<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLA.0500376101.case.xml"><NO.CASE>C-287/03</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62003C0287</NO.CELEX><NO.SEQ>0005.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>3763</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>3773</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><LEFT>SKLEPNI PREDLOGI P. LÉGERJA — ZADEVA C-287/03</LEFT><RIGHT>KOMISIJA PROTI BELGIJI</RIGHT></CURR.TITLE><CONTENTS.CONCLUSION><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Philippa Lágerja</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20050310">10. marca 2005</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>V belgijskem pravu je vezana ponudba proizvodov ali storitev načeloma prepovedana. Vendar pri tem pravilu o prepovedi obstaja izjema, po kateri se z nakupom glavnega proizvoda ali storitve poveže brezplačna ponudba kuponov, ki po več nakupih dajejo pravico do brezplačnega nakupa ali znižanja cene, če se ta ugodnost nanaša na <HT TYPE="ITALIC">podoben</HT> proizvod ali storitev in če jo zagotavlja <HT TYPE="ITALIC">isti prodajalec.</HT></TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>V okviru te tožbe Komisija Evropskih skupnosti v bistvu predlaga Sodišču, naj ugotovi, da Kraljevina Belgija ni izpolnila obveznosti iz člena 49 ES, ko je na diskriminacij ski in nesorazmeren način uporabila pogoja <QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>podobnost<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>enega prodajalca<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/> kot predpogoj za izvajanje programa zvestobe kupcev v tej državi članici.</TXT></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ta zadeva obravnava področje pospeševanja prodaje, ki je že bilo predmet razprav na ravni Skupnosti, čeprav do danes zakonodajalec Skupnosti še ni sprejel nobenih predpisov.<NOTE NOTE.ID="E0002" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej Sporočilo Komisije z dne <DATE ISO="20011002">2. oktobra 2001</DATE> o pospeševanju prodaje na notranjem trgu (COM(2001)546 konč.) in tudi spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20021025">25. oktobra 2002</DATE> o pospeševanju prodaje na notranjem trgu (COM(2002)585 konč.). Sedma uvodna izjava tega predloga uredbe navaja, da se ta <QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>nanaša na kartice zvestobe in na programe zvestobe v letalskem prevozništvu<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/>.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ta tožba nam bo omogočila natančnejšo opredelitev, kakšne zahteve po našem mnenju zajema pravilo, v skladu s katerim je v okviru postopka iz člena 226 ES Komisija dolžna dokazati, da neka država članica ni izpolnila obveznosti po pravu Skupnosti.</TXT></NP><?PAGE NO="I-3764"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I —</NO.P><TXT>Pravni okvir</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Pravo Skupnosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 49(1) ES določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>V okviru določb, navedenih v nadaljevanju, se omejitve svobode opravljanja storitev v Skupnosti prepovejo za državljane držav članic, ki imajo sedež v eni od držav Skupnosti, vendar ne v državi osebe, ki so ji storitve namenjene.<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Nacionalna zakonodaja</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 54 belgijskega zakona z dne <DATE ISO="19910714">14. julija 1991</DATE> o poslovni praksi ter o obveščanju in varstvu potrošnikov<NOTE NOTE.ID="E0003" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><HT TYPE="ITALIC">Moniteur belge</HT> z dne <DATE ISO="19910829">29. avgusta 1991.