(1)

Pretekle krize, zlasti zgodnje obdobje pandemije COVID-19, so pokazale, da lahko take krize močno vplivajo na notranji trg (imenovan tudi enotni trg) in njegove dobavne verige, ustreznih orodij za krizno upravljanje in mehanizmov usklajevanja pa ni, ne zajemajo vseh vidikov enotnega trga ali ne omogočajo pravočasnega odziva na take vplive .

(1)

Pretekle krize, zlasti zgodnje obdobje pandemije COVID-19, so pokazale, da so lahko notranji trg in njegove dobavne verige močno prizadeti , ustreznih orodij za krizno upravljanje in mehanizmov usklajevanja pa ni, ne zajemajo vseh vidikov notranjega trga ali ne omogočajo pravočasnega in učinkovitega odziva na take krize .

(2)

Unija ni bila dovolj pripravljena, da bi zagotovila zadostno proizvodnjo, javno naročanje in razdeljevanje v krizi pomembnega nezdravstvenega blaga, kot je osebna zaščitna oprema, zlasti na začetku pandemije COVID-19, ad hoc ukrepi Komisije za ponovno vzpostavitev delovanja enotnega trga in zagotovitev razpoložljivosti v krizi pomembnega nezdravstvenega blaga med pandemijo COVID-19 pa so bili nujno reaktivni. Pandemija je razkrila tudi nezadosten pregled proizvodnih zmogljivosti po vsej Uniji in ranljivosti, povezane s svetovnimi dobavnimi verigami.

(2)

Unija ni bila dovolj pripravljena, da bi zagotovila zadostno proizvodnjo, javno naročanje in razdeljevanje v krizi pomembnega nezdravstvenega blaga, kot je osebna zaščitna oprema, zlasti na začetku pandemije COVID-19, ad hoc ukrepi Komisije za ponovno vzpostavitev delovanja notranjega trga in zagotovitev razpoložljivosti v krizi pomembnega nezdravstvenega blaga med pandemijo COVID-19 pa so bili nujno reaktivni. Pandemija je razkrila tudi nezadosten pregled proizvodnih zmogljivosti po vsej Uniji in ranljivosti, povezane s svetovnimi dobavnimi verigami.

(2a)

Med pandemijo COVID-19 so neusklajeni ukrepi, ki so omejevali prosto gibanje oseb, še posebej vplivali na ključne sektorje, zlasti tiste, ki so odvisni od mobilnih delavcev, vključno z obmejnimi in čezmejnimi delavci, ki so imeli takrat ključno vlogo pri ohranjanju delovanja gospodarstva Unije.

(3)

Ukrepi Komisije so zamujali več tednov, ker ni bilo nobenih ukrepov kontingenčnega načrtovanja na ravni Unije in ker ni bilo jasno, s katerim delom nacionalne uprave vzpostaviti stik, da bi našli hitre rešitve za vpliv krize na enotni trg. Poleg tega je postalo jasno, da bodo neusklajeni omejevalni ukrepi držav članic dodatno zaostrili učinke krize na enotni trg. Izkazalo se je, da bi morali organi držav članic in Unije vzpostaviti ureditve v zvezi s kontingenčnim načrtovanjem, usklajevanjem na tehnični ravni ter sodelovanjem in izmenjavo informacij.

(3)

Ukrepi Komisije so zamujali več tednov, ker ni bilo nobenih ukrepov kontingenčnega načrtovanja na ravni Unije in ker ni bilo jasno, s katerim nacionalnim organom vzpostaviti stik, da bi našli hitre rešitve za vpliv krize na notranji trg. Poleg tega je postalo jasno, da bodo neusklajeni omejevalni ukrepi držav članic dodatno zaostrili učinke krize na notranji trg. Izkazalo se je, da bi morali organi držav članic in Unije vzpostaviti ureditve v zvezi s kontingenčnim načrtovanjem, usklajevanjem na tehnični ravni ter sodelovanjem in izmenjavo informacij. Poleg tega je postalo očitno, da je zaradi neučinkovitega usklajevanja med državami članicami prišlo do večjega pomanjkanja blaga ter je nastalo več ovir za prosti pretok storitev in oseb.

(4)

Predstavniška združenja gospodarskih subjektov so navedla, da gospodarski subjekti med pandemijo niso imeli dovolj informacij o ukrepih držav članic za odzivanje na krizo, delno zato, ker niso vedeli, kje dobiti take informacije, delno pa zaradi jezikovnih ovir in upravnega bremena, povezanega s ponavljanjem poizvedb v vseh državah članicah, zlasti v stalno spreminjajočem se regulativnem okolju . Zato niso mogli sprejemati informiranih poslovnih odločitev v zvezi s tem, v kakšni meri se lahko zanašajo na svoje pravice do prostega pretoka ali gibanja ali nadaljujejo čezmejno poslovanje med krizo. Izboljšati je treba razpoložljivost informacij o ukrepih za odzivanje na krizo na nacionalni ravni in ravni Unije.

(4)

Kljub začetnemu nezadostnemu usklajevanju so imela pravila notranjega trga ključno vlogo pri blaženju negativnega vpliva krize in zagotavljanju hitrega okrevanja gospodarstva Unije, in sicer s preprečevanjem neupravičenih in nesorazmernih nacionalnih omejitev, ki so bile del enostranskih odzivov držav članic, ter z zagotavljanjem močne spodbude za iskanje skupnih rešitev, s čimer se je spodbujala solidarnost .

(5)

Ti nedavni dogodki so pokazali tudi, da mora biti Unija bolje pripravljena na morebitne prihodnje krize, zlasti ob upoštevanju trajnih učinkov podnebnih sprememb in s tem povezanih naravnih nesreč, pa tudi svetovne gospodarske in geopolitične nestabilnosti. Ker ni znano, kakšne vrste kriza bi bila lahko v prihodnosti naslednja z resnimi učinki na enotni trg in njegove dobavne verige, je treba zagotoviti instrument, ki se bo uporabljal v  zvezi z učinki na enotni trg zaradi širokega razpona kriz.

(5)

Ti nedavni dogodki so pokazali tudi, da mora biti Unija bolje pripravljena na morebitne prihodnje krize, zlasti ob upoštevanju trajnih učinkov podnebnih sprememb in s tem povezanih naravnih nesreč, pa tudi svetovne gospodarske in geopolitične nestabilnosti. Ker ni znano, kakšne vrste kriz se lahko v prihodnosti pojavijo in imajo resen učinek na notranji trg in njegove dobavne verige, je treba zagotoviti instrument, ki se bo uporabljal v  primeru pojava širokega razpona kriz , ki vplivajo na notranji trg in imajo čezmejni učinek .

(6)

Vpliv krize na enotni trg je lahko dvojen. Po eni strani lahko zaradi krize nastanejo ovire za prosti pretok na enotnem trgu, ki motijo njegovo normalno delovanje. Po drugi strani pa se lahko zaradi krize še poveča pomanjkanje v krizi pomembnega blaga in storitev na enotnem trgu. Uredba bi morala obravnavati obe vrsti učinkov na enotnem trgu.

(6)

Zaradi vpliva krize lahko nastanejo ovire za prosti pretok na notranjem trgu, ki motijo njegovo normalno delovanje. Poleg tega se lahko še poveča pomanjkanje v krizi pomembnega blaga in storitev na notranjem trgu. Ta uredba bi morala obravnavati škodljiv vpliv na prosti pretok blaga, storitev ali oseb na notranjem trgu.

(7)

Ker je težko predvideti specifične vidike prihodnjih kriz, ki bodo vplivale na enotni trg in njegove dobavne verige, bi morala ta uredba zagotavljati splošni okvir za predvidevanje negativnih učinkov, ki jih ima lahko vsaka kriza na enotni trg in njegove dobavne verige, za pripravo nanje ter njihovo blaženje in zmanjševanje. .

(7)

Ker je težko predvideti specifične vidike prihodnjih kriz, ki bodo vplivale na notranji trg in njegove dobavne verige, bi morala ta uredba zagotavljati splošni okvir za predvidevanje negativnih učinkov, ki jih ima lahko vsaka kriza na notranji trg in njegove dobavne verige, za pripravo nanje ter njihovo blaženje in zmanjševanje , pa tudi okvir za okrepitev odpornosti notranjega trga in njegovih dobavnih verig .

(8)

Okvir ukrepov iz te uredbe bi moral biti vzpostavljen usklajeno, pregledno, učinkovito, sorazmerno in pravočasno, ob ustreznem upoštevanju potrebe po ohranjanju ključnih družbenih funkcij, kar pomeni tudi javno varnost , zaščito, javni red ali javno zdravje , ob upoštevanju odgovornosti držav članic, da zagotovijo nacionalno varnost, in njihovih pooblastil, da zaščitijo druge bistvene funkcije države, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda in miru.

(8)

Ukrepi iz te uredbe bi morali biti vzpostavljeni usklajeno, pregledno, učinkovito, sorazmerno in pravočasno, ob ustreznem upoštevanju potrebe po ohranjanju ključnih družbenih funkcij, vključno z javno varnostjo , zaščito, javnim redom ali javnim zdravjem , ob upoštevanju odgovornosti držav članic, da zagotovijo nacionalno varnost, in njihovih pooblastil, da zaščitijo druge bistvene funkcije države, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda in miru. Ta uredba zato ne bi smela posegati v zadeve, povezane z nacionalno varnostjo in obrambo.

