(1)

Člen 13 Uredbe (EU) št. 648/2012 določa mehanizem, v skladu s katerim ima Komisija pooblastilo za sprejemanje sklepov o enakovrednosti, v katerih določi, da so pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države enakovredne zahtevam iz člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, tako da bi se za nasprotne stranke, ki sklepajo posle na področju, ki ga ureja navedena uredba, kadar ima vsaj ena izmed nasprotnih strank sedež v zadevni tretji državi, moralo šteti, da izpolnjujejo navedene zahteve s tem, ko izpolnjujejo zahteve, določene v pravni ureditvi te tretje države. S priznavanjem enakovrednosti se prispeva k doseganju glavnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. k zmanjšanju sistemskega tveganja in povečanju preglednosti trgov izvedenih finančnih instrumentov z zagotovitvijo mednarodno usklajene uporabe načel, dogovorjenih s tretjimi državami in določenih v navedeni uredbi.

(2)

Člen 11(1), (2) in (3) Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je dopolnjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 149/2013 (2) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/2251 (3), določa pravne zahteve Unije glede pravočasne potrditve pogojev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, izvajanja stiskanja portfeljev in ureditev za usklajevanje portfeljev v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke (CNS). Poleg tega navedene določbe navajajo obveznosti glede vrednotenja in reševanja sporov, ki veljajo za te pogodbe (v nadaljnjem besedilu: tehnike zmanjševanja operativnega tveganja), ter obveznosti v zvezi z izmenjavo zavarovanja s premoženjem (v nadaljnjem besedilu: kritja) med nasprotnimi strankami.

(3)

Da bi se pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države štela za enakovredno ureditvi Unije na področju tehnik zmanjševanja operativnega tveganja in zahtev za kritja, bi moral biti konkretni rezultat veljavnih pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditev enakovreden zahtevam Unije v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 in zagotoviti varovanje poslovne skrivnosti, ki je enakovredno tistemu iz člena 83 navedene uredbe. Poleg tega se morajo v navedeni tretji državi učinkovito uporabljati enakovredne pravne, nadzorne in izvršilne ureditve na pravičen način in brez izkrivljanja konkurence. Ocena enakovrednosti zato zajema preverjanje, ali pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države zagotavljajo, da pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, ki jih sklene vsaj ena nasprotna stranka s sedežem v navedeni tretji državi, finančnih trgov v Uniji ne izpostavljajo višji ravni tveganja ter posledično ne pomenijo nesprejemljivih ravni sistemskega tveganja v Uniji.

(4)

Ta sklep ne temelji le na primerjalni analizi pravnih, nadzornih in izvršilnih zahtev, ki veljajo v Braziliji, ampak tudi na oceni rezultata teh zahtev ter njihovi primernosti za zmanjševanje tveganj, ki izhajajo iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, na način, ki velja za enakovrednega rezultatu zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Pravne, nadzorne in izvršilne ureditve, ki se v Braziliji uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, so določene v zakonih, okrožnicah, resolucijah in navodilih, ki jih izdajo Banco Central do Brasil (BCB), Comissão de Valores Mobiliários (CVM) in Conselho Monetário Nacional (CMN). Natančneje, Zakon št. 6.385/76 ureja trg vrednostnih papirjev v Braziliji, Navodilo CVM 461/07 ureja regulirane trge vrednostnih papirjev, ki zajemajo organizirane borze, organiziran trg OTC in neorganiziran trg OTC, v Okrožnici BCB 3.082/02 so določena merila za računovodsko obravnavo izvedenih finančnih instrumentov v lasti finančnih in drugih institucij, ki jih nadzoruje BCB, Resolução CMN 3.505/07 ureja pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih v Braziliji sklenile brazilske finančne in druge institucije, ki jih nadzoruje BCB, Resolução CMN 4.277/13 določa zahteve glede vrednotenja po tekočih tržnih cenah in vrednotenja z uporabo notranjega modela za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih sklenejo finančne in druge institucije, ki jih nadzoruje BCB, Instrução CVM 438/06 določa zahteve glede vrednotenja po tekočih tržnih cenah za določene vrste vzajemnih skladov, Resoluçao 4.662/18 določa okvirje dvostranskih zahtev za kritje, Resolução BCB 3.263/05 zajema stiskanje portfelja, Resolução CMN 4.373/14 določa zahteve za nerezidenčne vlagatelje, ki sklepajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC v Braziliji, in nazadnje, zakoni 4.595/64, 6.385/76, 10.214/01, 12.810/13 urejajo poslovno skrivnost, nadzor in izvrševanje.

