalog. Z izvoznim davkom na sojo pridelovalcem soje namreč ni bila dodeljena naloga prodaje soje na domačem trgu po cenah, ki so nižje od svetovnih cen. Namesto tega je bil po navedbah argentinske vlade namenjen povečanju fiskalnih prihodkov in je na podlagi proračunskih dokazov še vedno predstavljal zelo pomemben vir prihodkov za argentinsko vlado. |
|
(159) |
Komisija je opozorila, da zgolj dejstvo, da izvozni davki kot taki niso izrecno navedeni v členu 3(1), točka (a), osnovne uredbe, ne pomeni, da ne morejo imeti narave finančnega prispevka, zato bi lahko spadali v opredelitev subvencije iz osnovne uredbe ter sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, zlasti kadar delujejo v povezavi z drugim sklopom vladnih ukrepov. Sodna praksa Splošnega sodišča namreč potrjuje, da je cilj sistemov omejevanja izvoza lahko neposredna in posredna podpora industriji biodizla (70). Komisija je predložila več dokazov, da se je izvozni davek na sojo, skupaj z drugimi instrumenti, uporabljal kot orodje za spodbujanje pridelovalcev soje, da bi izpolnili navedene cilje politike, tako da je pomenil subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kot je opredeljena v členu 3(1), točka (a), osnovne uredbe. V zvezi s ciljem izvoznih davkov je Komisija ugotovila, da je v zakonodaji naveden tudi cilj „stabilizacije notranje cene na primerni ravni ali ohranitve obsega ponudb, ki ustreza potrebam po oskrbi na notranjem trgu“, kot je navedeno v uvodni izjavi 116. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(160) |
Zbornica CARBIO in argentinska vlada sta trdili, da izvozni davki sicer ne omejujejo pridelovalcev pri izbiri pridelave, prodaje in izvoza njihovih izdelkov. Poleg tega je argentinska vlada trdila, da so bile uradne cene FOB uporabljene le kot davčna osnova za izvozni davek, zato so bile izvozne cene določene prosto. |
|
(161) |
Komisija je ugotovila, da je preiskava pokazala, da so na pridelavo soje dejansko vplivale izvozne omejitve za druge kmetijske rastline, da je domača cena soje ostala nižja od cene na svetovnem trgu (glej diagram 3) in da je bil znesek izvoznih davkov, plačanih za sojo, odvisen od uradne cene FOB, ki jo je določila argentinska vlada. Izvozni davek, ki temelji na uradni ceni FOB, pridelovalcem soje ne pušča nujno proste presoje pri določanju izvozne cene. Nazadnje, kot je razvidno iz zgornje analize, izvozni davek ni edino orodje, ki ga je argentinska vlada oblikovala za ukazovanje pridelovalcem soje. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(162) |
Komisija je torej tako kot v prvotni preiskavi ugotovila, da argentinska vlada pridelovalcem soje še naprej zaupa ali ukazuje, naj izvajajo njeno politiko za oblikovanje razdrobljenega domačega trga ter zagotavljajo sojo domači industriji biodizla za plačilo, nižje od primernega. |
|
(163) |
Argentinska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da soja ni neposredna surovina za biodizel in da bi morala Komisija to upoštevati v svoji analizi, zlasti tako, da bi kot vhodni material upoštevala sojino olje, pri katerem ima Argentina naravno konkurenčno prednost. |
|
(164) |
Komisija je potrdila, da je ta vidik upoštevala pri izračunu zneska subvencioniranja za vzorčene argentinske proizvajalce izvoznike. Dejansko je bil imenovalec ugodnosti za shemo promet, ustvarjen s prodajo izdelkov, ki temeljijo na soji, ne le biodizla. Zato Komisiji ni bilo treba dodeliti prejete ugodnosti na podlagi končne uporabe kupljene soje. Ker so bili vzorčeni proizvajalci izvozniki vertikalno integrirani, Komisiji ni bilo treba upoštevati nobenih nadaljnjih korakov v vrednostni verigi med sojo in biodizlom, poleg tega pa v zahtevku ni bilo navedeno sojino olje, ki bi ga bilo mogoče analizirati, saj so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki proizvajali sami. Poleg tega je Komisija v oddelku 3.3.1.3.3 te uredbe, zlasti v preglednici 1, analizirala vlogo sojinega olja v vrednostni verigi med sojo in biodizlom. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(165) |
Argentinska vlada in zbornica CARBIO sta po dokončnem razkritju trdili, da je izvozni davek ukrep fiskalne politike, ki se splošno uporablja. Argentinska vlada je navedla, da viri, na katerih temeljijo ugotovitve Komisije iz uvodne izjave 115, ne potrjujejo, da je bil njen namen zagotavljati sojo industriji biodizla za plačilo, nižje od primernega. Zbornica CARBIO je opozorila, da so bili izvozni davki uvedeni pred vzpostavitvijo industrije biodizla v Argentini leta 2007 in so se uporabljali kot orodje fiskalne politike. Zbornica CARBIO je poročala, da lahko celo pomenijo breme za proizvajalce izvoznike, ki zanje ne prejmejo vračila. Zato bi bili vpliv izvoznega davka na cene soje in ugodnosti stranski učinek dejavnosti pobiranja javnih prihodkov argentinske vlade in „zgolj stranski proizvod vladne ureditve“ (71). Taka običajna dejavnost pobiranja prihodkov ne bi ustrezala pravnemu standardu „aktivnejše vloge vlade od zgolj spodbujanja“ (72). |
|
(166) |
Komisija je ponovno izpostavila, da je v uvodni izjavi 116 ugotovila, da je bil eden od ciljev, za katerega je bila argentinska vlada pooblaščena za pobiranje izvoznih dajatev, „stabilizacija notranjih cen na primerni ravni ali ohranitev obsega ponudb, ki ustreza potrebam po dobavi na notranjem trgu“. Poleg tega so v uvodnih izjavah 117 do 123 navedeni razpoložljivi dokazi, ki kažejo, da je bil izvozni davek na sojo namenjen zlasti zagotavljanju surovin industriji biodizla. Zato je Komisija ob potrditvi, da je bil izvozni davek na sojo morda uporabljen tudi kot orodje fiskalne politike, sklenila, da to ni bil njegov edini cilj. Ker je iz argentinske zakonodaje razvidno, da je bil cilj države pri izvoznem davku razvoj industrije na koncu proizvodne verige, zlasti industrije biodizla, učinek izvoznega davka na cene ni „zgolj stranski proizvod“ ureditve argentinske vlade, temveč izraženi namen argentinske vlade. V zvezi s tem dejstvo, da so bili izvozni davki uvedeni pred vzpostavitvijo industrije biodizla v Argentini leta 2007, ne zanika možnosti, da se orodje politike prilagodi ali uporabi za nove cilje politike, ki so se pojavili pozneje. V prvotni preiskavi je bilo namreč ugotovljeno, da so bile razlog za spremembo stopnje izvoznega davka leta 2007 prav „nov[e] produktivn[e] uporab[e], pri čemer so kot primer izrecno navedena biogoriva“ (73). Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(167) |
Po dokončnem razkritju je zbornica CARBIO ponovila svoje pripombe iz uvodnih izjav 158 in 160. Podobno je argentinska vlada ponovila svoje pripombe iz uvodne izjave 158. Obe sta se sklicevali na razlago člena 1.1, točka (a)(1), odstavek (iv), sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ki jo je ponudila posebna skupina v zadevi ZDA – Omejitve izvoza, v skladu s katero omejitev izvoza „ne more pomeniti zagotavljanja blaga, ki ga zaupa ali ukaže vlada, v smislu pododstavka (iv)“ (74). Obe sta tudi navedli, da se je Unija izrecno strinjala s to sodno prakso v predložitvi tretjih strani v zadevi ZDA – Omejitve izvoza (75). Poleg tega je zbornica CARBIO trdila, da izvozne omejitve ne morejo biti sredstvo za zaupanje ali ukaz zasebnim akterjem v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe. Zbornica CARBIO se je v podporo svoji razlagi sklicevala na razlago Splošnega sodišča (76) in razlago člena 1.1(a), točka (1)(iv), sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ki jo je podala posebna skupina v zadevah Kitajska – GOES (77) in ZDA – Izravnalni ukrepi (Kitajska), v katerih je bilo pojasnjeno, da „[k]adar kitajska vlada omejuje zmožnost domačih proizvajalcev magnezijevega oksida in koksa za izvoz teh izdelkov, domačim proizvajalcem ne ‚nalaga odgovornosti‘, da storijo kar koli“ (78). Zato je zbornica CARBIO trdila, da omejitev izvoza ni mogoče šteti za finančni prispevek v obliki zaupanja ali ukaza. Iz tega sledi, da po mnenju zbornice CARBIO izvozni davki ter omejitve izvoza koruze in pšenice ne pomenijo subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
|
(168) |
Komisija je navedla, da ni analizirala le omejitev izvoza, kot so izvozni davek ter omejitve izvoza koruze in pšenice, temveč celoten sklop ukrepov, ki med drugim vključujejo omejitve izvoza iz uvodnih izjav 101 do 150. Ta sklop ukrepov skupaj je argentinski vladi omogočil, da je pridelovalcem soje zaupala ali ukazala izpolnjevanje ciljev svoje politike na način, ki je pomenil subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kot je določeno v členu 3(1), točka (a), osnovne uredbe. Zato so trditve, ki se nanašajo le na omejitve izvoza, neučinkovite v okviru analize, ki jo je opravila Komisija. Zato so bile te trditve zavrnjene. |
|
(169) |
Zbornica CARBIO je izpodbijala sklicevanje Komisije na sodbo PT Wilmar Bioenergi Indonesia in drugi/Komisija v uvodni izjavi 159, zlasti glede tega, da sodba podpira izjavo Komisije, da je sama predložila dovolj dokazov o uporabi izvoznega davka na sojo skupaj z drugimi instrumenti kot orodja za spodbujanje pridelovalcev soje k izpolnjevanju navedenih ciljev politike na način, ki pomeni subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Zbornica CARBIO je trdila, da sodba ne podpira te izjave, zlasti ker so bile izvozne omejitve iz navedene sodbe povezane z mednarodnimi cenami. |
|
(170) |
Po mnenju Komisije sodba iz uvodne izjave 159 potrjuje, da je sodna praksa Splošnega sodišča potrdila, da je cilj sistemov omejevanja izvoza lahko neposredna in posredna podpora industriji biodizla. Vendar se v podporo svoji ugotovitvi v zvezi z izvoznim davkom na sojo ni sklicevala na to sodbo. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(171) |
Poleg tega je argentinska vlada ob priznavanju, da je Komisija pravilno opredelila različno davčno osnovo (tj. obravnavano ceno FOB) za sojo in sojino olje na eni strani ter biodizel na drugi strani, trdila, da jo je Komisija zamenjala z obdavčljivo vrednostjo (tj. vrednostjo, na podlagi katere se izračuna izvozni davek) ter napačno razlagala razliko med dejansko stopnjo izvoznega davka na biodizel ter stopnjo izvoznega davka na sojo in sojino olje v uvodni izjavi 113. Po mnenju argentinske vlade bi morala Komisija primerjati dejansko stopnjo izvoznega davka na biodizel z domnevno dejansko stopnjo izvoznega davka na sojo in sojino olje, ki je bila precej nižja. Po navedbah argentinske vlade je namreč način izračuna obdavčljive vrednosti za tri izvozne davke enak, čeprav je davčna osnova drugačna. |
|
(172) |
Komisija je ugotovila, da je argentinska vlada v zvezi s tem predložila nasprotujoče si informacije. Argentinska vlada je v odgovoru na vprašanje C.II.22 vprašalnika sama pojasnila, da „kadar za blago veljajo uradne cene (na primer blago v skladu z zakonom št. 21453 [tj. soja in sojino olje]), je obdavčljiva vrednost enaka uradni ceni“. Iz tega izhaja, da je Komisija pravilno določila obdavčljivo vrednost za sojo in sojino olje v uradni ceni FOB, tako da se izvozni davek pobira neposredno od uradne cene FOB, ne da bi se izračunala dejanska stopnja za sojo in sojino olje. Razlika, opisana v uvodni izjavi 113 in sporočena v javnih virih, torej dejansko obstaja. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(173) |
Argentinska vlada je kritizirala tudi opredelitev položaja pridelovalcev soje kot „nerazumnega“ zaradi ukrepov argentinske vlade iz uvodne izjave 123, saj je za leto 2025 predvidena zdrava pridelava. |
|
(174) |
Komisija je ugotovila, da se je nerazumna opredelitev nanašala na prodajo in ne na pridelavo, ter to trditev zavrnila. |
|
(175) |
Poleg tega je argentinska vlada trdila, da izravnalne količine izvoza koruze in pšenice niso bile podpora pridelovalcem soje, temveč so bile namenjene ublažitvi motenj na trgu, ki so posledica vojaške agresije Rusije proti Ukrajini. Argentinska vlada je nadalje trdila, da se je analiza Komisije nasprotno osredotočila na učinke ukrepa. Poleg tega je argentinska vlada navedla, da je obseg izravnave vse leto spreminjala navzgor in ne navzdol, kar bi bila ciljna usmeritev, če bi bil cilj spodbuditi pridelavo soje. Nazadnje, po mnenju argentinske vlade Komisija ni upoštevala, da se lahko proizvajalci soje svobodno odločijo za prehod na druge kmetijske rastline in da je bila kvota izpolnjena skoraj v skladu s časovnim okvirom njene veljavnosti. |
|
(176) |
Komisija je v uvodni izjavi 136 sklenila, da so količine izravnave izvoza prispevale k dajanju prednosti pridelavi soje, namesto da bi jo podpirale. Poleg tega so bile izravnalne količine izvoza uvedene z Resolucijo 276/2021 z dne 16. decembra 2021 pred vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini februarja 2022. Nazadnje, Komisija izravnalnih količin izvoza ni izravnala posamično, temveč v okviru sklopa ukrepov, s katerimi je argentinska vlada dobaviteljem soje zaupala ali ukazala izrecen cilj, da industriji biodizla zagotavljajo sojo za plačilo, nižje od primernega. Spremembe izravnalnih količin izvoza so temeljile na domači potrošnji in izvoznih potrebah. Zato je prilagoditev količin navzgor preprosto odražala zmanjšano domačo potrošnjo in povečano potrebo po izvozu. Nasprotno pa je bil cilj dajanja prednosti pridelavi soje dokazan z isto uvedbo izravnalnih količin izvoza koruze in pšenice. Opozoriti je treba, da so bile izravnalne količine izvoza uvedene po obdobju brez izvoznih omejitev. V tem obdobju brez izvoznih omejitev se je pridelava soje zmanjšala, pridelava koruze in pšenice pa se je povečala. Prost prehod med kmetijskimi rastlinami potrjuje ugotovitve Komisije, saj podatki o proizvodnji v diagramu 1 kažejo močno povezavo med pridelavo soje in izvoznimi omejitvami, kar dokazuje tudi izbira kmetijskih rastlin s strani pridelovalcev v obdobju brez omejitev. Nazadnje, zgornja meja izravnalnih količin izvoza je bila ohranjena, kot je razvidno iz dejstva, da so bile količine izčrpane, tako da že sam njihov obstoj spodbuja pridelavo soje. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
3.3.1.3.2. Zaupanje ali ukaz zasebnim organom v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe
|
(177) |
Komisija je tako kot v prvotni preiskavi ocenila, ali so pridelovalci soje v Argentini zasebni subjekti, ki jim je argentinska vlada zaupala ali ukazala v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe. |
|
(178) |
Vzorčeni argentinski proizvajalci izvozniki so vso sojo, ki se je uporabila v proizvodnji biodizla, kupovali od domačih dobaviteljev. Kupovali so jo od zasebnih kmetij za pridelavo soje, razen določenih količin soje, ki so jih kupili od družbe YPF SA v državni lasti. |
|
(179) |
Argentinska vlada je pojasnila, da ima Argentina več kot 60 000 pridelovalcev soje, ki so razpršeni po obsežnem območju in pridelujejo v različnih gospodarskih in proizvodnih razmerah, ter trdila, da jih ni mogoče šteti za zasebni organ, ki mu je zaupano ali ukazano opravljanje nalog v skladu s členom 1.1, točka (a)(1), odstavek (iv), sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, saj zanje veljata regulativna pristojnost države in fiskalna politika, ki jo država narekuje in ki se splošno uporablja. |
|
(180) |
Komisija je navedla, da število ali razlike v lokacijskih ali proizvodnih razmerah same po sebi ne nasprotujejo ugotovitvi o zaupanju ali ukazovanju. Nasprotno, razdrobljena struktura trga soje kaže na šibko tržno ravnotežje, zlasti v primerjavi z redkimi vertikalno integriranimi izvozniki biodizla (po navedbah argentinske vlade jih je manj kot 12), ki so tudi glavni drobilniki soje in imajo veliko večjo tržno moč. Poleg tega se zadevna fiskalna politika, tj. izvozni davki, ne uporablja splošno, temveč zadeva posebne agroživilske izdelke in njihove derivate, zlasti sojo, sojino olje in biodizel. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(181) |
Komisija je zato tako kot v prvotni preiskavi menila, da so na podlagi razpoložljivih informacij vsi pridelovalci soje zasebni subjekti, ki jim je argentinska vlada zaupala v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe, da zagotavljajo sojo za plačilo, nižje od primernega. |
3.3.1.3.3. Zagotavljanje soje s strani pridelovalcev soje za plačilo, nižje od primernega
|
(182) |
Komisija je v prvotni preiskavi preverila, ali so pridelovalci soje dejansko izvajali navedeno argentinsko vladno politiko glede zagotavljanja soje za plačilo, nižje od primernega. |
|
(183) |
Opravila je enako analizo in posodobila podatke, ki jih je takrat zbrala. Komisija je morala v skladu s sklepi iz uvodne izjave 85 pri ugotavljanju, ali so pridelovalci soje zagotavljali sojo za plačilo, nižje od primernega, delno uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe. |
|
(184) |
Prek sklopa ukrepov, opisanih v uvodnih izjavah 101 do 150, je argentinska vlada pridelovalce soje spodbudila, da so prodajali lokalno po nižjih cenah, kot bi sicer, tj. če ne bi bilo teh ukrepov, bi pridelovalci soje izvažali sojo po precej višji svetovni tržni ceni ali pa bi preprosto prilagodili svojo ponudbo omejitvam trga. Vendar pridelovalci soje tega niso storili zaradi politike argentinske vlade, ki spodbuja razvoj industrije biodizla na koncu proizvodne verige. |
|
(185) |
Kot je prikazano v preglednici 1, je skoraj vsa domača pridelava soje namenjena nadaljnji predelavi v sojino olje z drobljenjem. Podatki v zvezi s pridelavo, izvozom, uvozom in domačim drobljenjem soje glede na leta: Preglednica 1 Pridelava soje ter proizvodnja sojinega olja in biodizla v Argentini
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(186) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 133, je bilo zmanjšanje pridelave soje do leta 2022 posledica odprave izvoznih kvot za koruzo in pšenico v povezavi z ukrepi trgovinske zaščite Evropske unije, ZDA in Peruja. Naslednje zmanjšanje leta 2023 je bilo posledica znatne suše v Argentini. Leta 2024 je pridelava soje po suši okrevala in se v primerjavi s pridelavo pred sušo leta 2022 povečala. |
|
(187) |
Trend je prikazan v diagramu 2 (v tonah) v nadaljevanju: Diagram 2 Predelava soje v Argentini
|
|
(188) |
Iz preglednice 1 in diagrama 2 je razvidno, da se je praktično vsa pridelana soja zdrobila ter da je bila domača potrošnja pridobljenega sojinega olja namenjena predvsem za proizvodnjo biodizla. Poleg tega je Argentina tudi ob nizki pridelavi zaradi suše leta 2023 uvozila več soje, da bi zapolnila svojo zmogljivost drobljenja. |
|
(189) |
Poleg tega izvoz soje poteka le, če so zadovoljene vse potrebe domače potrošnje, kar zadeva drobljenje soje in proizvodnjo biodizla. Preglednica 1 in diagram 2 tudi kažeta, da je bil v letih uporabe omejitev izvoza uvoz zelo omejen, razen v sušnem letu 2023. To potrjujejo tudi poslovni modeli, ki so jih uporabljali vzorčeni proizvajalci izvozniki. Dejansko nobeden od njih ni uvažal soje za proizvodnjo biodizla. Sojo so uvažali izključno za uporabo v svojih obratih za drobljenje ter nato vso pridobljeno sojino olje in moko izvozili iz Argentine. |
|
(190) |
Tako je bil glavni cilj ukrepov argentinske vlade dosežen; doma pridelana soja v celoti zadovoljuje domače povpraševanje po vhodnem materialu za domačo proizvodnjo biodizla v škodo pridelovalcev soje, ki zaradi omejitev izvoza niso mogli optimizirati svojega dobička z izvozom vseh svojih pridelkov ali prodajo doma po višjih cenah. |
|
(191) |
V skladu z ustrezno sodno prakso STO bi morala za dokaz obstoja zaupanja ali ukazovanja v večini primerov obstajati neka oblika grožnje ali spodbude vlade za dobavitelje vhodnih materialov. Omogočanje polja proste presoje te ugotovitve samodejno ne ovrže. Ta analiza posameznih primerov temelji na dokazih. V tem primeru je presenetljivo, da je izvoz precej omejen na izrazito mednarodnem trgu primarnih izdelkov, pri čemer je Argentina ena od vodilnih svetovnih pridelovalk soje, zlasti ob upoštevanju, da je cena na mednarodnih trgih precej višja od domače cene v Argentini (glej diagram 3). |
|
(192) |
Dokazi iz argentinske zakonodaje (glej uvodne izjave 116 do 120) kažejo, da je cilj politike argentinske vlade razviti industrije na koncu proizvodne verige z večjo dodano vrednostjo, vključno z industrijo biodizla, in jih prednostno obravnavati. Poleg tega je argentinska vlada jasno navedla, da je njen cilj zaščititi industrije na koncu proizvodne verige pred zvišanjem mednarodnih cen. |
|
(193) |
Jasno je tudi, da te politike spodbujajo številne male pridelovalce soje, da skoraj vse svoje pridelke prodajo na domačem trgu, in sicer po nižjih cenah, kot bi jih sicer dosegli na mednarodnih trgih, čeprav argentinska vlada izvoza njihovih pridelkov uradno ne preprečuje. V spisu ni dokazov, da poskuša argentinska vlada kakor koli spodbujati in/ali dejavno, neposredno ali posredno, podpirati povečanje izvoza in s tem povečanje dobička pridelovalcev soje, kljub znanim težavam malih kmetov pri iskanju strank v tujini, komuniciranju v tujem jeziku in urejanju vseh obremenjujočih upravnih formalnosti za izvoz. |