(9)

Za ta namen ta uredba določa:

(9)

Za ta namen ta uredba določa potrebna sredstva za zagotavljanje neprekinjenega delovanja notranjega trga, prostega pretoka blaga, storitev in oseb, vključno z delavci, ter razpoložljivosti v krizi pomembnega blaga in storitev za državljane, podjetja in javne organe v času krize.

(10)

Ta uredba bi morala po možnosti omogočati predvidevanje dogodkov in kriz, in sicer na podlagi tekočih analiz v zvezi s strateško pomembnimi področji gospodarstva enotnega trga in stalnimi dejavnostmi napovedovanja, ki jih izvaja Unija.

(11)

Ta uredba ne bi smela podvajati obstoječega okvira za zdravila, medicinske pripomočke ali druge zdravstvene protiukrepe iz okvira EU za zdravstveno varnost, vključno z Uredbo (EU) …/… o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje [uredba o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje (COM(2020) 727)], Uredbo Sveta (EU) …/… o okviru ukrepov za zagotovitev dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov [uredba o okviru za izredne razmere (COM(2021) 577)], Uredbo (EU) …/… o razširjenih pooblastilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni [uredba o ECDC (COM(2020) 726)] ter Uredbo (EU) 2022/123 o razširjenih pooblastilih Evropske agencije za zdravila [uredba o EMA] . Zato bodo zdravila, medicinski pripomočki ali drugi zdravstveni protiukrepi, ko bodo vključeni na seznam iz člena 6(1) uredbe o okviru za izredne razmere , izključeni iz področja uporabe te uredbe, razen v zvezi z določbami glede prostega pretoka v izrednih razmerah na enotnem trgu in zlasti tistimi, namenjenimi ponovni vzpostavitvi in olajšanju prostega pretoka, ter mehanizmom obveščanja.

(11)

Ta uredba ne bi smela podvajati obstoječega okvira za zdravila, medicinske pripomočke ali druge zdravstvene protiukrepe iz okvira EU za zdravstveno varnost, vključno z Uredbo (EU) 2022/123 in Uredbo (EU) 2022/2371 . Zato bodo zdravila, medicinski pripomočki ali drugi zdravstveni protiukrepi, ki spadajo na njuno področje uporabe , izključeni iz področja uporabe te uredbe, razen v zvezi z določbami glede prostega pretoka v izrednih razmerah na notranjem trgu in zlasti tistimi, namenjenimi ponovni vzpostavitvi in olajšanju prostega pretoka, ter mehanizmom obveščanja.

(12)

Ta uredba bi morala dopolnjevati mehanizem enotne ureditve za politično odzivanje na krize, ki ga upravlja Svet v skladu z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1993, kar zadeva njegovo delo v zvezi z učinki medsektorskih kriz na enotni trg, ki zahtevajo politično odločanje.

(12)

Ta uredba bi morala dopolnjevati enotno ureditev za politično odzivanje na krize, ki ga upravlja Svet v skladu z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1993, kar zadeva njegovo delo v zvezi z učinki medsektorskih kriz na notranji trg, ki zahtevajo politično odločanje.

(16)

Da bi se upoštevala izjemnost izrednih razmer na enotnem trgu in njihove morebitne daljnosežne posledice za osnovno delovanje enotnega trga, bi bilo treba Svetu izjemoma podeliti izvedbena pooblastila za aktiviranje načina izrednih razmer na enotnem trgu v skladu s členom 281(2) Pogodbe o delovanje Evropske unije.

(16)

Ta uredba ne bi smela posegati v delovno pravo ali delovne pogoje, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, ter v pravice do kolektivnih pogajanj in avtonomijo socialnih partnerjev.

(17)

Člen 21 PDEU določa pravico državljanov EU do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Podrobni pogoji in omejitve so določeni v Direktivi 2004/38/ES. Ta direktiva določa splošna načela, ki se uporabljajo za te omejitve, in razloge, ki se lahko uporabijo za utemeljitev takih ukrepov. Ti razlogi so javni red, javna varnost ali javno zdravje. V tem okviru so lahko omejitve prostega gibanja utemeljene, če so sorazmerne in nediskriminatorne. Ta uredba ni namenjena določitvi dodatnih razlogov za omejitev pravice do prostega gibanja oseb poleg razlogov iz poglavja VI Direktive 2004/38/ES.

(17)

Kadar dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, vključujejo obdelavo osebnih podatkov, mora biti taka obdelava v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o varstvu osebnih podatkov, in sicer z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) ter Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta  (1b) .

(18)

Kar zadeva ukrepe za ponovno vzpostavitev in olajšanje prostega gibanja oseb ter druge ukrepe, ki vplivajo na prosto gibanje oseb, iz te uredbe, ti temeljijo na členu 21 PDEU in dopolnjujejo Direktivo 2004/38/ES, ne da bi vplivali na njeno uporabo v času izrednih razmer na enotnem trgu. Taki ukrepi ne bi smeli dovoljevati ali utemeljevati omejitev prostega gibanja v nasprotju s Pogodbama ali drugimi določbami prava Unije.

(18)

V tej uredbi so določene pravice in obveznosti gospodarskih subjektov, zlasti fizičnih ali pravnih oseb, vključno z vsemi začasnimi združenji podjetij, ki na trgu ponujajo izdelke ali storitve odločilnega pomena. Poleg tega so opredeljena odločilno pomembna področja, ki so sistemskega in ključnega pomena za delovanje notranjega trga, zlasti področja, povezana s čezmejnim prostim pretokom blaga, storitev ali oseb, na primer na področju hrane, prometa, vzdrževanja, zdravja ali informacijskih tehnologij.

(19)

Člen 45 PDEU določa pravico do prostega gibanja delavcev ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Ta uredba vsebuje določbe, ki dopolnjujejo obstoječe ukrepe za okrepitev prostega gibanja oseb, povečanje preglednosti in zagotavljanje upravne pomoči v izrednih razmerah na enotnem trgu. Taki ukrepi vključujejo vzpostavitev in dajanje na voljo enotnih kontaktnih točk za delavce in njihove predstavnike v državah članicah in na ravni Unije v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu v skladu s to uredbo.

(19)

Da bi omogočili nemoteno delovanje notranjega trga, bi bilo treba s to uredbo ustanoviti Odbor za izredne razmere na notranjem trgu in njegovo odpornost (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki bi Komisiji svetoval o ustreznih ukrepih za predvidevanje ali preprečevanje učinka krize ali odzivanje nanj. Evropski parlament bi moral imeti možnost, da imenuje strokovnjaka za člana odbora. Komisija bi morala na ustrezna zasedanja odbora kot opazovalce povabiti predstavnike drugih v krizi pomembnih organov na ravni Unije, vključno s predstavniki Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, kjer je to primerno. Poleg tega bi morala zagotoviti, da bi Evropski parlament prejel vse dokumente hkrati s predstavniki držav članic. Evropski parlament bi moral tudi sistematično imeti dostop do zasedanj odbora, na katera bi bili povabljeni strokovnjaki iz držav članic. Sodelovanje predstavnikov držav Efte kot opazovalcev bi bilo treba zagotoviti v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter dvostranskimi sporazumi med Unijo in Švicarsko konfederacijo. Odbor bi moral zlasti pomagati in svetovati Komisiji glede ukrepov, ki vplivajo na prosti pretok blaga, storitev in oseb, vključno z delavci, s posebnim poudarkom na mobilnih delavcih, vključno z obmejnimi in čezmejnimi delavci.

(20)

Če države članice ob pripravah na izredne razmere na enotnem trgu ali v takih razmerah sprejmejo ukrepe, ki vplivajo na prosti pretok blaga ali oseb ali svobodo opravljanja storitev, bi morale take ukrepe omejiti na tisto, kar je nujno, in jih odpraviti, kakor hitro razmere to omogočajo. Pri takih ukrepih bi bilo treba spoštovati načeli sorazmernosti in nediskriminacije ter upoštevati poseben položaj obmejnih regij.

(20)

Nujno je zagotoviti večjo preglednost in odgovornost, zlasti v času krize, v skladu z vrednotami, na katerih temelji Unija. Evropski parlament ima ključno vlogo pri zagotavljanju demokratične odgovornosti. Ta uredba bi zato morala določati pravila za krepitev dialoga o izrednih razmerah in odpornosti med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom.

(21)

Z aktiviranjem načina izrednih razmer na enotnem trgu bi morala nastati obveznost držav članic, da priglasijo s krizo povezane omejitve prostega pretoka .

(21)

Za zagotovitev učinkovitega usklajevanja in izmenjave informacij v izrednih razmerah ta uredba določa obveznost držav članic, da imenujejo centralne urade za zvezo, ki bodo odgovorni za stik s centralnim uradom za zvezo na ravni Unije, ki ga imenuje Komisija, in s centralnimi uradi za zvezo drugih držav članic .

