|
4.8.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 207/6 |
PREVOD
SPREMEMBA IZ DOHE KJOTSKEGA PROTOKOLA
Člen 1
Sprememba
A. Priloga B h Kjotskemu protokolu
Spodnja tabela nadomesti tabelo iz Priloge B k Protokolu:
|
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Pogodbenica |
Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij (2008–2012) (odstotek glede na izhodiščno leto ali obdobje) |
Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij (2013–2020) (odstotek glede na izhodiščno leto ali obdobje) |
Referenčno leto (1) |
Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij (2013–2020) (izražena kot odstotek glede na referenčno leto) (1) |
Obljube glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (odstotek glede na referenčno leto) (2) |
|
„Avstralija |
108 |
99,5 |
2000 |
98 |
od – 5 do – 15 % ali – 25 % (3) |
|
Avstrija |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
|
88 |
1990 |
NA |
– 8 % |
|
|
Belgija |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Bolgarija (*1) |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Hrvaška (*1) |
95 |
80 (6) |
NA |
NA |
– 20 %/– 30 % (7) |
|
Ciper |
|
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Češka republika (*1) |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Danska |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Estonija (*1) |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Evropska unija |
92 |
80 (4) |
1990 |
NA |
– 20 %/– 30 % (7) |
|
Finska |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Francija |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Nemčija |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Grčija |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Madžarska (*1) |
94 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Islandija |
110 |
80 (8) |
NA |
NA |
|
|
Irska |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Italija |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Kazahstan (*1) |
|
95 |
1990 |
95 |
– 7 % |
|
Latvija (*1) |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Lihtenštajn |
92 |
84 |
1990 |
84 |
– 20 %/– 30 % (9) |
|
Litva (*1) |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Luksemburg |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Malta |
|
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Monako |
92 |
78 |
1990 |
78 |
– 30 % |
|
Nizozemska |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Norveška |
101 |
84 |
1990 |
84 |
od – 30 % do – 40 % (10) |
|
Poljska (*1) |
94 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Portugalska |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Romunija (*1) |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Slovaška (*1) |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Slovenija (*1) |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Španija |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Švedska |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Švica |
92 |
84,2 |
1990 |
NA |
od – 20 % do – 30 % (11) |
|
Ukrajina (*1) |
100 |
76 (12) |
1990 |
NA |
– 20 % |
|
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska |
92 |
80 (4) |
NA |
NA |
|
|
Pogodbenica |
Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij(2008–2012) (odstotek glede na izhodiščno leto ali obdobje) |
|
|
|
|
|
Kanada (13) |
94 |
|
|
|
|
|
Japonska (14) |
94 |
|
|
|
|
|
Nova Zelandija (15) |
100 |
|
|
|
|
|
100 |
|
|
|
|
|
|
Kratica: NA = se ne uporablja. Vse spodnje opombe, razen opomb 1, 2 in 5, so posredovale zadevne pogodbenice. |
|||||
B. Priloga A h Kjotskemu protokolu
Spodnji seznam nadomesti seznam pod naslovom „Toplogredni plini“ v Prilogi A k Protokolu:
„Toplogredni plini
|
|
Ogljikov dioksid (CO2) |
|
|
Metan (CH4) |
|
|
Didušikov oksid (N2O). |
|
|
Fluorirani ogljikovodiki (HFC) |
|
|
Perfluorirani ogljikovodiki (PFC) |
|
|
Žveplov heksafluorid (SF6) |
|
|
Dušikov trifluorid (NF3) (17) “ |
C. Člen 3, odstavek 1a
Za odstavkom 1 člena 3 Protokola se vstavi naslednji odstavek:
„1a. Pogodbenice iz Priloge I posamič ali skupaj zagotovijo, da njihove skupne antropogene emisije ekvivalenta ogljikovega dioksida toplogrednih plinov iz Priloge A ne presegajo dodeljenih količin, izračunanih v skladu z njihovo obveznostjo za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij iz tretjega stolpca tabele iz Priloge B in v skladu z določbami tega člena, da bi v ciljnem obdobju od leta 2013 do leta 2020 zmanjšale skupne emisije takih plinov za najmanj 18 odstotkov glede na raven iz leta 1990.“
D. Člen 3, odstavek 1b
Za odstavkom 1a člena 3 Protokola se vstavi naslednji odstavek:
„1b. Pogodbenica iz Priloge B lahko predlaga prilagoditev za zmanjšanje odstotka iz tretjega stolpca Priloge B svoje obveznosti za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij iz tretjega stolpca tabele iz Priloge B. Predlog take prilagoditve sekretariat pogodbenicam pošlje vsaj tri mesece pred zasedanjem Konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic tega protokola, na katerem je predlagan za sprejem.“
E. Člen 3, odstavek 1c
Za odstavkom 1b člena 3 Protokola se vstavi naslednji odstavek:
„1c. Za prilagoditev za povečanje svojih obveznosti za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij v skladu z odstavkom 1b člena 3, ki jo predlaga pogodbenica iz Priloge I, se šteje, da jo je Konferenca pogodbenic kot sestanek pogodbenic tega protokola sprejela, razen če več kot tri četrtine pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo, nasprotuje njenemu sprejetju. Sprejeto prilagoditev sekretariat pošlje depozitarju, ki jo posreduje vsem pogodbenicam, prilagoditev pa začne veljati 1. januarja v letu po obvestilu depozitarja. Take prilagoditve so za pogodbenice zavezujoče.“
F. Člen 3, odstavek 7a
Za odstavkom 7 člena 3 Protokola se vstavi naslednji odstavek:
„7a. V drugem ciljnem obdobju za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij od leta 2013 do leta 2020, je dodeljena količina za vsako pogodbenico iz Priloge I enaka odstotku iz tretjega stolpca tabele iz Priloge B njenih skupnih antropogenih emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida toplogrednih plinov iz Priloge A v letu 1990 ali v izhodiščnem letu ali obdobju, določenem v skladu z odstavkom 5, pomnoženem z osem. Pogodbenice iz Priloge I, za katere sta bila v letu 1990 sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo neto vir emisij toplogrednih plinov, za izračun svoje dodeljene količine za izhodiščno leto ali obdobje vključijo skupne antropogene emisije ekvivalenta ogljikovega dioksida iz virov, zmanjšane za po ponorih odstranjene toplogredne pline v letu 1990 zaradi spremembe rabe zemljišč.“
G. Člen 3, odstavek 7b
Za odstavkom 7a člena 3 Protokola se vstavi naslednji odstavek:
„7b. Vsaka pozitivna razlika med dodeljeno količino drugega ciljnega obdobja za pogodbenico iz Priloge I in povprečnimi letnimi emisijami iz prvih treh let predhodnega ciljnega obdobja, pomnoženimi z osem, se prenese na račun za izbris navedene pogodbenice.“
H. Člen 3, odstavek 8
V odstavku 8 člena 3 Protokola se besede:
|
|
„Za izračune iz odstavka 7“ |
nadomestijo z:
|
|
„Za izračune iz odstavkov 7 in 7a“ |
I. Člen 3, odstavek 8a
Za odstavkom 8 člena 3 Protokola se vstavi naslednji odstavek:
„8a. Vsaka pogodbenica iz Priloge I lahko za namene izračuna iz odstavka 7a za dušikov trifluorid kot izhodiščno leto uporablja leto 1995 ali 2000.“
J. Člen 3, odstavka 12a in b
Za odstavkom 12 člena 3 Protokola se vstavijo naslednji odstavki:
„12a. Pogodbenice iz Priloge I lahko uporabijo vse enote, ki jih ustvarijo tržni mehanizmi, vzpostavljeni v okviru Konvencije ali njenih instrumentov, da jim pomagajo pri izpolnjevanju obveznosti za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij iz člena 3. Take enote, ki jih pogodbenica pridobi od druge pogodbenice Konvencije, se prištejejo dodeljeni količini pogodbenice, ki jih pridobi, in se odštejejo od količine enot pogodbenice, ki jih prenaša.