|
(194) |
Ker v spisu ni dokazov o nasprotnem in zaradi nezadostnega sodelovanja argentinske vlade, da bi se zagotovili ustrezni dokazi in informacije v zvezi s tem, je Komisija ugotovila, da ti dokazi kažejo, da so bili pridelovalci soje spodbujeni k prodaji svojih pridelkov doma v korist industrij na koncu proizvodne verige (vključno s proizvajalci biodizla) namesto da bi povečali svoj donos, tudi z iskanjem drugih načinov, kot je prilagajanje obsega pridelave ali celo preusmeritev na drugo vrsto pridelave (npr. druga žita). |
|
(195) |
Dejstvo, da imajo pridelovalci soje vsaj formalno še vedno določeno stopnjo proste presoje pri prodaji v tujino in da je obstajal zelo omejen izvoz, ne spremeni glavne ugotovitve o tem, da je bilo pridelovalcem soje zaupano ali ukazano opravljanje nalog v skladu s sodno prakso STO (80). |
|
(196) |
Poleg tega je Komisija tako kot v prvotni preiskavi analizirala vpliv ponudbe soje zaradi ukrepov argentinske vlade na domačo ceno soje v Argentini. |
|
(197) |
Pri tem je uporabila povprečno domačo ceno soje v Argentini, ki temelji na mesečnih podatkih žitne borze v Buenos Airesu za mesta Rosario, Bahia Blanca in Quequen, ki jih je zagotovila argentinska vlada. |
|
(198) |
Tako kot v prvotni preiskavi so vzorčeni proizvajalci izvozniki nekaj soje uvozili. Čeprav družbe te uvožene soje niso uporabile za proizvodnjo biodizla, ampak za proizvodnjo sojinega olja, ki se je nato izvozilo, bi se lahko cena tega uvoza štela za reprezentativno, saj se je soja uvozila za namene drobljenja in ponovno izvozila kot sojino olje, njena cena pa je odražala ceno soje na svetovnem trgu (Mehiški zaliv). |
|
(199) |
Diagram 3 prikazuje nihanja cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (razen mesecev, ko domača cena ni bila sporočena) ter razliko v ceni med argentinsko domačo ceno in ceno na svetovnem trgu. Diagram 3 Argentinska domača cena v primerjavi s ceno na svetovnem trgu
|
|
(200) |
Diagram 3 prikazuje razliko v ceni med argentinsko domačo ceno in ceno na svetovnem trgu ter uvozno ceno CIF vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v celotnem obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Usmerjevalna politika argentinske vlade pridelovalcem soje preprečuje, da bi ustvarjali dobiček na podlagi cen na svetovnem trgu. Pridelovalci soje so dejansko prikrajšani za racionalno odločitev za prodajo na mednarodnih trgih po višjih cenah. |
|
(201) |
Namesto tega dosegajo primerljiv dobiček na domačem in mednarodnem trgu na račun zniževanja domačih cen za znesek izvoznega davka. S tem argentinska vlada znižuje domače cene v korist domače predelovalne industrije. |
|
(202) |
Argentinska vlada usmerja pridelovalce soje z onemogočanjem njihove racionalne odločitve. Poleg tega, kot je razvidno iz diagrama, se razlika med domačimi in mednarodnimi cenami ne spreminja v celotnem obdobju preiskave v zvezi s pregledom ter ščiti industrijo biodizla in vse druge industrije na koncu proizvodne verige (kot so obrati za drobljenje, ki so večinoma povezani s proizvajalci biodizla) pred višjimi cenami na mednarodnem trgu. |
|
(203) |
Zato je bil dosežen predhodno opredeljen cilj sklopa ukrepov argentinske vlade, tj. znižanje domačih cen glede na zviševanje mednarodnih cen v korist domače industrije z dodano vrednostjo, vključno z industrijo biodizla. |
|
(204) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je bilo pridelovalcem soje v Argentini zaupano ali ukazano, naj zagotavljajo sojo domači industriji biodizla za plačilo, nižje od primernega. |
|
(205) |
Zbornica CARBIO je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepov ni ugotovila, da pridelovalci soje v nasprotju s prvotno preiskavo ne bi mogli prosto določati cene soje (81). Zbornica CARBIO je opozorila, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki med preveritvijo pojasnili, da kupci in prodajalci na trgu soje prosto poslujejo in določajo cene. Poleg tega je zbornica CARBIO trdila, da izvozni davek dobaviteljem soje ni onemogočil razumne izbire in ni ogrozil njihove zmožnosti za izvoz, kot je prikazano v preglednici 1 in uvodni izjavi 195. Nazadnje, pridelovalci so se lahko sami odločili, katere kmetijske rastline bodo gojili. |
|
(206) |
V nasprotju s trditvami je Komisija v uvodni izjavi 161 sklenila, da je domača cena soje tako kot v prvotni preiskavi ostala nižja od cene na svetovnem trgu in da pridelovalci soje zaradi izvoznega davka niso mogli prosto določiti izvozne cene. Pojasnila vzorčenih proizvajalcev izvoznikov tema ugotovitvama niso nasprotovala. Poleg tega je Komisija v uvodnih izjavah 161 in 193 do 195 že pojasnila, kako je argentinska vlada omejila stopnjo proste presoje pridelovalcev soje. Nazadnje, Komisija je kljub svobodi odločanja o tem, katere kmetijske rastline bodo gojili, v uvodni izjavi 135 ugotovila, da so izravnalne količine izvoza prispevale k dajanju prednosti pridelavi soje pred koruzo in pšenico. Te trditve so bile zato zavrnjene. |
|
(207) |
Argentinska vlada je trdila, da se pomanjkanje dokazov o ukrepih argentinske vlade v podporo izvozni dejavnosti pridelovalcev soje ne bi smelo enačiti z dokazi o nasprotnem. Poleg tega argentinska vlada meni, da Komisija ni upoštevala, da je mednarodni trg primarnih proizvodov zapleten in da pridelovalci soje na njem ne sodelujejo neposredno, temveč prek trgovcev. |
|
(208) |
Komisija je izpostavila, da se je njena ugotovitev nanašala na stopnjo proste presoje pridelovalcev soje, ki jo je argentinska vlada omejila, na podlagi pozitivnih dokazov, zbranih v okviru preiskave, in ne na podlagi odsotnosti dokazov, pri čemer argentinska vlada po dokončnem razkritju ni predložila nobenih dodatnih dokazov. Dejstvo, da do mednarodnega trga primarnih izdelkov na splošno dostopajo trgovci, pridelovalcem soje ne bi smelo preprečevati izvoza. Argentinski proizvajalci izvozniki biodizla namreč na splošno izvažajo prek trgovcev. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
3.3.1.3.4. Naloga, ki bi bila običajno v pristojnosti vlade, in praksa, ki se dejansko ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade
|
(209) |
Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi (82), je Komisija menila, da je zagotavljanje soje na argentinskih tleh argentinski industriji biodizla naloga, ki je običajno v pristojnosti vlade, in sicer na podlagi dejstva, da imajo države po splošnem mednarodnem pravu suverenost nad svojimi naravnimi viri. Namesto da bi argentinska vlada zagotavljala vhodne materiale neposredno industriji biodizla, da bi se dosegli cilji javne politike argentinske vlade glede spodbujanja razvoja industrije biodizla, vključno z njenim izvoznim potencialom, s sklopom ukrepov spodbuja zasebne subjekte, da to počnejo v njenem imenu, s čimer opravlja nalogo, ki se dejansko ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade in ki vključujejo žrtvovanje prihodkov. |
|
(210) |
Argentinska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da zagotavljanje soje ni naloga, ki bi bila običajno v pristojnosti vlade, ker argentinska vlada ni sodelovala pri dejavnostih v zvezi s pridelavo soje. Podobno je zbornica CARBIO trdila, da Komisija ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da odločitve dobaviteljev v zasebni lasti o proizvodnji in prodaji soje, ki se prideluje na zemljiščih v zasebni lasti v Argentini, odražajo funkcijo, ki je običajno v pristojnosti argentinske vlade. Po mnenju argentinske vlade in zbornice CARBIO zgolj dejstvo, da lahko država izvaja regulativne pristojnosti v zvezi z naravnimi viri na svojem ozemlju, ne pomeni, da je zagotavljanje teh naravnih virov zasebnim podjetjem tudi naloga, ki je običajno v pristojnosti vlade. Nasprotno, komercialno izkoriščanje, distribucija in prodaja naravnih virov so naloga, ki je običajno v pristojnosti zasebnih podjetij, pri tem pa je vloga države omejena na urejanje in nadzor. Z drugimi besedami, medtem ko sta urejanje in nadzor naravnih virov naloga, ki je običajno v pristojnosti vlade, to ne velja za neposredno sodelovanje pri zagotavljanju naravnih virov zasebnim subjektom. |
|
(211) |
Prvič, v zvezi s trditvami, da argentinska vlada ni sodelovala pri pridelavi soje, da so dobavitelji v zasebni lasti in da prodajajo sojo, pridelano na zemljiščih v zasebni lasti, je Komisija ugotovila, da je argentinska vlada proizvajalcem soje zaupala ali ukazala, naj dosežejo določen cilj politike. Tako zagotavljanje soje s strani pooblaščenih pridelovalcev soje se ni razlikovalo od položaja, v katerem je bila argentinska vlada sama neposredna pridelovalka soje. Poleg tega se Komisija ne strinja z umetnim razlikovanjem zbornice CARBIO, v skladu s katerim komercialno izkoriščanje, distribucija in prodaja naravnih virov niso naloga, ki je običajno v pristojnosti vlade, ki je omejena na urejanje in nadzor naravnih virov. Posledica takega pristopa bi bila, da zagotavljanja blaga ali storitev za plačilo, nižje od primernega, nikoli ne bi bilo mogoče šteti za nalogo, ki je v pristojnosti vlade, saj bi bila naloga države zgolj urejanje zagotavljanja takega blaga ali storitve. Komisija takega razlikovanja ni sprejela in je menila, da se lahko prav zaradi izvajanja regulativnih pristojnosti argentinske vlade pri zagotavljanju soje tako zagotavljanje soje obravnava kot naloga, ki je običajno v pristojnosti vlade. V zvezi s tem dejstvo, da so prejemniki tega blaga zasebni subjekti in ne država, ne vpliva na ta sklep, saj ni pomemben za cilj politike glede razvoja industrije biodizla. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
3.3.1.3.5. Sklep o finančnem prispevku
|
(212) |
Argentinska vlada je s sklopom ukrepov, vključno z izvoznimi davki, količinskimi omejitvami, subvencijami za domače proizvajalce in javnimi izjavami o politiki spodbujala domače pridelovalce soje, da so sojo prodajali lokalno, ter jim zaupala ali ukazala, naj zagotavljajo to surovino v Argentini za plačilo, nižje od primernega. Z zadevnimi ukrepi je bil dosežen želeni učinek izkrivljanja domačega trga soje v Argentini in znižanja cene na umetno nizko raven v korist industrije biodizla na koncu proizvodne verige. Naloga zagotavljanja soje za plačilo, nižje od primernega, je glede na javni cilj podpore industriji biodizla običajno v pristojnosti vlade. Poleg tega se praksa družb, ki pridelujejo sojo, da opravljajo to nalogo, dejansko ne razlikuje od praks, ki jih običajno uporabljajo vlade pri uresničevanju podobnih ciljev politike z drugimi oblikami podpore (kot so nepovratna sredstva ali odpoved prihodku). |
|
(213) |
Komisija je zato sklenila, da je argentinska vlada zagotovila posreden finančni prispevek v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe, kot se razlaga in uporablja v skladu z ustreznim standardom STO iz člena 1.1, točka (a)(1), odstavek (iv), sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. |
3.3.1.4.
|
(214) |
Komisija je v prvotni preiskavi menila, da se kategoriji „finančni prispevek“ in „dohodkovna ali cenovna podpora“ medsebojno ne izključujeta (83). V skladu s to razlago je Komisija poleg tega, da je preučila, ali bi bilo sklop ukrepov, ki jih je sprejela argentinska vlada, mogoče opredeliti kot „finančni prispevek“ v obliki zagotavljanja blaga za plačilo, nižje od primernega, tudi analizirala, ali bi bilo sklop ukrepov argentinske vlade mogoče opredeliti tudi kot dohodkovno ali cenovno podporo, ki spada na področje uporabe člena 3(1), točka (b), osnovne uredbe (84). |
|
(215) |
Kot je navedeno v memorandumu o zadostnosti dokazov, je Komisija menila, da je vložnik v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepov predložil dokaze o tem, da bi bilo sklop ukrepov argentinske vlade mogoče opredeliti tudi kot dohodkovno ali cenovno podporo v skladu s členom 3(1), točka (b), osnovne uredbe. Zato je Komisija najprej preučila, ali je argentinska vlada še naprej izkazovala namero, da bo podpirala vzpostavitev in razvoj industrije biodizla, nato, katere ukrepe je argentinska vlada sprejela ali jih je še naprej sprejemala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za podporo industriji biodizla, nazadnje pa še, ali so ti ukrepi opredeljeni kot „kakršna koli oblika dohodkovne/cenovne podpore“ v smislu člena XVI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994. |
3.3.1.4.1. Namera argentinske vlade, da podpre domačo industrijo biodizla
|
(216) |
Komisija je v prvotni preiskavi v okviru analize dohodkovne ali cenovne podpore poročala o zakonodaji, iz katere je razvidna namera argentinske vlade, da podpre industrijo biodizla, zlasti o Odloku št. 1396/2001 (85), Resoluciji št. 1156/2004 (86) in zakonu o biogorivih iz leta 2006. |
|
(217) |
Komisija je v sedanji preiskavi poleg elementov, poudarjenih v okviru izvoznega davka v uvodnih izjavah 117 do 122, in sklepa v zvezi z izravnalnimi količinami izvoza koruze in pšenice iz uvodne izjave 136 ter subvencij za pridelovalce soje iz uvodne izjave 150 preučila, ali je poznejša zakonodaja pokazala, da ima argentinska vlada izrecno politiko za podporo razvoju domače industrije biodizla. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom zakon o biogorivih iz leta 2006 ni več veljal, nadomestil pa ga je zakon o biogorivih iz leta 2021, ki je urejal domačo obveznost glede biodizla. |
|
(218) |
Komisija je v uvodni izjavi 38 že opozorila na naloge sekretariata za energijo, ki je izvršilni organ v okviru zakona o biogorivih iz leta 2021. Komisija za namene analize dohodkovne ali cenovne podpore opozarja, da je vloga sekretariata za energijo „zagotovitev razpoložljivosti potrebnih vhodnih materialov za pripravo biogoriv za obvezno mešanje, možnost arbitraže in vzpostavitve mehanizmov, za katere meni, da so potrebni, tako da se nakup surovin izvede v skladu z običajnimi tržnimi pogoji ter brez kakršnega koli izkrivljanja, pri čemer se po potrebi kot omejitev določi izvozna cena takih vhodnih materialov, zmanjšana za zadevne stroške“ (87). Ta naloga kaže, da je argentinska vlada pridelavo soje zasnovala v povezavi s proizvodnjo biodizla in z namenom, da bi proizvodnji biodizla zagotovila zadostno dobavo. V ta namen je bila argentinska vlada pooblaščena za določitev najvišje cene za vhodne materiale za biodizel, prodan v okviru domače obveznosti, ki ustreza izvozni ceni takih vhodnih materialov po odštetju zadevnih stroškov. Z drugimi besedami, cena vhodnih materialov, namenjenih za domači trg, bi bila nižja od cene vhodnih materialov, namenjenih za izvozni trg. Zato je iz te določbe razvidno, da je namen argentinske vlade v zakonu o biogorivih iz leta 2021 podpreti domačo industrijo biodizla. |
|
(219) |
To je dodatno in izrecno potrjeno v členu 16 zakona o biogorivih iz leta 2021 s smiselnim naslovom „Nadomestitev uvoza“, s katerim je sekretariat za energijo pooblaščen, da „nadomesti uvoz fosilnih goriv z biogorivi“ in „spodbuja naložbe za industrializacijo doma proizvedenih surovin“ (88). Kot je potrdila argentinska vlada med preveritvijo na kraju samem, se industrializacija (industrialización) v okviru vrednostne verige soje nanaša na samo drobljenje. Zato se člen 16 zakona o biogorivih iz leta 2021 v praksi nanaša na spodbujanje naložb v drobljenje soje za spodbujanje proizvodnje biodizla. To je še en način podpore domači industriji biodizla. |
|
(220) |
Poleg tega je ocena določitve domače cene biodizla v prvotni preiskavi (89) ostala veljavna v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Dejansko je v skladu z zakonom o biogorivih iz leta 2021 argentinska vlada v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej določala ceno biodizla, prodanega na domačem trgu v okviru domače obveznosti za biodizel, ki predstavlja skoraj celoten domači trg biodizla. |
|
(221) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila domača cena biodizla določena skoraj mesečno, brez razlikovanja med vrstami družb, in je bila javno dostopna (90). |
|
(222) |
V obdobju preiskave nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni prejel kvote in dobavljal na domači trg (čeprav so to storili drugi proizvajalci biodizla v skupini Renova). Vendar se zdi, da so cene, ki jih je argentinska vlada določila na domačem trgu, višje od povprečne izvozne cene FOB vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobjih z enako domačo ceno – v obdobju preiskave v zvezi s pregledom –, ko so poročali o izvozu, ob upoštevanju izvozne cene FOB brez izvoznega davka na biodizel in, razen v dveh obdobjih, ko so bile domače in izvozne cene usklajene, vključno z izvoznim davkom na biodizel. |
|
(223) |
Zato je argentinska vlada z umetno določitvijo cene domačega biodizla na umetno visoko raven izvajala politiko zagotavljanja cenovne podpore malim in srednjim podjetjem v industriji biodizla, ki so prodajali na domačem trgu. |
Izrecna podpora argentinske vlade na nacionalni ravni in ravni provinc industriji biodizla
|
(224) |
Poleg tega je vložnik kot dokaz nadaljnje podpore argentinske vlade industriji biodizla navedel (i) program financiranja obratnih sredstev v industriji biodizla v skladu z Resolucijo št. 947/2023 (91) in (ii) odpoved prihodku na podlagi zakona o biogorivih iz leta 2021. |
|
(225) |
Gre za nove domnevne sheme v zvezi s proizvajalci biodizla, ki jih je Komisija analizirala v ustreznih oddelkih v nadaljevanju, da bi ugotovila, ali je v okviru teh shem nastala ugodnost. Vendar je Komisija analizirala njihove pravne podlage, ki so veljale v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in javno izjavo o njih, da bi ugotovila, ali dokazujejo podporo argentinske vlade industriji biodizla. Dokazi iz zakona o biogorivih iz leta 2021 so bili navedeni v uvodnih izjavah 218 in 219. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 313 in 314, se poleg tega zdi, da člen 22 zakona o biogorivih iz leta 2021 določa davčno oprostitev davka na tekoče gorivo in davka na ogljikov dioksid, ki se uporabljata samo za biodizel domačega porekla, mešan z gorivi. Zdi se, da se je argentinska vlada med preveritvijo na kraju samem strinjala s tem stališčem. Vendar se zdi, da je bilo iz izpolnjenega vprašalnika argentinske vlade razvidno, da v skladu s členom 4 naslova III Zakona št. 23 966 (92) za biodizel, mešan z gorivi, ne glede na to, ali je domačega porekla ali uvožen, nikoli ne veljata davek na tekoče gorivo in davek na ogljikov dioksid, saj se taki davki pobirajo samo za bencin, plinsko olje ali dizelsko sestavino mešanega goriva, ne glede na to, ali je taka sestavina ali mešani biodizel domačega porekla ali uvožen. V nasprotju z drugimi gorivi stopnja za biodizel v členu 4 namreč ni bila določena. Tako ni bilo jasno, ali je bila davčna dajatev diskriminatorna glede na poreklo biodizla. |
|
(226) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 315, ugodnosti v okviru te sheme ni bilo mogoče izračunati, saj je bilo očitno, da se je ta davek obračunal na mešano gorivo, ki je nastalo po mešanju nižje v vrednostni verigi, in ne na ravni proizvajalcev biodizla. Vendar dejstvo, da so biogoriva, vključno z biodizlom (izrecno navedeno v členu 4 naslova III Zakona št. 23 966), izvzeta s področja uporabe davka na tekoče gorivo in davka na ogljikov dioksid, samo po sebi kaže jasno namero argentinske vlade, da daje prednost porabi biodizla, zlasti biodizla domačega porekla, in tako podpira domačo industrijo biodizla. |
|
(227) |
Namesto tega je bil v zvezi s programom financiranja obratnih sredstev v industriji biodizla navedeni cilj „ponuditi boljše pogoje financiranja za nakup potrebnih vhodnih materialov za proizvodnjo biodizla za obvezno mešanje z dizelskim gorivom v skladu z Zakonom št. 27.640“ (93). Predsednik ene največjih bank v državi Banco de la Nación Argentina (v nadaljnjem besedilu: banka BNA), ki je v celoti v državni lasti, je na slovesnosti ob začetku izvajanja programa izrecno navedel, da je cilj kredita „ustvariti več delovnih mest in omogočiti nadaljnji izvoz ter varčevati pri deviznih tečajih“ (94). Iz tega sledi, da ni dvoma o tem, da je bil program financiranja za obratna sredstva v industriji biodizla namenjen podpori industrije biodizla z zagotavljanjem boljših pogojev financiranja in zlasti podpori izvoza biodizla. Čeprav je Komisija v uvodni izjavi 311 sklenila, da vzorčeni proizvajalci izvozniki niso imeli koristi od programa financiranja, je shema v obdobju preiskave v zvezi s pregledom veljala za upravičene proizvajalce biodizla, zato je pomenila veljaven dokaz za dohodkovno ali cenovno podporo. |