(22)

Komisija bi morala pri preučevanju združljivosti vseh priglašenih osnutkov ukrepov ali sprejetih ukrepov z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevati spreminjajoče se krizne razmere in pogosto omejene informacije, ki jih imajo države članice na voljo, kadar si prizadevajo zmanjšati nastajajoča tveganja v okviru krize. Kadar je to utemeljeno in potrebno glede na okoliščine, lahko Komisija na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s specializiranimi ali znanstvenimi informacijami, oceni ustreznost argumentov držav članic, ki temeljijo na previdnostnem načelu kot razlogu za sprejetje omejitev prostega gibanja oseb. Naloga Komisije je zagotoviti, da so taki ukrepi skladni s pravom Unije in ne ustvarjajo neutemeljenih ovir za delovanje enotnega trga. Komisija bi se morala čim prej odzvati na uradna obvestila držav članic ob upoštevanju okoliščin posamezne krize in najpozneje v rokih, določenih v tej uredbi.

(22)

Odpornost je ključna za zagotovitev, da notranji trg izpolni enega od svojih končnih ciljev, tj. podpreti gospodarstvo Unije. Ta uredba bi morala omogočati predvidevanje dogodkov in kriz, in sicer na podlagi tekočih analiz v zvezi z odločilno pomembnimi področji gospodarstva notranjega trga in stalnih dejavnosti napovedovanja, ki jih izvaja Unija. Da bi zagotovili pripravljenost vseh akterjev na krize, je treba določiti pravila o stresnih testih, ki bi se morali izvajati vsaj vsaki dve leti, ter o usposabljanju in kriznih protokolih, ki ne bi vključevali le vseh ustreznih nacionalnih organov, temveč tudi deležnike, kot so podjetja, socialni partnerji in strokovnjaki. Nujno je treba določiti tudi pravila o strateških rezervah blaga odločilnega pomena, da se zagotovita ustrezna izmenjava informacij in podpora državam članicam pri usklajevanju in racionalizaciji njihovih prizadevanj.

(23)

Za zagotovitev, da se posebni ukrepi ob izrednih razmerah na enotnem trgu, določeni v tej uredbi, uporabijo le, kadar je to nujno za odziv na določene izredne razmere na enotnem trgu, bi se moralo za take ukrepe zahtevati individualno aktiviranje z izvedbenimi akti Komisije, v katerih so navedeni razlogi za tako aktiviranje in v krizi pomembno blago ali storitve, za katere se taki ukrepi uporabljajo.

(23)

Za opredelitev ključnih sektorjev bi bilo treba določiti metodologijo ob upoštevanju posebnih meril, in sicer trgovinskih tokov, povpraševanja in ponudbe, koncentracije ponudbe, proizvodnje Unije in svetovne proizvodnje ter proizvodnih zmogljivosti na različnih stopnjah vrednostne verige in soodvisnosti med gospodarskimi operaterji.

(24)

Poleg tega bi morala Komisija za zagotovitev sorazmernosti izvedbenih aktov in ustrezno spoštovanje vloge gospodarskih subjektov pri kriznem upravljanju način za izredne razmere na enotnem trgu aktivirati le, če gospodarski subjekti ne uspejo zagotoviti rešitve prostovoljno v razumnem času. Razlog za to bi moral biti naveden v vsakem takem aktu in v zvezi z vsemi posameznimi vidiki krize.

(24)

Pomembno je opredeliti in spremljati dobavne verige blaga in storitev odločilnega pomena v previdnostnem načinu, pa tudi prosto gibanje kategorij delavcev odločilnega pomena, preden se pojavijo izredne razmere na notranjem trgu. Da bi upoštevali aktiviranje previdnostnega načina in morebitne posledice za pravilno delovanje notranjega trga, ki jih ta sproži, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za aktiviranje tega načina v skladu s členom 291(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Previdnostni način bi se moral aktivirati za največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja za enako obdobje, ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o svojih ugotovitvah v zvezi s spremljanjem dobavnih verig blaga, storitev odločilnega pomena, prostega gibanja kategorij delavcev odločilnega pomena in seznama najpomembnejših gospodarskih subjektov, ki bi ga izvajala v previdnostnem načinu.

(25)

Komisija bi morala zahteve za informacije, naslovljene na gospodarske subjekte, uporabiti le, če informacij, ki so potrebne za ustrezno odzivanje na izredne razmere na enotnem trgu, kot so informacije, potrebne za javno naročilo Komisije v imenu držav članic ali oceno proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev v krizi pomembnega blaga, katerega dobavne verige so motene, ni mogoče pridobiti iz javno razpoložljivih virov ali s prostovoljnim posredovanjem informacij .

(25)

Komisija bi morala na podlagi konkretnih in zanesljivih dokazov ter ob ustreznem upoštevanju meril iz te uredbe skrbno oceniti resnost motenj v delovanju notranjega trga in vpliv krize .

(26)

Z aktiviranjem načina izrednih razmer na enotnem trgu , kadar je to potrebno, bi se morala sprožiti tudi uporaba nekaterih postopkov odzivanja na krizo, s katerimi se uvedejo prilagoditve pravil o načrtovanju, proizvodnji, ugotavljanju skladnosti in dajanju na trg blaga, za katerega veljajo harmonizirana pravila Unije . Ti postopki odzivanja na krizo bi morali omogočati, da se izdelki, opredeljeni kot v krizi pomembno blago, v izrednih razmerah hitro dajo na trg. Organi za ugotavljanje skladnosti bi morali dati prednost ugotavljanju skladnosti v krizi pomembnega blaga pred vsemi drugimi nerešenimi vlogami za druge izdelke. Po drugi strani pa bi moralo biti pristojnim nacionalnim organom v primeru neupravičenih zamud v postopkih ugotavljanja skladnosti omogočeno, da izdajo dovoljenja za izdelke, ki niso prestali veljavnih postopkov ugotavljanja skladnosti za dajanje na zadevni trg, če so skladni z veljavnimi varnostnimi zahtevami. Taka dovoljenja veljajo le na ozemlju države članice izdajateljice in so omejena na trajanje izrednih razmer na enotnem trgu. Poleg tega bi bilo treba za olajšanje povečanja dobave v krizi pomembnih izdelkov uvesti nekatere prilagodljivosti glede mehanizma domneve o skladnosti. V izrednih razmerah na enotnem trgu bi moralo biti proizvajalcem v krizi pomembnega blaga omogočeno tudi, da se sklicujejo na nacionalne in mednarodne standarde, ki zagotavljajo enakovredno raven zaščite kot harmonizirani evropski standardi. Kadar ti ne obstajajo ali je skladnost z njimi preveč otežena zaradi motenj na enotnem trgu, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da izda skupne tehnične specifikacije za prostovoljno ali obvezno uporabo, da bi proizvajalcem zagotovila tehnične rešitve, pripravljene za uporabo.

(26)

Da bi upoštevali izjemnost aktiviranja načina za izredne razmere na notranjem trgu in njegove morebitne daljnosežne posledice, ki bi lahko negativno vplivale na prosti pretok blaga, storitev in oseb, ter da bi zagotovili ustrezen javni nadzor, bi se moral način za izredne razmere na notranjem trgu aktivirati le z zakonodajnim aktom v obliki sklepa o predlogu Komisije, ki ga nemudoma skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet . Za obravnavanje potrebe po hitrem odločanju v času krize bi se lahko odločitve o aktiviranju načina za izredne razmere na notranjem trgu sprejemale z uporabo nujnih postopkov, saj so bili ti v preteklosti že uspešno uporabljeni.

(27)

Za uvedbo teh v krizi pomembnih prilagoditev ustreznih harmoniziranih pravil Unije so potrebne ciljno usmerjene prilagoditve naslednjih 19 sektorskih okvirov: Direktive 2000/14/EC, Direktive 2006/42/EU, Direktive 2010/35/EU, Direktive 2013/29/EU, Direktive 2014/28/EU, Direktive 2014/29/EU, Direktive 2014/30/EU, Direktive 2014/31/EU, Direktive 2014/32/EU, Direktive 2014/33/EU, Direktive 2014/34/EU, Direktive 2014/35/EU, Direktive 2014/53/EU, Direktive 2014/68/EU, Uredbe (EU) 2016/424, Uredbe (EU) 2016/425, Uredbe (EU) 2016/426, Uredbe (EU) 2019/1009 in Uredbe (EU) 305/2011. Aktiviranje nujnih postopkov bi moralo biti odvisno od aktiviranja izrednih razmer na enotnem trgu ter omejeno na izdelke, opredeljene kot v krizi pomembno blago.

(27)

Aktiviranje nujnih postopkov bi moralo biti odvisno od aktiviranja izrednih razmer na notranjem trgu ter omejeno na izdelke, opredeljene kot v krizi pomembno blago. Zato bi se morala z aktiviranjem načina za izredne razmere na notranjem trgu po potrebi sprožiti tudi uporaba nekaterih postopkov odzivanja na krizo, ki urejajo načrtovanje, proizvodnjo, ugotavljanje skladnosti in dajanje na trg blaga, za katerega veljajo harmonizirana pravila Unije ali okvirna pravila za splošno varnost, pri čemer bi bila ta uporaba omejena na izdelke, opredeljene kot v krizi pomembno blago.

(28)

V primerih znatnih tveganj za delovanje enotnega trga ali v primerih hudega pomanjkanja blaga strateškega pomena ali izjemno velikega povpraševanja po njem se lahko ukrepi na ravni Unije, namenjeni zagotavljanju razpoložljivosti v krizi pomembnih izdelkov, kot so prednostna naročila, izkažejo za nujne za ponovno normalno delovanje enotnega trga.