12b. Konferenca pogodbenic kot sestanek pogodbenic tega protokola zagotovi, da se, če pogodbenice iz Priloge I uporabljajo enote iz odobrenih dejavnosti v okviru tržnih mehanizmov iz odstavka 12a, da jim pomagajo pri izpolnjevanju obveznosti za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij iz člena 3, delež teh enot uporabi za pokrivanje upravnih stroškov kakor tudi za pomoč pogodbenicam državam v razvoju, ki so posebej občutljive za škodljive učinke spremembe podnebja, pri kritju njihovih stroškov prilagajanja, če se te enote pridobijo v skladu s členom 17.“
K. Člen 4, odstavek 2
Na koncu prve povedi odstavka 2 člena 4 Protokola se dodajo naslednje besede:
|
|
„, ali na dan deponiranja svojih listin o sprejetju spremembe Priloge B na podlagi odstavka 9 člena 3.“ |
L. Člen 4, odstavek 3
V odstavku 3 člena 4 Protokola se besede:
|
|
„odstavka 7 člena 3“ |
nadomestijo s:
|
|
„člena 3, na katero se nanaša“ |
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta sprememba začne veljati v skladu s členoma 20 in 21 Kjotskega protokola.
(*1) Države, ki so na prehodu v tržno gospodarstvo.
(1) Pogodbenica lahko poleg navedbe svojih obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij glede na izhodiščno leto iz drugega in tretjega stolpca te tabele, ki so mednarodno pravno zavezujoče, po izbiri in za lastne potrebe uporablja referenčno leto, da izrazi obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij kot odstotek emisij tega referenčnega leta, ki ni mednarodno zavezujoča v okviru Kjotskega protokola.
(2) Dodatne informacije o teh obljubah so na voljo v dokumentih FCCC/SB/2011/INF.1/Rev.1 in FCCC/KP/AWG/2012/MISC.1, Add.1 in Add.2.
(3) Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij Avstralije v drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola je v skladu z doseganjem brezpogojnega cilja Avstralije za leto 2020, da bo emisije zmanjšala za 5 % v primerjavi z letom 2000. Avstralija ohranja možnost, da svoj cilj za leto 2020 poviša s 5 na 15 ali 25-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 2000, če bodo nekateri pogoji izpolnjeni. Ta sklic ohranja status navedenih obljub, kakor so bile dane v okviru sporazumov iz Cancuna, in ne prinaša nove pravno zavezujoče obveznosti v okviru tega protokola ali s tem povezanih pravil in načinov.
(4) Obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij za Evropsko unijo in njene države članice za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola temeljijo na dogovoru, da jih bodo izpolnile skupaj z Evropsko unijo in njenimi državami članicami v skladu s členom 4 Kjotskega protokola. Obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij ne posegajo v sledečo priglasitev Evropske unije in njenih držav članic glede sporazuma o skupnem izpolnjevanju obveznosti v skladu z določbami Kjotskega protokola.
(5) Dodano k Prilogi B s spremembo, sprejeto v skladu s Sklepom 10/CMP.2. Ta sprememba še ni začela veljati.
(6) Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij Hrvaške za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola temelji na dogovoru, da jo bo izpolnila skupaj z Evropsko unijo in njenimi državami članicami v skladu s členom 4 Kjotskega protokola. Posledično pristop Hrvaške k Evropski uniji ne vpliva na njeno sodelovanje v takem sporazumu o skupnem izpolnjevanju na podlagi člena 4 ali njeno obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij.
(7) Kot del svetovnega in celovitega sporazuma za obdobje po letu 2012 je Evropska Unija ponovno izrazila svojo pogojno ponudbo, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije za 30 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, če se tudi druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju emisij in če države v razvoju prispevajo skladno s svojimi odgovornostmi in zmogljivostmi.