|
(228) |
Vložnik je poleg tega trdil, da je več ukrepov provincialne uprave pokazalo, da je podpora industriji biodizla obstajala tudi na ravni provinc. |
|
(229) |
Vložnik je zlasti navedel, prvič, da je provinca Santa Fe uvedla program, katerega cilj je, da vsi javni avtobusi uporabljajo biodizel v čisti obliki (B100) (95). |
|
(230) |
Drugič, provinca Cordoba je napovedala financiranje kreditov za spodbujanje lokalne proizvodnje in porabe biodizla (96). |
|
(231) |
Tretjič, provinca Cordoba je svojo politiko spodbujanja uporabe biogoriv izvajala na podlagi Zakona province št. 10721 (97), namenjenega okrepitvi proizvodnje biodizla in spodbujanju nadomeščanja fosilnih goriv z biodizlom. Zakon province št. 10721 določa več ciljev, med drugim okrepitev proizvodnje biogoriv in „spodbujanje postopnega nadomeščanja fosilnih goriv s […] prednostno porabo biogoriv, ki naj povzročila njihovo množično uporabo“ (poudarek dodan) (98). |
|
(232) |
Vsi ti ukrepi na ravni provinc so bili sprejeti po koncu prvotne preiskave. |
|
(233) |
Novi ukrep, ki ga je sprejela provinca Santa Fe, je bil namenjen spodbujanju „množične uporabe biogoriv (biodizel […])“ (99) v različnih gospodarskih sektorjih, vključno zlasti z javnim prevozom in voznim parkom. Zakon province Santa Fe št. 14010 je določal, da morajo javni prevoz in vozila, ki se uporabljajo v okviru javnih razpisov, kot gorivo uporabljati biodizel v čisti obliki (B100), poleg tega pa je predvideval možnost odobritve „oprostitve in/ali znižanja davka na bruto dohodek, upravne takse in/ali enotnega davka na vozila“ družbam, ki so prispevale k ciljem Zakona province Santa Fe št. 14010 (100). Ta prispevek je bil izmerjen na podlagi naložb teh družb, da bi povečale uporabo biodizla v svojih dejavnostih. Tako je Zakon province Santa Fe št. 14010 z nagrajevanjem naložb zasebnih družb z davčnimi oprostitvami dejavno spodbujal uporabo biodizla (in s tem prodajo biodizla v provinci) v številnih gospodarskih sektorjih v provinci. Medtem ko so bile davčne oprostitve province Santa Fe, do katerih so bili upravičeni proizvajalci biodizla, posebej analizirane v uvodnih izjavah 270 do 289, je Zakon province Santa Fe št. 14010 za namene dohodkovne ali cenovne podpore pokazal izvajanje namere argentinske vlade, da podpre industrijo biodizla, na ravni province. |
|
(234) |
V zvezi z novimi ukrepi, ki jih je sprejela provinca Cordoba, je vložnik v zahtevku priznal, da so bili dokazi o subvencijah iz province Cordoba v prvotni preiskavi zavrnjeni, ker vzorčeni proizvajalci izvozniki niso imeli koristi od zakonov province Cordoba (101). Kljub temu je vložnik menil, da so ti elementi še vedno vredni preučitve, saj kažejo lokalno uporabo nacionalne politike o biogorivih in bi lahko bili pomembni, če bi bili vzorčeni proizvajalci v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov različni. |
|
(235) |
Komisija je ugotovila, da se je vzorec v primerjavi z vzorcem iz prvotne preiskave sicer spremenil, vendar noben vzorčeni proizvajalec izvoznik v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepov ni proizvajal biodizla v provinci Cordoba. Zato niso mogli koristiti tukaj navedenih shem. Vendar so bile subvencije, ki jih je dodelila provinca Cordoba in za katere je vložnik zahteval, da jih Komisija ponovno preišče, drugačne od subvencij, navedenih tukaj, in so obravnavane v uvodnih izjavah 297 do 299. Vzorčeni proizvajalci izvozniki v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepov prav tako niso mogli izkoristiti subvencij, navedenih tukaj, saj niso imeli sedeža v provinci Cordoba. Vendar ni mogoče izključiti, da bi lahko drugi proizvajalci biodizla s sedežem v provinci Cordoba imeli koristi od njih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je Komisija samo za namene dohodkovne ali cenovne podpore menila, da ti ukrepi kažejo izvajanje namere argentinske vlade, da podpre industrijo biodizla na ravni provinc. |
Sklep o nameri argentinske vlade, da podpre industrijo biodizla
|
(236) |
Zato je Komisija sklenila, da je bila namera argentinske vlade, da podpre razvoj argentinske industrije biodizla, še naprej očitna tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
3.3.1.4.2. Podporni ukrepi za industrijo biodizla
|
(237) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 216 do 236, je bila namera argentinske vlade, da podpre industrijo biodizla, očitna v vrsti ukrepov, vključno z umetnim izkrivljanjem domačega trga soje, določanjem cen biodizla, prodanega v okviru domače obveznosti, programom financiranja obratnih sredstev v industriji biodizla v skladu z Resolucijo št. 947/2023, odpoved prihodku na podlagi zakona o biogorivih iz leta 2021 ter ukrepi, ki sta jih sprejeli provinci Santa Fe in Cordoba. Navedeni ukrepi so neposredno ali posredno podpirali dohodek proizvajalcev biodizla. Poleg tega je argentinska vlada z zakonom o biogorivih iz leta 2021 nadaljevala režim spodbujanja proizvodnje biodizla, ki je bil že vzpostavljen z zakonom o biogorivih iz leta 2006. Zato je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ugotovila, da je argentinska vlada v letih po prvotni preiskavi še naprej uvajala sklop ukrepov za razvoj in podporo dohodka industrije biodizla. |
3.3.1.4.3. Sklop ukrepov, ki jih je sprejela argentinska vlada, je mogoče opredeliti kot „kakršno koli obliko dohodkovne/cenovne podpore“ v smislu člena XVI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994
|
(238) |
Argentinska vlada s sklopom ukrepov, opisanih v uvodnih izjavah 216 do 236, zagotavlja dohodkovno podporo industriji biodizla. |
|
(239) |
Poleg tega je argentinska vlada z zakonom o biogorivih iz leta 2021 nadaljevala obvezno zahtevo glede mešanja, v skladu s katero morajo družbe za mešanje v Argentini kupovati biodizel po umetno visokih cenah, ki jih določi argentinska vlada, kar zagotavlja cenovno podporo industriji biodizla. |
|
(240) |
Vsi ti ukrepi kažejo, da je argentinska industrija biodizla podprta in umetno spodbujana. |
|
(241) |
Zato je Komisija sklenila, da argentinska vlada z zgoraj navedenim sklopom ukrepov neposredno ali posredno zagotavlja dohodkovno ali cenovno podporo industriji biodizla, s čimer prispeva k njeni konkurenčnosti. |
|
(242) |
Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi je argentinska vlada z reguliranjem domačega trga biodizla in dodelitvijo kvote samo manjšim podjetjem za proizvodnjo biodizla vzpostavila industrijo, v kateri se največjim proizvajalcem preprečuje prodaja doma in so zato v celoti izvozno usmerjeni, s čimer se spodbuja izvozna konkurenčnost industrije biodizla (102). Preglednica 2 Argentinska proizvodnja in izvoz biodizla (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(243) |
Kot je prikazano v preglednici 2, je bila industrija biodizla še naprej izvozno usmerjena industrija. Od leta 2020 je bilo namreč izvoženih do 74 % proizvodnje, odvisno od leta, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je bila izvožena skoraj polovica proizvodnje. Vzorčeni proizvajalci izvozniki so pojasnili, da so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (v katerem je veljala zaveza) cene v Uniji, ki je bila njihov edini namembni kraj za izvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nizke in da so na splošno izvažali le, kadar so bile cene dovolj visoke v primerjavi z veljavno minimalno uvozno ceno v skladu z zavezo, da bi ustvarili dobiček. Hkrati sta do sredine oktobra 2022 višja obveznost za biodizel (12,5 %) in možnost zagotavljanja dodatne obveznosti tudi za družbe, ki običajno niso vključene v domačo obveznost, pomenili, da je bil večji del proizvodnje namenjen domači potrošnji in ne izvozu. Zato je delež izvoza glede na proizvodnjo nižji v primerjavi s prejšnjimi leti. Podoben položaj je mogoče opaziti leta 2020, ko je obveznost za biodizel v skladu z zakonom o biogorivih iz leta 2006 znašala 10 %, pred tem pa je bila leta 2021 z zakonom o biogorivih iz leta 2021 znižana na 5 % (in se je nato junija 2022 zvišala na 7,5 %). S tega vidika večja obveznost za biodizel pomeni večjo domačo potrošnjo, medtem ko manjša obveznost za biodizel deluje kot spodbuda za izvoz. Posledično je argentinska vlada z zmanjšanjem obveznosti glede biodizla v skladu z zakonom o biogorivih iz leta 2021 argentinsko industrijo biodizla še bolj usmerila v izvoz. Nižje ravni proizvodnje in celotnega izvoza v absolutnem smislu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile posledica splošnega upada proizvodnje zaradi suše v Argentini, ki je vplivala na surovine za biodizel, tj. sojo. |
|
(244) |
Zato se je s podporo domači industriji biodizla dajala prednost izvozu biodizla, zaradi česar so lahko proizvajalci biodizla nepošteno konkurirali proizvajalcem biodizla v drugih državah, ki niso bili upravičeni do nižjih cen vhodnih materialov. Argentinska industrija biodizla je bila še naprej večinoma usmerjena v izvozne trge, zlasti trg Unije. |
3.3.1.4.4. Sklep o dohodkovni ali cenovni podpori
|
(245) |
Argentinska vlada je trdila, da je bila opredelitev izvoznih davkov kot dohodkovne ali cenovne podpore za industrijo biodizla v nasprotju z vlogo izvoznega davka na biodizel v okviru zaupanja ali ukazovanja, saj je znižal cene, ki jih je dosegla industrija biodizla. |
|
(246) |
Komisija je ugotovila, da je bila analiza zaupanja ali ukazovanja osredotočena na izvozni davek na sojo in ne na biodizel ter na posledice za zagotavljanje soje za plačilo, nižje od primernega, kar je povzročilo nižje stroške in posledično višje dobičke/dohodke. K zagotavljanju dohodkovne ali cenovne podpore s strani argentinske vlade so torej prispevali isti izvozni davek in drugi podporni ukrepi. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(247) |
Zato je Komisija sklenila, da je argentinska vlada s sklopom ukrepov neposredno ali posredno še naprej zagotavljala dohodkovno ali cenovno podporo industriji biodizla v smislu člena 3(1), točka (b), osnovne uredbe, zaradi česar je šla večina domače proizvodnje v izvoz. |
|
(248) |
Argentinska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da se večina ukrepov, ki podpirajo ugotovitev o dohodkovni ali cenovni podpori, nanaša na domači trg, na katerem izvozniki biodizla niso smeli sodelovati. To je veljalo zlasti za ugotovitev iz uvodne izjave 218 v zvezi z zakonom o biogorivih iz leta 2021, ki zagotavlja vhodne materiale za proizvodnjo biodizla za domači trg. Argentinska vlada je trdila tudi, da sekretariat ni pristojen za sojo, ker ni neposreden vhodni material za biodizel, in da se omejitev cene uporablja za vhodne materiale za proizvodnjo biodizla v okviru obveznosti in ne za sam biodizel. Taka omejitev cene se je uporabljala le, če se tržni pogoji za nakup vhodnih materialov niso uporabljali. |
|
(249) |
Komisija se s tem ni strinjala. Preiskava je namreč pokazala, da so posamezne družbe znotraj skupin vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sodelovale na domačem trgu biodizla. Poleg tega zakon o biogorivih iz leta 2021 vpliva na izvoznike, ker izvoznim subjektom prepoveduje sodelovanje na domačem trgu in jih zato zavezuje k izvozu. Poleg tega podpora za dobavo vhodnih materialov za proizvodnjo biodizla, namenjenega domačemu trgu, daje prednost tudi posameznim družbam znotraj skupin vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. V zvezi s pristojnostjo sekretariata glede vhodnih materialov za biodizel argentinska vlada ni pojasnila, kaj je namen te pravne določbe, če ne zanesljivost oskrbe s sojo in omejitev njene cene. Argentinska vlada ni navedla, kateri so vhodni materiali, ki niso soja in na katere se je sklicevala pravna določba. Nazadnje, biodizel, prodan v okviru obveznosti, je bil že prodan po ceni, ki jo regulira vlada, in zanj ni bila potrebna dodatna omejitev cene, ki jo je določil sekretariat. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
3.3.1.5.
|
(250) |
Po ugotovitvi, da sklop ukrepov, opisan v uvodnih izjavah 101 do 150, pomeni finančni prispevek argentinske vlade, izveden z zaupanjem ali ukazom, danim zasebnim organom, in/ali da sklop ukrepov, opisan v uvodnih izjavah 216 do 236, pomeni dohodkovno/cenovno podporo, je Komisija v skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe znesek subvencij izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(251) |
Tako kot v prvotni preiskavi in ker je večina ukrepov argentinske vlade namenjenih umetnemu zniževanju domače cene soje, ki zagotavlja večje prihodke za argentinske proizvajalce biodizla, je Komisija preučila, ali je bila s podporo argentinske vlade industriji biodizla dodeljena ugodnost, pri čemer je uporabila razliko med cenami, ki so jih plačevali domači proizvajalci biodizla, in referenčno vrednostjo na podlagi prevladujočih tržnih pogojev v Argentini za sojo. |
|
(252) |
Komisija je najprej izračunala tehtano povprečno nakupno ceno soje, ki so jo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom plačevali vzorčeni argentinski proizvajalci izvozniki. Tehtano povprečje se je izračunalo glede na posamezne mesece in glede na dostavo pridelovalcev soje v obrat za proizvodnjo biodizla v Argentini. |
|
(253) |
Povprečna nakupna cena je temeljila na cenah brez DDV in količinah, navedenih na seznamih računov za posamezne transakcije, ki so jih predložili vzorčeni argentinski proizvajalci izvozniki in so bili preverjeni med preveritvenimi obiski. |
|
(254) |
To povprečno ceno je bilo treba primerjati z ustrezno referenčno vrednostjo. Komisija je tako kot v prvotni preiskavi uporabila mesečno tehtano povprečno ceno soje, ki so jo uvozili vzorčeni proizvajalci izvozniki. Soja je bila namreč uvožena na podlagi CIF in je imela v povprečju enako raven cen ne glede na poreklo. Dejanske uvozne cene pod pogoji CIF za obrate za drobljenje so bile na enaki ravni kot svetovna tržna cena, ki je navedena kot cena Mehiškega zaliva. Uvoz soje je predstavljal velik delež nakupov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, in sicer 38 %, kar je višji odstotek v primerjavi s prvotno preiskavo zaradi suše, ki je vplivala na obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Ti nakupi so bili razpršeni po več kot sto transakcijah. |
|
(255) |
Zato je Komisija menila, da se za dejanske cene, ki so jih za uvoženo sojo plačevali vzorčeni proizvajalci izvozniki, šteje, da odražajo neizkrivljene tržne pogoje v Argentini, vključno s splošno veljavnimi stroški dostave, vključenimi v končno ceno (103). |
|
(256) |
Dejstvo, da se ta uvoz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni uporabljal za proizvodnjo biodizla, ampak za proizvodnjo sojinega olja, ne spremeni tega sklepa, saj je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povpraševanje po soji za proizvodnjo biodizla v Argentini v celoti zadovoljeno z domačo dobavo soje. Hkrati ni razlik v kakovosti med različnimi vrstami soje, ki so na voljo, zaradi katerih uvožena soja ne bi bila uporabna za proizvodnjo biodizla. Zato je Komisija menila, da so ti nakupi ustrezno referenčno merilo. |
|
(257) |
Na podlagi tega je Komisija uporabila dejansko ceno, po kateri so vzorčeni proizvajalci izvozniki uvažali sojo v Argentino, pri čemer je vsa soja prihajala iz sosednjih držav, kot najboljše možno merilo neizkrivljenih argentinskih domačih cen za te izdelke. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 254, so bile navedene cene na isti ravni kot cene na svetovnem trgu. |
|
(258) |
Komisija je ceno, ki so jo za doma pridelano sojo plačevali argentinski proizvajalci, primerjala s tehtano povprečno dejansko uvozno ceno soje glede na posamezne mesece. Vsi ti uvozi so bili opravljeni v okviru režima začasnega uvoza in zato zanje niso veljale uvozne dajatve. Za dejansko ceno, ki so jo plačali vzorčeni proizvajalci izvozniki, se je štelo, da ustreza prevladujočim tržnim pogojem v Argentini. |
|
(259) |
Skupni znesek razlike predstavlja „prihranke“ argentinskih proizvajalcev biodizla, ki kupujejo sojo na izkrivljenem argentinskem trgu, v primerjavi s ceno, ki bi jo morali plačati, če izkrivljanj ne bi bilo. Ta skupni znesek v osnovi predstavlja ugodnost, ki jo je argentinska vlada v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zagotavljala argentinskim proizvajalcem. |
|
(260) |
V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija te zneske subvencij dodelila k skupnim prihodkom od proizvodnje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki je temeljila na soji, v obdobju preiskave kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija zagotavljala ugodnost za celotno proizvodnjo izdelkov, ki so temeljili na soji, in ne le za zadevni izdelek ali proizvodnjo, namenjeno izvozu. |
|
(261) |
Argentinska vlada in zbornica CARBIO sta po dokončnem razkritju trdili, da Komisija ni navedla zadostnih razlogov v podporo sklepu, da povprečne uvozne cene odražajo prevladujoče tržne pogoje, poleg tega pa sta se sklicevali na odsotnost izkrivljanj in poudarili, (i) da so bile uvozne cene v skladu s svetovnimi cenami in (ii) da so predstavljale velik delež nakupov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Zbornica CARBIO je trdila, da je ta utemeljitev v nasprotju z ugotovitvijo Komisije iz uvodne izjave 190, da je doma pridelana soja v celoti zadovoljila domače povpraševanje po vhodnem materialu za domačo proizvodnjo biodizla in da se uvožena soja ni uporabljala za proizvodnjo biodizla. |
|
(262) |
V nasprotju s trditvami je Komisija v uvodni izjavi 254 pojasnila, zakaj je uvozna cena soje, ki so jo vzorčeni proizvajalci izvozniki dejansko plačali, odražala prevladujoče tržne pogoje. Poleg tega sta dejstvi, da so bile uvozne cene v skladu s svetovnimi cenami – v nasprotju z argentinskimi domačimi cenami – in da je uvoz predstavljal znaten delež nakupov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ključna elementa pri ugotavljanju, ali referenčna vrednost odraža prevladujoče tržne pogoje. Dejstvo, da se uvožena soja ni uporabljala za proizvodnjo biodizla, ne ovrže te ugotovitve, saj se je uvožena soja drobila v istih obratih za drobljenje kot doma pridelana soja, ki se je uporabljala za proizvodnjo biodizla. Zato je Komisija v uvodni izjavi 258 poleg ugotovitev Komisije, na katere je opozorila zbornica CARBIO, upoštevala tudi dejstvo, da je bila uvožena soja dostavljena v pristanišča v bližini obratov, ki se uporabljajo za drobljenje doma pridelane in uvožene soje za proizvodnjo biodizla. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(263) |
Poleg tega je zbornica CARBIO trdila, da povprečne uvozne cene soje niso bile ustrezna referenčna vrednost, ker niso odražale tržnih razmer v Argentini. Zlasti je bila uvožena soja uvožena v skladu z režimom začasnega uvoza in se ni uporabljala za proizvodnjo biodizla ter je bila dobavljena pod pogoji CIF, medtem ko za domači nakup soje niso bili zaračunani mednarodni stroški dostave. |
|
(264) |
Komisija je opozorila, da je že v uvodni izjavi 262 navedla, zakaj je menila, da uvožena soja odraža prevladujoče tržne pogoje v Argentini. Poleg tega je Komisija menila, da je uvozna cena CIF ustrezna, saj je odražala ceno v obratu za drobljenje v pristanišču, kjer se je drobila tudi doma pridelana soja za proizvodnjo biodizla. Poleg tega so bile uvozne cene CIF, kot je navedeno v uvodni izjavi 254, na isti ravni cen kot cene na svetovnem trgu. Nazadnje, zbornica CARBIO ni predložila dodatnih utemeljitev, zakaj uvozna cena ne bi bila ustrezna referenčna vrednost. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(265) |
Zbornica CARBIO je po dokončnem razkritju trdila tudi, da je Komisija pri izračunu ugodnosti upoštevala le razliko med ceno, plačano za doma proizvedeno sojo, in referenčno vrednostjo, kadar je bila prva nižja od druge. Kadar pa je bila cena, plačana za doma pridelano sojo, višja od referenčne vrednosti, Komisija ni upoštevala razlike, čeprav bi bilo treba znesek, ki presega referenčno vrednost, odšteti od skupnega zneska ugodnosti. |
|
(266) |
Komisija je ugotovila, da je bil pristop, uporabljen pri izračunu ugodnosti za zagotavljanje soje za plačilo, nižje od primernega, upravičen. Posebna skupina je namreč v poročilu ZDA – Protidampinške in izravnalne dajatve (Kitajska) ugotovila, da je „‚neizravnava‘ pozitivnih zneskov ugodnosti z ‚negativnimi‘ zneski ugodnosti“ v skladu s sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih (104). Poleg tega je Komisija v vsakem primeru menila, da je trditev brezpredmetna, saj bi bilo nadaljevanje subvencioniranja, tudi če bi Komisija uporabila metodologijo, ki jo je predlagala zbornica CARBIO, še vedno ugotovljeno na podlagi posledične subvencijske stopnje. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
3.3.1.6.