(28)

Omejitve prostega pretoka blaga, storitev in oseb, ki jih uvedejo države članice, bi morale biti prepovedane, razen če so nediskriminatorne, upravičene in sorazmerne. V času krize ne bi smelo biti mogoče začasno preklicati temeljnih svoboščin, določenih v Pogodbi, in države članice ne bi smele uporabljati izrednih razmer kot izgovor za sprejemanje omejitev, ki presegajo pravila Pogodbe. Vsak odziv na izredne razmere na notranjem trgu bi moral biti dosledno v skladu s temi pravili, pa tudi s pravili iz te uredbe. Če države članice ob pripravah na izredne razmere na notranjem trgu ali v takih razmerah sprejmejo ukrepe, ki vplivajo na prosti pretok blaga ali oseb ali na svobodo opravljanja storitev, bi morale take ukrepe omejiti na tisto, kar je nujno, in jih odpraviti takoj, ko je način za izredne razmere deaktiviran, ali prej, ko ukrepi niso več potrebni. Pri takih ukrepih bi bilo treba spoštovati načeli sorazmernosti in nediskriminacije ter upoštevati poseben položaj obmejnih regij.

(29)

Da bi države članice v previdnostnem načinu na enotnem trgu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu izkoristile kupno moč in pogajalski položaj Komisije, bi jim moralo biti omogočeno, da Komisijo zaprosijo, naj odda naročilo v njihovem imenu.

(29)

Predstavniška združenja gospodarskih subjektov so navedla, da gospodarski subjekti med pandemijo niso imeli dovolj informacij o ukrepih držav članic za odzivanje na krizo, delno zato, ker niso vedeli, kje dobiti take informacije, delno pa zaradi jezikovnih ovir in upravnega bremena, povezanega s ponavljanjem poizvedb v vseh državah članicah, zlasti v stalno spreminjajočem se regulativnem okolju. Zato niso mogli sprejemati informiranih poslovnih odločitev v zvezi s tem, v kakšni meri se lahko zanašajo na svoje pravice do prostega pretoka ali gibanja ali nadaljujejo čezmejno poslovanje med krizo. Izboljšati je treba razpoložljivost informacij o ukrepih za odzivanje na krizo na nacionalni ravni in ravni Unije.

(30)

Kadar je v izrednih razmerah na enotnem trgu hudo pomanjkanje v krizi pomembnih izdelkov ali storitev in je jasno, da gospodarski subjekti, ki delujejo na enotnem trgu, ne proizvajajo nobenega takega blaga, vendar bi načeloma lahko spremenili namembnost svojih proizvodnih linij, ali imajo nezadostne zmogljivosti za zagotavljanje potrebnega blaga ali storitev, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da državam članicam v skrajni sili priporoči, naj sprejmejo ukrepe, da se olajša ali zahteva povečanje ali sprememba namembnosti proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev ali zmogljivost ponudnikov storitev za zagotavljanje v krizi pomembnih storitev. Pri tem bi Komisija države članice obvestila o resnosti pomanjkanja in vrsti v krizi pomembnega blaga ali storitev, ki so potrebni, ter zagotovila podporo in svetovanje v zvezi s prilagodljivostmi v pravnem redu EU za take namene.

(30)

Člen 21 PDEU določa pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Podrobni pogoji in omejitve so določeni v Direktivi 2004/38/ES. Navedena direktiva določa splošna načela, ki se uporabljajo za navedene omejitve, in razloge, ki se lahko uporabijo za utemeljitev takih ukrepov. Ti razlogi so javni red, javna varnost ali javno zdravje. V tem okviru so lahko omejitve prostega gibanja utemeljene, če so sorazmerne in nediskriminatorne. Namen te uredbe ni določiti dodatnih razlogov za omejitev pravice do prostega gibanja oseb poleg razlogov iz poglavja VI Direktive 2004/38/ES.

(31)

Ukrepi za zagotavljanje regulativne prožnosti bi Komisiji omogočili, da državam članicam priporoči pospešitev postopkov izdaje dovoljenj, potrebnih za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo v krizi pomembnega blaga ali zagotavljanje v krizi pomembnih storitev .

(31)

Ukrepi za olajšanje prostega gibanja oseb ter kateri koli drugi ukrepi, ki vplivajo na prosto gibanje oseb, iz te uredbe, temeljijo na členu 21 PDEU in dopolnjujejo Direktivo 2004/38/ES, ne da bi vplivali na njeno uporabo v primeru izrednih razmer na notranjem trgu . Taki ukrepi ne bi smeli dovoljevati ali utemeljevati omejitev prostega gibanja v nasprotju s Pogodbama ali drugimi določbami prava Unije.

(32)

Poleg tega lahko Komisija za zagotovitev, da je v izrednih razmerah na enotnem trgu razpoložljivo v krizi pomembno blago, gospodarske subjekte, ki poslujejo v dobavnih verigah, pomembnih v krizi, pozove, naj dajo prednost naročilom vložkov, potrebnih za proizvodnjo v krizi pomembnega končnega blaga, ali naročilom takega končnega blaga. Če bi gospodarski subjekt zavrnil sprejetje in prednostno obravnavo takih naročil, se lahko Komisija, če obstajajo objektivni dokazi, da je razpoložljivost v krizi pomembnega blaga nujna, odloči, da zadevne gospodarske subjekte pozove, naj sprejmejo in prednostno obravnavajo določena naročila, izpolnitev katerih ima nato prednost pred vsemi drugimi obveznostmi po zasebnem ali javnem pravu. Če gospodarski subjekt tega ne sprejme, bi moral pojasniti svoje utemeljene razloge za zavrnitev zahteve. Komisija lahko tako obrazloženo pojasnilo ali njegove dele objavi ob ustreznem upoštevanju poslovne zaupnosti.

(32)

Člen 45 PDEU določa pravico do prostega gibanja delavcev ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Ta uredba vsebuje določbe, ki dopolnjujejo obstoječe ukrepe za olajšanje prostega gibanja oseb, povečanje preglednosti in zagotavljanje upravne pomoči v izrednih razmerah na notranjem trgu. Taki ukrepi vključujejo vzpostavitev enotnih kontaktnih točk in njihovo dajanje na voljo delavcem in njihovim predstavnikom v državah članicah in na ravni Unije v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na notranjem trgu v skladu s to uredbo. Države članice in Komisija se spodbujajo k uporabi obstoječih instrumentov za vzpostavitev in delovanje teh kontaktnih točk. Kontaktne točke bi morale biti dejavne tudi zunaj načina za izredne razmere ter prispevati h komuniciranju med državami članicami in z odborom.

(33)

Poleg tega lahko Komisija za zagotovitev, da je v izrednih razmerah na enotnem trgu razpoložljivo v krizi pomembno blago, državam članicam priporoči, naj razdelijo strateške rezerve, pri tem pa ustrezno upoštevajo načela solidarnosti, nujnosti in sorazmernosti.

(33)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z možnostjo sprejemanja podpornih ukrepov za olajšanje prostega gibanja oseb. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(34)

Kadar dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, vključujejo obdelavo osebnih podatkov, mora biti taka obdelava v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o varstvu osebnih podatkov, in sicer z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta  (41) ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta  (42) .

(34)

Z aktiviranjem previdnostnega načina ali načina za izredne razmere na notranjem trgu bi se morala vzpostaviti obveznost držav članic, da Komisijo obvestijo o sprejetju ukrepov glede s krizo povezanih omejitev prostega pretoka blaga, svobode opravljanja storitev in prostega gibanja oseb, vključno z delavci, pri čemer uradnemu obvestilu priložijo izjavo o utemeljitvi uvedbe takih ukrepov. V izjavi o sorazmernosti takih ukrepov bi bilo treba upoštevati njihov učinek, obseg in pričakovano trajanje.

(35)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z možnostjo sprejemanja podpornih ukrepov za olajšanje prostega gibanja oseb, za vzpostavitev seznama posameznih ciljev (količine in roki) za strateške rezerve, ki bi jih morale države članice vzdrževati, da bi bili doseženi cilji pobude. Nadalje bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z aktiviranjem previdnostnega načina in previdnostnih ukrepov, da bi pazljivo spremljala strateške dobavne verige in usklajevala ustvarjanje strateških rezerv za blago in storitve strateškega pomena. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z aktiviranjem posebnih ukrepov za odzivanje na izredne razmere v času izrednih razmer na enotnem trgu, da se omogoči hitro in usklajeno odzivanje. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(35)

Komisija bi morala pri preučevanju združljivosti vseh priglašenih osnutkov ukrepov ali sprejetih ukrepov z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevati spreminjajoče se krizne razmere in pogosto omejene informacije, ki jih imajo države članice na voljo, kadar si prizadevajo zmanjšati nastajajoča tveganja v okviru krize. Kadar je to utemeljeno in potrebno glede na okoliščine, lahko Komisija na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s specializiranimi ali znanstvenimi informacijami, oceni ustreznost argumentov držav članic. Naloga Komisije je zagotoviti, da so taki ukrepi skladni s pravom Unije in ne ustvarjajo neutemeljenih ovir za delovanje notranjega trga. Komisija bi se morala čim prej odzvati na uradna obvestila držav članic ob upoštevanju okoliščin posamezne krize in najpozneje v rokih, določenih v tej uredbi.