(6)

Resolução BCB 3.263/05 ne določa nobenih obveznosti za izvajanje stiskanja portfelja niti ne določa nobenega priporočila za to. Vendar pa finančnim in drugim institucijam, ki jih nadzoruje BCB, omogoča, da sklenejo sporazum, ki to dovoljuje. V zvezi s postopki reševanja sporov ni posebne zakonodaje. Pravila za reševanje sporov določijo repozitoriji sklenjenih poslov. Zato brazilskih ureditev ni mogoče šteti za enakovredne zahtevam Unije v zvezi s stiskanjem portfelja in reševanjem sporov.

(7)

O poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC mora vsak brazilski subjekt, ki jih sklepa, poročati repozitoriju sklenjenih poslov, ki ima sedež in se regulira v Braziliji. V skladu z Zakonom št. 6,385/76 je veljavnost posla odvisna od poročanja repozitoriju sklenjenih poslov. V skladu z Resolução CMN 4.373/14 morajo biti nerezidenčni vlagatelji, ki sklepajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC v Braziliji, registrirani pri CVM ter morajo upoštevati pravno zavezujoče potrditve svojih poslov. Ker morata o poslu poročati obe strani, razen pravil repozitorija sklenjenih poslov ni nobene druge pravne zahteve za potrjevanje poslov, uskladitev dvostranskih portfeljev ali reševanje sporov. Potrjevanje poteka hkrati s poročanjem in je odvisno od njega. Poročanje je treba izvesti čim prej in običajno na isti dan, kot je bil sklenjen posel. Ker o poslih poročata obe strani in so jih hkrati potrdili repozitoriji sklenjenih poslov, prav tako ni nobene zahteve po usklajevanju portfelja, saj po zgradbi portfelji nasprotnih strank ne morejo biti neskladni. Brazilske ureditve za pravočasno potrditev in usklajevanje portfeljev bi bilo zato treba šteti za enakovredne ustreznim zahtevam Unije.

(8)

V skladu z Resolução CMN 3.505/07 in Resolução CMN 4.277/13 je vrednotenje, bodisi z vrednotenjem po tekočih tržnih cenah ali z uporabo notranjega modela, dnevno predpisano za posredniške banke, lokalne podružnice tujih bank, lokalne hčerinske družbe tujih bank ter upravitelje skladov in premoženja, ki jih regulira BCB. Obveznost ne velja za zadruge, zavarovatelje, pozavarovatelje, pokojninske sklade in druge nefinančne podjetniške nasprotne stranke, ki morajo opraviti dnevno vrednotenje samo, če pripadajo finančnemu konglomeratu, ki vključuje tudi več bank, poslovne, investicijske, devizne banke ali hranilnice. Brazilske ureditve se zato lahko štejejo za enakovredne ustreznim zahtevam Unije v obsegu, v katerem je ta sklep omejen na posle, sklenjene z nasprotnimi strankami, ki jih regulira BCB.

(9)

Ob upoštevanju obveznosti poročanja o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC repozitorijem sklenjenih poslov, ki se regulirajo v Braziliji, in pravnih posledic take obveznosti se lahko zato v primeru Brazilije uporabi dvotirni pristop in je mogoče sklepati, da se v zvezi s pravočasno potrditvijo in uskladitvijo portfelja za zahteve, ki se uporabljajo v Braziliji, lahko šteje, da imajo enakovreden rezultat kot tiste iz Delegirane uredbe (EU) št. 149/2013. Poleg tega so pravila, ki se v Braziliji uporabljajo za dnevno vrednotenje, enakovredna pravilom iz Delegirane uredbe (EU) št. 149/2013 v obsegu, v katerem se posli izvajajo s posredniškimi bankami, lokalnimi podružnicami tujih bank, lokalnimi hčerinskimi družbami tujih bank ter upravitelji skladov in premoženja ter zadrugami, zavarovatelji, pozavarovatelji, pokojninskimi skladi in drugimi nefinančnimi podjetniškimi nasprotnimi strankami, ki pripadajo finančnemu konglomeratu, ki vključuje tudi več bank, poslovne, investicijske, devizne banke ali hranilnice. Ob upoštevanju dejstva, da večino čezmejnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC izvajajo nasprotne stranke, ki jih regulira BCB, bi bilo zato treba ta sklep omejiti na posle, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki jih regulira BCB, in nasprotnimi strankami s sedežem v Uniji, za katere velja ustrezna zahteva iz Delegirane uredbe (EU) št. 149/2013.