|
(267) |
Sklop ukrepov argentinske vlade je bil namenjen zagotavljanju ugodnosti nekaterim industrijam, vključno z domačo industrijo biodizla. Čeprav izkrivljanja na trgu soje zagotavljajo ugodnosti tudi za izdelke na koncu proizvodne verige, ne le za biodizel, je ugodnost dejansko na voljo le za nekatere industrije v Argentini, in sicer tiste v vrednostni verigi soje. Poseben poudarek argentinske vlade na industriji biodizla v vrednostni verigi soje je razviden tudi iz povezave med sojo in biodizlom v ustrezni zakonodaji, navedeni v uvodnih izjavah 117 do 122. Poleg tega so navedeni ukrepi omejeni na skupino podjetij ali industrij, čeprav je podpora argentinske vlade, ki je na podlagi več ukrepov dodeljena za biodizel, dodeljena tudi za druga biogoriva. Zato so specifični v skladu s členom 4(2), točka (a), osnovne uredbe. |
3.3.1.7.
|
(268) |
Komisija je ugotovila, da je argentinska vlada s sklopom ukrepov, ki so pomenili zagotavljanje soje za plačilo, nižje od primernega, in dohodkovno ali cenovno podporo, zagotavljala podporo industriji biodizla. Argentinska vlada je prejemnikom zagotovila ugodnost, ki je specifična, zato pomeni subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
3.3.1.8.
|
(269) |
Raven subvencije, določena v zvezi s tem sklopom ukrepov v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike, znaša:
|
3.3.2. Davčne oprostitve na ravni province, ki jih je zagotovila provinca Santa Fe
|
(270) |
Vložnik je trdil, da so imeli proizvajalci biodizla v provinci Santa Fe še naprej koristi od odpovedi prihodku vlade v obliki različnih davčnih oprostitev, odobrenih za 15 let, kot je Komisija ugotovila v prvotni preiskavi (105). |
3.3.2.1.
|
(271) |
Preiskava je pokazala, da se je ena od pravnih podlag, opredeljenih v prvotni preiskavi, tj. Zakon province Santa Fe št. 12692 (106), še naprej uporabljala in da je bila edina sprememba navedenega zakona uvedena z Zakonom province Santa Fe št. 12956 (107), s katerim so bili opredeljeni davki, za katere bi lahko veljala oprostitev: davek na bruto dohodek, upravna taksa, davek na nepremičnine, pristojbine za storitve in enotni davek na vozila (108). Nadalje se izvaja z Regulativnim odlokom št. 158/07 (109) in njegovo prilogo ter z Resolucijo št. 121/21 (110), ki vključuje predlogo zahtevka. |
|
(272) |
Zakon province Santa Fe št. 12692 je naslovljen „uskladitev province“ z Zakonom št. 26.093, ki ureja prejšnjo domačo obveznost za biodizel. Čeprav je bil slednji nadomeščen z zakonom o biogorivih iz leta 2021, Zakon province Santa Fe št. 12692 ni bil dodatno spremenjen. |
|
(273) |
Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, Zakon province št. 12.692 določa oprostitve plačila davkov (ter znižanja ali odloge) za družbe v provinci, vključene v raziskave, razvoj, ustvarjanje, proizvodnjo in uporabo izdelkov, povezanih z energijo iz obnovljivih virov, zlasti proizvodnjo biodizla. Biogoriva so navedena v členu 3, točka (c), členu 4, členu 5, točka (d), in členu 10 Zakona province Santa Fe št. 12692, proizvodnja biodizla pa je posebej navedena v členu 10 Zakona province Santa Fe št. 12692. |
|
(274) |
Sedanja preiskava je pokazala tudi, da se davčne oprostitve sicer lahko odobrijo za največ 15 let, vendar jih je treba vsako leto podaljšati. Podaljšanja se ne odobrijo samodejno, ampak na podlagi dokaza, da je upravičenec nadaljeval subvencionirano dejavnost ter dosegel vsaj 80 % proizvodnje in števila zaposlenih, za katere se je zavezal, ko je prvotno zaprosil za davčno oprostitev. Letno podaljšanje je bilo odvisno tudi od fiskalnega manevrskega prostora, ki je bil na voljo vladi province Santa Fe na podlagi zakona o letnem proračunu (111). |
|
(275) |
Preiskava je pokazala, da od leta 2020 ni bilo odobreno nobeno letno podaljšanje na podlagi Zakona province Santa Fe št. 12692. V preiskavi je bilo namreč ugotovljeno, da so nekatere družbe v skupini Renova proizvajale biodizel v provinci Santa Fe, ki sta ga pozneje izvažali družbi Viterra in Molinos Agro, in so bile v preteklosti, tj. pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, upravičene do te oprostitve. Te družbe so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno upravičene do oprostitve plačila upravne takse in davka na nepremičnine (tj. njihova oprostitev je še vedno veljala v okviru 15-letnega obdobja), pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa so prenehale prejemati letna podaljšanja oprostitev. Vzorčeni proizvajalci izvozniki biodizla (LDC Argentina, Molinos Agro in Viterra Argentina) niso bili upravičeni do davčnih oprostitev, ker niso bili neposredni lastniki proizvodnih obratov v provinci Santa Fe ali ker so morali biti upravičenci do davčnih oprostitev pooblaščeni izključno za spodbujano dejavnost, v tem primeru proizvodnjo biodizla, medtem ko so vzorčeni proizvajalci izvozniki poleg proizvodnje biodizla opravljali različne proizvodnje in dejavnosti (112). |
|
(276) |
Čeprav je bil eden od proizvajalcev biodizla v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno upravičen do oprostitve plačila upravne takse in davka na nepremičnine, skupina Renova v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni imela koristi od davčnih oprostitev na podlagi Zakona province Santa Fe št. 12692. |
|
(277) |
Preiskava je pokazala, da so bile davčne oprostitve odobrene na podlagi Zakona province Santa Fe št. 8478 (113). |
|
(278) |
Z Zakonom province Santa Fe št. 8478 iz leta 1979 je bil skupaj z Odlokom province št. 3856/1979 in Odlokom province št. 1361/2022 (114) vzpostavljen sistem spodbujanja industrijskega razvoja province, vključno z odobritvijo davčnih oprostitev, znižanj ali odlogov, za največ 10 let (115). Uporabljal se je sistem letnega podaljševanja, podoben tistemu iz Zakona province Santa Fe št. 12692. |
|
(279) |
Industrije, zajete v tej shemi, so vključevale vse družbe, ki so se ukvarjale z industrijsko dejavnostjo, ki vključuje „fizično, kemično ali fizikalno-kemijsko preoblikovanje oblike ali snovi surovin ali materialov v nove izdelke z induciranim postopkom, z uporabo enotnih proizvodnih tehnik, uporabo strojev ali opreme in ponavljanjem enotnih postopkov ali procesov, ki se izvajajo v nepremičnih napravah“ (116). Ta opis zajema proizvodnjo biodizla. |
|
(280) |
Zato je razmerje med sistemom davčne oprostitve na podlagi Zakona province Santa Fe št. 12692 in sistemom davčne oprostitve na podlagi Zakona province Santa Fe št. 8478 posebna shema v primerjavi s splošno shemo. Regulativni okvir sistema davčnih oprostitev v skladu z Zakonom province Santa Fe št. 12692 namreč določa, da „se v primerih, ki v teh predpisih niso predvideni, subsidiarno uporabljajo določbe, predvidene v ‚režimu spodbujanja industrije – Zakon št. 8.478‘, ter dopolnilni in regulativni predpisi“ (117). Medtem ko se je Zakon province Santa Fe št. 12692 uporabljal samo za družbe, povezane z energijo iz obnovljivih virov, zlasti proizvodnjo biodizla, se je Zakon province Santa Fe št. 8478 uporabljal za večje število industrij. |
|
(281) |
Kljub temu so proizvajalci biodizla v provinci Santa Fe izpolnjevali pogoje po obeh zakonih. Zlasti v primeru Zakona province Santa Fe št. 8478 je imela skupina Renova koristi od davčnih oprostitev, saj ni omejitve glede števila poslovnih dejavnosti, v katere je lahko vključen upravičenec. |
|
(282) |
To dokazuje dejstvo, da je bil proizvajalec biodizla skupine Renova, ki sta ga pozneje izvažali družbi Molinos Agro in Viterra Argentina, pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom upravičen do oprostitve plačila upravne takse in davka na nepremičnine v skladu z Zakonom province Santa Fe št. 8478. To dokazuje tudi dejstvo, da je bil vzorčenemu proizvajalcu izvozniku iz skupine Renova kmalu po obdobju preiskave v zvezi s pregledom na novo odobrena oprostitev plačila davka na bruto dohodek, davka na nepremičnine in enotne dajatve za vozila. |
|
(283) |
Nazadnje, ni bilo dokazov o oprostitvi prometnih davkov za izvoz v provinci Santa Fe v skladu s členom 127 in oprostitvi upravne takse v provinci Santa Fe v skladu s členom 183.29. Predvsem v zvezi s prvim so zbornica CARBIO in vzorčeni proizvajalci izvozniki pojasnili, da prihodki od izvoza ne pomenijo upoštevnega prometa, za katerega se uporabljajo davki province na bruto dohodek, kot je določeno v členu 179, točka (c), davčnega zakonika province Santa Fe (118). |
|
(284) |
Argentinska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da v zvezi s tem programom obstajajo neopredeljene napake in delna razlaga. Ker ta trditev ni bila utemeljena, jo je Komisija zavrnila. |
3.3.2.2.
|
(285) |
Čeprav je bila eni skupini vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v skladu z Zakonom province Santa Fe št. 12692 odobrena oprostitev plačila upravne takse in davka na nepremičnine, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bil oproščen noben davek, ker ni bilo letnega podaljšanja. Zato ni bilo mogoče izračunati nobene ugodnosti. |
|
(286) |
V skladu z Zakonom province Santa Fe št. 8478 ni bil oproščen noben davek, saj so oprostitve za eno skupino vzorčenih proizvajalcev izvoznikov prenehale veljati pred začetkom obdobja preiskave v zvezi s pregledom ali pa so bile odobrene pozneje. |
3.3.2.3.
|
(287) |
Davčne oprostitve v skladu z Zakonom province Santa Fe št. 12692 so pravno specifične, saj se uporabljajo le za industrije, povezane z energijo iz obnovljivih virov, zlasti proizvodnjo biodizla. Poleg tega je shema tudi regionalno specifična, saj koristi le tistim od navedenih industrij, ki so vzpostavile dejavnosti ali vlagale v provinco Santa Fe. |
|
(288) |
Davčne oprostitve v skladu z Zakonom province Santa Fe št. 8478 so pravno specifične, saj se uporabljajo le za industrije, navedene v Odloku province št. 3856/1979, člen 4, navedba pa zajema proizvodnjo biodizla. Poleg tega je shema tudi regionalno specifična, saj koristi le tistim od navedenih industrij, ki so vzpostavile dejavnosti ali vlagale v provinco Santa Fe. |
3.3.2.4.
|
(289) |
Ker v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila prejeta nobena ugodnost, ni bilo mogoče izračunati zneska subvencije. |
3.4. Sheme, ki so bile prvotno preiskane in za katere ni bila ugotovljena nobena ugodnost
|
(290) |
Vložnik je od Komisije zahteval, naj ponovno preišče nekatere programe, za katere je Komisija v prvotni preiskavi ugotovila, da niso bili zagotovljeni vzorčenim argentinskim proizvajalcem izvoznikom. |
3.4.1. Zagotavljanje posojil in financiranja izvoza po preferenčnih pogojih ter preferenčna posojila
|
(291) |
Vložnik je v prvotni preiskavi trdil, da je banka BNA, ki jo vsakodnevno dejansko upravlja argentinska vlada prek svojega organa, ki imenuje vse člane odbora, zagotavljala financiranje izvoza in preferenčna posojila, ki so posebej koristila industriji biodizla v Argentini. Da bi prejemnik prejel kredit v okviru tega programa, je moral dokazati, da je bilo financiranje uporabljeno za različne faze postopka proizvodnje in trženja za izvoz blaga. |
3.4.1.1.
|
(292) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo dokazov o posojilih ali izvoznih kreditih, ki bi jih banka BNA odobrila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. |
3.4.1.2.
|
(293) |
Komisija je sklenila, da vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo dodeljeno nobeno preferenčno posojilo. |
3.4.2. Opustitev ali neizterjava prihodka vlade na podlagi zakona o biogorivih iz leta 2006
|
(294) |
Vložnik je trdil, da člen 13, točka (d), in člen 15.1 zakona o biogorivih iz leta 2006 spodbujata razvoj biogoriv in zagotavljata različna sredstva za pomoč pri razvoju in podpori domače industrije biodizla, zato je subvencija specifična. Odobrene so bile različne davčne subvencije, vključno s pospešeno amortizacijo za investicijsko blago. Za pridobitev te ugodnosti mora biti družba ustanovljena v Argentini in delovati izključno za razvoj biogoriv. Pospešena amortizacija proizvajalcem biodizla omogoča, da zmanjšajo svojo davčno obveznost z zmanjšanjem svojega obdavčljivega dohodka. Znižanje davkov se šteje za finančni prispevek vlade, saj gre za opustitev prihodka. Poleg tega člen 15 zakona o biogorivih iz leta 2006 predvideva možnost, da proizvajalci biodizla znižajo davčno osnovo, ki se uporablja za izračun minimalnega predvidenega davka od dohodka. Da bi bila družba upravičena, bi morala imeti sedež v Argentini in delovati izključno za razvoj biogoriv, prejemnik pa bi moral biti proizvajalec biogoriv. |
3.4.2.1.
|
(295) |
S preiskavo je bilo ugotovljeno, da v obdobju preiskave nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni imel koristi od promocijskih ugodnosti iz člena 13, točka (d), in člena 15 zakona o biogorivih iz leta 2006. |
3.4.2.2.
|
(296) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso uporabili tega ukrepa, zato je Komisija sklenila, da zanj ne more izračunati ugodnosti. Komisija je ugotovila tudi, da so določbe zakona o biogorivih iz leta 2006 postale nične zaradi začetka veljavnosti zakona o biogorivih iz leta 2021 (119), zato ni bilo jasno, ali sta bila člen 13, točka (d), in člen 15.1 zakona o biogorivih iz leta 2006 še vedno veljavna in ali je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom odobrena kakršna koli ugodnost. |
3.4.3. Davčne oprostitve na ravni province, ki jih je zagotovila provinca Cordoba
|
(297) |
Vložnik je trdil, da je provinca Cordoba v Zakonu province Cordoba št. 9397 (120) določila različne davčne ugodnosti, ki pomenijo „uskladitev province“ z zakonom o biogorivih iz leta 2006. Razvoj in trajnostna raba biogoriv sta bila za obdobje 15 let zakonsko izvzeta iz plačevanja davkov na bruto dohodek, industrializacijo in skladiščenje izdelkov, pečatenje aktov, pogodb in dejavnosti, ki se izvajajo v zvezi z biogorivi. Upravičene so bile samo registrirane družbe, ki proizvajajo, predelujejo in/ali skladiščijo biogoriva. Projekti na področju biogoriv bi lahko bili upravičeni tudi do subvencionirane posojilne podpore uradne banke in zmanjšanja porabe energije. |
3.4.3.1.
|
(298) |
V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da so bile davčne oprostitve na voljo proizvajalcem biogoriv s sedežem v provinci Cordoba (121). Sedanja preiskava je to ugotovitev potrdila. Vendar nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v sedanji preiskavi ni proizvajal biodizla v provinci Cordoba. |
3.4.3.2.
|
(299) |
Vzorčenim proizvajalcem izvoznikom tako ta davčna oprostitev ni bila na voljo, zato je Komisija sklenila, da zanjo ne more izračunati ugodnosti. Vendar je Komisija sklenila, da se je subvencija še naprej uporabljala. |
3.4.4. Davčne oprostitve na ravni province, ki jih je zagotovila provinca Buenos Aires
|
(300) |
Vložnik je trdil, da je provinca Buenos Aires uvedla Zakon province št. 13 719, da bi upravičence za 15 let oprostila plačila davkov na bruto dohodek in nepremičnine, pogoji pri tem pa so bili, da je moral biti projekt namenjen izvozu in je obrat moral biti v provinci Buenos Aires, upravičenci pa so morali biti kvalificirani in registrirani v okviru zakona o biogorivih iz leta 2006. |
3.4.4.1.
|
(301) |
S prvotno preiskavo je bilo ugotovljeno, da so bile davčne oprostitve na voljo proizvajalcem biogoriv s sedežem v provinci Buenos Aires (122). Sedanja preiskava je to ugotovitev potrdila. Vendar nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v sedanji preiskavi ni proizvajal biodizla v provinci Buenos Aires. |
3.4.4.2.
|
(302) |
Vzorčenim proizvajalcem izvoznikom tako ta davčna oprostitev ni bila na voljo, zato je Komisija sklenila, da zanjo ne more izračunati ugodnosti. Vendar je Komisija sklenila, da se je subvencija še naprej uporabljala. |
3.4.5. Sistem province Santiago del Estero za spodbujanje in industrijski razvoj – Zakon province št. 6 750
|
(303) |
Vložnik je trdil, da je bil leta 2005 v provinci Santiago del Estero uveden sistem province za spodbujanje in razvoj industrije, namenjen spodbujanju novih in širitvi obstoječih industrij v provinci v skladu z Zakonom province Santiago del Estero št. 6 750 (123). Na voljo je bilo naslednjih osem ugodnosti: (1) povračilo do 30 % izvedene naložbe, vendar ne več kot pet let; (2) vračilo do 50 % ali davčni dobropis za namene plačila prihodnjih davkov za naložbe v ceste, električna omrežja …, ki jih izvajajo družbe, povezane s projekti; (3) popolna ali postopna oprostitev davkov na ravni province, tekočih ali tistih, ki bodo ustvarjeni; (4) objekti za nakup, sporazum o lokaciji ali najemu z možnostjo nakupa v obdobju petih let in zakup osebne lastnine in nepremičnin province; (5) zagotavljanje upravne, tehnološke in finančne pomoči ter storitev tehničnega svetovanja, ki ga zagotavljajo državne organizacije; (6) podpora in sodelovanje države pri upravljanju oprostitev ter davčnih in tarifnih znižanj, spodbud ali zaščitnih ukrepov in drugih davčnih oprostitev (dajatev nič) v nacionalnem ali občinskem redu; (7) subvencije v višini do 50 % obrestne mere kreditne linije za spodbujane družbe v skladu z navedenimi pogoji ter (8) dodeljevanje posojil za spodbujanje naložb. |
3.4.5.1.
|
(304) |
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v sedanji preiskavi ni imel sedeža v provinci Santiago del Estero. |
3.4.5.2.
|
(305) |
Vzorčenim proizvajalcem izvoznikom tako ta davčna oprostitev ni bila na voljo, zato je Komisija sklenila, da zanjo ne more izračunati ugodnosti. Vendar je Komisija sklenila, da se je subvencija še naprej uporabljala. |
3.5. Nove sheme
|
(306) |
Vložnik je v zahtevku opredelil nove domnevne subvencije, ki v prvotni preiskavi niso bile preiskane. |
3.5.1. Neposredni prenos sredstev: program financiranja obratnih sredstev v industriji biodizla
|
(307) |
Z Resolucijo št. 947/2023 (124) je bil oblikovan program financiranja za sektor biogoriv v Argentini, ki je veljal do 31. decembra 2023. Glavni cilj resolucije je bil spodbuditi razvoj industrije biogoriv v Argentini. V skladu s tem programom je bilo 988 000 000 ARS iz državne zakladnice vloženih v nacionalni sklad za produktivni razvoj (v nadaljnjem besedilu: sklad FONDEP). |
|
(308) |
Po navedbah vložnika je sklad FONDEP malim in srednjim podjetjem ponudil ugodne pogoje financiranja za nakup vhodnih materialov, potrebnih za proizvodnjo biodizla. Kot je navedeno v uvodni izjavi 225, je predsednik banke BNA izrecno navedel, da je bil cilj kredita „ustvariti več delovnih mest in omogočiti nadaljnji izvoz ter varčevati pri deviznih tečajih“ (125). |
3.5.1.1.
|
(309) |
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bil ta program namenjen malim in srednjim podjetjem ter podpori proizvajalcem biodizla, ki so vključeni v domačo obveznost in niso izvozniki biodizla. Čeprav so bili nekateri proizvajalci biodizla v skupini Renova vključeni v domačo obveznost, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso izkoristili financiranja iz sklada FONDEP. Zato je bilo v preiskavi ugotovljeno, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni imel koristi od financiranja iz sklada FONDEP. |
|
(310) |
Argentinska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da v zvezi s tem programom obstajajo neopredeljene napake in delna razlaga. Ker ta trditev ni bila utemeljena, jo je Komisija zavrnila. |
3.5.1.2.
|
(311) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso uporabili tega ukrepa, zato je Komisija sklenila, da zanj ne more izračunati ugodnosti. Vendar je shema v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala na voljo upravičenim proizvajalcem biodizla. |
3.5.2. Odpoved prihodku na podlagi novega Zakona o biogorivih št. 27 640 iz leta 2021
|
(312) |
Vložnik je trdil, da novi zakon o biogorivih iz leta 2021 določa, da so biogoriva oproščena davka na tekoča goriva in davka na ogljikov dioksid. Poleg tega zakon o biogorivih iz leta 2021 določa davčne olajšave za biogoriva v obliki nižjega davka na dodano vrednost, davka na dohodek, davka na uvoz dizelskega goriva in davka na vodno infrastrukturo. |
3.5.2.1.
|
(313) |
Preiskava je pokazala, da je člen 22 zakona o biogorivih iz leta 2021 določal, da „biodizel in bioetanol ne bosta obdavčena z davkom na tekoče gorivo (ICL) in davkom na ogljikov dioksid (ICO2) iz Zakona št. 23.966, naslov III, poglavje I oziroma II, pri čemer navedena obravnava zajema vse faze proizvodnje, distribucije in trženja. V primeru mešanice navedenih biogoriv s fosilnimi gorivi se davek obračuna samo za sestavino fosilnega goriva, ki sestavlja mešanico. Davčna obravnava iz tega člena se uporablja do datuma prenehanja režima in se uporablja, dokler so glavne surovine, uporabljene v zadevnih proizvodnih postopkih, nacionalnega porekla.“ |
|
(314) |
Vendar je člen 4 naslova III Zakona št. 23 966 določal, da bo „v primeru biodizla in goriva z bioetanolom davek v celoti poravnan s plačilom davka na primarni bencin, plinsko olje in dizelsko olje ali druge obdavčene sestavine. To ne vpliva na biogoriva v njihovem čistem stanju.“ V nasprotju z drugimi gorivi stopnja za biodizel v členu 4 ni bila določena. |
|
(315) |
Tako ni bilo jasno, ali je bila davčna dajatev diskriminatorna glede na poreklo biodizla. Vendar je bilo očitno, da čisti biodizel, kakršen je zadevni izdelek, ni bil obdavčen. Poleg tega je bilo v nasprotju s trditvijo v zahtevku očitno, da je bil davek obračunan za mešana goriva na osnovi biodizla, ki jih proizvajajo pripravljavci mešanic nižje v vrednostni verigi. Čeprav so te ugotovitve lahko pomembne za analizo dohodkovne ali cenovne podpore, kot je navedeno v uvodnih izjavah 225 in 227, saj se sedanja preiskava nanaša na biodizel in njegove proizvajalce izvoznike in ne na mešana goriva iz biodizla, je Komisija ugotovila, da vzorčeni proizvajalci izvozniki niso imeli neposrednih koristi od te davčne oprostitve. |
|
(316) |
Argentinska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da v zvezi s tem programom obstajajo neopredeljene napake in delna razlaga. Ker ta trditev ni bila utemeljena, jo je Komisija zavrnila. |
3.5.2.2.
|
(317) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso uporabili tega ukrepa, zato je Komisija sklenila, da zanj ne more izračunati ugodnosti. |
3.6. Sklep o subvencioniranju
|
(318) |
Komisija je znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami iz osnovne uredbe za vzorčene družbe izračunala tako, da je preučila edini program subvencij, za katerega je bilo ugotovljeno, da so vzorčene družbe od njega imele koristi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. podporo argentinske vlade industriji biodizla, vključno z zagotavljanjem soje za plačilo, nižje od primernega. Za izračun subvencioniranja zaradi te sheme je Komisija najprej izračunala delež subvencioniranja, ki ustreza znesku subvencije kot deležu dohodka družbe od prodaje, ustvarjenega z izdelki, ki so temeljili na soji. Ta delež je bil nato uporabljen za izračun subvencije, dodeljene za izvoz zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Nato je bil izračunan znesek subvencije na tono zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, stopnje pa so bile izračunane kot delež vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) za isti izvoz na tono. |
|
(319) |
Skupni znesek subvencij presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe. |
|
(320) |
Poleg tega je Komisija ugotovila, da so druge prvotno preučene subvencije, čeprav jih vzorčeni proizvajalci izvozniki niso uporabljali, ostale veljavne skupaj z drugimi novimi subvencijami. Zato je bilo sklenjeno, da so preiskovane sheme subvencij veljale v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
3.7. Verjetnost nadaljevanja subvencioniranja
|
(321) |
Komisija je po ugotovitvi obstoja subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe preučila verjetnost nadaljevanja subvencioniranja v primeru razveljavitve ukrepov. |
|
(322) |
V zvezi s tem je Komisija preučila naslednje elemente: predvidljiv prihodnji razvoj politike argentinske vlade, proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v Argentini, privlačnost trga Unije, vključno z razmerjem med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji, ter morebitno absorpcijsko zmogljivost tretjih držav. |
3.7.1. Prihodnji razvoj politike argentinske vlade
|
(323) |
Ugotovljeno je bilo, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom vzorčeni proizvajalci izvozniki še naprej koristili ugodnosti subvencioniranja argentinskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ugotovljeno je bilo, da se je subvencioniranje nadaljevalo tudi na ravni države, saj je bila večina shem izvoznikom biodizla na voljo po vsej državi. |
|
(324) |
V zvezi z izvoznim davkom na sojo in sojino olje je argentinska vlada med preveritvijo na kraju samem potrdila, da sta se 31-odstotna stopnja za sojino olje in 33-odstotna stopnja za sojo še vedno uporabljali po obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Javne informacije so potrdile, da je bilo tako vsaj do julija 2024 (126). Poleg tega je argentinska vlada med preveritvijo na kraju samem potrdila tudi, da se je po obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno uporabljala 29-odstotna stopnja izvoznega davka na biodizel. Podobno so javne informacije potrdile, da je bilo tako vsaj do julija 2024 (127). Argentinska vlada je med preveritvijo na kraju samem dodala tudi, da so izvozni davki še naprej ključni prihodki argentinskega zveznega proračuna. |
|
(325) |
V zvezi z izravnalnimi količinami izvoza, ki so se še naprej izvajale po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kot je prikazano v uvodni izjavi 132, je argentinska vlada poročala, da je novoustanovljena uprava argentinske vlade 20. decembra 2023 po obdobju preiskave v zvezi s pregledom sprejela Odlok št. 70/2023 (128), katerega člen 142 določa načelo, v skladu s katerim „nacionalna izvršilna oblast ne sme uvesti prepovedi ali omejitev izvoza ali uvoza iz gospodarskih razlogov. Izvajajo se lahko le z zakonom.“ Omejitve so se štele za ekonomske razloge, kadar so bile usmerjene v vrsto ciljev, ki vključujejo „stabilizacijo notranjih cen na primerni ravni ali ohranitev obsega ponudb, ki ustreza potrebam po oskrbi na notranjem trgu“ in „izpolnjevanje potreb javnih financ“. Poleg tega je bilo v členu 144 določeno, da „nacionalna izvršilna oblast ne uvede prepovedi izvoza ali uvoza ali kvot iz gospodarskih razlogov ali vzrokov“. To načelo je bilo v praksi uveljavljeno z Resolucijo št. 302/2024 (129), sprejeto 8. maja 2024, s katero so bile razveljavljene Resolucija št. 276/2021 in izravnalne količine izvoza. |
|
(326) |
Načelo iz Odloka št. 70/2023 je bilo upoštevano v osnutku zakona omnibus (130), ki je vključeval oddelek o uvedbi novega regulativnega okvira za biodizel. Vendar ta oddelek ni prestal parlamentarnega nadzora in zakon omnibus je bil na koncu objavljen brez njega. Zato zahteva glede vsebnosti lokalno pridobljenih surovin in okvir za domačo obveznost za biodizel, vključno z določitvijo domače cene biodizla, po obdobju preiskave v zvezi s pregledom nista bila spremenjena. Argentinska vlada je pojasnila, da bodo vsi tisti deli zakona omnibus, ki jih kongres ni sprejel, kot je oddelek, ki obravnava nov okvir za biogoriva, verjetno ponovno predloženi kongresu v obliki in času, ki ju bo argentinska vlada določila v prihodnosti, čeprav v tej smeri ni bil storjen noben konkreten korak. |
|
(327) |
Argentinska vlada je med preveritvijo na kraju samem nadalje pojasnila, da je osnutek zakona o spremembi zakona o biogorivih iz leta 2021 v obravnavi v enem od parlamentarnih odborov spodnjega doma. Projekt je predlagala Liga Bioenergética, skupina šestih argentinskih provinc, v katerih so kmetje in proizvajalci biodizla. O tem so poročali tudi v informacijah javnega značaja (131). Vendar njegova parlamentarna pot še ni bila končana. |
|
(328) |
Izvajanje programa nadomestil za male in srednje proizvajalce soje in koruze, kot je navedeno v uvodni izjavi 148, se je ustavilo decembra 2022 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(329) |
V zvezi z davčnimi oprostitvami v provinci Santa Fe je bilo kljub dejstvu, da za obdobje preiskave v zvezi s pregledom ni bilo mogoče izračunati nobene ugodnosti, v preiskavi ugotovljeno, da so še vedno veljale davčne oprostitve na podlagi Zakona province Santa Fe št. 12692 (in da je bil proizvajalec biodizla iz skupine Renova, ki sta ga pozneje izvozili družbi Molinos Agro in Viterra Argentina, kljub temu, da ni bilo letnega podaljšanja ugodnosti, še vedno upravičen do oprostitve upravne takse in davka na nepremičnine), pa tudi davčne oprostitve v skladu z Zakonom province Santa Fe št. 8478 (in vzorčenemu proizvajalcu izvozniku iz skupine Renova je bila kmalu po obdobju preiskave v zvezi s pregledom odobrena nova oprostitev). |
|
(330) |
Sheme subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ugotovljene v sedanji preiskavi, zagotavljajo ponavljajoče se ugodnosti in nič ne kaže na to, da bi kakršne koli spremembe shem v prihodnosti – ki so na tej stopnji še vedno le morebitne – lahko preprečile ponovitev ugodnosti, ki izhajajo iz teh shem. Prav tako nič ne kaže na to, da bodo sheme v bližnji prihodnosti postopoma popolnoma ukinjene ali da bodo vzorčeni proizvajalci izvozniki prenehali prejemati ugodnosti v okviru teh shem. |
|
(331) |
Zbornica CARBIO je po dokončnem razkritju trdila, da je samo ena od shem subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ugotovljena v sedanji preiskavi, zagotavljala ponavljajoče se ugodnosti, tj. zagotavljanje soje za plačilo, nižje od primernega. |
|
(332) |
Komisija se s tem ni strinjala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 329, Komisija sicer ni mogla izračunati ugodnosti za obdobje preiskave v zvezi s pregledom v povezavi z davčnimi oprostitvami v provinci Santa Fe, vendar ni sporno, da je bila ugodnost prejeta po obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 329, v vsakem primeru nič ne kaže na to, da bodo davčne oprostitve v provinci Santa Fe v bližnji prihodnosti postopno odpravljene. Zato se lahko za namene verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja tudi za to shemo šteje, da zagotavlja ponavljajoče se ugodnosti. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(333) |
Zbornica CARBIO je poročala tudi, da je bila po obdobju preiskave v zvezi s pregledom januarja 2025 z Odlokom št. 38/2025 stopnja izvoznega davka na sojo znižana s 33 % na 26 % (132). Kakršen koli vpliv na pridelovalce soje bi se zato zmanjšal. Poleg tega bi bil po navedbah zbornice CARBIO od januarja 2025 izvozni davek na sojo tako višji od izvoznega davka na biodizel (29 %), Komisija pa bi morala ponovno preučiti navedbo iz uvodne izjave 115, v skladu s katero se za surovine uvedejo višje stopnje, za končne izdelke pa nižje stopnje, kar bi domačim industrijam na koncu proizvodne verige zagotovilo cenovno prednost. |
|
(334) |
Komisija je izpostavila, da je ta nadaljnja prilagoditev izvoznega davka na sojo potrdila, da ima argentinska vlada pravico redno prilagajati sistem izvoznih davkov. Komisija je zato sklenila, da ta prilagoditev ni odpravila zadevnih subvencijskih ukrepov in da se bo ugodnost zagotavljala tudi po obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je bila z Odlokom št. 38/2025 spremenjena tudi stopnja izvoznega davka na biodizel, in sicer z 29 % na 23 % (133), s čimer se ohrani navedba iz uvodne izjave 115. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(335) |
Zbornica CARBIO je dodala, da bi moralo znižanje stopnje izvoznega davka na sojo skupaj z dejstvi, da je stopnja subvencije pokazala zmanjšanje subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo in da je Komisija v uvodni izjavi 328 ugotovila, da je bil program nadomestil za male in srednje pridelovalce soje in koruze ustavljen, privesti do sklepa, da ni verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja. |
|
(336) |
Komisija je sklenila, da se subvencioniranje nadaljuje, in dejavniki, ki jih je navedla zbornica CARBIO, tega sklepa niso ovrgli, saj drugi ukrepi iz uvodnih izjav 101 do 150, ki skupaj pomenijo zagotavljanje soje za plačilo, nižje od primernega, niso bili ukinjeni. Zato se bo ugodnost po obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej dodeljevala. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena. |
3.7.2. Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Argentini
|
(337) |
Komisija je preučila, ali bi se subvencionirani uvoz iz Argentine v Unijo v primeru izteka ukrepov izvajal v znatnem obsegu, skupaj z njimi pa tudi veljavno zavezo, v skladu s katero so se proizvajalci izvozniki zavezali, da bodo v Unijo izvažali po minimalni uvozni ceni. |
|
(338) |
Na podlagi javno dostopnih informacij, ki jih je sporočila argentinska vlada, je proizvodna zmogljivost v Argentini od leta 2020 ostala stabilna in je znašala 3 920 550 ton (134). Kot je že navedeno v uvodni izjavi 47, je zmogljivost ostala stabilna tudi kljub suši, ki jo je Argentina utrpela v obdobju 2022–2023, kar potrjuje začasno naravo tega pojava. |
|
(339) |
V primerjavi z dejansko proizvodnjo je to pomenilo neizkoriščeno zmogljivost v višini več kot 2 milijona ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in v celotnem obravnavanem obdobju. Preglednica 3 Neizkoriščena zmogljivost v Argentini (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||
|
(340) |
Iz navedenega sledi, da je imela Argentina v obdobju preiskave v zvezi s pregledom le 30-odstotno stopnjo izkoriščenosti in je ohranila znatne neizkoriščene zmogljivosti, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašale 15 % potrošnje Unije, kot je navedeno v preglednici 4. Kot so pokazali podatki o izvozu v preglednici 2, domači trg ne more absorbirati znatne neizkoriščene zmogljivosti, ki je zato v veliki meri na voljo za izvoz. Iz tega sledi, da se lahko v primeru izteka ukrepov in z njimi veljavne zaveze nadaljuje znaten obseg uvoza v Unijo, zlasti ob upoštevanju privlačnosti trga Unije, kot je navedeno v naslednjih uvodnih izjavah. |
3.7.3. Privlačnost trga Unije
|
(341) |
Komisija je preučila, ali je verjetno, da bi argentinski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali svoj izvoz na trg Unije po subvencioniranih cenah. Komisija je najprej analizirala povprečno raven cen argentinskega izvoza na trge tretjih držav in jo primerjala s povprečno ravnjo cen argentinskega izvoza na trg Unije, da bi določila potencialno izvozno ceno biodizla brez izravnalnih ukrepov. |
|
(342) |
Da bi Komisija primerjala cene izvoza v Unijo s cenami izvoza v tretje države na isti ravni, je preučila raven cen za Unijo in raven cen za tretje države, ki sta javno dostopni v argentinski izvozni statistiki (135), obe na ravni FOB. |
|
(343) |
Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvozna cena na enoto biodizla za Unijo za 25 % višja od izvozne cene na enoto za tretje države (Kanado in Kitajsko), zaradi česar je trg Unije donosnejši (in zato privlačnejši) za argentinske proizvajalce izvoznike. Ob upoštevanju, da na analizirano izvozno ceno za Unijo vpliva minimalna uvozna cena v skladu z zavezo, raven cen za tretje države kaže potencialno raven subvencioniranih cen za Unijo brez ukrepov in zaveze. |
|
(344) |
Preverjanje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je Komisiji omogočilo, da je razumela učinke minimalne uvozne cene, določene v skladu z zavezo. Preverjanje je pokazalo, da če so cene v Uniji nižje od minimalne uvozne cene ali če ne omogočajo zadostnega dobička poleg minimalne uvozne cene, argentinski proizvajalci izvozniki raje izvažajo sojino olje ali druge vmesne izdelke kot nevtralizirano olje (proizvedeno na isti proizvodni liniji kot biodizel, vendar en korak naprej v proizvodni verigi), za katere ne veljajo izravnalne dajatve Unije in imajo nižje proizvodne stroške v primerjavi z biodizlom. Pri taki poslovni odločitvi niso potrebni dolgi časovni okviri prilagajanja, saj sta zagon in zaustavitev obratov za proizvodnjo biodizla izjemno enostavna. Zato minimalna uvozna cena v skladu z zavezo preprečuje izvoz pod minimalno uvozno ceno, do katerega bi brez ukrepov in zaveze verjetno prišlo. |
|
(345) |
Komisija je analizirala, ali je Unija predstavljala privlačen trg za argentinske izvoznike biodizla. |
|
(346) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvažali biodizel samo v Unijo. Poleg tega je bila na podlagi javno dostopnih informacij, ki jih je sporočila argentinska vlada, Unija v obdobju preiskave v zvezi s pregledom glavni namembni kraj za izvoz argentinskega biodizla, kar je veljalo vsaj od leta 2020 (136). Javno dostopne informacije so potrdile, da „Evropska unija ostaja glavni in praktično izključni trg za argentinski biodizel“ (137). |
|
(347) |
Poleg tega se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 243, z domačo obveznostjo za biodizel v višini 7,5 %, ki je veljala večino obdobja preiskave v zvezi s pregledom in je ostala nespremenjena tudi po tem obdobju, zmanjšala količina biodizla, porabljenega na domačem trgu Argentine, v primerjavi s prejšnjo obveznostjo v višini 10 % v skladu z zakonom o biogorivih iz leta 2006 in začasno obveznostjo v višini 12,5 %. Posledica tega je, da se zaradi nizke domače obveznosti za biodizel več proizvodnje usmeri v izvoz, zlasti v Unijo. |
|
(348) |
Na splošno je industrija biodizla v Argentini večinoma izvozno usmerjena, pri čemer se le manjše družbe ukvarjajo z oskrbo domačega trga. Nasprotno pa so večje izvozne družbe vzdolž reke Paraná na strateški lokaciji za izvoz, ki omogoča neposredno pošiljanje v Unijo in druge izvozne namembne kraje. |
3.7.4. Možna absorpcijska zmogljivost trgov tretjih držav
|
(349) |
Nazadnje je Komisija analizirala, ali imajo trgi tretjih držav zmogljivost za absorpcijo dela argentinske proizvodnje biodizla. |
|
(350) |
Peru in ZDA, ki sta bila nekoč tradicionalni namembni državi za izvoz argentinskega biodizla, sta leta 2016 oziroma leta 2017 uvedla previsoke protidampinške in izravnalne dajatve na argentinski biodizel (138). |
|
(351) |
Kot je razvidno iz preglednice 2, se je izvoz iz Argentine v tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal. Na podlagi argentinskih javno dostopnih statističnih podatkov (139) je bilo to povečanje predvsem posledica večjega obsega izvoza v Kanado. Vendar je ta izvoz v tretje države na splošno predstavljal le del celotnega obsega izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. le 3,6 %, preostali delež pa je bil v celoti usmerjen v Unijo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila edina druga namembna država za izvoz Kitajska, v katero je bila iz Argentine uvožena nepomembna količina 21 ton. Vendar ima Kitajska lastno proizvodnjo biodizla in ne bo mogla absorbirati povečanega obsega izvoza. Zato je Komisija sklenila, da tretje države verjetno ne bodo imele zmogljivosti za absorpcijo argentinskega izvoza biodizla. |
3.7.5. Sklep o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja
|
(352) |
Glede na navedeno in v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe je Komisija ugotovila, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja. |
|
(353) |
Preiskava je pokazala, da je uvoz iz Argentine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej vstopal na trg Unije po subvencioniranih cenah. |
|
(354) |
Poleg tega je Komisija v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovila, da je bila presežna neizkoriščena zmogljivost v Argentini znatna. Privlačnost trga Unije v smislu velikosti in prodajnih cen je tudi pokazala, da bi bil argentinski izvoz v primeru izteka izravnalnih ukrepov verjetno usmerjen na trg Unije. |
|
(355) |
Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je verjetno, da bodo argentinski proizvajalci izvozniki v primeru izteka izravnalnih ukrepov in s tem tudi veljavne zaveze povečali svoj izvoz biodizla na trg Unije po subvencioniranih cenah. |
4. ŠKODA
4.1. Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(356) |
Podobni izdelek je proizvajalo 43 proizvajalcev v Uniji, ki so bili člani odbora EBB, in približno 20 drugih proizvajalcev Unije, ki niso bili člani odbora EBB. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe. |
|
(357) |
Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 14 925 455 ton. Komisija je to količino določila na podlagi posodobljenega izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je odbor EBB predložil po preveritvenem obisku. Podatki odbora EBB o proizvodnji biodizla v Uniji so temeljili na zunanjem ponudniku tržnih informacij, imenovanem Stratas. |
|
(358) |
Poleg navedb v uvodni izjavi 16 so glede na revidirane podatke o proizvodnji Unije med preiskavo štirje vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali približno 12 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
4.2. Potrošnja Unije
|
(359) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije v Uniji, ki ga je sporočil odbor EBB in kot je bil preverjen v njegovih prostorih, ter na podlagi podatkov o uvozu iz zbirke Comext. |
|
(360) |
Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način: Preglednica 4 Potrošnja Unije (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(361) |
Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju razvijala pozitivno v skladu z vse večjimi pooblastili za uporabo biodizla in njegovo mešanje v Uniji. |
4.3. Uvoz iz zadevne države
4.3.1. Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države
|
(362) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi statističnih podatkov o uvozu iz podatkovnih zbirk Comext in GTA. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje biodizla v Uniji iz preglednice 4, podatkov o prodaji proizvajalcev Unije, kot jih je predložil vložnik, ter iz podatkovnih zbirk Comext in GTA. |
|
(363) |
Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 5 Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(364) |
Uvoz iz Argentine je nihal, vendar se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal (za skupno 44 %). Njegov tržni delež se je zmanjšal s 5,1 % leta 2020 na 2,6 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Opozoriti je treba, da je zaveza iz uvodne izjave 2 ostala veljavna v celotnem obravnavanem obdobju. |
4.3.2. Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(365) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkovne zbirke Comext. |
|
(366) |
Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 6 Uvozne cene (EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||
|
(367) |
Cena uvoza iz Argentine se je v obravnavanem obdobju znatno zvišala (za skupno 95 %). Zvišanje cen bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju zaveze iz uvodne izjave 2, ki je ostala veljavna v celotnem obravnavanem obdobju. |
|
(368) |
Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo določeno na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov. |
|
(369) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:
|
|
(370) |
Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Primerjava, izražena kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je pokazala, da argentinske cene niso nelojalno nižale prodajnih cen industrije Unije. To, da ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen, bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju cenovnih zavez, ki so jih argentinski izvozniki ponudili leta 2019. |
4.4. Uvoz iz tretjih držav, razen Argentine
|
(371) |
Biodizel se je iz tretjih držav, razen Argentine, uvažal predvsem iz Kitajske, Združenega kraljestva in Singapurja. |
|
(372) |
Obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene uvoza biodizla iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način: Preglednica 7 Uvoz iz tretjih držav
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(373) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila povprečna uvozna cena iz drugih tretjih držav na splošno višja od uvozne cene iz Argentine. Vendar cene uvoza niso neposredno primerljive zaradi razlik v trgovinskih tokovih in/ali uporabljenih surovinah. Smiselna primerjava cen, količin in tržnih deležev biodizla različnega porekla je namreč mogoča le ob priznavanju zadevnega nabora izdelkov. V zvezi s tem je bil kitajski biodizel izdelan iz surovin, ki bi na trgu Unije dosegle višjo ceno zaradi premije za dvojno štetje na podlagi direktiv o energiji iz obnovljivih virov, medtem ko so velik delež uvoza iz tretjih držav, razen Kitajske, predstavljali izdelki iz kmetijskih rastlin, kot je med drugim potrjeno v statističnem poročilu EBB za leto 2023 (142), poročilih GAIN o Kitajski (143) in Evropski uniji (144), tržnih informacijah (145) ter vrsti preiskav trgovinske zaščite, ki jih je opravila Komisija (146). |
|
(374) |
V zvezi z uvozom iz Singapurja cene takega uvoza ne bi odražale dejanskih tržnih razmer. Pri uvozu v Unijo s poreklom iz Združenega kraljestva (147) je šlo večinoma za blago, s katerim se trguje (148) ,, po možnosti vključno z izravnavo položaja pri čezmejnih proizvajalcih iz Združenega kraljestva (149)/EU po transfernih cenah, ki jih Komisija ni mogla podrobneje izslediti. Poleg tega obstajajo znaki neobičajnih trgovinskih praks v sektorju v Združenem kraljestvu v obravnavanem obdobju (150). Tretjič, ustrezni organi Združenega kraljestva naftnim družbam izdajajo dovoljenja za aktivno oplemenitenje za uvoz biodizla, kar je olajšalo trgovanje z biodizlom, ki nima porekla iz Združenega kraljestva, v Unijo prek Združenega kraljestva, zaradi česar so statistični podatki zabrisani. Te prakse so se končale šele pred kratkim (151) , (152). |
4.5. Gospodarski položaj industrije Unije
4.5.1. Splošne opombe
|
(375) |
Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(376) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje. |
|
(377) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je predložil vložnik. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
|
(378) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega subvencioniranja. |
|
(379) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.5.2. Makroekonomski kazalniki
4.5.2.1.
|
(380) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 8 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(381) |
Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na razmeroma podobnih ravneh kot leta 2020. Vendar se je obseg proizvodnje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2022 znatno zmanjšal. |
4.5.2.2.
|
(382) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 9 Obseg prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(383) |
V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za skoraj 10 odstotnih točk in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 64,7-odstotni tržni delež. Obseg prodaje industrije Unije in ustrezni tržni delež sta se leta 2021 začela zmanjševati. |
4.5.2.3.
|
(384) |
Industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti proizvodnje kljub pozitivnemu razvoju potrošnje biodizla v tem obdobju. Pravzaprav sta se obseg prodaje in tržni delež industrije Unije v referenčnem obdobju zmanjšala. |
4.5.2.4.
|
(385) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 10 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(386) |
Komisija je ugotovila, da vsi proizvajalci Unije o podatkih o zaposlenosti odboru EBB niso poročali z enakim pristopom in da so bile za družbe, ki niso poročale, potrebne nekatere ocene, kar je povzročilo nekatere pomanjkljivosti v podatkih o zaposlovanju, ki so na voljo Komisiji. V vsakem primeru se je zgoraj navedeno ocenjeno število zaposlenih štelo za razumno točno in ustrezno za namene te preiskave, saj je Komisija med preveritvenimi obiski pri vzorčenih proizvajalcih Unije in vložniku sama navzkrižno preverila znaten del podatkov. |
4.5.2.5.
|
(387) |
Stopnje subvencioniranja vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov so bile višje od stopnje de minimis. Vendar je bil vpliv višine dejanskih stopenj subvencioniranja na industrijo Unije omejen, saj so cene uvoza iz Argentine temeljile na zavezah. |
|
(388) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je bilo za izdelek v preiskavi že izvedenih več protidampinških in protisubvencijskih preiskav. |
|
(389) |
Veljavni protidampinški in protisubvencijski ukrepi proti ZDA (razširjeni na pošiljke iz Kanade, pri čemer veljajo nekatere izjeme (153)) so bili v obravnavanem obdobju obnovljeni. Nič ne kaže na to, da ti ukrepi niso bili učinkoviti. |
|
(390) |
Industrija Unije je leta 2020 jasno kazala znake okrevanja po zaključku prvotne preiskave in uvedbi dokončnih izravnalnih ukrepov proti uvozu biodizla s poreklom iz Indonezije leta 2019 (154). |
|
(391) |
Industrija Unije je začela okrevati od preteklega škodljivega subvencioniranja biodizla iz Argentine in Indonezije, ko je na trg Unije prišel vse večji obseg uvoza biodizla iz Kitajske po nizkih cenah. Kitajski dampinški uvoz je v obravnavanem obdobju vplival na obseg in cene, vključno z oviranjem dviga cen na trgu Unije, ter jasno negativno vplival na finančni položaj industrije Unije. |
|
(392) |
Industrija Unije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo zaradi uvoza kitajskega biodizla. Protidampinški ukrepi proti Kitajski, ki zajemajo isto obravnavano obdobje kot sedanji pregled, so bili začasno uvedeni avgusta 2024 in nato potrjeni februarja 2025 (155). |
4.5.3. Mikroekonomski kazalniki
4.5.3.1.
|
(393) |
Povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 11 Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški na enoto
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(394) |
V obdobju 2020–2022 so prodajne cene sledile trendom stroškov, oboje pa se je do leta 2022 zvišalo za 90 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom industrija Unije ni mogla upoštevati zvišanja stroškov v svojih prodajnih cenah in je bila prisiljena prodajati po cenah, skoraj enakih stroškom. |
|
(395) |
Ob koncu obravnavanega obdobja se je razlika med stroški proizvodnje na enoto in prodajno ceno na enoto zmanjšala in postala komaj 2 EUR. |
4.5.3.2.
|
(396) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 12 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(397) |
Stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju v povprečju povečali za 15 %. Ker stroški dela predstavljajo manj kot 3 % stroškov proizvodnje biodizla, ima povečanje stroškov dela, ki po podatkih Eurostata (156) ni v nasprotju s povprečnim skupnim 12-odstotnim povečanjem stroškov dela v Uniji v obdobju 2020–2023, zanemarljiv vpliv na stanje industrije Unije. |
4.5.3.3.
|
(398) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 13 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(399) |
Komisija je predhodno navedla, da je raven zalog manj pomemben kazalnik za to vrsto industrije (157). Potrdila je, da si je industrija Unije prizadevala ohraniti nizke zaloge, vendar to glede na razmere na trgu ni bilo vedno mogoče. Ker se izdelek, ki se pregleduje, prodaja v razsutem stanju, lahko že ena dobava vključuje veliko količino z več kot 10 000 tonami in lahko pomembno vpliva na raven zalog, odvisno od natančnega datuma transakcije. |
4.5.3.4.
|
(400) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 14 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(401) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju na zelo nizki ravni in se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala na prag dobička. |
|
(402) |
Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšal in je bil od leta 2021 naprej zelo negativen. |
|
(403) |
Naložbe v vzorčenih družbah so v obravnavanem obdobju nihale. Na splošno so naložbe odobrene več let pred njihovo izvedbo. Naložbe v zadnjem delu obravnavanega obdobja so bile že dolgo predvideni projekti in so se nanašale le na dve družbi. |
|
(404) |
Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V skladu z dobičkonosnostjo se je razvijala negativno in je bila v celotnem obravnavanem obdobju zelo nizka, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je znašala le 1,3 %, zlasti zaradi zelo nizke stopnje dobičkonosnosti. |
|
(405) |
Kar zadeva zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala, jo je od leta 2021 oviral zelo negativen denarni tok. |
4.6. Sklep o škodi
|
(406) |
Navedena ocena makro- in mikroekonomskih kazalnikov je pokazala, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo, saj je izgubila znaten tržni delež, zvišanje prodajnih cen pa ni bilo zadostno za prenos velikega povečanja stroškov proizvodnje, kar je povzročilo zmanjšanje njene dobičkonosnosti, to pa je negativno vplivalo na donosnost naložb in denarni tok. Dejstvo, da se nekaj kazalnikov (proizvodna zmogljivost, število zaposlenih) ni poslabšalo, ne vpliva na ugotovitev o škodi. |
|
(407) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe. |
5. VZROČNA ZVEZA
5.1. Učinki subvencioniranega uvoza
|
(408) |
V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz Argentine zmanjšal za 44 %, kot je prikazano v preglednici 5, medtem ko se je potrošnja povečala za približno 9 % (kot je prikazano v preglednici 4). To je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža uvoza iz Argentine za 2,4 odstotne točke, in sicer s 5,1 % na 2,7 % v času, ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za več kot 9 odstotnih točk in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 64,7 %. |
|
(409) |
Cene vzorčenih argentinskih izvoznikov, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 68 % argentinskega uvoza biodizla v Unijo, niso nelojalno nižale prodajnih cen Unije. Glede na to, da so bile cene argentinskega uvoza iz preglednice 6 za obdobje preiskave v zvezi s pregledom višje od cen vzorčenih argentinskih izvoznikov, je Komisija sklenila, da cene argentinskega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno niso nelojalno nižale prodajnih cen industrije Unije. |
|
(410) |
Zbornica CARBIO je trdila, da uvoz argentinskega biodizla ni povzročil škode, ki so jo morda utrpeli proizvajalci Unije. |
|
(411) |
Na podlagi preiskave ni bilo mogoče sklepati, da je subvencionirani uvoz iz Argentine prispeval k znatni škodi, ki so jo proizvajalci biodizla v Uniji utrpeli v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
5.2. Sklep o vzročni zvezi
|
(412) |
Zgornja analiza ne kaže splošnega povečanja obsega in tržnega deleža uvoza s poreklom iz Argentine v obravnavanem obdobju. Veljavne zaveze so pomenile, da so bile cene subvencioniranega argentinskega uvoza dovolj visoke in industriji Unije niso mogle preprečiti doseganja trajnostnih cen in razumnih stopenj dobička. |
|
(413) |
Industrija Unije je izgubila znaten tržni delež v korist dampinškega biodizla iz odpadkov iz Kitajske. Komisija ni mogla ugotoviti škode zaradi cen, ki jo je povzročil uvoz iz Argentine. |
|
(414) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da glede na raven cen subvencionirani uvoz iz zadevne države ni mogel povzročiti znatne škode industriji Unije, ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
6. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE ZARADI UVOZA IZ ARGENTINE
|
(415) |
Komisija je v uvodni izjavi 407 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. V zgornjem oddelku je tudi ugotovila, da škode industriji Unije, ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ni mogel povzročiti subvencionirani uvoz iz Argentine, predvsem zaradi ravni cen, na katero vpliva obstoj zaveze. Znatno škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je povzročil dampinški uvoz biodizla iz Kitajske (158). Komisija je menila, da brez zavez vpliv višine dejanskih stopenj subvencioniranja na industrijo Unije glede na obseg uvoza iz Argentine v obravnavanem obdobju in naravo izdelka, ki je primarni izdelek, ne bi bil zanemarljiv. Komisija je zato v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe ocenila, ali bi obstajala verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil subvencionirani uvoz iz Argentine, če bi se veljavni ukrepi iztekli. |
|
(416) |
V zvezi s tem je Komisija preučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v Argentini, razmerje med cenami v zadevni državi, izvozne cene za Unijo in izvozne cene za druge tretje države, verjetne ravni cen uvoza iz Argentine brez izravnalnih ukrepov, privlačnost trga Unije ter vpliv morebitnega obsega uvoza in verjetnih ravni uvoznih cen na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov. |
|
(417) |
Kot je prikazano v preglednici 3 in poročilih GAIN (159) ter kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 340, imajo proizvajalci izvozniki v zadevni državi znatno neizkoriščeno zmogljivost in s tem zmožnost znatnega povečanja proizvodnje biodizla, če bi bile razmere na trgu ugodne. Zbornica CARBIO je v svojih pripombah po začetku postopka temu nasprotovala z utemeljitvijo, da v bližnji prihodnosti ne bo naložb, da sta se proizvodnja in proizvodna zmogljivost biodizla v Argentini zmanjšali ter da se bo ta trend v prihodnosti nadaljeval zaradi učinkov globalnega segrevanja v Argentini. Ne glede na izzive, s katerimi se sooča kmetijstvo zaradi globalnega segrevanja, ostaja nesporno, da je proizvodna zmogljivost v Argentini leta 2024 znašala več kot petkratnik domače potrošnje (160) in približno 25 % potrošnje biodizla v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (161). Trditve zbornice CARBIO so bile zato zavrnjene. |
|
(418) |
Zbornica CARBIO je v pripombah z dne 15. marca 2024 trdila, da brez ukrepov ni verjetnosti ponovitve povečanja uvoza argentinskega biodizla zaradi izgube privlačnosti trga Unije po nekaterih zakonodajnih pobudah (od tega, da so nekatere države članice postopno opustile uporabo sojinega olja v Uniji, do tega, da Unija s pobudami EU za dobavno verigo brez krčenja gozdov daje prednost biodizlu iz odpadkov), novih obveznosti mešanja v Argentini in možnosti, da Argentina prodaja biodizel na novih trgih, in sicer v Braziliji (162). |
|
(419) |
Komisija je ugotovila, da izjave zbornice CARBIO niso podprte z dejstvi. V zvezi z domnevno malo verjetno ponovitvijo povečanja uvoza argentinskega biodizla v Unijo je Komisija ugotovila, da je Unija največja potrošnica biodizla na svetu, saj je leta 2023 predstavljala približno 23 % svetovne potrošnje (163). Kljub umetno visokim cenam na argentinskem domačem trgu iz uvodne izjave 239 in novim obveznostim mešanja goriv v Argentini je bila domača potrošnja biodizla v zadevni državi zelo nizka in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala 0,9 % argentinske proizvodnje biodizla. Izvoz biodizla je bil glavni steber argentinske industrije biodizla in čeprav se je izvoz razlikoval glede na tržne razmere, je Unija vsako leto ostala daleč najpomembnejši izvozni trg za argentinski biodizel, kot je razvidno iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložila argentinska vlada (164). Čeprav je izvoz pomemben za argentinsko industrijo, se je Argentina spopadala z vse večjimi težavami pri prodaji v tujino. Kot je navedeno v uvodni izjavi 350, so perujski organi in organi ZDA uvedli visoke protisubvencijske in protidampinške ukrepe za argentinski biodizel, s katerimi se je zmanjšal njihov uvoz iz Argentine (165). Glede na argentinske statistične podatke je bil leta 2024 izvoz biodizla iz Argentine v druge namembne kraje razen Unije v bistvu omejen na Kanado, kot je navedeno v uvodni izjavi 351. Izvoz v Kanado je predstavljal manj kot 10 % argentinskega izvoza in je potekal po manj privlačnih cenah v primerjavi z izvoznimi cenami v Unijo. Argentinski proizvajalci niso imeli večjih možnosti za izvoz na druge trge (166). Ne glede na zakonodajne spremembe, ki naj bi vplivaje na privlačnost trga biodizla v Uniji, se je Unija zavezala, da bo spodbujala alternative tradicionalnemu fosilnemu dizelskemu gorivu, vključno s konvencionalnim biodizlom, kot potrjuje revidirana direktiva o energiji iz obnovljivih virov (167). Če povzamemo, trg Unije je bil in je privlačen v smislu velikosti, cene in dostopnosti, zato obstaja velika verjetnost, da bi iztek veljavnih izravnalnih ukrepov povzročil znatno povečanje subvencioniranega uvoza iz zadevne države. |
|
(420) |
Poleg tega je obseg uvoza iz zadevne države v obravnavanem obdobju ostal znaten, kot je prikazano v preglednici 5. V Argentini je 32 obratov za proizvodnjo biodizla, ki kot surovino uporabljajo rastlinsko olje iz drobljenja soje (168), tj. surovine, za katero se tako kot za večino proizvodnje Unije ne uporablja premija za dvojno štetje v skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov, zaradi česar so cene na trgu nižje od cen biodizla, pridobljenega iz surovin, navedenih v Prilogi IX k direktivi o energiji iz obnovljivih virov. Biodizel je primarni izdelek, zato je konkurenca med argentinskim biodizlom in biodizlom, proizvedenim v Uniji, na trgu odvisna od cen. |
|
(421) |
Zbornica CARBIO je po razkritju opozorila, da se brez ukrepov za argentinski uvoz po vsej verjetnosti znatna škoda industriji Unije ne bi ponovila, ker: (1) se je uvoz biodizla s poreklom iz Argentine v zadnjih nekaj letih znatno zmanjšal, Komisija pa pri oceni razpoložljivih neizkoriščenih zmogljivosti v Argentini ni upoštevala svojega sklepa, da je proizvajalcem biodizla, ki izpolnjujejo argentinsko domačo obveznost, zakonsko preprečen izvoz, (2) ni nelojalnega nižanja prodajnih cen in se z zavezo izravnajo vsi učinki kakršnega koli domnevnega subvencioniranja ter (3) se vzrok za kakršno koli škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, pripisuje dampinškemu kitajskemu uvozu biodizla, kar je potrdila tudi Komisija. |
|
(422) |
Komisija se ni strinjala z zgornjimi izjavami zbornice CARBIO. V zvezi s prvo točko je treba opozoriti, da je zbornica CARBIO priznala obstoj razpoložljivih neizkoriščenih zmogljivosti, ki bi se lahko izvažale v Unijo (čeprav v manjšem obsegu, kot je ugotovila Komisija). Poleg tega je bilo v preiskavi v uvodni izjavi 40 ugotovljeno, da je proizvajalec biodizla iz skupine vzorčenega proizvajalca izvoznika proizvajal biodizel, ki se je pozneje prodajal na domačem in tudi izvoznem trgu. Za takega proizvajalca biodizla je dodelitev kvote v okviru obveznosti za biodizel pomenila manjšo zmogljivost, namenjeno izvozu. Zato zmogljivost za domači trg in zmogljivost za izvozni trg medsebojno delujeta. V zvezi z drugo točko je Komisija ugotovila, da veljavna zaveza brez veljavnih ukrepov ne bi izravnala nobenih učinkov domnevnega subvencioniranja, če bi bila zaveza povezana z obstojem samih izravnalnih ukrepov. Z drugimi besedami, brez ukrepov in zaveze bi se nelojalno nižanje prodajnih cen verjetno ponovilo. Glede tretje točke je bilo v preiskavi v zvezi s pregledom sicer ugotovljeno, da škode, ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ni povzročil uvoz iz Argentine, vendar je bilo ugotovljeno tudi, da bi ponovni pojav argentinskega uvoza po nepoštenih cenah, če se ukrepi ne ohranijo, povzročil škodo in zaustavil okrevanje industrije Unije po škodi, ki se pričakuje zaradi nedavne uvedbe protidampinških dajatev na dampinški kitajski uvoz. |
|
(423) |
Glede na ugotovitve, povzete v tem oddelku, se torej pričakuje, da bi bili argentinski izvozniki v primeru izteka ukrepov spodbujeni k izvozu v Unijo po cenah, ki bi nelojalno nižale prodajne cene proizvajalcev Unije na podobnih ravneh, kot so bile ugotovljene v prvotni preiskavi. To bi povzročilo cenovni pritisk na industrijo Unije, ki bi nato izgubila obseg prodaje in/ali bi morala znižati svoje ravni cen, kar bi posledično vplivalo na dobičkonosnost. |
|
(424) |
Na tej podlagi se sklene, da bi se brez ukrepov subvencionirani uvoz iz Argentine najverjetneje močno povečal, znatna škoda, ki bi jo povzročil, pa bi se verjetno ponovila. |
7. INTERES UNIJE
|
(425) |
Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev in uporabnikov. |
7.1. Interes industrije Unije
|
(426) |
Industrijo Unije sestavlja več kot 60 proizvajalcev iz vse Unije, ki neposredno zaposlujejo skoraj 6 000 ljudi. Preiskavi ni nasprotoval noben proizvajalec. |
|
(427) |
Komisija je ugotovila, da bi industrija Unije, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom poslovala na pragu dobička, brez podaljšanja ukrepov zaradi povečanja količine poceni biodizla, ki bi dodatno ogrozil uspešnost poslovanja industrije Unije, začela ustvarjati izgubo in se soočala z insolventnostjo. |
|
(428) |
Nadaljevanje obstoječih ukrepov bi industriji Unije omogočilo, da nadaljuje proces okrevanja in sčasoma doseže trajnostne ravni dobičkonosnosti. |
|
(429) |
Komisija je zato sklenila, da bi bilo podaljšanje ukrepov v interesu industrije Unije. |
7.2. Interes nepovezanih uvoznikov, trgovcev in distributerjev
|
(430) |
En trgovec, dejaven v Uniji, se je v postopku registriral kot zainteresirana stran, vendar ni predložil pripomb. |
|
(431) |
Družbe, vključene v proizvodnjo in distribucijo fosilnega dizelskega goriva, ki so vključene tudi v obvezno mešanje fosilnega dizelskega goriva z biodizlom, so bile pozvane, naj ob začetku preiskave izpolnijo vprašalnike. Edina družba, ki je izpolnila vprašalnik, je trdila, da nima dovolj znanja, da bi izrazila svoje stališče o morebitnem podaljšanju ukrepov. Za to družbo je bil biodizel zelo majhen del celotne poslovne dejavnosti. Glede na to, stališče strani in dejstvo, da stran ni predložila večine informacij z zahtevano ravnjo podrobnosti, tj. omejeno na tiste dejavnosti, ki vključujejo (argentinski) biodizel, je Komisija sklenila, da nič ne kaže na to, da bi ohranitev ukrepov nanjo znatno vplivala. |
|
(432) |
Zbornica CARBIO je trdila, da bo zaradi nedavne uvedbe protidampinških dajatev na uvoz biodizla iz Kitajske Kitajska izločena kot vir dobave, zato bo trg Unije v prihodnjih letih potreboval povečan uvoz biodizla. Vendar so protidampinški ukrepi za kitajski uvoz na zmerni ravni in znašajo od 10 % do 35,6 % ter jih ni mogoče šteti za previsoke. Poleg tega so na voljo alternativni viri oskrbe brez ukrepov trgovinske zaščite. To dokazuje znaten tržni delež uvoza iz več drugih tretjih držav (glej preglednico 7). Komisija je menila, da bi nadaljevanje obstoječih ukrepov industriji Unije omogočilo nadaljevanje procesa okrevanja in nadaljnjo oskrbo domačega trga. |
|
(433) |
Komisija je zato sklenila, da podaljšanje ukrepov ne bi bistveno škodovalo interesom uvoznikov, trgovcev in distributerjev. Ti gospodarski subjekti so del dobavne verige in bodo stroške, ki izhajajo iz ukrepov, če bodo nastali v odsotnosti zavez, prenesli na uporabnike in potrošnike. |
7.3. Interes uporabnikov in potrošnikov
|
(434) |
Nič ne kaže na to, da bi obstoječi ukrepi negativno vplivali na uporabnike biodizla v Uniji. Ni dokazov, da bi kateri koli od obstoječih ukrepov negativno vplival na njihovo dobičkonosnost. |
|
(435) |
Opozoriti je namreč treba, da končne cene goriva temeljijo na ceni fosilne surove nafte (169) in da približno 40 % cene dizla na bencinskih črpalkah v EU predstavljajo davki (170), ki se lahko spreminjajo glede na različne interese ali potrebe. Poleg tega se lahko uporabljajo tudi spodbude za uporabo biodizla (171). Ob upoštevanju teh dejstev in majhnega deleža biodizla (običajno največ 10 %), ki se običajno meša s fosilnim dizlom, ni bilo dokazov, da bi bilo podaljšanje ukrepov očitno v nasprotju z interesi uporabnikov ali potrošnikov ali da bi odtehtalo pozitivne posledice ohranitve sedanjega stanja za industrijo Unije. |
7.4. Drugi dejavniki
|
(436) |
Poleg tega je Komisija menila, da se bodo z ohranitvijo obstoječih ukrepov okrepila prizadevanja za povečanje trajnostnosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v dobavni verigi ter da bo to pozitivno vplivalo na dobavno industrijo v Uniji, saj se bodo prihodki in izkoriščenost zmogljivosti povečali. |
7.5. Sklep o interesu Unije
|
(437) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da z vidika interesa Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih ukrepov v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine. |
8. IZRAVNALNI UKREPI
|
(438) |
Na podlagi sklepov Komisije o nadaljevanju subvencioniranja, verjetnosti ponovitve škode zaradi uvoza iz Argentine in interesu Unije bi bilo treba izravnalne ukrepe za biodizel iz Argentine ohraniti. |
|
(439) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih dajatev. Individualne dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati izravnalna dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Argentine“. |
|
(440) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje izravnalne dajatve za uvoz, to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 3 te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(441) |
Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 23(3) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
|
(442) |
V uvodni izjavi 2 je navedeno, da je Komisija z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/245 sprejela ponudbe zavez. Komisija je menila, da se z njimi odpravljajo škodljivi učinki subvencioniranega uvoza in v zadostni meri omejuje tveganje izogibanja. |
|
(443) |
Zbornica CARBIO in argentinska vlada sta trdili, da bi bilo treba v primeru podaljšanja veljavnih ukrepov ohraniti obstoječo zavezo. Zbornica CARBIO je menila, da je zaveza učinkovit mehanizem, ki deluje kot stabilizacijski dejavnik cen za uvozne cene biodizla v Unijo glede na visoke cene, po katerih se je trgovalo z argentinskim biodizlom, in negativno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v zahtevku (–2 %). Opozorila je, da so njeni člani disciplinirani in zavezani nadaljnjim prizadevanjem v okviru obnovljenega sporazuma. |
|
(444) |
Komisija je opozorila, da je namen sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov oceniti, ali je nadaljevanje izravnalnih ukrepov upravičeno. Kakršna koli ocena veljavne zaveze ne spada na področje uporabe sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov. |
|
(445) |
Po nameri Komisije, da za argentinsko vlado uporabi člen 28(1) osnovne uredbe, je odbor EBB namesto tega pozval k odpravi zavez, kar je utemeljil z nesodelovanjem argentinske vlade. Odbor EBB je opozoril zlasti na vlogo vlad v zavezi v skladu z osnovno uredbo. Poleg tega je EBB poudaril, da je bila ena od manjkajočih informacij iz uvodne izjave 71 v zvezi s cenami in cenovnimi politikami proizvajalcev soje in sojinega olja bistvena za določitev minimalne uvozne cene na podlagi zaveze. Odbor EBB je tudi navedel, da argentinska vlada ni predložila informacij o zelo likvidnem in preglednem trgu, kot je trg soje v Argentini, in da je družba Molinos Agro v izpolnjenem vprašalniku potrdila, da je trg soje tak. Nazadnje, zaradi nesodelovanja argentinske vlade bi bilo kršeno zaupanje, na katerem je temeljilo sprejetje zaveze. |
|
(446) |
Argentinska vlada in zbornica CARBIO sta trdili, da so se informacije o cenah, ki bi jih lahko predložili posamezni dobavitelji soje v okviru sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov, razlikovale od cene soje na argentinskem domačem trgu, ki je pomemben dejavnik za določitev minimalne uvozne cene. Argentinska vlada je tudi poudarila, da dejstvo, da v prvotni preiskavi niso bile predložene enake informacije, ni preprečilo sporazuma o zavezi. V skladu s tem sta argentinska vlada in zbornica CARBIO navedli, da nesodelovanje argentinske vlade ni pomenilo kršitve zaveze, tudi ob upoštevanju dejstva, da argentinska vlada ni bila stran v zavezi. Poleg tega je po navedbah argentinske vlade iz izpolnjenega vprašalnika družbe Molinos Agro razvidno, da vodenje registra pridelovalcev soje ni praktično uporabno, če je trg pregleden. Nazadnje je zbornica CARBIO trdila, da je nadaljevanje zaveze v interesu Unije. |
|
(447) |
Komisija je ugotovila, da kakršna koli ocena veljavne zaveze ne spada na področje uporabe sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov. Zato se ta trditev ni upoštevala. |
|
(448) |
Zbornica CARBIO je po dokončnem razkritju ponovila iste pripombe, kot so navedene v uvodni izjavi 443, ki jih je Komisija že obravnavala v uvodni izjavi 444. |
|
(449) |
Odbor EBB je po dokončnem razkritju ponovil, da bi morala Komisija oceniti učinek nesodelovanja argentinske vlade v tej preiskavi v zvezi z veljavno zavezo. Trdil je, da bi bilo to treba storiti v okviru sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov ali v okviru ločene ocene. Poleg tega je odbor EBB menil, da Komisija zaradi pomanjkanja točnih informacij o trgu soje v Argentini ne bi mogla določiti minimalne uvozne cene, saj se ta izračuna na podlagi mesečno navedenih cen sojinega olja, ki jih objavi argentinska vlada. Zato po mnenju odbora EBB zaveza ni bila utemeljena in jo je bilo treba začasno opustiti. |
|
(450) |
Komisija je ponovila, da kakršna koli ocena veljavne zaveze ne spada na področje uporabe sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov. Vendar to načeloma ne vpliva na začetek ocene, ali je prišlo do kršitve zaveze ali ne, ki je v vsakem primeru ločena od sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov. Zato se ta trditev v okviru te preiskave ni upoštevala. |
|
(451) |
Poleg tega je odbor EBB predložil več trditev v zvezi z odnosom med informacijami, ki jih argentinska vlada ni predložila, in določitvijo minimalne uvozne cene. |
|
(452) |
Komisija je ugotovila, da kakršna koli ocena veljavne zaveze ne spada na področje uporabe sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov. Zato se te trditve niso upoštevale. |
|
(453) |
Kadar Komisija v skladu s členom 13(9) osnovne uredbe zaradi kršitve umakne sprejetje zaveze in se pri tem sklicuje na konkretne transakcije ter ustrezne račune na podlagi zaveze razglasi za neveljavne, nastane v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet teh transakcij carinski dolg. |
|
(454) |
Stopnje dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Argentine, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Argentine“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja dajatve. |
|
(455) |
Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevo je treba nasloviti na Komisijo (172). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena. |
|
(456) |
Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Prejete so bile pripombe argentinske vlade, zbornice CARBIO in odbora EBB, ki so bile obravnavane v ustreznih oddelkih zgoraj. |
|
(457) |
Izvoznik ali proizvajalec, ki v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo, lahko od Komisije zahteva, naj zanj velja stopnja protisubvencijske dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan z družbo, ki je to počela in se zato zanjo uporabljajo protisubvencijske dajatve, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo. |
|
(458) |
V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 (173) Evropskega parlamenta in Sveta se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. |
|
(459) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, v čisti obliki ali mešanici, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznake TARIC 1516 20 98 21, 1516 20 98 29 in 1516 20 98 33), ex 1518 00 91 (oznake TARIC 1518 00 91 21, 1518 00 91 29 in 1518 00 91 33), ex 1518 00 95 (oznaka TARIC 1518 00 95 21), ex 1518 00 99 (oznake TARIC 1518 00 99 21, 1518 00 99 29 in 1518 00 91 33), ex 2710 19 42 (oznaki TARIC 2710 19 42 21 in 2710 19 42 29), ex 2710 19 44 (oznake TARIC 2710 19 44 21, 2710 19 44 29 in 2710 19 44 33), ex 2710 19 46 (oznake TARIC 2710 19 46 21, 2710 19 46 29 in 2710 19 46 33), ex 2710 19 47 (oznake TARIC 2710 19 47 21, 2710 19 47 29 in 2710 19 47 33), 2710 20 11 , 2710 20 16 , ex 3824 99 92 (oznake TARIC 3824 99 92 10, 3824 99 92 14 in 3824 99 92 17), 3826 00 10 in ex 3826 00 90 (174) (oznake TARIC 3826 00 90 11, 3826 00 90 19 in 3826 00 90 33), s poreklom iz Argentine.
2. Stopnje dokončne izravnalne dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:
|
Družba |
Izravnalna dajatev v %) |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Aceitera General Deheza S.A. |
33,4 |
C493 |
|
Bunge Argentina S.A. |
33,4 |
C494 |
|
LDC Argentina S.A. |
26,2 |
C495 |
|
Molinos Agro S.A. |
25,0 |
C496 |
|
Viterra Argentina S.A. |
25,0 |
C497 |
|
Vicentin S.A.I.C. |
25,0 |
C498 |
|
COFCO International Argentina S.A. |
28,2 |
C490 |
|
Cargill S.A.C.I. |
28,2 |
C491 |
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Argentine |
33,4 |
C999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (izdelka, ki se pregleduje), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevna država]. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
1. Uvoženo blago, ki je deklarirano za sprostitev v prosti promet, je oproščeno izravnalne dajatve, ki jo uvaja člen 1, če ga izdelajo, pošljejo in obračunajo družbe, od katerih je Komisija sprejela zaveze, če so njihova imena navedena v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/245, kakor je občasno spremenjen, in se ga uvozi v skladu z določbami istega Izvedbenega sklepa Komisije.
2. Uvoz iz odstavka 1 se oprosti izravnalne dajatve, če: (a) je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, določene v Prilogi 1 k tej uredbi; (b) se takemu uvozu priloži potrdilo o izvozni zavezi v skladu s Prilogo 2 k tej uredbi, ter (c) blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.
3. Carinski dolg nastane ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet: (a) kadar se v zvezi z uvozom iz odstavka 1 ugotovi, da niso izpolnjeni eden ali več pogojev iz tega odstavka in odstavka 2, ali (b) kadar Komisija umakne svoje sprejetje zaveze na podlagi člena 13(9) Uredbe (EU) 2016/1037 v uredbi ali sklepu, ki se nanaša na določene transakcije ter zadevne račune na podlagi zaveze razglasi za neveljavne.
Člen 3
Družbe, katerih zaveze Komisija sprejme in katerih imena so navedena v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/245, kakor je bil pozneje spremenjen, ter za katere veljajo nekateri pogoji iz navedenega sklepa, bodo prav tako izdale račun za transakcije, ki niso oproščene izravnalne dajatve. Ta račun je trgovinski račun, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge 3 k tej uredbi.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. maja 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 55, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1037/oj.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244 z dne 11. februarja 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine (UL L 40, 12.2.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/244/oj).
(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/245 z dne 11. februarja 2019 o sprejetju zavez, ponujenih po uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine (UL L 40, 12.2.2019, str. 71, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2019/245/oj).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/261 z dne 10. februarja 2025 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2025/261, 11.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/261/oj).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1266 z dne 29. julija 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 277, 2.8.2021, str. 34, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/1266/oj).
(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2092 z dne 28. novembra 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Indonezije (UL L 317, 9.12.2019, str. 42, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/2092/oj).
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1267 z dne 29. julija 2021 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 277, 2.8.2021, str. 62, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/1267/oj).
(8) Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protisubvencijskih ukrepov (UL C 183, 25.5.2023, str. 2).
(9) Izraz „argentinska vlada“ se v tej uredbi uporablja v širšem smislu, tako da vključuje vsa ministrstva, službe, agencije in uprave na centralni, regionalni ali lokalni ravni.
(10) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).
(11) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protisubvencijskih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz Argentine (UL C, C/2024/1355, 9.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1355/oj).
(12) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2714.
(13) Seznam iz obvestila o začetku je bil zgolj informativen. Končni seznam vsebuje trenutno razvrstitev.
(14) Ley 26093, Régimen de Regulación y Promoción para la Producción y Uso Sustentables de Biocombustibles. Autoridad de aplicación. Funciones. Comisión Nacional Asesora. Habilitación de plantas productoras. Mezclado de Biocombustibles con Combustibles Fósiles. Sujetos beneficiarios del Régimen Promocional. Infracciones y sanciones.
(15) Ley 27640, Marco Regulatorio de Biocombustibles: Aprobación.
(16) Zakon o biogorivih iz leta 2021, člen 3.
(17) Zakon o biogorivih iz leta 2021, člen 4.
(18) „Argentina: Biofuels Annual“ (Argentina: letno poročilo o biogorivih), Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike (USDA) – Poročilo globalne informacijske kmetijske mreže (GAIN) št. AR2021-0018, 18. avgust 2021 (v nadaljnjem besedilu: poročilo GAIN iz leta 2021), str. 3, na voljo na: https://www.fas.usda.gov/data/argentina-biofuels-annual-6 in „Argentina: Biofuels Annual“ (Argentina: letno poročilo o biogorivih), Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike (USDA) – Poročilo globalne informacijske kmetijske mreže (GAIN) št. AR2023-0008, 26. avgust 2023 (v nadaljnjem besedilu: poročilo GAIN iz leta 2023), str. 4 in 5, na voljo na: https://www.fas.usda.gov/data/argentina-biofuels-annual-8.
(19) Zakon o biogorivih iz leta 2021, člen 11(1).
(20) Zakon o biogorivih iz leta 2021, člen 11(3).
(21) Zakon o biogorivih iz leta 2021, člen 8.
(22) Zakon o biogorivih iz leta 2021, člen 8.
(23) Ministerio de Economía - Secretaría de Energía, Resolución 438/2022, RESOL-2022-438-APN-SE#MEC.
(24) Decreto 330/2022, DECNU-2022-330-APN-PTE - Régimen de Corte Obligatorio Transitorio Adicional de Biodiésel and Ministerio de Economía - Secretaría de Energía, Resolución 638/2022, RESOL-2022-638-APN-SE#MEC.
(25) Odlok št. 330/2022, člen 2.
(26) Odlok št. 330/2022, člen 4.
(27) https://www.datamarnews.com/noticias/the-end-of-sojizacion-argentinas-new-path-as-soybean-importer/.
(28) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodne izjave 77 do 82.
(29) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 85.
(30) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 86.
(31) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodne izjave 89 do 100.
(32) Decreto 230/2020, DCTO-2020-230-APN-PTE - Fíjase alícuota del Derecho de Exportación.
(33) Decreto 790/2020, DCTO-2020-790-APN-PTE - Derecho de Exportación.
(34) Decreto 131/2022, DCTO-2022-131-APN-PTE - Suspensión Decreto N° 790/2020.
(35) Uradne cene FOB so na voljo tudi za obdobje preiskave v zvezi s pregledom na naslednji povezavi: https://dinem.magyp.gob.ar/dinem_fob.wp_fob_consall.aspx.
(36) „Revés para el complejo soja: cómo afecta el aumento de DEX a la industria del biodiesel santafesino que sopesará un aporte extra de US$ 6 millones este año“, Informativo semanal Año XXXIX - N° Edición 2044, 25 March 2022, Bolsa de Comercio de Rosario, na voljo na: https://www.bcr.com.ar/es/mercados/investigacion-y-desarrollo/informativo-semanal/noticias-informativo-semanal/reves-para-el. poročilo GAIN za leto 2024, str. 10–11.
(37) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 87.
(38) The Economic Impact of Export Restrictions on Raw Materials (Gospodarski učinek omejitev izvoza surovin), objavljeno leta 2010, str. 18, na voljo na spletnem naslovu: http://www.oecd.org/publications/the-economic-impact-of-export-restrictions-on-raw-materials-9789264096448-en.htm.
(39) Renewable Energy Policy Brief Argentina (Kratka predstavitev politike obnovljivih virov energije v Argentini), junij 2015, na voljo na spletnem naslovu: https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2015/IRENA_RE_Latin_America_Policies/IRENA_RE_Latin_America_Policies_2015_Country_Argentina.pdf?la=en&hash=4A7F4CDAB9E00B7739363467AB2B2ADA67C94CDC.
(40) Liquid Biofuels: Background Brief for the World Bank Group Energy Sector Strategy, Background Paper for the World Bank Group Energy sector strategy (Tekoča biogoriva: informativna predstavitev strategije energetskega sektorja Skupine Svetovne banke, dokument o strategiji energetskega sektorja Skupine Svetovne banke), marec 2010, str. 9, na voljo na https://www.ourenergypolicy.org/wp-content/uploads/2016/03/Biofuel_brief_Web_version.pdf.
(41) Ministerio de Economía y Finanzas Públicas, Ministerio de Industria y Ministerio de Planificación Federal, Inversión Pública y Servicios, Comercio Exterior, Resolución Conjunta 438/2012, 269/2012, 1001/2012 créanse el Registro de Operadores de Soja Autorizados (ROSA) y la „Unidad Ejecutiva Interdisciplinaria de Monitoreo“. Derógase la Resolución No 109/09.
(42) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 99.
(43) Ministerio de Agroindustria, Decreto 133/2015, Derecho de exportación. Alícuota.
(44) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 100.
(45) Ministerio de Agroindustria, Decreto 1343/2016, Derecho de exportación. Alícuota. Modificación.
(46) Comercio Exterior, Decreto 1025/2017, Derogación. Decreto N° 1719/2012.
(47) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodni izjavi 104 in 105.
(48) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 107.
(49) Ibid.
(50) Ministerio de Agricultura, Ganadería y Pesca, Resolución 276/2021, RESOL-2021-276-APN-MAGYP.
(51) https://www.magyp.gob.ar/sitio/areas/ss_mercados_agropecuarios/djve/index.php?accion=imp.
(52) Subsecretaria de Mercados Agropecuarios, Circular SSMA N° 3/2022, 6. maj 2022.
(53) Subsecretaria de Mercados Agropecuarios, Circular SSMA N° 5/2022, 8. november 2022.
(54) Subsecretaria de Mercados Agropecuarios, Circular SSMA N° 1/2023, 26. oktober 2023.
(55) Subsecretaria de Mercados Agropecuarios, Circular SSMA N° 06/2021, 17. december 2021.
(56) Subsecretaria de Mercados Agropecuarios, Circular SSMA N° 2/2022, 28. marec 2022.
(57) Subsecretaria de Mercados Agropecuarios, Circular SSMA N° 1/2023, 26. oktober 2023.
(58) Circular 2/2023, 11. december 2023 and Circular 3/2023, 14. december 2023.
(59) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 106.
(60) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 108.
(61) Decreto 786/2020, DCTO-2020-786-APN-PTE - Disposiciones.
(62) Ley 27541, Ley de Solidaridad Social y Reactivación Productiva en el Marco de la Emergencia Pública.
(63) Zakon št. 27541, člen 52.
(64) Zakon št. 27541, člen 53.
(65) Ministerio de Economía, Resolución 862/2022, RESOL-2022-862-APN-MEC.
(66) Decreto 576/2022, Programa de Incremento Exportador, DECNU-2022-576-APN-PTE - Creación.
(67) Ministerio de Economía - Secretaría de Agricultura, Ganadería y Pesca, Resolución 276/2022, RESOL-2022-276-APN-SAGYP#MEC.
(68) Poročilo pritožbenega organa, DS296, ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za DRAMS, točka 115.
(69) Zlasti sodba z dne 14. decembra 2022, PT Pelita Agung Agrindustri in PT Permata Hijau Palm Oleo/Komisija, T-143/20, ECLI:EU:T:2022:811, točka 102.
(70) Glej sodbo z dne 14. decembra 2022, zoper katero ni bila vložena pritožba, PT Wilmar Bioenergi Indonesia in drugi/Komisija, T-111/20, ECLI:EU:T:2022:809, točka 146.
(71) T-300/16, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, točka 117, in poročilo pritožbenega organa, ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za polprevodnike za dinamične bralno-pisalne pomnilnike (DRAMS) iz Koreje, WT/DS296/AB/R, sprejeto 20. julija 2005, DSR 2005:XVI, str. 8131, točka 114.
(72) Poročilo pritožbenega organa, ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za DRAMS, točka 114.
(73) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 93 ter uvodni izjavi 94 in 95.
(74) Poročilo posebne skupine, ZDA – Ukrepi, ki omejevanje izvoza obravnavajo kot subvencije, WT/DS194/R in Popr. 2, sprejeta 23. avgusta 2001, DSR 2001:XI, str. 5767, točki 8.38 in 8.75.
(75) Priloga B-1: povzetek pisne predložitve tretje strani ES, WT/DS194/R, točka 17 in stran 6.
(76) Sodba Splošnega sodišča z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T-300/16, ECLI:EU:T:2019:235, točka 108.
(77) Poročilo posebne skupine, Kitajska – Izravnalne in protidampinške dajatve na zrnato usmerjeno ploščato valjano elektropločevino iz ZDA, WT/DS414/R in Dod. 1, sprejeto 16. novembra 2012, potrjeno s poročilom pritožbenega organa WT/DS414/AB/R, DSR 2012:XII, str. 6369, točka 7.85.
(78) Poročilo posebne skupine, ZDA – Ukrepi izravnalnih dajatev na nekatere izdelke iz Kitajske, WT/DS437/R in Dod. 1, sprejeto 16. januarja 2015, kakor je bilo spremenjeno s poročilom pritožbenega organa WT/DS437/AB/R, DSR 2015:I, str. 183.
(79) Podatki, sporočeni za drobljenje soje, se nanašajo na drobljenje in druge uporabe v skladu z izpolnjenim vprašalnikom argentinske vlade, pridobljeni pa so bili iz mesečnega poročila Estimaciones Agrícolas, ki ga je izdal sekretariat za kmetijstvo, živinorejo in ribištvo ministrstva za gospodarstvo (https://www.magyp.gob.ar/sitio/areas/estimaciones/estimaciones/informes/). Komisija je za določitev količin drobljenja uporabila druge uradne podatke, objavljene v mesečnih poročilih Industrialización de granos sekretariata za kmetijstvo, živinorejo in ribištvo ministrstva za gospodarstvo (https://www.magyp.gob.ar/sitio/areas/gestion/). Vendar so ti podatki v primerjavi z naborom podatkov, ki jih je uporabila argentinska vlada, pokazali večje količine za drobljenje (industrialización) samo za nekatera leta pridelave (od aprila do marca). Ker je bila torej večina porabe soje namenjena drobljenju ter da bi se ohranili doslednost in primerljivost podatkov iz preglednice 1, je Komisija podatke, ki jih je argentinska vlada predložila za drobljenje in druge uporabe, uporabila kot podatke, ki se nanašajo samo na drobljenje, pri tem pa je upoštevala, da so morda podcenjeni.
(80) Poročilo posebne skupine, DS 296, ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za DRAMS, točka 7.38. Čeprav je bila zoper poročilo posebne skupine vložena pritožba, tega sklepa ni nihče izpodbijal.
(81) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 125.
(82) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 164.
(83) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodne izjave 171 do 176.
(84) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 177.
(85) Decreto 1396/2001, Plan de Competitividad para el Combustible Biodiesel. Modificaciones al Impuesto sobre los Combustibles Líquidos y el Gas Natural. Normas Complementarias.
(86) Secretaría de Agricultura, Ganadería, Pesca y Alimentos, Resolution 1156/2004, Biocombustibles, Créase el Programa Nacional de Biocombustibles. Principales objetivos. Misiones y funciones.
(87) Zakon o biogorivih iz leta 2021, člen 3.
(88) Zakon o biogorivih iz leta 2021, člen 16.
(89) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodne izjave 192 do 195.
(90) https://glp.se.gob.ar/biocombustible/reporte_precios.php.
(91) Ministerio de Economía, Resolución 947/2023, RESOL-2023-947-APN-MEC.
(92) Ley No 23.966, Financiamiento del Regimen Nacional e Prevision Social. Afectacion del I.V.A.. Impuesto sobre Combustibles Liquidos y Gas Natural. Modificaciones a la Ley del Fondo Nacional de la Vivienda. Derogacion de Regimenes de Jubilaciones Especiales. Impuesto sobre los Bienes Personales no incorporado al Proceso Economico. Destino de los recursos de privatizaciones. Modificacion de la Ley de Tasas Judiciales.
(93) Resolucija št. 947/2023, člen 1.
(94) https://biodiesel.com.ar/16276/biocombustibles-la-secretaria-de-energia-de-argentina-lanza-credito-a-tasa-preferencial-para-la-industria-del-biodiesel.
(95) Ley provincial 14010, Creación del Programa Provincial de Uso Sustentable de Biocombustibles (Zakon province Santa Fe št. 14010).
(96) https://biodiesel.com.ar/15931/powerbioempresa-lider-en-la-fabricacion-de-plantas-de-biodiesel-que-acompana-el-programa-de-autocomsumo-de-biodiesel-100-que-impulsa-el-gobierno-de-cordoba. https://biodiesel.com.ar/15931/powerbioempresa-lider-en-la-fabricacion-de-plantas-de-biodiesel-que-acompana-el-programa-de-autocomsumo-de-biodiesel-100-que-impulsa-el-gobierno-de-cordoba.
(97) Ley provincial 10721, Ley de Promoción y Desarrollo para la Producción y Consumo de Biocombustibles y Bioenergía (Zakon province Cordoba št. 10721).
(98) Zakon province Cordoba št. 10721, člen 2(n).
(99) Zakon province Santa Fe št. 14010, člen 1.
(100) Zakon province Santa Fe št. 14010, člen 5.
(101) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 281.
(102) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 199.
(103) V zvezi s tem glej ugotovitve pritožbenega organa v poročilu WT/DS436/AB/R – ZDA – Izravnalni ukrepi za nekatere ploščate toplo valjane izdelke iz ogljikovega jekla iz Indije – z dne 8. decembra 2014, točke 4.292–4.322.
(104) Poročilo posebne skupine, ZDA – Dokončne protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke iz Kitajske, WT/DS379/R, sprejeto 25. marca 2011, kakor je bilo spremenjeno s poročilom pritožbenega organa WT/DS379/AB/R, DSR 2011:VI, str. 3143, točka 11.68.
(105) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodni izjavi 296 in 297.
(106) Ley 12692, Adhesión provincial a la Ley Nacional no 26093.
(107) Ley 12956, Modificatoria de la Ley 12692 sobre adhesión provincial a la Ley Nacional no 26093 de Energías Renovables.
(108) Zakon province Santa Fe št. 12956, člen 1.
(109) Decreto 158/07, Provincia de Santa Fe. Régimen promocional provincial. Energías renovables no convencionales. Impuestos sobre los ingresos brutos y de sellos. Exenciones, reducciones y diferimientos. Ley 12.692. Su reglamentación. Con las modificaciones de los Dtos. 2.644/12 (B.O.: 1/10/12 – Sta. Fe) y 2.949/14 (B.O.: 23/9/14 – Sta. Fe).
(110) Ministerio de Ambiente y Cambio Climático de la provincia de Santa Fe - Resolución 121/21.
(111) Regulativni odlok št. 158/07, člen 3.
(112) Zakon province Santa Fe št. 12692, člen 5, točka (b).
(113) Ley 8478, Promoción industrial.
(114) Decreto 1361.
(115) Člen 1 in člen 4, točka (a).
(116) Odlok province št. 3856/1979, člen 4.
(117) Odlok province št. 158/07, člen 5.
(118) Ley 3456, Código Fiscal de la Provincia de Santa Fe.
(119) Zakon o biogorivih iz leta 2021, člen 21.
(120) Ley 9397 Adhesion de la provincial a ley nacional no 26.093, y declaracion de interes public de la promocion de la produccion, procesamiento y uso sustentable de biocombustibles.
(121) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 280.
(122) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244, uvodna izjava 283.
(123) Provincia de Santiago del Estero, Ley 6.750, Sistema Provincial de Promocion y Desarrollo Industrial.
(124) Ministerio de Economia, Resolución 947/2023, Programa de Financiamiento para Capital de Trabajo en la Industria del Biodiesel – Crease.
(125) https://biodiesel.com.ar/16276/biocombustibles-la-secretaria-de-energia-de-argentina-lanza-credito-a-tasa-preferencial-para-la-industria-del-biodiesel.
(126) „Argentina: Biofuels Annual“ (Argentina: letno poročilo o biogorivih), Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike (USDA) – Poročilo globalne informacijske kmetijske mreže (GAIN) št. AR2024-0011, 5. avgust 2024 (v nadaljnjem besedilu: poročilo GAIN iz leta 2024), str. 10 in 11, na voljo na: https://www.fas.usda.gov/data/argentina-biofuels-annual-9.
(127) Ibid.
(128) Decreto 70/2023, DNU-2023-70-APN-PTE - Disposiciones.
(129) Ministerio de Economía, Resolución 302/2024, RESOL-2024-302-APN-MEC.
(130) Nazadnje objavljen kot Ley 27742, Ley de Bases y Puntos de Partida para la Libertad de los Argentinos.
(131) Poročilo GAIN za leto 2024, str. 2 in 6.
(132) Decreto 38/2025, DECTO-2025-38-APN-PTE - Derecho de Exportación.
(133) Pod carinsko oznako 3826 00 00 .
(134) Poročilo GAIN za leto 2023, str. 16. Podatki v milijonih litrov so bili pretvorjeni v tone na naslednji način: 1 000 l = 1 m3 = 0,885 t.
(135) http://datos.energia.gob.ar/dataset/estadisticas-de-biodiesel-y-bioetanol/archivo/4e04bc74-8625-412c-acc2-48412f2509b4.
(136) http://datos.energia.gob.ar/dataset/estadisticas-de-biodiesel-y-bioetanol/archivo/4e04bc74-8625-412c-acc2-48412f2509b4.
(137) Poročilo GAIN za leto 2024, str. 19.
(138) Poročilo GAIN za leto 2024, str. 17.
(139) http://datos.energia.gob.ar/dataset/estadisticas-de-biodiesel-y-bioetanol/archivo/4e04bc74-8625-412c-acc2-48412f2509b4.
(140) Podatki iz podatkovne zbirke Comext za čisti biodizel in njegove mešanice.
(141) Podatki iz podatkovne zbirke Comext samo za čisti biodizel. Podatki za oznako 2710 19 43 29 za Singapur. Podatki za oznako 3826 00 10 za Argentino, Združeno kraljestvo in druge tretje države. Podatki za oznaki 2710 19 43 29 in 3826 00 10 za druge države razen Kitajske (za delež Združenega kraljestva, vključen v druge države brez Kitajske, je bila upoštevana samo oznaka 3826 00 10 ).
(142) Statistično poročilo odbora EBB za leto 2023 je na voljo na naslovu: https://ebb-eu.org/wp-content/uploads/2024/03/EBB_Statistical_Report2023-Final.pdf (zadnji dostop 18. novembra 2024).
(143) GAIN. Biofuels Annual of 19 October 2023. China (Letno poročilo o biogorivih z dne 19. oktobra 2023 – Kitajska). Na voljo na: https://fas.usda.gov/data/china-biofuels-annual-9 (zadnji dostop 18. novembra 2024).
(144) GAIN. Biofuels Annual of 14 August 2023. European Union (Letno poročilo o biogorivih z dne 14. avgusta 2023 – Evropska unija). Na voljo na naslovu: https://fas.usda.gov/data/european-union-biofuels-annual-3 (zadnji dostop 18. novembra 2024).
(145) Glede na https://www.reuters.com/business/energy/malaysian-2024-biofuel-output-seen-rising-if-b20-biodiesel-usage-expanded-2024-03-05/ (zadnji dostop 18. novembra 2024) je malezijski biodizel iz palmovega olja. Za pregled stanja na svetovnem trgu glej stran 27 poročila zveze UFOP o ponudbi na svetovnem trgu 2023/2024, ki je na voljo na naslovu: https://www.ufop.de/files/8217/0548/9837/UFOP-2116_Report_Global_Market_Supply_A5_EN_23_24_160124.pdf.
(146) Glej npr. Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1344 z dne 12. avgusta 2019 o uvedbi začasne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Indonezije (UL L 212, 13.8.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/1344/oj). V uvodni izjavi 32 je navedeno: „Preiskava je pokazala, da je biodizel, ki se proizvaja v Indoneziji, predvsem metil ester, pridobljen iz palmovega olja (v nadaljnjem besedilu: PME) […]“.
(147) Za surovine v Združenem kraljestvu glej na primer https://www.gov.uk/government/statistics/bioenergy-crops-in-england-and-the-uk-2008-2023/bioenergy-crops-in-england-and-the-uk-2008-2023 in uporabo v javnem spisu preiskave, ki jo izvaja Trade Remedies Service (služba za trgovinska sredstva), na voljo na naslovu: https://www.trade-remedies.service.gov.uk/public/case/AD0058/.
(148) Uvoz v Unijo iz Združenega kraljestva, države z velikim domačim povpraševanjem po biodizlu, se je v glavnem štel za blago, s katerim se trguje, saj je bil njegov obseg iz preglednice 12 začasne uredbe v bistvu dvakrat večji od skupne proizvodnje biodizla v navedeni državi. To je patent iz preglednice C.41.1 v dokumentu OECD-FAO Agricultural Outlook 2022–2031 (Obeti OECD in FAO za kmetijstvo za obdobje 2022–2031), OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/f1b0b29c-en. Poleg tega je na straneh 30–32 vloge v javnem spisu preiskave službe za trgovinska sredstva, ki je na voljo na naslovu https://www.trade-remedies.service.gov.uk/public/case/AD0058/, navedeno, da skupina Greenergy opravlja obsežne izvozne dejavnosti. Iz preglednice na strani 27 (150 000–200 000 ton družb Olleco in Argent) iste vloge in ocene na strani 29 (320 000–370 000 ton družbe Greenergy) vloge je razvidno, da je proizvodnja biodizla v Združenem kraljestvu znašala približno pol milijona ton (ali nekoliko več).
(149) Združeno kraljestvo.
(150) Uvodni izjavi 12 in 13 Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/1273 z dne 7. maja 2024 o zaključku preiskave domnevnega izogibanja izravnalnim ukrepom v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Indonezije z uvozom biodizla, poslanega iz Ljudske republike Kitajske in Združenega kraljestva, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Združenega kraljestva ali ne, ter o zaključku registracije takega uvoza, UL L, 2024/1273, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1273/oj.
(151) https://rtfa.org.uk/2024/07/23/uk-renewable-fuels-industry-calls-for-inward-processing-policy-to-be-made-more-transparent/(zadnji dostop 18. novembra 2024).
(152) https://www.spglobal.com/commodityinsights/en/market-insights/latest-news/agriculture/040324-uk-to-instate-biofuel-import-duties-after-halting-exemptions (zadnji dostop 18. novembra 2024).
(153) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/731 z dne 12. maja 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/1266 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike in Izvedbene uredbe (EU) 2021/1267 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 136, 13.5.2022, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/731/oj).
(154) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2092 z dne 28. novembra 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Indonezije (UL L 317, 9.12.2019, str. 42, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/2092/oj).
(155) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/261 z dne 10. februarja 2025 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2025/261, 11.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/261/oj).
(156) Eurostat, letni podatki o stroških dela – Nace Rev.2 (https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/bookmark/ 995c4de3-9520-4cc1-9dc2-3c78325a2fc8?lang=en).
(157) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/244 z dne 11. februarja 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine (UL L 40, 12.2.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/244/oj), uvodna izjava 394.
(158) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/261 z dne 10. februarja 2025 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2025/261, 11.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/261/oj).
(159) Preglednica 5 poročila GAIN – Biofuels Annual, Argentina (Letno poročilo o biogorivih – Argentina), 5. avgust 2024. Na voljo na: https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Biofuels+Annual_Buenos+Aires_Argentina_AR2024-0011.pdf.
(160) Preglednica 5 poročila GAIN – Biofuels Annual, Argentina (Letno poročilo o biogorivih – Argentina), 5. avgust 2024. Na voljo na: https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Biofuels+Annual_Buenos+Aires_Argentina_AR2024-0011.pdf.
(161) Preglednica 5 poročila GAIN – Biofuels Annual, Argentina (Letno poročilo o biogorivih – Argentina), 5. avgust 2024. Na voljo na: https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Biofuels+Annual_Buenos+Aires_Argentina_AR2024-0011.pdf.
(162) Zbornica CARBIO je v pripombah t24.002793 opozorila na povečanje obveznosti za biodizel v Braziliji na 14 % od marca 2024 in na 15 % od marca 2025 (s takratnih 12 %). Stran je dodala, da je Brazilija odobrila uporabo uvoženega biodizla v obvezni mešanici od januarja 2024.
(163) https://www.statista.com/statistics/1485491/biofuel-consumption-by-type-region-world/.
(164) t24.007393.
(165) Poročilo GAIN – Biofuels Annual, Argentina (Letno poročilo GAIN o biogorivih – Argentina), 5. avgust 2024, str. 20. Na voljo na: https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Biofuels+Annual_Buenos+Aires_Argentina_AR2024-0011.pdf.
(166) Poročilo GAIN – Biofuels Annual, Argentina (Letno poročilo GAIN o biogorivih – Argentina), 5. avgust 2024. Na voljo na: https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Biofuels+Annual_Buenos+Aires_Argentina_AR2024-0011.pdf. Na strani 19 je navedeno: „Izvoz v Združene države, Peru ali na druge diskrecijske trge ni predviden.“
(167) Za več informacij glej: https://energy.ec.europa.eu/topics/renewable-energy/renewable-energy-directive-targets-and-rules/renewable-energy-directive_en.
(168) Poročilo GAIN – Biofuels Annual, Argentina (Letno poročilo GAIN o biogorivih – Argentina), 5. avgust 2024. Na voljo na: https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Biofuels+Annual_Buenos+Aires_Argentina_AR2024-0011.pdf.
(169) https://www.bmwk.de/Redaktion/EN/Artikel/Energy/petroleum-fuel-prices.html.
(170) Komisija v okviru svojega tedenskega biltena o nafti (Weekly Oil Bulletin) za vsako državo članico EU pripravi pregled povprečnih cen dizla in bencina (Euro Super-95) ter davčnega deleža končne cene. Glej https://energy.ec.europa.eu/data-and-analysis/weekly-oil-bulletin_en.
(171) Več podrobnosti združenja FuelsEurope je na voljo v diagramu na naslovu: https://www.fuelseurope.eu/uploads/files/modules/documents/file/1688474562_PHVWHHTy6LUHcLLbJzKRaj44vRiRLrTghMB8aXzf.pdf#:~:text=No%20tax%20incentive%3A%20Biofuels%20do%20not%20bene%EF%AC%81t%20from,a%20percentage%20of%20fossil%20fuel%20content%20above%2070%25.
(172) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate G, Rue de la Loi/Wetstraat 170, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.
(173) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).
(174) Kot je zdaj opredeljeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2024/2522 z dne 23. septembra 2024 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, (UL L, 2024/2522, 31.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/2522/oj). Seznam izdelkov je določen s kombiniranjem opisa izdelka iz člena 1(1) in opisa izdelka iz ustreznih oznak KN in TARIC.
PRILOGA 1
Na trgovinskem računu za prodajo blaga zadevne družbe v Evropski uniji, za katerega veljajo zaveze, se navedejo naslednji podatki:
|
(1) |
naslov „TRGOVINSKI RAČUN, PRILOŽEN BLAGU, ZA KATERO VELJAJO ZAVEZE“; |
|
(2) |
ime družbe, ki je izdala trgovinski račun, in ime družbe, ki izdeluje blago; |
|
(3) |
številka trgovinskega računa; |
|
(4) |
datum izdaje trgovinskega računa; |
|
(5) |
dodatna oznaka TARIC, pod katero se blago na računu carini na meji Evropske unije; |
|
(6) |
natančen in enostaven opis blaga ter:
|
|
(7) |
opis pogojev prodaje z naslednjimi podatki:
|
|
(8) |
ime družbe, ki deluje kot uvoznik, ki mu družba neposredno izda račun; |
|
(9) |
ime uslužbenca družbe, ki je izdala trgovinski račun, in naslednja podpisana izjava: „Podpisani potrjujem, da je blago, prodano za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Argentini v okviru in pod pogoji zaveze, ki jo je Evropska komisija sprejela z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/245. Izjavljam, da so podatki na tem trgovinskem računu popolni in točni.“. |
PRILOGA 2
Potrdilo o izvozni zavezi
Na potrdilu o izvozni zavezi, ki ga izda CARBIO za vsak trgovinski račun, ki je priložen blagu družbe za prodajo v Evropski uniji, za katerega veljajo zaveze, se navedejo naslednji podatki:
|
(1) |
ime, naslov in telefonska številka zbornice Cámara Argentina de Biocombustibles (v nadaljnjem besedilu: CARBIO); |
|
(2) |
ime družbe iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/245, ki je izdala trgovinski račun, in ime družbe, ki izdeluje blago; |
|
(3) |
številka trgovinskega računa; |
|
(4) |
datum izdaje trgovinskega računa; |
|
(5) |
dodatna oznaka TARIC, pod katero se blago na računu carini na meji Evropske unije; |
|
(6) |
natančen opis blaga z naslednjimi podatki:
|
|
(7) |
natančna količina izvoza v enotah, izraženih v metričnih tonah; |
|
(8) |
številka in datum izteka (tri mesece po izdaji) potrdila; |
|
(9) |
ime uslužbenca CARBIO, ki je izdal potrdilo, in naslednja podpisana izjava: „Podpisani potrjujem, da se to potrdilo izdaja za neposreden izvoz v Evropsko unijo, in sicer za blago, navedeno na trgovinskem računu za prodajo, za katerega veljajo zaveze, in da se potrdilo izdaja v okviru in pod pogoji zaveze, ki jo je ponudila [družba], Evropska komisija pa sprejela z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/245. Izjavljam, da so podatki, navedeni v tem potrdilu, točni in da količina, ki jo zajema to potrdilo, ne presega praga zaveze.“; |
|
(10) |
datum; |
|
(11) |
podpis in žig CARBIO. |
PRILOGA 3
Na trgovinskem računu za prodajo blaga zadevne družbe v Evropski uniji, za katerega veljajo izravnalne dajatve, se navedejo naslednji podatki:
|
(1) |
naslov „TRGOVINSKI RAČUN, PRILOŽEN BLAGU, ZA KATERO VELJAJO IZRAVNALNE DAJATVE“; |
|
(2) |
ime družbe, ki je izdala trgovinski račun, in ime družbe, ki izdeluje blago; |
|
(3) |
številka trgovinskega računa; |
|
(4) |
datum izdaje trgovinskega računa; |
|
(5) |
dodatna oznaka TARIC, pod katero se blago na računu carini na meji Evropske unije; |
|
(6) |
natančen in enostaven opis blaga ter:
|
|
(7) |
opis pogojev prodaje z naslednjimi podatki:
|
|
(8) |
ime in podpis uradnika družbe, ki je izdal trgovinski račun. |
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/835/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)