(36)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti spoštuje pravico gospodarskih subjektov do zasebnosti iz člena 7 Listine, pravico do varstva podatkov iz člena 8 Listine, svobodo gospodarske pobude in svobodo sklepanja pogodb, zaščiteni s členom 16 Listine, lastninsko pravico, zaščiteno s členom 17 Listine, pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, zaščiteno s členom 26 Listine, ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine. Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinka ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Uredba ne bi smela vplivati na avtonomijo socialnih partnerjev, kot je priznana v PDEU.

(36)

Če Komisija ugotovi, da priglašeni ukrepi niso v skladu s pravom Unije, lahko izda sklep, s katerim od ustrezne države članice zahteva, da spremeni priglašeni osnutek ukrepa ali se vzdrži njegovega sprejetja. Sprejetje sklepov ne posega v pristojnosti Komisije kot varuhinje pogodb, ki je odgovorna za zagotavljanje spoštovanja prostega pretoka blaga, storitev in oseb. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja te uredbe bi morala Komisija s sprožitvijo postopkov za ugotavljanje kršitev zagotoviti učinkovit odziv na kršitve prava Unije.

(37)

Unija ostaja v celoti zavezana mednarodni solidarnosti in močno podpira načelo, da se kateri koli ukrepi na podlagi te uredbe, ki se štejejo za potrebne, vključno z ukrepi, potrebnimi za preprečevanje ali zmanjšanje kritičnih pomanjkanj, izvajajo ciljno usmerjeno, pregledno, sorazmerno, začasno in skladno z obveznostmi v okviru STO.

(37)

Da bi državljanom, potrošnikom, gospodarskim subjektom in delavcem ter njihovim predstavnikom zagotovili pomoč v primeru izrednih razmer, je pomembno vzpostaviti nacionalne enotne kontaktne točke in enotno kontaktno točko na ravni Unije. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko vsak, na katerega vplivajo nacionalni ukrepi za odzivanje na krizo, od pristojnih organov prejme ustrezne informacije, ki so podane v jasnem, razumljivem in nedvoumnem jeziku ter na lahko dostopen način za invalide.

(38)

Okvir Unije vključuje medregionalne elemente za vzpostavitev skladnih, večsektorskih, čezmejnih previdnostnih ukrepov in ukrepov za odzivanje na izredne razmere na enotnem trgu, zlasti ob upoštevanju virov, zmogljivosti in ranljivosti v sosednjih regijah, še posebno obmejnih regijah.

(38)

Za zagotovitev, da se posebni ukrepi ob izrednih razmerah na notranjem trgu, določeni v tej uredbi, uporabijo le, kadar je to nujno za odziv na določene izredne razmere na notranjem trgu, bi se moralo za take ukrepe zahtevati individualno aktiviranje z izvedbenimi akti Komisije, v katerih so navedeni razlogi za tako aktiviranje in v krizi pomembno blago ali storitve, za katere se taki ukrepi uporabljajo.

(39)

Komisija se tudi, kadar je ustrezno, posvetuje ali sodeluje v imenu Unije z zadevnimi tretjimi državami, pri čemer posebno pozornost namenja državam v razvoju, da bi našli sodelovalne rešitve za obravnavo motenj v dobavnih verigah, in to v skladu z mednarodnimi obveznostmi. To po potrebi vključuje usklajevanje v ustreznih mednarodnih forumih.

(39)

Poleg tega bi morala Komisija za zagotovitev sorazmernosti izvedbenih aktov in ustrezno spoštovanje vloge gospodarskih subjektov pri kriznem upravljanju ukrepe načina za izredne razmere na notranjem trgu aktivirati le, če gospodarski subjekti ne uspejo prostovoljno zagotoviti rešitve v razumnem času. Razlogi za tako aktiviranje bi morali biti navedeni v vsakem aktu in bi morali upoštevati vse posamezne vidike krize.

(40)

Za vzpostavitev okvira za krizne protokole bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU dopolni regulativni okvir iz te uredbe z nadaljnjo opredelitvijo načinov sodelovanja organov držav članic in Unije v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu ter zagotovi izmenjavo informacij in obveščanje o tveganjih in kriznih razmerah. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(40)

Komisija bi morala zahteve za informacije, naslovljene na gospodarske subjekte, uporabiti v skrajni sili le, če informacij, potrebnih za ustrezno odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu, kot so informacije, potrebne za javno naročilo Komisije v imenu držav članic ali oceno proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev v krizi pomembnega blaga, katerega dobavne verige so motene, ni mogoče pridobiti iz javno razpoložljivih virov ali s prostovoljnim posredovanjem informacij na kakršen koli drug način v sodelovanju z odborom in državami članicami.

(41)

Uredba sveta (ES) št. 2679/98, ki določa mehanizem za dvostranske razprave o ovirah za delovanje enotnega trga, se redko uporablja in je zastarela. Njena ocena je pokazala, da se z rešitvami iz navedene uredbe ni mogoče spoprijemati z dejanskimi razmerami v kompleksnih krizah, ki niso omejene na incidente ob mejah dveh sosednjih držav članic. Zato bi jo bilo treba razveljaviti –

(41)

V primerih znatnih tveganj za delovanje notranjega trga ali v primerih hudega pomanjkanja blaga odločilnega pomena ali izjemno velikega povpraševanja po njem se lahko ukrepi na ravni Unije, namenjeni zagotavljanju razpoložljivosti v krizi pomembnega blaga, kot so prednostna naročila, izkažejo za nujne, da se doseže ponovno normalno delovanje notranjega trga.

(41a)

Kadar je v izrednih razmerah na notranjem trgu hudo pomanjkanje v krizi pomembnega blaga in storitev ter je jasno, da gospodarski subjekti, ki delujejo na notranjem trgu, ne proizvajajo takega blaga, vendar bi načeloma lahko spremenili namembnost svojih proizvodnih linij ali bi imeli zadostne zmogljivosti za zagotavljanje potrebnega blaga ali storitev, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da državam članicam v skrajni sili priporoči, naj sprejmejo ukrepe, da se olajša ali zahteva povečanje ali sprememba namembnosti proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev ali zmogljivosti ponudnikov storitev za zagotavljanje v krizi pomembnih storitev. Ob tem bi morala Komisija države članice obvestiti o resnosti pomanjkanja in vrsti v krizi pomembnega blaga in storitev, ki so potrebni, ter zagotoviti podporo in svetovanje v zvezi s prilagodljivostmi v pravnem redu Unije za take namene.

(41b)

Ukrepi za zagotavljanje regulativne prožnosti bi Komisiji omogočili, da državam članicam priporoči pospešitev postopkov izdaje dovoljenj, potrebnih za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo v krizi pomembnega blaga ali zagotavljanje v krizi pomembnih storitev.

(41c)

Poleg tega lahko Komisija za zagotovitev, da je v izrednih razmerah na notranjem trgu na voljo v krizi pomembno blago, gospodarske subjekte, ki poslujejo v dobavnih verigah, pomembnih v krizi, pozove, naj dajo prednost naročilom v krizi pomembnega blaga ali naročilom vložkov, potrebnih za proizvodnjo v krizi pomembnega blaga. Če gospodarski subjekt zavrne sprejetje poziva k prednostni obravnavi takih naročil, lahko Komisija kljub objektivnim dokazom, da je razpoložljivost v krizi pomembnega blaga nujna, ustrezne gospodarske subjekte pozove, naj sprejmejo in prednostno obravnavajo določena naročila, izpolnitev katerih ima nato prednost pred vsemi drugimi obveznostmi po zasebnem ali javnem pravu. Če gospodarski subjekt tega ne sprejme, bi moral navesti utemeljene razloge za zavrnitev poziva.

(41d)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z aktiviranjem posebnih ukrepov za odzivanje na izredne razmere, in sicer prednostnih naročil, v izrednih razmerah na notranjem trgu, da se omogoči hitro in usklajeno odzivanje. Prednostna naročila bi se morala oddajati po poštenih in razumnih cenah, ki bi, kjer je ustrezno, vključevale tudi ustrezno nadomestilo za vse dodatne stroške, ki jih ima gospodarski subjekt, vključno s stroški, ki na primer izhajajo iz pogodb zunaj Unije ali iz spremembe proizvodnih linij. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(41e)

Poleg tega lahko država članica, kadar jo prizadene hudo pomanjkanje v krizi pomembnega blaga in storitev, o tem obvesti Komisijo in navede potrebne količine. Komisija bi morala informacije posredovati vsem pristojnim organom in racionalizirati usklajevanje odzivov držav članic. Za zagotovitev, da je v izrednih razmerah na notranjem trgu na voljo v krizi pomembno blago, lahko državam članicam tudi priporoči, naj razdelijo strateške rezerve, pri tem pa ustrezno upoštevajo načela solidarnosti, nujnosti in sorazmernosti.

(41f)

Da bi države članice v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na notranjem trgu izkoristile kupno moč in pogajalski položaj Komisije, bi jim moralo biti omogočeno, da Komisijo zaprosijo, naj odda naročilo v njihovem imenu. Bistveno je tudi zagotoviti, da države članice ob podpori Komisije in odbora uskladijo svoje ukrepe, preden začnejo postopke za javno naročanje v krizi pomembnega blaga in storitev. Preglednost je temeljno načelo učinkovitega javnega naročanja, s katerim se izboljša konkurenca, povečuje učinkovitost in ustvarjajo enaki konkurenčni pogoji. Evropski parlament bi moral biti obveščen o postopkih v zvezi s skupnim javnim naročanjem v skladu s to uredbo in bi mu bilo treba na zahtevo omogočiti dostop do pogodb, sklenjenih na podlagi teh postopkov, ob upoštevanju ustreznega varstva poslovno občutljivih informacij, vključno s poslovnimi skrivnostmi.

(41g)

Določiti je treba pravila o digitalnih orodjih, da se zagotovi pripravljenost za pravočasen in učinkovit odziv na morebitne prihodnje izredne razmere ter da se zagotovijo neprekinjeno delovanje notranjega trga, prosti pretok blaga, storitev in oseb v času krize ter razpoložljivost v krizi pomembnega blaga in storitev za državljane, podjetja in javne organe. Pri vzpostavljanju takih orodij bi si morala Komisija prizadevati za zagotovitev interoperabilnosti z že obstoječimi digitalnimi orodji, kot je informacijski sistem za notranji trg, da bi se izognili podvajanju zahtev in dodatnemu upravnemu bremenu. Ta uredba bi morala določati tudi pravila za ustrezno usklajevanje, sodelovanje in izmenjavo informacij ter vzpostaviti digitalna orodja za zagotavljanje delovanja hitrih pasov za ključno blago in storitve, da bi pospešili postopke za izdajo dovoljenj, registracijo ali prijavo. Poleg tega bi morala Komisija za okrepitev sodelovanja vseh gospodarskih akterjev, zlasti podjetij in civilne družbe, vzpostaviti platformo deležnikov, ki bo olajšala in spodbujala prostovoljno odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu.

(41h)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti spoštuje pravico gospodarskih subjektov do zasebnosti iz člena 7 Listine, pravico do varstva podatkov iz člena 8 Listine, svobodo gospodarske pobude in svobodo sklepanja pogodb, ki sta zaščiteni s členom 16 Listine, lastninsko pravico, zaščiteno s členom 17 Listine, pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, zaščiteno s členom 28 Listine, ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine.

(41i)

Ker države članice cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinka ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(41j)

Komisija bi morala izvesti oceno učinkovitosti te uredbe in predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, vključno z oceno dela odbora, stresnih testov, usposabljanja in kriznih protokolov, meril za aktiviranje načina za izredne razmere ter uporabe digitalnih orodij. Poleg tega bi bilo treba poročila predložiti tudi po deaktiviranju načina za izredne razmere. Ta poročila bi morala vključevati oceno delovanja sistema odzivanja na izredne razmere in oceno vpliva ukrepov ob izrednih razmerah na temeljne pravice, kot so svoboda gospodarske pobude, svoboda iskanja zaposlitve in dela ter pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov, vključno s pravico do stavke. Ta uredba se ne bi smela razlagati tako, da vpliva na pravico do kolektivnega pogajanja in pravico do sprejemanja kolektivnih ukrepov v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), vključno s pravico delavcev in zaposlenih do sprejemanja kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, vključno s stavko. Poleg tega ta uredba ne bi smela vplivati na avtonomijo socialnih partnerjev, kot je priznana v PDEU.

(41k)

Vsi ukrepi na podlagi te uredbe bi morali biti skladni z obveznostmi Unije na podlagi veljavnega mednarodnega prava. Unija ostaja v celoti zavezana mednarodni solidarnosti in močno podpira načelo, da se kateri koli ukrepi na podlagi te uredbe, ki se štejejo za potrebne, vključno z ukrepi, potrebnimi za preprečevanje ali zmanjšanje kritičnih pomanjkanj, izvajajo ciljno usmerjeno, pregledno, sorazmerno, začasno in skladno z obveznostmi v okviru STO.

(41l)

Okvir Unije bi moral vključevati medregionalne elemente za vzpostavitev skladnih, večsektorskih in čezmejnih previdnostnih ukrepov ter ukrepov za odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu, zlasti ob upoštevanju virov, zmogljivosti in ranljivosti v sosednjih regijah, še posebno obmejnih regijah.

(41m)

Za vzpostavitev okvira za krizne protokole bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU dopolni to uredbo z nadaljnjo opredelitvijo načinov sodelovanja organov držav članic in Unije v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na notranjem trgu ter opredelitvijo načinov varne izmenjave informacij in obveščanja o tveganjih in kriznih razmerah. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(41n)

Uredba Sveta (ES) št. 2679/98 določa mehanizem za dvostranske razprave in obvestila o ovirah za delovanje notranjega trga. Da bi se izognili podvajanju zahtev glede obveščanja v kriznih razmerah, bi bilo to uredbo treba ustrezno spremeniti. Uredba Sveta (ES) št. 2679/98 uredba na noben način ne bi smela vplivati na uveljavljanje temeljnih pravic, priznanih na ravni Unije, vključno s pravico ali svobodo do stavke ali drugih ukrepov, zajetih v posebnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah v skladu z nacionalnim pravom. Prav tako ne bi smela posegati v pravico do pogajanja o kolektivnih pogodbah, njihovega sklepanja in izvrševanja ali v pravico do sprejemanja kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom.

(a)

svetovalno skupino za svetovanje Komisiji o ustreznih ukrepih za predvidevanje ali preprečevanje učinka krize na enotni trg ali odzivanje nanj;

(b)

ukrepe za pridobivanje, deljenje in izmenjavo ustreznih informacij;

(c)

kontingenčne ukrepe za predvidevanje in načrtovanje;

(d)

ukrepe za obravnavo učinkov na enotni trg zaradi pomembnih incidentov, ki se še niso zaostrili v izredne razmere na enotnem trgu (previdnostni način na enotnem trgu), vključno s sklopom previdnostnih ukrepov, in

(e)

ukrepe za obravnavo izrednih razmer na enotnem trgu, vključno s sklopom ukrepov za odzivanje na izredne razmere.

(a)

zdravila, kot so opredeljena v členu  2(2) Direktive 2001/83/ES;

(a)

zdravila, kot so opredeljena v členu  1, točka 2, Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta ;

(c)

druge zdravstvene protiukrepe, kot so opredeljeni v členu 3, točka  8 , Uredbe (EU) …/… o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje [uredba o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje]  (44) in vključeni na seznam, vzpostavljen v skladu s členom 6(1) [Predloga] Uredbe Sveta (EU) …/… o okviru ukrepov za zagotovitev dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov  (45) ;

(c)

druge zdravstvene protiukrepe, kot so opredeljeni v členu 3, točka  10 , Uredbe (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta  (45) ;

(f)

finančne storitve, kot so bančne, kreditne, zavarovalne in pozavarovalne, poklicne ali osebne pokojnine, vrednostne papirje, investicijske sklade, plačilno in investicijsko svetovanje, vključno s storitvami s seznama v Prilogi I k Direktivi  2013/36 , ter dejavnosti poravnave in kliringa ter svetovalne, posredniške in druge pomožne finančne storitve.

(f)

finančne storitve, kot so bančne, kreditne, zavarovalne in pozavarovalne, poklicne ali osebne pokojnine, vrednostne papirje, investicijske sklade, plačilno in investicijsko svetovanje, vključno s storitvami s seznama v Prilogi I k Direktivi  2013/36/EU , ter dejavnosti poravnave in kliringa ter svetovalne, posredniške in druge pomožne finančne storitve.

(a)

posvetovanje Komisije ali njeno sodelovanje v imenu Unije z zadevnimi tretjimi državami, pri čemer posebno pozornost namenja državam v razvoju, da bi poiskale kooperativne rešitve za preprečevanje motenj v dobavni verigi, in to v skladu z mednarodnimi obveznostmi. To lahko po potrebi vključuje usklajevanje v ustreznih mednarodnih forumih, ali

(b)

ocenjevanje Komisije, ali je ustrezno uvesti omejitve izvoza blaga v skladu z mednarodnimi pravicami in obveznostmi Unije na podlagi Uredbe (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta  (48) .

(1)

„kriza“ pomeni izjemen nepričakovan in nenaden dogodek izredne narave in obsega, ki je naraven ali ga povzroči človek ter se zgodi znotraj ali zunaj Unije;

(1)

„kriza“ pomeni izjemen dogodek izredne narave in obsega, ki je naraven ali ga povzroči človek ter se zgodi znotraj ali zunaj Unije in škodljivo vpliva na prosti pretok blaga, storitev ali oseb na notranjem trgu ;

(2)

„previdnostni način na enotnem trgu“ pomeni okvir za obravnavo grožnje znatnih motenj v dobavi blaga ali storitev strateškega pomena, ki bi se lahko v naslednjih šestih mesecih zaostrila v izredne razmere na enotnem trgu;

(2)

„previdnostni način na notranjem trgu“ pomeni okvir za obravnavo grožnje krize, ki bi povzročila znatne motnje v dobavi blaga ali storitev odločilnega pomena in ki bi se lahko v naslednjih šestih mesecih zaostrila v izredne razmere na notranjem trgu;

(3)

„ izredne razmere na enotnem trgu“ pomenijo obsežen učinek krize na enotni trg, ki povzroči resne motnje v prostem pretoku na enotnem trgu ali delovanju dobavnih verig, ki so nujne za ohranjanje ključnih družbenih ali gospodarskih dejavnosti na enotnem trgu;

(3)

„ način za izredne razmere na notranjem trgu“ pomeni okvir za obravnavo znatnega obsežnega učinka krize na notranji trg, ki povzroči resne motnje v prostem pretoku blaga, storitev ali oseb ali delovanju dobavnih verig, ki so nujne za ohranjanje ključnih družbenih ali gospodarskih dejavnosti na notranjem trgu;

(4)

„ strateško pomembna področja“ pomenijo področja, ki so odločilnega pomena za Unijo in njene države članice , ker so sistemskega in ključnega pomena za javno varnost, javni red ali javno zdravje, ter katerih motnje, nedelovanje, izguba ali uničenje bi imeli pomemben učinek na delovanje enotnega trga;

(4)

„ odločilno pomembna področja“ pomenijo področja, ki so odločilnega pomena za Unijo in njene države članice ter so sistemskega in ključnega pomena za javno varnost, javni red, javno zdravje ali okolje , ter katerih motnje, nedelovanje, izguba ali uničenje bi imeli pomemben učinek na delovanje notranjega trga , zlasti na prosti pretok blaga, storitev ali oseb ;

(5)

„blago in storitve strateškega pomena“ pomenijo blago in storitve, ki so nujni za zagotavljanje delovanja enotnega trga na strateško pomembnih področjih in ki jih ni mogoče zamenjati ali razpršiti;

(5)

„blago, storitve in delavci odločilnega pomena“ pomenijo blago, storitve in kategorije delavcev , ki so nujni za zagotavljanje delovanja notranjega trga na odločilno pomembnih področjih in ki jih ni mogoče zamenjati ali , kjer je ustrezno, razpršiti;

(6)

„v krizi pomembno blago in storitve“ pomenijo blago in storitve, ki so nujni za odzivanje na krizo ali obravnavanje učinkov krize na enotni trg v izrednih razmerah na enotnem trgu;

(6)

„v krizi pomembno blago in storitve“ pomenijo blago in storitve, ki so nujni za odzivanje na krizo ali obravnavanje učinkov krize na notranji trg v izrednih razmerah na notranjem trgu;

(7)

„strateške rezerve“ pomenijo zalogo blaga strateškega pomena, katerega rezerve so morda potrebne za pripravo na izredne razmere na enotnem trgu , pod nadzorom države članice .

(7)

„strateške rezerve“ pomenijo zalogo blaga odločilnega pomena pod nadzorom države članice , katere rezerve so morda potrebne za pripravo na izredne razmere na notranjem trgu.

(a)

predlaganje ureditev za upravno sodelovanje med Komisijo in državami članicami v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na enotnem trgu, ki bi bili vključeni v krizne protokole;

(a)

predlaganje ureditev za upravno sodelovanje med Komisijo in državami članicami v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer na notranjem trgu, ki bi bili vključeni v krizne protokole iz člena 6 ;

(b)

ocenjevanje pomembnih incidentov, o katerih so države članice opozorile Komisijo.

(b)

ocenjevanje incidentov, o katerih so države članice ali drugi ustrezni deležniki v skladu s členom 8 opozorili Komisijo , in njihovega vpliva na prosti pretok blaga, storitev in oseb, vključno z delavci;

(ba)

priporočanje državam članicam, naj naredijo rezervo ključnega blaga, da bi se pripravile na izredne razmere na notranjem trgu, ob upoštevanju verjetnosti in učinka pomanjkanja;

(bb)

zbiranje predvidevanj o možnosti nastanka krize, izvajanje analize podatkov in zagotavljanje tržnih informacij;

(bc)

posvetovanje s predstavniki gospodarskih subjektov, vključno z MSP, in predstavniških združenj ter, kjer je ustrezno, socialnimi partnerji za zbiranje tržnih informacij;

(bd)

analiza zbirnih podatkov, ki jih prejmejo drugi v krizi pomembni organi na ravni Unije in mednarodni ravni;

(be)

vodenje odložišča nacionalnih kriznih ukrepov in kriznih ukrepov Unije, ki so bili uporabljeni v prejšnjih krizah ter ki so vplivali na notranji trg in njegove dobavne verige;

(bf)

sprejetje ukrepov za krepitev odpornosti notranjega trga v skladu s to uredbo, kot je organiziranje usposabljanj in simulacij ter opredelitev ustreznih gospodarskih subjektov in dobavnih verig v okviru stresnih testov.

(a)

ugotavljanje, ali grožnja iz člena 3(2) obstaja in kakšen je njen obseg;

(a)

ugotavljanje, ali obstajajo merila za aktiviranje ali deaktiviranje previdnostnega načina in zlasti grožnja iz člena 3(2) in kakšen je njen obseg;

(b)

zbiranje napovedi, analiz podatkov in tržnih informacij;

(c)

posvetovanje s predstavniki gospodarskih subjektov, vključno z MSP, in industrije za zbiranje tržnih informacij;

(d)

analiza zbirnih podatkov, ki jih prejmejo drugi v krizi pomembni organi na ravni Unije in mednarodni ravni;

(e)

olajševanje izmenjav in deljenja informacij, tudi z drugimi ustreznimi organi in drugimi v krizi pomembnimi organi na ravni Unije ter po potrebi tretjimi državami, pri čemer se posebna pozornosti nameni državam v razvoju, in mednarodnimi organizacijami;

(e)

(Ne zadeva slovenske različice.)

(f)

vodenje odložišča nacionalnih kriznih ukrepov in kriznih ukrepov Unije, uporabljenih v prejšnjih krizah, ki so vplivale na enotni trg in njegove dobavne verige.

(b)

ugotavljanje, ali so izpolnjena merila za aktiviranje ali deaktiviranje načina izrednih razmer;

(b)

ugotavljanje, ali so izpolnjena merila za aktiviranje ali deaktiviranje načina za izredne razmere , na podlagi zadostnih in zanesljivih dokazov ;

(c)

svetovanje o izvajanju ukrepov, izbranih za odzivanje na izredne razmere na enotnem trgu na ravni Unije;

(c)

svetovanje o izvajanju ukrepov, izbranih za odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu na ravni Unije;

(e)

olajševanje izmenjav in deljenja informacij, tudi z drugimi v krizi pomembnimi organi na ravni Unije ter po potrebi tretjimi državami, pri čemer se posebna pozornosti nameni državam v razvoju, in mednarodnimi organizacijami.

(e)

olajševanje izmenjav in deljenja informacij, tudi z drugimi v krizi pomembnimi organi na ravni Unije ter po potrebi tretjimi državami, pri čemer se posebna pozornosti nameni članicam Efte, državam kandidatkam in državam v razvoju, in mednarodnimi organizacijami.

(a)

mnenjih, priporočilih in poročilih, ki jih sprejme odbor;

(b)

izidih stresnih testov;

(c)

aktiviranju previdnostnega načina, njegovem podaljšanju in deaktiviranju ter vseh ukrepih, sprejetih v skladu z delom III;

(d)

aktiviranju načina za izredne razmere, njegovem podaljšanju in deaktiviranju ter vseh ukrepih, sprejetih v skladu z delom IV;

(e)

katerih koli ukrepih, ki omejujejo prosti pretok blaga, storitev in delavcev.

(a)

sodelovanjem med nacionalnimi pristojnimi organi i pristojnimi organi na ravni Unije za upravljanje previdnostnega načina in načina izrednih razmer na enotnem trgu v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer v vseh sektorjih enotnega trga ;

(a)

sodelovanjem med nacionalnimi pristojnimi organi , tudi na lokalni in regionalni ravni, ter pristojnimi organi na ravni Unije za upravljanje previdnostnega načina in načina za izredne razmere na notranjem trgu;

(c)

usklajenim pristopom k obveščanju o  tveganjih in kriznih razmerah tudi v odnosu do javnosti z usklajevalno vlogo Komisije;

(c)

usklajenim pristopom k obveščanju o kriznih razmerah tudi v odnosu do javnosti in ustreznih deležnikov, vključno z gospodarskimi subjekti, z usklajevalno vlogo Komisije;

(d)

upravljanjem okvira.

(a)

seznama ustreznih pristojnih nacionalnih organov, centralnih uradov za zvezo, imenovanih v skladu s členom 5, in enotnih kontaktnih točk iz člena 21, njihovih kontaktnih podatkov, dodeljenih vlog in odgovornosti v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer iz te uredbe v skladu z nacionalno zakonodajo;

(a)

seznama pristojnih nacionalnih organov, centralnih uradov za zvezo, imenovanih v skladu s členom 5, in enotnih kontaktnih točk iz člena 21, njihovih kontaktnih podatkov, dodeljenih vlog in odgovornosti v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer iz te uredbe v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b)

posvetovanja predstavnikov gospodarskih subjektov in socialnih partnerjev , vključno z MSP, o njihovih pobudah in ukrepih za blažitev morebitnih motenj v dobavnih verigah in odzivanje nanje ter za premagovanje morebitnih pomanjkanj blaga in storitev na enotnem trgu ;

(b)

posvetovanja predstavnikov gospodarskih subjektov, vključno z MSP, o njihovih pobudah in ukrepih za blažitev morebitnih izrednih razmer na notranjem trgu in odzivanje nanje.

(ba)

posvetovanja s socialnimi partnerji o posledicah za prosto gibanje delavcev na odločilno pomembnih področjih;

(c)

sodelovanja na tehnični ravni v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer v vseh sektorjih enotnega trga;

(c)

sodelovanja na tehnični ravni v previdnostnem načinu in načinu izrednih razmer v vseh sektorjih notranjega trga;

(d)

obveščanja o tveganjih in izrednih razmerah, pri čemer ima Komisija usklajevalno vlogo, ob ustreznem upoštevanju že obstoječih struktur.

(d)

obveščanja o tveganjih in izrednih razmerah, pri čemer ima Komisija usklajevalno vlogo, ob upoštevanju že obstoječih struktur.

(a)

posebne parametre motenj, ki naj bi jih prostovoljni krizni protokol obravnaval, in cilje, za katere si prizadeva;

(b)

vlogo vsakega udeleženca, pripravljalne ukrepe, ki jih mora vzpostaviti, in njegovo vlogo po aktiviranju kriznega protokola;

(c)

postopek za določitev, kdaj in kako bo deloval krizni protokol;

(d)

ukrepe za ublažitev morebitnih izrednih razmer na notranjem trgu in odzivanje nanje, ki so strogo omejeni na to, kar je potrebno za odpravo teh razmer;

(e)

zaščitne ukrepe za obravnavanje morebitnih negativnih učinkov na prosti pretok blaga, storitev in delavcev.

1.

Komisija pripravi in redno organizira usposabljanje o  pripravljenosti na krizo, kriznem usklajevanju, sodelovanju , obveščanju in izmenjavi informacij iz člena 6 za osebje imenovanih centralnih uradov za zvezo in gospodarskih subjektov . Organizira simulacije, ki vključujejo osebje centralnih uradov za zvezo in druge ustrezne akterje, vključno z gospodarskimi subjekti ali organi, vključenimi v preprečevanje izrednih razmer na notranjem trgu ter pripravljenost in odzivanje nanje .

1a.

(a)

spremljanje, analiziranje in ocenjevanje vseh ustreznih ukrepov za olajšanje prostega pretoka blaga, storitev in oseb;

(b)

spodbujanje izvajanja dobre prakse na nacionalni ravni in ravni Unije ter po potrebi primerov dobre prakse, ki so jih razvile tretje države in mednarodne organizacije;

(c)

razvoj smernic za razširjanje znanja in izvajanje različnih nalog na nacionalni ter po potrebi regionalni in lokalni ravni;

(d)

spodbujanje uvajanja in uporabe ustreznih novih tehnologij in digitalnih orodij za odzivanje na izredne razmere na notranjem trgu.

1b.

(a)

pripravi scenarije in parametre, ki zajemajo posebna tveganja, povezana z izrednimi razmerami na notranjem trgu, katerih cilj je opredeliti ranljivosti na odločilno pomembnih področjih ter oceniti morebitni učinek na prosti pretok blaga, storitev in oseb;

(b)

opredeli ustrezne gospodarske subjekte in predstavniška združenja ter druge ustrezne akterje ali organe, ki sodelujejo pri preprečevanju izrednih razmer ter pripravljenosti in odzivanju nanje, ter jih povabi k prostovoljnemu sodelovanju;

(c)

omogoča medsebojne strokovne preglede in spodbuja razvoj strategij za pripravljenost na izredne razmere;

(d)

v sodelovanju z vsemi udeleženimi akterji opredeli ukrepe za zmanjšanje tveganja po zaključku stresnih testov.

(a)

trgovinske tokove;

(b)

povpraševanje in ponudbo;

(c)

koncentracijo ponudbe;

(d)

proizvodne zmogljivosti v Uniji ter na svetovni ravni v različnih fazah vrednostne verige;

(e)

soodvisnosti med gospodarskimi subjekti, in sicer subjekti, ki delujejo na notranjem trgu, in subjekti, ki delujejo zunaj njega.

(a)

število gospodarskih subjektov , ki jih je prizadela motnja ali potencialna motnja ;

(a)

število prizadetih gospodarskih subjektov po vsej Uniji ;

(b)

trajanje ali predvideno trajanje motnje ali potencialne motnje ;

(b)

trajanje ali predvideno trajanje incidentov ;

(c)

geografsko območje; delež enotnega trga , ki ga je prizadela motnja ali potencialna motnja ; učinek na specifična geografska območja, ki so še posebno ranljiva ali izpostavljena motnjam v dobavni verigi, vključno z najbolj oddaljenimi regijami EU ;

(c)

geografsko območje; delež prizadetega notranjega trga in čezmejni učinki motnje ; učinek na posebno ranljiva ali izpostavljena geografska območja, kot so najbolj oddaljene regije ;

(d)

učinek motnje ali potencialne motnje na nerazpršljive in nezamenljive vložke.

(d)

učinek teh incidentov na nerazpršljive in nezamenljive vložke.

(a)

verjetnost in morebitni vpliv pomanjkanj iz odstavka 1;

(b)

raven obstoječih zalog gospodarskih subjektov in strateških rezerv po vsej Uniji ter morebitne informacije o stalnih dejavnostih gospodarskih subjektov za povečanje zalog;

(c)

stroške ustvarjanja in vzdrževanja takih strateških rezerv;

(d)

možnosti alternativne dobave in potencial za tako dobavo;

(e)

nadaljnje informacije, na podlagi katerih bi lahko zagotovili razpoložljivost takega blaga in storitev.

(a)

oceno potencialnega učinka krize;

(a)

oceno potencialnega učinka pričakovane krize , vključno s posebnim položajem obmejnih in najbolj oddaljenih regij ;

(b)

seznam zadevnega blaga in storitev strateškega pomena ter

(b)

seznam zadevnega blaga, storitev in kategorij delavcev odločilnega pomena ter

(c)

previdnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

(c)

previdnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti , vključno z utemeljitvijo nujnosti in sorazmernosti takih ukrepov .

(a)

ravni strateških rezerv na njihovem ozemlju;

(b)

morebitno možnost nadaljnjega nakupa.

(a)

dokaže, da nima drugega dostopa do takih informacij, in utemelji svojo potrebo ter

(b)

zaprosi odbor za mnenje.

(a)

kriza je povzročila aktiviranje katerega koli ustreznega mehanizma Sveta za odzivanje na krizo, mehanizma Unije na področju civilne zaščite ali mehanizmov, vzpostavljenih v okviru EU za zdravstveno varnost, vključno s [Predlogom uredbe] (EU) …/… o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in [Predlogom uredbe] Sveta (EU) …/… o okviru ukrepov za zagotovitev dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov ;

(a)

kriza je sprožila aktiviranje ustreznega mehanizma Sveta za odzivanje na krizo, vključno z enotno ureditvijo za politično odzivanje na krize, mehanizmom Unije na področju civilne zaščite ali katerim koli od mehanizmov, vzpostavljenih v okviru EU za zdravstveno varnost, tudi okvir izrednih ukrepov v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2022/2372 ;

(b)

oceno števila gospodarskih subjektov ali uporabnikov , ki so odvisni od motenega sektorja ali sektorjev enotnega trga za zagotavljanje zadevnega blaga ali storitev;

(b)

oceno števila ali tržnega deleža in povpraševanja na trgu za gospodarske subjekte ali uporabnike , ki so odvisni od motenega sektorja ali sektorjev notranjega trga za zagotavljanje zadevnega blaga ali storitev;

(c)

pomen zadevnega blaga ali storitev za druge sektorje;

(c)

odločilni pomen zadevnega blaga, storitev ali delavcev za druge sektorje;

(ca)

ocenjeno pomanjkanje blaga in storitev na notranjem trgu;

(d)

stopnjo in trajanje učinkov na gospodarske in družbene dejavnosti, okolje in javno varnost;

(d)

stopnjo in trajanje dejanskega ali potencialnega učinka na gospodarske in ključne družbene dejavnosti, okolje in javno varnost;

(e)

prizadeti gospodarski subjekti niso bili sposobni v razumnem času prostovoljno zagotoviti rešitve za določene vidike krize;

(e)

dejstvo, da gospodarski subjekti , ki jih je prizadela motnja, niso bili sposobni v razumnem času prostovoljno zagotoviti rešitve za določene vidike krize;

(g)

geografsko območje, ki je in bi lahko bilo prizadeto , vključno z morebitnimi čezmejnimi učinki na delovanje dobavnih verig, ki so nujne za ohranjanje ključnih družbenih ali gospodarskih dejavnosti na enotnem trgu;

(g)

geografsko območje, vključno z obmejnimi in najbolj oddaljenimi regijami, ki ga je in bi ga lahko prizadela motnja , vključno z morebitnimi čezmejnimi učinki na delovanje dobavnih verig, ki so nujne za ohranjanje ključnih družbenih ali gospodarskih dejavnosti na notranjem trgu;

(i)

neobstoj nadomestnega blaga, vložkov ali storitev.

(i)

neobstoj ali pomanjkanje nadomestkov za v krizi pomembno blago, vložke ali storitve;

(ia)

uvedbo omejitev potovanj ali mejnih kontrol.