</DATE></P></NOTE> (v nadaljevanju: belgijski zakon) prepoveduje, da bi <QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>prodajalec potrošniku dal vezano ponudbo<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/>. Za vezano ponudbo se šteje <QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>pridobitev, brezplačna ali ne, proizvodov, storitev, vseh drugih ugodnosti ali kuponov, ki se uporabljajo za njihovo pridobitev [...], ki je povezana s pridobitvijo drugih, čeprav enakih, proizvodov ali storitev<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/>. Vezana ponudba potrošniku je prepovedana tudi, če jo zagotavlja <QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>več prodajalcev, ki delujejo s skupnim namenom<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>V zvezi s to prepovedjo vezane ponudbe so določene tudi izjeme. Tako je po členu 57 belgijskega zakona mogoče brezplačno v povezavi z nekim glavnim proizvodom ali storitvijo ponuditi kupone, ki dajejo kupcu pravico do nekaterih ugodnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Kupone, naštete v odstavkih od 1 do 3 omenjenega člena, lahko izdajo le gospodarski subjekti, ki so registrirani pri pristojnem ministrstvu v skladu s členom 59, prvi pododstavek, belgijskega zakona.</TXT></NP><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Nasprotno pa člen 57(4) navedenega zakona pri prepovedi vezane ponudbe določa izjemo, ki jo lahko izkoristijo gospodarski subjekti, ne da bi imeli tako registracijo.</TXT></NP><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>Natančneje povedano člen 57(4), prva alinea, belgijskega zakona dovoljuje gospodarskim subjektom, da skupaj z glavnim proizvodom ali s storitvijo ponudijo <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>kupone, ki po nakupu določenega števila proizvodov<?PAGE NO="I-3765"?> ali storitev dajejo pravico do brezplačnega nakupa ali znižanja cene pri nakupu podobnega proizvoda ali storitve, če to ugodnost zagotavlja isti prodajalec in ne presega tretjine cene predhodno pridobljenih proizvodov ali storitev<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>Poleg tega navedeni člen določa, da <QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>mora biti na kuponih navedena morebitna omejitev trajanja veljavnost in pogoji ponudbe<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/> ter da mora, <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>če prodajalec umakne svojo ponudbo, kupec prejeti ponujeno ugodnost sorazmerno s predhodno opravljenimi nakupi<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>Za brezplačno ponudbo kuponov, ki ni v skladu s to zakonodajo, lahko na zahtevo ministrstva za gospodarske zadeve, zainteresiranega gospodarskega subjekta ali združenj za varstvo potrošnikov, gospodarska sodišča izdajo sklep o prekinitvi.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II —</NO.P><TXT>Predhodni postopek</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>Z dopisom z dne <DATE ISO="19990331">31. marca 1999</DATE> je Komisija opozorila Kraljevino Belgijo na vprašanje skladnosti členov 54 in 57 belgijskega zakona s členom 49 ES. V njem je navedla, da jo je na to opozorila pritožba, ki jo je vložilo podjetje s sedežem na Nizozemskem, ki v okviru svoje dejavnosti v imenu drugih podjetij pripravlja program zvestobe kupcev, imenovan <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>Air Miles<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/>, in ga je želelo razširiti na Belgijo.<NOTE NOTE.ID="E0004" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Obravnavano podjetje je na belgijsko ministrstvo za gospodarske zadeve naslovilo vprašanje o skladnosti tega programa zvestobe z belgijsko zakonodajo. V dopisu z dne <DATE ISO="19980407">7. aprila 1998</DATE> so z ministrstva odgovorili, da daril, priznanih v okviru tega programa, ni mogoče šteti <QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>kot proizvod, podoben proizvodom, ki jih prodajajo sponzorji, za katere nastopa obravnavana družba<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/>.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>Ta dejavnost se izvaja tako: družba, ki pripravlja program, s podjetji, tako imenovanimi <QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>sponzorji<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/>, sklene pogodbo, po kateri oblikuje in izvaja program, namenjen krepitvi zvestobe strank teh podjetij. Te stranke tako dobijo pametno kartico, ki jim omogoča beleženje točk <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>Air Miles<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/>, zbranih z nakupi proizvodov ali storitev pri podjetjih <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>sponzorjih<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/>. Ko dosežejo določeno število teh točk, dobijo pravico, na primer, do brezplačnih potovanj.</TXT></NP><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>Kraljevina Belgija je na ta pisni opomin odgovorila z dopisom z dne <DATE ISO="19990602">2. junija 1999</DATE>. V njem je navedla, da je po nacionalni zakonodaji in pravni doktrini pojem <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201E"/>podobnost<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="201C"/> razložen kot pogoj, da glavne proizvode<?PAGE NO="I-3766"?> ali storitve in proizvode ali storitve, ki so v ponudbi brezplačno ali po znižani ceni, običajno da v prodajo isti distribucijski krog in/ali pa pripadajo istemu področju proizvodne ali gospodarske dejavnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>Ker Komisija ni bila zadovoljna z razlago v tem odgovoru, je <DATE ISO="20000801">1. avgusta 2000</DATE> na Kraljevino Belgijo naslovila obrazloženo mnenje, v katerem jo je obtožila, da na diskriminacijski in nesorazmeren način uporablja pogoja <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201E"/>podobnost<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201E"/>edini prodajalec<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="201C"/>, ki obstajata v belgijskem zakonu. Pozvala je Kraljevino Belgijo, naj v dvomesečnem roku izpolni svoje obveznosti v skladu z obrazloženim mnenjem.</TXT></NP><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Belgijski organi so na to obrazloženo mnenje odgovorili z dopisom z dne <DATE ISO="20001016">16. oktobra 2000</DATE>. V tem dopisu so navedli, da se jim je zdelo potrebno počakati na smernice Komisije glede predloga predpisov Skupnosti na področju pospeševanja prodaje, saj bi raje nadaljevali s celovito reformo nacionalne zakonodaje o vezani ponudbi, kot pa izvedli le natančno določeno spremembo člena 57(4) belgijskega zakona.</TXT></NP><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>Tudi ta odgovor ni prepričal Komisije, ki je na podlagi člena 226 ES <DATE ISO="20030703">3. julija 2003</DATE> v sodnem tajništvu Sodišča vložila tožbo.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III —</NO.P><TXT>Tožba</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>S tožbo Komisija predlaga Sodišču, <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201E"/>naj ugotovi, da Kraljevina Belgija ni izpolnila obveznosti po členu 49 ES, ko je pogoja <QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201A"/>podobnost<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="2018"/> in <QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201A"/>edini prodajalec<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="2018"/> pri proizvodih in storitvah, ki jih je pridobil kupec, ter pri proizvodih ali storitvah, ki so dostopni brezplačno ali po znižanih cenah v okviru programa zvestobe kupcev, diskriminacijsko in nesorazmerno uporabila kot predpogoj za izvajanje takega programa pri opravljanju čezmejnih storitev med podjetji<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="201C"/>. Komisija prav tako predlaga Sodišču, naj Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.</TXT></NP><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>Kraljevina Belgija pa trdi, da tožba ni dopustna, da ni utemeljena in da je treba plačilo stroškov naložiti Komisiji.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Dopustnost</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>Belgijska vlada navaja, da tožba ni dopustna, ker je od odgovora Kraljevine<?PAGE NO="I-3767"?> Belgije na obrazloženo mnenje do vložitve tožbe na Sodišču minilo izredno veliko časa, in sicer skoraj tri leta.</TXT></NP><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Tolikšen odlog ni združljiv z načeli pravne varnosti in zaupanja v pravo. Belgijska vlada zlasti meni, da je lahko upravičeno štela svoj odgovor na obrazloženo mnenje kot zadovoljiv, saj ga Komisija v tem času ni zavrnila. Vložitev te tožbe pred Sodiščem naj bi torej pomenila <QUOT.START ID="QS0022" REF.END="QE0022" CODE="201E"/>kršitev legitimnih pričakovanj<QUOT.END ID="QE0022" REF.START="QS0022" CODE="201C"/> Kraljevine Belgije<NOTE NOTE.ID="E0005" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej odgovor na tožbo, str. 11.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>Ti razlogi se mi ne zdijo upoštevni glede na sodno prakso Sodišča v zvezi z diskrecijsko pravico Komisije glede poteka in konca predhodnega postopka ter glede na potrebno varstvo pravic obrambe države članice, zoper katero se ukrepa na podlagi člena 226 ES.</TXT></NP><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>Vemo, da ima Komisija prosto presojo ne samo, ko gre za njeno pravico do predložitve postopka Sodišču, ampak tudi glede primernega trenutka, v katerem preda zadevo Sodišču. To načelo je Sodišče predstavilo tako: <QUOT.START ID="QS0023" REF.END="QE0023" CODE="201E"/>Vložitev tožbe z ugotovitvijo, da država ni izpolnila svoje obveznosti [...], ni omejena z vnaprej določenim rokom, ker ta postopek po svoji naravi in namenu vključuje pravico Komisije, da presodi, kateri so najprimernejši načini in roki za odpravo morebitnega neizpolnjevanja obveznosti.<QUOT.END ID="QE0023" REF.START="QS0023" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0006" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19711214">14. decembra 1971</DATE> v zadevi Komisija proti Franciji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="7/71" YEAR="1971" PAGE.ECR="1003">7/71, Recueil, str. 1003, točka 5</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>Vseeno pa se to načelo nekoliko ublaži, če bi <QUOT.START ID="QS0024" REF.END="QE0024" CODE="201E"/>predolgo trajanje predhodnega postopka [...] lahko zadevni državi otežilo izpodbijanje argumentov Komisije in bi bila s tem kršena pravica do obrambe<QUOT.END ID="QE0024" REF.START="QS0024" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0007" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19910516">16. maja 1991</DATE> v zadevi Komisija proti Nizozemski (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-96/89" YEAR="1991" PAGE.ECR="I-2461">C-96/89, Recueil, str. I-2461, točka 16</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. Torej je naloga države članice, proti kateri je vložena tožba o neizpolnitvi obveznosti, da dokaže škodljivi vpliv trajanja tega predhodnega postopka na pripravo svoje obrambe.</TXT></NP><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>V tem pogledu po mojem mnenju zadošča ugotovitev, da Sodišču ni treba sprejeti stališča glede dolžine časa, ki je v tem primeru pretekel med odgovorom države članice na obrazloženo mnenje in vložitvijo te tožbe, ker Kraljevina Belgija ne podaja nobenega posebnega argumenta, ki bi dokazoval, da je ta čas vplival na način, na kateri je pripravila svojo obrambo.<NOTE NOTE.ID="E0008" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20000912">12. septembra 2000</DATE> v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-359/97" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-6355">C-359/97, Recueil, str. I-6355</REF.DOC.ECR>). V tej zadevi je med odgovorom Združenega kraljestva na obrazloženo mnenje in vložitvijo tožbe preteklo skoraj osem let.</P></NOTE></TXT></NP><?PAGE NO="I-3768"?><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Namen vseh utemeljitev, ki jih je razvila Kraljevina Belgija, je v resnici le graja Komisije glede izvajanja njene pravice do proste presoje v zvezi s potekom postopka, sproženega na podlagi člena 226 ES, in glede načina, na kateri je usklajevala uvedbo tega postopka z obravnavanjem predloga ureditve pospeševanja prodaje na ravni Skupnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>Tako se izkaže, da je ugovor Kraljevine Belgije glede dopustnosti tožbe v glavnem utemeljen z argumentom, da bi Komisija morala na dopis, ki ga je <DATE ISO="20001016">16. oktobra 2000</DATE> ta država članica naslovila na Komisijo v odgovor na obrazloženo mnenje, odgovoriti drugače kot z vložitvijo tožbe pri Sodišču.