(8) Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola temelji na dogovoru, da jo bo izpolnila skupaj z Evropsko unijo in njenimi državami članicami v skladu s členom 4 Kjotskega protokola.
(9) Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij iz tretjega stolpca se nanaša na cilj 20-odstotnega zmanjšanja do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Lihtenštajn bi razmislil o višjem cilju, in sicer o do 30-odstotnem zmanjšanju do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, če se tudi druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju emisij in če gospodarsko bolj razvite države v razvoju prispevajo skladno s svojimi odgovornostmi in zmogljivostmi.
(10) 84-odstotna obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij Norveške je skladna z njenimi cilji 30-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. Če Norveška lahko prispeva k svetovnemu in celostnemu sporazumu, pri katerem se pogodbenice, ki povzročajo večino emisij, strinjajo o zmanjšanju emisij v skladu s ciljem 2°C, bo emisije zmanjšala za 40 % do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Ta sklic ohranja status obljube, dane v okviru sporazumov iz Cancuna, in ne prinaša nove pravno zavezujoče obveznosti v okviru tega protokola.
(11) Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij iz tretjega stolpca se nanaša na cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Švica bi razmislila o višjem cilju, in sicer o do 30-odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, če bi za druge razvite države veljale primerljive obveznosti zmanjševanja emisij in za države v razvoju ustrezni prispevki skladno z njihovimi odgovornostmi in zmogljivostmi v skladu s ciljem 2°C. Ta sklic ohranja status obljube, dane v okviru sporazumov iz Cancuna, in ne prinaša nove pravno zavezujoče obveznosti v okviru tega protokola ali s tem povezanih pravil in načinov.
(12) Bi bilo treba v celoti prenesti v drugo ciljno obdobje; izbris ali omejitev te zakonito pridobljene državne lastnine se ne sprejme.
(13) Depozitar je 15. decembra 2011 prejel pisno obvestilo Kanade o njenem izstopu iz Kjotskega protokola. Ukrep bo za Kanado začel veljati 15. decembra 2012.
(14) V obvestilu z dne 10. decembra 2010 je Japonska nakazala, da nima namena sprejeti obveznosti za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola po letu 2012.
(15) Nova Zelandija ostaja pogodbenica Kjotskega protokola. Sprejela bo cilj količinskega omejevanja emisij v celotnem gospodarstvu v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v obdobju 2013–2020.
(16) V obvestilu z dne 8. decembra 2010, ki ga je sekretariat prejel 9. decembra 2010, je Ruska federacija nakazala, da ne namerava sprejeti obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij za drugo ciljno obdobje.“
(17) Se uporablja šele od začetka drugega ciljnega obdobja.
PRILOGA I
Priglasitev pogojev sporazuma o skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije iz člena 3 Kjotskega protokola za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, kakor je bilo sprejeto na Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja kot sestanku pogodbenic Kjotskega protokola v Dohi, s Sklepom 1/CMP.8, v skladu s členom 4 Kjotskega protokola
1. Članice sporazuma
Evropska Unija, njene države članice in Republika Islandija, ki so članice Kjotskega protokola, so članice tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: članice). Sedaj so države članice Evropske unije naslednje države:
Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Republika Hrvaška, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.