(10)

Kar zadeva kritja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, sta pravno zavezujoči zahtevi Brazilije Resoluçao CMN 4.662/18 in Okrožnica BCB 3.902/18 (pravila Brazilije o kritju).

(11)

Kot je določeno v pravilih Brazilije o kritju, so zajete nasprotne stranke vse finančne ali druge institucije pod nadzorom BCB, katerih povprečna skupna nominalna operativna vrednost zajetih poslov na ravni skupine znaša več kot 25 milijard BRL. Zajeti posli zajemajo niz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, ki so enakovredni tistim iz Uredbe (EU) št. 648/2012, razen fizično poravnanih izvedenih finančnih instrumentov na blago, vendar vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti na zlato, ki se štejejo za posle, ki so zajeti v pravilih Unije o kritju, ne pa tudi v pravilih Brazilije o kritju, in opcije na lastniške instrumente, ki so zajete v pravilih Brazilije o kritju, vendar so upravičene do začasne izjeme v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2016/2251. Poleg tega in podobno kot v okviru, ki se uporablja v Uniji, so posli znotraj skupine, fizično poravnani valutni terminski posli in zamenjave ter posli z instrumenti, ki so opredeljeni podobno kot krite obveznice v Uniji, izključeni iz sklopa zajetih poslov. Vendar jih je treba upoštevati pri določanju povprečnega skupnega nominalnega operativnega zneska na ravni skupine. Ta sklep se zato ne bi smel uporabljati za fizično poravnane izvedene finančne instrumente na blago, z izjemo fizičnih instrumentov na zlato.

(12)

Zajete nasprotne stranke morajo predložiti in pobirati gibljivo kritje od 1. septembra 2019. Zajete nasprotne stranke, katerih povprečna skupna nominalna operativna vrednost zajetih poslov na ravni skupine znaša več kot 2,250 milijarde BRL, morajo predložiti in pobirati začetno kritje od 1. septembra 2019, medtem ko morajo zajete nasprotne stranke, ki ne dosegajo tega praga, predložiti in pobirati začetno kritje od 1. septembra 2020. Ta sklep je zato omejen na posle med nasprotnimi strankami, za katere se uporablja člen 11(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, in zajetimi nasprotnimi strankami, za katere velja zahteva po predložitvi in pobiranju gibljivega in začetnega kritja v skladu s pravili Brazilije o kritju.

(13)

Pravila Brazilije o kritju dovoljujejo skupni najnižji znesek prenosa začetnega in gibljivega kritja v višini 1,5 milijona BRL, medtem ko prag iz člena 25 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 znaša 500 000 EUR. Pravila Brazilije o kritju dovoljujejo tudi, da se začetno kritje zmanjša za znesek do 150 milijonov BRL. Zajetim nasprotnim strankam s skupnim zneskom začetnega kritja pod tem pragom ni treba izmenjati začetnega kritja. Člen 29 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 določa podobno olajšavo, pri čemer je prag določen na 50 milijonov EUR. Ker je razlika v vrednosti navedenih valut majhna, bi bilo treba navedene zneske šteti za enakovredne.

(14)

Podobno kot standardizirana metoda za izračun začetnega kritja iz Priloge IV k Delegirani uredbi (EU) 2016/2251, pravila Brazilije o kritju omogočajo uporabo standardiziranega modela, ki je enak modelu iz navedene priloge. Vendar pravila Brazilije o kritju ne dovoljujejo uporabe notranjih modelov ali modelov tretjih oseb za izračun začetnega kritja. Čeprav so zahteve iz pravil Brazilije o kritju za izračun začetnega kritja zato strožje od zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirane uredbe (EU) 2016/2251, bi jih bilo treba za namene tega sklepa šteti za enakovredne.