</TXT></NP><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>Vendar je Sodišče že presodilo, da <QUOT.START ID="QS0025" REF.END="QE0025" CODE="201E"/>čeprav lahko domnevamo, da je bil začet predhodni postopek z vložitvijo tožbe Komisije, v kateri niso bili upoštevani morebitni novi dejanski ali pravni elementi, ki jih je predložila zadevna država članica v odgovor na obrazloženo mnenje, pravica te države do obrambe ni bila kratena. Ta namreč lahko v okviru sodnega postopka v celoti uveljavlja te dokaze vse od prvega dejanja obrambe. Stvar Sodišča je, da preveri njihovo ustreznost za končni izid tožbe o neizpolnitvi obveznosti<QUOT.END ID="QE0025" REF.START="QS0025" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0009" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19980519">19. maja 1998</DATE> v zadevi Komisija proti Nizozemski (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-3/96" YEAR="1998" PAGE.ECR="I-3031">C-3/96, Recueil str. I-3031, točka 20</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>Tako torej tudi ni mogoče očitati Komisiji, da ni sprejela stališča glede argumentacije iz odgovora Kraljevine Belgije na obrazloženo mnenje.</TXT></NP><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh teh dokazov torej menimo, da je treba zavrniti ugovor belgijske vlade glede dopustnosti tožbe.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Utemeljenost</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predmet tožbe</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>Presoja očitkov, ki jih je izčrpno predstavila Komisija za utemeljitev te tožbe, zahteva najprej natančno opredelitev njenega predmeta.</TXT></NP><NP><NO.P>33.</NO.P><TXT>Kot smo že navedli, Komisija očita Kraljevini Belgiji, da ni izpolnila obveznosti po členu 49 ES, ko je diskriminacijsko in nesorazmerno uporabila pogoja <QUOT.START ID="QS0026" REF.END="QE0026" CODE="201E"/>podobnost<QUOT.END ID="QE0026" REF.START="QS0026" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0027" REF.END="QE0027" CODE="201E"/>edini prodajalec<QUOT.END ID="QE0027" REF.START="QS0027" CODE="201C"/>, ki sta navedena v členu 57(4), prva alinea, belgijskega zakona,<?PAGE NO="I-3769"?> kot predpogoj za izvajanje programa zvestobe kupcev pri opravljanju čezmejnih storitev med podjetji.</TXT></NP><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>Tako torej izrecno izhaja iz tožbenega zahtevka v vlogi, s katero se je začel postopek, da se ta tožba ne nanaša na <HT TYPE="ITALIC">dobesedno vsebino</HT> člena 57(4), prva alinea, belgijskega zakona, ampak izključno na domnevno diskriminacijsko in nesorazmerno <HT TYPE="ITALIC">uporabo</HT> pogojev, navedenih v tej določbi.</TXT></NP><NP><NO.P>35.</NO.P><TXT>Ta element je na obravnavi tudi izrecno potrdila Komisija z odgovorom na vprašanje, ki ga je postavilo Sodišče.</TXT></NP><NP><NO.P>36.</NO.P><TXT>Predmet te tožbe, kot je razložila Komisija, torej izključuje, da bi Sodišče preučevalo <HT TYPE="ITALIC">in abstracto</HT> skladnost navedene določbe s členom 49 ES.</TXT></NP><NP><NO.P>37.</NO.P><TXT>Izključni namen sprožitve postopka pred Sodiščem je tako ugotovitev, da nacionalni organi, torej državna uprava in nacionalna sodišča, člen 57(4), prva alinea, belgijskega zakona uporabljajo v nasprotju s členom 49 ES.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Dokaz o neizpolnitvi obveznosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>38.</NO.P><TXT>Komisija, ki je izrecno omejila svojo tožbo na to, da se v Belgiji diskriminacijsko in nesorazmerno uporabljata pogoja <QUOT.START ID="QS0028" REF.END="QE0028" CODE="201E"/>podobnost<QUOT.END ID="QE0028" REF.START="QS0028" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0029" REF.END="QE0029" CODE="201E"/>edini prodajalec<QUOT.END ID="QE0029" REF.START="QS0029" CODE="201C"/>, kot sta navedena v belgijskem zakonu, je dolžna Sodišču predložiti zadostne dokaze, da v tako opredeljenem okviru dokaže neizpolnitev obveznosti iz člena 49 ES s strani te države članice.</TXT></NP><NP><NO.P>39.</NO.P><TXT>V zvezi s tem opozarjam, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru postopka v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti Komisija dolžna dokazati obstoj domnevne neizpolnitve obveznosti in predložiti potrebne dokaze, da Sodišče lahko preveri obstoj te neizpolnitve obveznosti, pri tem pa se Komisija ne sme opirati na nobeno domnevo.<NOTE NOTE.ID="E0010" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zlasti sodbe z dne <DATE ISO="19820525">25. maja 1982</DATE> v zadevi Komisija proti Nizozemski (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="96/81" YEAR="1982" PAGE.ECR="1791">96/81, Recueil, str. 1791, točka 6</REF.DOC.ECR>); z dne <DATE ISO="19900320">20. marca 1990</DATE> v zadevi Komisija proti Franciji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-62/89" YEAR="1990" PAGE.ECR="I-925">C-62/89, Recueil, str. I-925, točka 37</REF.DOC.ECR>); z dne <DATE ISO="19970529">29. maja 1997</DATE> v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-300/95" YEAR="1997" PAGE.ECR="I-2649">C-300/95, Recueil, str. I-2649, točka 31</REF.DOC.ECR>); z dne <DATE ISO="19990909">9. septembra 1999</DATE> v zadevi Komisija proti Nemčiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-217/97" YEAR="1999" PAGE.ECR="I-5087">C-217/97, Recueil, str. I-5087, točka 22</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> v zadevi Komisija proti Avstriji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-194/01" YEAR="2004" PAGE.ECR="I-4579">C-194/01, Recueil, str. I-4579, točka 34</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>40.</NO.P><TXT>V tem primeru ocenjujemo, da Komisija Sodišču ni preskrbela dovolj dokazov o tem, da Kraljevina Belgija ni izpolnila obveznosti iz člena 49 ES.</TXT></NP><?PAGE NO="I-3770"?><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>Kadar se, tako kot v tem primeru, tožba nanaša na konkretno izvrševanje nacionalne določbe, je namreč za dokazovanje neizpolnitve obveznosti države treba predložiti drugačne dokaze od tistih, ki se običajno upoštevajo v tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti, ki se nanaša izključno na vsebino nacionalne določbe.</TXT></NP><NP><NO.P>42.</NO.P><TXT>V tem zadnjem primeru, ki je najpogostejši, lahko zadošča že primerjava izrazov sporne nacionalne določbe z izrazi ustrezne norme Skupnosti, da se ugotovi obstoj neizpolnitve obveznosti države.</TXT></NP><NP><NO.P>43.</NO.P><TXT>Ker pa je, nasprotno, predmet te tožbe uporaba nacionalne določbe, neizpolnitve obveznosti ni mogoče ugotoviti drugače kot z dovolj dokumentiranimi in obrazloženimi dokazi domnevne prakse državne uprave in/ali nacionalnih sodišč, za katero je odgovorna obravnavana država članica.</TXT></NP><NP><NO.P>44.</NO.P><TXT>Treba pa je ugotoviti, da v tem primeru Komisija takih dokazov ni preskrbela.</TXT></NP><NP><NO.P>45.</NO.P><TXT>Prvič, ko gre za domnevno nacionalno upravno prakso Kraljevine Belgije se pridružujem belgijski vladi, da dejstvo, da nekatera podjetja s sedežem v Belgiji razvijajo programe zvestobe kupcev, ki so sporni v smislu člena 57(4), prva alinea, belgijskega zakona, ne da bi pristojni upravni organi dali pobudo za njihovo prepoved pri nacionalnih sodiščih, po svoji naravi ne dokazuje, da se navedeni člen uporablja diskriminacijsko.</TXT></NP><NP><NO.P>46.</NO.P><TXT>Ocenjujem namreč, da primeri, ki jih je navedla Komisija, ne dokazujejo, da bi belgijska uprava pogoje iz omenjenega člena uporabljala različno glede na to, ali ima zadevno podjetje sedež v Belgiji ali zunaj nje.</TXT></NP><NP><NO.P>47.</NO.P><TXT>Razen tega drugi primeri, ki jih navaja Kraljevina Belgija v odgovoru na tožbo, prej dokazujejo, nasprotno, obstoj postopkov, sproženih pred belgijskimi sodišči proti reklamnim kampanjam, ki so v nasprotju z belgijsko zakonodajo.<NOTE NOTE.ID="E0011" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej odgovor na tožbo, str. 21. in 22.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>48.</NO.P><TXT>Drugič, treba je poudariti, da je za to, da bi ravnanje države, ki ga predstavlja upravna praksa, ki je v nasprotju z zahtevami prava<?PAGE NO="I-3771"?> Skupnosti, lahko pomenilo neizpolnitev obveznosti v smislu člene 226 ES<NOTE NOTE.ID="E0012" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zlasti sodbi z dne <DATE ISO="19880714">14. julija 1988</DATE> v zadevi Komisija proti Belgiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="298/86" YEAR="1988" PAGE.ECR="4343">298/86, Recueil, str. 4343</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="20041202">2. decembra 2004</DATE> v zadevi Komisija proti Nizozemski (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-41/02" YEAR="2004" PAGE.ECR="I-11375">C-41/02, ZOdl., str. I-11375</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, po mnenju Sodišča še vedno potrebno, da ta upravna praksa <QUOT.START ID="QS0030" REF.END="QE0030" CODE="201E"/>predstavlja določeno stopnjo stalnosti in posplošenosti<QUOT.END ID="QE0030" REF.START="QS0030" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0013" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> v zadevi Komisija proti Nemčiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-387/99" YEAR="2004" PAGE.ECR="I-3751">C-387/99, Recueil, str. I-3751, točka 42</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>49.