Islandija sodeluje v tem sporazumu v skladu s Sporazumom med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islandijo na drugi strani glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
2. Skupno izpolnjevanje obveznosti iz člena 3 Kjotskega protokola za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola
V skladu s členom 4(1) Kjotskega protokola bodo članice svoje obveznosti iz člena 3 navedenega protokola izpolnjevale na naslednje načine:
|
— |
članice v skladu s členom 4(5) in (6) Kjotskega protokola zagotovijo, da skupna vsota skupnih antropogenih emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida toplogrednih plinov, navedenih v Prilogi A h Kjotskem protokolu, v državah članicah in Islandiji ne preseže njihove skupne dodeljene količine, |
|
— |
uporaba člena 3(1) Kjotskega protokola za emisije toplogrednih plinov iz letalstva in pomorskega prometa za države članice in Islandijo temelji na pristopu Konvencije, da so v cilje pogodbenic vključene le emisije iz domačih letov in domačega pomorskega prometa. Pristop Evropske unije v okviru drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola ostaja enak kot v prvem ciljnem obdobju, saj od Sklepa 2/CP.3 ni napredka pri pripisovanju teh emisij ciljem pogodbenic. To ne posega v strogost obveznosti Evropske unije v okviru svežnja ukrepov za podnebne spremembe in energijo, ki ostajajo nespremenjene. To tudi ne posega v potrebo po sprejetju ukrepov glede emisij takih plinov iz letalstva in iz goriv pomorskih skladišč, |
|
— |
vsaka članica lahko poviša svojo raven prizadevanj s prenosom enot dodeljene količine, enot zmanjšanja emisij ali enot potrjenega zmanjšanja emisij na račun za preklic, ki je določen v njenem nacionalnem registru. Članice skupaj predložijo informacije, ki jih zahteva odstavek 9 Sklepa 1/CMP.8, in skupaj predložile kakršne koli predloge za namen člena 3(1b) in (1c) Kjotskega protokola, |
|
— |
članice še naprej posamično uporabljajo člen 3(3) in (4) Kjotskega protokola in sklepov, sprejetih na njegovi podlagi, |
|
— |
združene emisije izhodiščnih let članic so enake vsoti emisij zadevnih izhodiščnih let, ki se uporabljajo za vsako državo članico in Islandijo, |
|
— |
če so raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo pomenili neto vir emisij toplogrednih plinov leta 1990 za katero koli državo članico ali Islandijo, zadevna članica v skladu s členom 3(7a) Kjotskega protokola vključi v svoje emisije izhodiščnega leta ali obdobja skupne antropogene emisije ekvivalenta ogljikovega dioksida iz virov, od katerih se odštejejo odstranitve po ponorih leta v izhodiščnem letu ali obdobju iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, za namen izračuna skupne dodeljene količine članic, določene v skladu s členom 3(7a), (8) in (8a) Kjotskega protokola, |
|
— |
izračun v skladu s členom 3(7b) Kjotskega protokola se uporablja za skupno dodeljeno količino drugega ciljnega obdobja za članice, določene v skladu s členom 3(7a), (8) in (8a) Kjotskega protokola, in vsoto povprečnih letnih emisij članic iz prvih treh let prvega ciljnega obdobja, pomnoženo z osem, |
|
— |
v skladu s Sklepom 1/CMP.8 se lahko enote, ki jih ima članica v rezervi presežkov predhodnega obdobja, uporabijo za umik iz obtoka v dodatnem obdobju za izpolnitev obveznosti iz drugega ciljnega obdobja, v obsegu, v katerem emisije te članice v drugem ciljnem obdobju presegajo dodeljeno količino za to obdobje, kot je določeno v tej priglasitvi. |
3. Zadevne ravni emisij, dodeljene članicam sporazuma
Obveznost za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij za članice iz tretjega stolpca Priloge B h Kjotskemu protokolu znaša 80 %. Skupna dodeljena količina članic za drugo ciljno obdobje se določi v skladu s členom 3(7a), (8) in (8a) Kjotskega protokola, njen izračun pa omogoči poročilo, ki ga Evropska unija predloži v skladu z odstavkom 2 Sklepa 2/CMP.8.
Zadevne ravni emisij članic so:
|
— |
raven emisij Evropske unije je razlika med skupno dodeljeno količino članic in vsoto ravni emisij držav članic in Islandije. Njen izračun omogoči poročilo, predloženo v skladu z odstavkom 2 Sklepa 2/CMP.8, |
|
— |
zadevne ravni emisij držav članic in Islandije v skladu s členom 4(1) in (5) Kjotskega protokola so vsota njihovih zadevnih količin iz tabele 1 spodaj in vsakršnih rezultatov uporabe drugega stavka člena 3(7a) Kjotskega protokola za zadevno državo članico ali Islandijo. |
Dodeljene količine članic so enake njihovim zadevnim ravnem emisij.
Dodeljena količina Evropske unije se izračuna na podlagi emisij toplogrednih plinov v okviru sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, v katerem sodelujejo njene države članice in Islandija, v obsegu, v katerem so te emisije zajete v okviru Kjotskega protokola. Zadevne dodeljene količine držav članic in Islandije zajemajo emisije toplogrednih plinov iz virov in odstranitev po ponorih v vsaki državi članici ali Islandiji iz virov in po ponorih, ki niso zajete z Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. To vključuje vse emisije iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki so zajete v členu 3(3) in (4) Kjotskega protokola, ter vse emisije dušikovega trifluorida (NF3) v okviru Kjotskega protokola.
Članice tega sporazuma ločeno poročajo o emisijah iz virov in odstranitev po ponorih, ki so zajete v njihove zadevne dodeljene količine.
Tabela 1: Ravni emisij držav članic in Islandije (pred uporabo člena 3(7a)) v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola
|
Belgija |
584 228 513 |
|
Bolgarija |
222 945 983 |
|
Češka |
520 515 203 |
|
Danska |
269 321 526 |
|
Nemčija |
3 592 699 888 |
|
Estonija |
51 056 976 |
|
Irska |
343 467 221 |
|
Grčija |
480 791 166 |
|
Španija |
1 766 877 232 |
|
Francija |
3 014 714 832 |
|
Hrvaška |
162 271 086 |
|
Italija |
2 410 291 421 |
|
Ciper |
47 450 128 |
|
Latvija |
76 633 439 |
|
Litva |
113 600 821 |
|
Luksemburg |
70 736 832 |
|
Madžarska |
434 486 280 |
|
Malta |
9 299 769 |
|
Nizozemska |
919 963 374 |
|
Avstrija |
405 712 317 |
|
Poljska |
1 583 938 824 |
|
Portugalska |
402 210 711 |
|
Romunija |
656 059 490 |
|
Slovenija |
99 425 782 |
|
Slovaška |
202 268 939 |
|
Finska |
240 544 599 |
|
Švedska |
315 554 578 |
|
Združeno kraljestvo |
2 743 362 625 |
|
Islandija |
15 327 217 |
PRILOGA II
Izjava Evropske unije v skladu s členom 24(3) Kjotskega protokola
Naslednje države so sedaj države članice Evropske unije: Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Republika Hrvaška, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.
Evropska unija izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ter zlasti členom 192(1) in členom 191 Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov ter izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz njih in ki prispevajo k doseganju naslednjih ciljev:
|
— |
ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, |
|
— |
varovanju zdravja ljudi, |
|
— |
skrbni in preudarni rabi naravnih virov, |
|
— |
spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam. |
Evropska unija izjavlja, da bo svojo obveznost za količinsko zmanjšanje emisij za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola (2013–2020) izpolnila z ukrepi Evropske unije in njenih držav članic znotraj njihovih zadevnih pristojnosti. Pravno zavezujoči instrumenti za izpolnjevanje obveznosti, ki zajemajo zadeve, za katere se uporablja Kjotski protokol, kakor je bil spremenjen s spremembo iz Dohe, že veljajo.
Evropska unija bo še naprej redno zagotavljala podatke o ustreznih pravnih instrumentih Evropske unije v okviru dodatnih podatkov v njenem državnem poročilu, predloženim v skladu s členom 12 Konvencije, s čimer bo v skladu s členom 7(2) Kjotskega protokola in njegovimi smernicami dokazala izpolnjevanje svojih obveznosti v okviru navedenega protokola.