(15)

Zahteve iz pravil Brazilije o kritju glede primernega zavarovanja s premoženjem, njegovega vrednotenja ter načina posedovanja in ločevanja zavarovanja s premoženjem so enakovredne zahtevam iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2251. Pravila Brazilije o kritju vsebujejo enakovreden seznam primernega zavarovanja s premoženjem, vendar od nasprotnih strank ne zahtevajo, da ustrezno diverzificirajo zavarovanje s premoženjem, ki ga poberejo, vključno z omejevanjem vrednostnih papirjev z nizko likvidnostjo, da se prepreči koncentracija zavarovanja s premoženjem, podobno kot v členu 8 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251. Ker pa te zahteve glede koncentracije iz člena 8 veljajo za nasprotne stranke v Uniji, je mogoče sklepati, da zahteve glede zavarovanja s premoženjem v skladu s pravili Brazilije o kritju privedejo do rezultata, ki je enakovreden rezultatu iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2251. Pravila Brazilije o kritju za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS bi bilo zato treba šteti za enakovredna zahtevam iz člena 11(3) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(16)

V zvezi z enakovredno ravnjo varovanja poslovne skrivnosti v Braziliji zakoni 4.595 iz leta 1964, 6.385 iz leta 1976, 10,214 iz leta 2001 in 12.810 iz leta 2013 pooblaščajo BCB in CVM, da od repozitorijev sklenjenih poslov zahtevata kakršne koli podatke v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti. Dopolnilni zakon 105 iz leta 2001 (LC 105) prav tako določa, da je treba vse podatke obravnavati kot zaupne. Če v tem okviru kateri koli drug domači ali tuji organ potrebuje podatke brazilskih repozitorijev sklenjenih poslov, bi moral zahtevek uradno predložiti BCB in/ali CVM, ki bosta izvedla analizo, med drugim ob upoštevanju omejitev, ki jih nalaga LC 105, in potrebe po formalnem dogovoru, analiziranih za vsak primer posebej. Zato bi bilo treba za te zakone skupaj šteti, da zagotavljajo enakovredno raven varstva v zvezi s poslovno skrivnostjo, kot je določena v Uredbi (EU) št. 648/2012.

(17)

CMN je najvišji organ v nacionalnem finančnem sistemu v Braziliji in je odgovoren za oblikovanje monetarne in kreditne politike na splošno. BCB je podrejena CMN in je odgovorna za monetarno politiko, upravljanje mednarodnih rezerv, bančni nadzor ter nadzor tujega kapitala in kreditov. BCB izvršuje bonitetne predpise in deluje tudi kot monetarni organ ter je kot taka odgovorna za zagotavljanje sistemske stabilnosti. Za zajezitev nepravilnih praks, izvajanje izobraževalnih ukrepov in soočanje s situacijami, ki bi lahko ogrozile nacionalni finančni sistem, lahko BCB izda upravne kazni, sprejme previdnostne ali začasne ukrepe, izda pismo o zavezi in naloži začasne prekinitve ali omejitve. CVM je podrejen CMN ter je odgovoren za regulacijo in nadzor kapitalskih trgov, vključno z izdajatelji vrednostnih papirjev, borzami in trgi OTC ter institucijami, ki so del sistema za distribucijo vrednostnih papirjev. Cilj CVM je ohraniti učinkovitost trga in spodbujati razvoj ter si prizadevati tudi za zaščito vlagateljev in ohranjanje pravičnih praks na trgu vrednostnih papirjev, tako da se uveljavljajo pravila v zvezi z razkritjem informacij in preglednostjo. Za ukrepe, ki so na voljo BCB in CVM, bi bilo treba šteti, da omogočajo učinkovito uporabo zadevnih pravnih, regulativnih in izvršilnih ureditev v skladu s pravili Brazilije o izvedenih finančnih instrumentih OTC na enakovreden način in brez izkrivljanja konkurence, da se zagotovita učinkovit nadzor in izvrševanje.

(18)

Ta sklep priznava enakovrednost zavezujočih zahtev iz brazilske zakonodaje v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, veljavnimi v času sprejetja tega sklepa. Komisija bo v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljala razvoj ter usklajeno in učinkovito izvajanje pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditev za te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, kar zadeva zahteve glede pravočasne potrditve, stiskanja in usklajevanja portfeljev, vrednotenja, reševanja sporov in kritja, ki veljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, v zvezi s katerimi je bil sprejet ta sklep. Komisija lahko v okviru svojih prizadevanj za spremljanje od BCB in CVM zahteva, da zagotovita informacije o razvoju regulativnih in nadzornih ureditev. Komisija lahko kadar koli opravi poseben pregled, če bi morala zaradi relevantnih sprememb ponovno oceniti priznavanje enakovrednosti, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena lahko privede do razveljavitve tega sklepa, posledica katere bi bila, da bi za nasprotne stranke samodejno spet začele veljati vse zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –