—

ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2021,

—

ob upoštevanju člena 10(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju členov 15, 24(3), 228 in 298(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 11, 41, 42 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

—

ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2021/1163 Evropskega parlamenta z dne 24. junija 2021 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom (1),

—

ob upoštevanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Parlament sprejel 6. septembra 2001,

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Parlament in evropski varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o stikih z državljani: pravica do peticije, pravica obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic in pravica do evropske državljanske pobude (2),

—

ob upoštevanju člena 54 in člena 232(1) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A9-0054/2023),

A.

ker je bilo 7. junija 2022 predsedniku Evropskega parlamenta uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2021 in ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 8. septembra 2022 v Bruslju Odboru za peticije predstavila svoje poročilo;

B.

ker členi 20, 24 in 228 PDEU ter člen 43 Listine evropskega varuha človekovih pravic pooblaščajo za prejemanje pritožb glede nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

C.

ker člen 15 PDEU določa, da institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja ter da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije; ker sta zagotavljanje visokokakovostnih storitev za državljane EU ter odzivnost uprave EU na njihove potrebe in skrbi ključna za zaščito državljanskih pravic in temeljnih svoboščin;

D.

ker člen 41 Listine, ki se nanaša na pravico do dobrega upravljanja, določa, da ima vsakdo pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

E.

ker člen 298(1) PDEU določa, da institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

F.

ker so pravica do predložitve zadeve evropskemu varuhu človekovih pravic, pravica nasloviti peticijo in evropska državljanska pobuda participativna orodja, ki spodbujajo preglednost, participativno demokracijo in aktivno evropsko državljanstvo;

G.

ker je varuhinja človekovih pravic leta 2021 pomagala 20 536 ljudem, začela 338 preiskav (332 preiskav na podlagi pritožbe, 6 pa na lastno pobudo) in zaključila 305 preiskav (300 na podlagi pritožbe, 5 pa na lastno pobudo); ker se je večina preiskav nanašala na Komisijo (208 preiskav oziroma 61,5 %); ker so po številu preiskav potem sledili Evropska služba za zunanje delovanje (16 preiskav oziroma 4,7 %), Parlament (13 preiskav oziroma 3,8 %), Evropski urad za izbor osebja (13 preiskav oziroma 3,8 %), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) (11 preiskav oziroma 3,3 %), Evropska agencija za zdravila (8 preiskav oziroma 2,4 %), Svet Evropske unije (7 preiskav oziroma 2,1 %), Evropski urad za boj proti goljufijam (6 preiskav oziroma 1,8 %) in druge institucije (34 preiskav oziroma 10,1 %);

H.

ker so bile tri najpogostejše ugotovljene pomanjkljivosti v preiskavah, ki jih je varuhinja zaključila leta 2021, preglednost in odgovornost (dostop do informacij in dokumentov) (29 %), kultura storitev (26 %) in ustrezna uporaba diskrecijskih pooblastil, tudi v postopkih za ugotavljanje kršitev (18 %); ker druge pomanjkljivosti vključujejo spoštovanje procesnih pravic, spoštovanje temeljnih pravic, dobro upravljanje kadrovskih zadev, dobro finančno poslovodenje, sodelovanje javnosti pri odločanju v EU, etična vprašanja in žvižgaštvo v upravi EU;

I.

ker je varuhinja človekovih pravic pri svojem strateškem delu v letu 2021 odprla šest novih strateških preiskav: o tem, kako Komisija upravlja pojav vrtljivih vrat med svojimi uslužbenci; o preglednosti interakcij Evropske komisije s predstavniki tobačne industrije; o tem, kako Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) izpolnjuje svoje obveznosti na področju temeljnih pravic in zagotavlja odgovornost v zvezi s svojimi okrepljenimi pristojnostmi; o tem, kako je Evropska obrambna agencija obravnavala prijavo njenega nekdanjega izvršnega direktorja za zasedbo vodilnega položaja v družbi Airbus; o tem, kako Komisija spremlja uporabo sredstev EU, namenjenih spodbujanju pravic invalidov in starejših do samostojnega življenja; o tem, kako Evropska investicijska banka upravlja z nekaterimi osebnimi podatki kandidatov za zaposlitev, preden sprejme odločitev o zaposlitvi;

J.

ker je varuhinja človekovih pravic v obsežni preiskavi o pojavu vrtljivih vrat preučila vzorec 100 sklepov Komisije v obdobju 2019–2021 ugotovila, da je Komisija prepovedala le dve dejavnosti;

K.

ker je leta 2021 minilo 20 let, odkar je začela veljati Uredba (ES) št. 1049/2001 (3) (uredba o preglednosti) o dostopu javnosti do dokumentov; ker je varuhinja človekovih pravic v letu 2021 poskrbela, da je bil dostop do dokumentov vse leto v središču pozornosti urada, saj preglednost ostaja glavna tema pritožb in prednostna naloga v delu varuhinje; ker je varuhinja človekovih pravic gostila javno konferenco o tem, kako bi bilo treba uredbo o preglednosti posodobiti, da bi zadostili potrebam javnosti na tem področju;

L.

ker je Sodišče Evropske unije večkrat razsodilo, da prav javnost zakonodajnega postopka prispeva k temu, da imajo institucije v očeh državljanov EU večjo legitimnost, in povečuje njihovo zaupanje vanje, saj omogoča odprto razpravo o razhajanjih med različnimi stališči; ker je Sodišče Evropske unije določilo, da je dejansko pomanjkanje informacij in razprav tisto, kar lahko pri državljanih vzbudi dvom in olajša širjenje napačnih informacij, ne le glede zakonitosti posameznih aktov, ampak tudi glede legitimnosti celotnega postopka odločanja (4);

M.

ker je treba za premostitev razkoraka med EU, njenimi institucijami, državljani ter predstavniškimi organizacijami ključno, da se poveča udeležba državljanov in zagotavlja preglednost na ravni EU, da bi tako odpravili nezaupanje državljanov v institucije EU in dosegli resnično demokracijo na več ravneh; ker ima varuh človekovih pravic ključno vlogo pri premoščanju te vrzeli;

N.

ker so pritožbe državljanov varuhu človekovih pravic bistven sestavni del participativne demokracije in legitimnosti postopka odločanja v Uniji, saj spodbujajo preglednost in dobro upravljanje v institucijah in organih EU; ker se vloga varuha človekovih pravic z leti razvijala in mu zdaj omogoča, da uporablja svoja pooblastila na lastno pobudo za pomoč pri reševanju sistemskih težav v upravi EU in podaja priporočila za izboljšanje, da bi rešili težave v primeru nepravilnosti, s čimer prevzema čedalje pomembnejšo vlogo v življenjih državljanov, ko gre za vprašanja, kot so okolje, migracije in zdravje;

O.

ker bi moral varuh človekovih pravic v primerih, ko pritožba ne spada v njegovo pristojnost, pritožniku svetovati, naj svojo pritožbo posreduje drugemu organu ali Odboru za peticije;

P.

ker je Sodišče Evropske unije poudarilo, da ima demokratični model, ki ga je sprejela EU, dve razsežnosti: predstavniško demokracijo na podlagi člena 10(1) in (2) PEU ter participativno demokracijo na podlagi člena 10(3) PEU; ker prva razsežnost pomeni, da so predstavniki državljanov odgovorni za odločitve, ki jih sprejemajo, druga razsežnost pa državljanom omogoča, da sodelujejo v postopku odločanja; ker je Sodišče Evropske unije določilo, da je preglednost pomembna v obeh razsežnostih (5);

Q.

ker je Urad evropskega varuha človekovih pravic pri svojem strateškem delu v letu 2021 odprl lastne nove in strateške pobude o tem, kako institucije, organi, uradi in agencije EU evidentirajo besedilna in takojšnja sporočila, ki jih uslužbenci pošljejo/prejmejo v okviru svojih službenih dejavnosti, o umetni inteligenci in upravi EU, o dolžnosti uprave EU, da javnost obvešča o tem, kako lahko uveljavlja pravico dostopa do dokumentov EU, o preglednosti portala EU za upravljanje razpisov za naročila, ki jih oddajo institucije EU, o obveznostih Komisije glede preglednosti v okviru prihodnjega pregleda zakonodaje EU o tobaku, o tem, kako Komisija daje na voljo informacije o sestankih med komisarji in organizacijami ali samozaposlenimi osebami, ter o tem, kako Komisija zagotavlja spoštovanje človekovih pravic v okviru mednarodnih trgovinskih sporazumov;

R.

ker je Sodišče Evropske unije v zvezi z zagotavljanjem čim širše pravice javnosti do dostopa do dokumentov EU navedlo, da javnost v tem pogledu prispeva h krepitvi demokracije, saj državljanom omogoča, da pregledajo vse informacije, ki so bile podlaga za zakonodajni akt; ker Sodišče Evropske unije trdi, da je možnost državljanov, da se seznanijo z razlogi, na katerih temeljijo zakonodajni ukrepi, predpogoj za učinkovito uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic (6);

S.

ker je Sodišče Evropske unije člen 10(3) PEU razlagalo tako, da morata sozakonodajalca v sistemu, ki temelji na načelu demokratične legitimnosti, za svoja dejanja odgovarjati javnosti; ker je Sodišče Evropske unije določilo, da morajo imeti državljani možnost podrobno spremljati postopek odločanja v institucijah, ki sodelujejo v zakonodajnih postopkih, in imeti dostop do vseh upoštevnih informacij, če želijo uveljavljati svoje demokratične pravice (7);