</NO.P><TXT>Vendar pa Komisija v okviru predmetne tožbe ne dokazuje obstoja upravne prakse, ki bi imela lastnosti stalnosti in posplošenosti, ki ju zahteva Sodišče.</TXT></NP><NP><NO.P>50.</NO.P><TXT>Tako obravnava dejstev, navedenih kot osnova za pritožbo podjetja, ki je pripravilo program zvestobe kupcev <QUOT.START ID="QS0031" REF.END="QE0031" CODE="201E"/>Air Miles<QUOT.END ID="QE0031" REF.START="QS0031" CODE="201C"/>, ne zadošča za dokaz, da država ni izpolnila svojih obveznosti zaradi prakse diskriminacije in nesorazmerne uporabe pogojev <QUOT.START ID="QS0032" REF.END="QE0032" CODE="201E"/>podobnost<QUOT.END ID="QE0032" REF.START="QS0032" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0033" REF.END="QE0033" CODE="201E"/>edini prodajalec<QUOT.END ID="QE0033" REF.START="QS0033" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0014" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Seveda je Sodišče v posebnem okviru trga, za katerega je značilnih le nekaj podjetij, kakršen je trg poštnih frankirnih strojev, lahko presodilo, da bi bil odnos nacionalne uprave do podjetja lahko razlog za ugotovitev neizpolnitve obveznosti države (sodba z dne <DATE ISO="19850509">9. maja 1985</DATE> v zadevi Komisija proti Franciji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="21/84" YEAR="1985" PAGE.ECR="1355">21/84, Recueil, str. 1355, točka 13</REF.DOC.ECR>). Vendar pa se ukvarjamo z zadevo, ki, nasprotno, obravnava trg pospeševanja prodaje, na katerem nastopajo številni gospodarski subjekti.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>51.</NO.P><TXT>Poleg tega ugotavljam, da je sicer negativen odgovor na vprašanje o skladnosti tega programa z belgijsko zakonodajo, ki ga je belgijsko ministrstvo za gospodarske zadeve poslalo podjetju, organizatorju programa zvestobe kupcev <QUOT.START ID="QS0034" REF.END="QE0034" CODE="201E"/>Air Miles<QUOT.END ID="QE0034" REF.START="QS0034" CODE="201C"/>, imel le naravo mnenja, in ne sklepa o prepovedi razširitve programa zvestobe kupcev <QUOT.START ID="QS0035" REF.END="QE0035" CODE="201E"/>Air Miles<QUOT.END ID="QE0035" REF.START="QS0035" CODE="201C"/> na Belgijo.</TXT></NP><NP><NO.P>52.</NO.P><TXT>Nazadnje, v zvezi z razlago zakona s strani belgijskih sodišč je treba spomniti, da je Sodišče zelo jasno določilo pogoje, po katerih nacionalna sodna praksa pomeni neizpolnitev obveznosti države po členu 226 ES.<NOTE NOTE.ID="E0015" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20031209">9. decembra 2003</DATE> v zadevi Komisija proti Italiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-129/00" YEAR="2003" PAGE.ECR="I-14637">C-129/00, Recueil, str. I-14637</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>53.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče razsodilo, da <QUOT.START ID="QS0036" REF.END="QE0036" CODE="201E"/>posameznih ali številčno manj pomembnih sodnih odločb, ki odstopajo od prevladujoče sodne prakse, ki zastopa drugačno rešitev, ali razlage, ki jo zavrne najvišji nacionalni sodni organ, ni mogoče upoštevati. To pa ne velja za pomembno sodno razlago, ki je najvišji sodni organ v državi ni zavrnil, ampak jo je potrdil<QUOT.END ID="QE0036" REF.START="QS0036" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0016" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Ibidem, točka 32.</P></NOTE></TXT></NP><?PAGE NO="I-3772"?><NP><NO.P>54.</NO.P><TXT>Nacionalna sodna praksa torej ne more domnevati neizpolnitve obveznosti države, razen če je ta <QUOT.START ID="QS0037" REF.END="QE0037" CODE="201E"/>strukturne narave<QUOT.END ID="QE0037" REF.START="QS0037" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0017" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Geelhoeda v zgoraj navedeni zadevi Komisija proti Italiji, točka 114.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>55.</NO.P><TXT>V okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti po členu 226 ES je dokazovanje, da je to podano, naloga Komisije.</TXT></NP><NP><NO.P>56.</NO.P><TXT>Ugotavljamo, da Komisija v veliki meri utemeljuje svojo analizo na razlagi, ki prevladuje v belgijskem pravu, po katerem vezana ponudba ustreza pogoju <QUOT.START ID="QS0038" REF.END="QE0038" CODE="201E"/>podobnosti<QUOT.END ID="QE0038" REF.START="QS0038" CODE="201C"/>, če glavne proizvode ali storitve in proizvode oziroma storitve, ki so v ponudbi brezplačno ali po znižani ceni, običajno da v prodajo isti distribucijski krog in/ali pripada istemu področju proizvodne ali trgovske dejavnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>57.</NO.P><TXT>Po mnenju Komisije se predpis o prepovedi vezane ponudbe nepodobnih proizvodov v praksi zlorablja v korist podjetij s sedežem v Belgiji, ki imajo svojo distribucijsko mrežo. Komisija navaja tudi, da je <QUOT.START ID="QS0039" REF.END="QE0039" CODE="201E"/>[to] zlorabo načelnega pravila olajšala razlaga, ki so jo sodišča dala pojmu podobnosti<QUOT.END ID="QE0039" REF.START="QS0039" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0018" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej tožbo, točka 21.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>58.</NO.P><TXT>Vendar Komisija v tem primeru ne navaja nobene sodbe belgijskih sodišč, da bi z njo predstavila stališče sodne prakse, na katero opira svojo analizo.</TXT></NP><NP><NO.P>59.</NO.P><TXT>Res je, da se je Kraljevina Belgija v odgovoru na pisni opomin sklicevala na to, da je v nacionalni sodni praksi in pravni doktrini pojem <QUOT.START ID="QS0040" REF.END="QE0040" CODE="201E"/>podobnost<QUOT.END ID="QE0040" REF.START="QS0040" CODE="201C"/> razložen kot pogoj, da glavne proizvode ali storitve in proizvode oziroma storitve, ki so v ponudbi brezplačno ali po znižani ceni, običajno da v prodajo isti distribucijski krog in/ali pripadajo istemu področju proizvodne ali trgovske dejavnosti. Ob tej razlagi opozarja tudi na odločitev trgovinskega sodišča v Bruslju z dne <DATE ISO="19780626">26. junija 1978</DATE>.<NOTE NOTE.ID="E0019" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej odgovor na tožbo, str. 23.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>60.</NO.P><TXT>Po moji oceni pa je kljub temu dejstvu Komisija še vedno dolžna Sodišču predložiti natančne dokaze, da bi dokazala in pojasnila<?PAGE NO="I-3773"?> stališče nacionalne sodne prakse, na katero se sklicuje.</TXT></NP><NP><NO.P>61.</NO.P><TXT>Predložitev teh podatkov bi bila v tem primeru toliko bolj zaželena, ker vse izčrpne predstavite, ki jih Kraljevina Belgija v odgovoru na tožbo namenja pojmu <QUOT.START ID="QS0041" REF.END="QE0041" CODE="201E"/>podobnosti<QUOT.END ID="QE0041" REF.START="QS0041" CODE="201C"/> in tudi izjave njenega predstavnika na obravnavi odločno potrjujejo misel, da belgijska sodna praksa in pravna doktrina tega pojma ne razlagata enotno.</TXT></NP><NP><NO.P>62.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh teh preudarkov ocenjujem, da Komisija ni predložila dokazov za to, da Kraljevina Belgija ni izpolnila obveznosti po členu 49 ES, s tem ko je pogoja <QUOT.START ID="QS0042" REF.END="QE0042" CODE="201E"/>podobnost<QUOT.END ID="QE0042" REF.START="QS0042" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0043" REF.END="QE0043" CODE="201E"/>edini prodajalec<QUOT.END ID="QE0043" REF.START="QS0043" CODE="201C"/> med proizvodi in storitvami, ki jih je pridobil kupec, ter proizvodi ali storitvami, ki so dostopni brezplačno ali po znižanih cenah v okviru programa zvestobe kupcev, diskriminacijsko in nesorazmerno uporabila kot predpogoj za izvajanje takega programa pri opravljanju čezmejnih storitev med podjetji.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV —</NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>63.</NO.P><TXT>Zato Sodišču predlagam, naj zaradi pomanjkanja dokazov zavrne tožbo Komisije Evropskih skupnosti in tej naloži plačilo stroškov postopka v skladu s členom 69(2), prvi pododstavek, Poslovnika.</TXT></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>