EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.7.2021
COM(2021) 557 final
PRILOGI
k
predlogu
DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652
{SEC(2021) 657 final} - {SWD(2021) 620 final} - {SWD(2021) 621 final} - {SWD(2021) 622 final}
PRILOGA I
Priloge k Direktivi (EU) 2018/2001 se spremenijo:
(1)v Prilogi I se črta zadnja vrstica v preglednici;
(2)vstavi se naslednja Priloga 1a:
„PRILOGA 1a
NACIONALNI DELEŽI ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ZA OGREVANJE IN HLAJENJE V BRUTO KONČNI PORABI ENERGIJE ZA OBDOBJE 2020–2030
|
|
Povečanje izhodiščnih deležev (v odstotnih točkah)
(Referenčni scenarij EU za leto 2020/nacionalni energetski in podnebni načrti)
|
Posledični deleži energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje v letu 2030 v odstotnih točkah, vključno z (vsaj) dodatki
|
|
Belgija
|
0,3
|
1,4
|
|
Bolgarija
|
0,9
|
1,4
|
|
Češka
|
0,5
|
1,4
|
|
Danska
|
0,9
|
1,4
|
|
Nemčija
|
0,9
|
1,5
|
|
Estonija
|
1,2
|
1,5
|
|
Irska
|
2,1
|
2,9
|
|
Grčija
|
1,6
|
2,0
|
|
Španija
|
1,1
|
1,4
|
|
Francija
|
1,4
|
1,8
|
|
Hrvaška
|
0,7
|
1,4
|
|
Italija
|
1,2
|
1,6
|
|
Ciper
|
0,5
|
1,6
|
|
Latvija
|
0,8
|
1,0
|
|
Litva
|
1,6
|
2,0
|
|
Luksemburg
|
2,0
|
2,7
|
|
Madžarska
|
0,9
|
1,5
|
|
Malta
|
0,5
|
1,5
|
|
Nizozemska
|
0,7
|
1,4
|
|
Avstrija
|
0,7
|
1,5
|
|
Poljska
|
1,0
|
1,5
|
|
Portugalska
|
1,0
|
1,4
|
|
Romunija
|
0,6
|
1,4
|
|
Slovenija
|
0,7
|
1,4
|
|
Slovaška
|
0,3
|
1,4
|
|
Finska
|
0,5
|
0,8
|
|
Švedska
|
0,3
|
0,6
|
(3)Priloga III se nadomesti z naslednjim:
„ENERGIJSKA VSEBNOST GORIV
|
Gorivo
|
Energijska vsebnost v utežnih odstotkih (kurilnost, MJ/kg)
|
Energijska vsebnost v prostorninskih odstotkih (kurilnost, MJ/l)
|
|
GORIVA IZ BIOMASE IN/ALI POSTOPKOV PREDELAVE BIOMASE
|
|
|
|
Biopropan
|
46
|
24
|
|
Čisto rastlinsko olje (olje, proizvedeno iz oljnic s stiskanjem, ekstrakcijo ali primerljivimi postopki, surovo ali rafinirano, toda kemično nespremenjeno)
|
37
|
34
|
|
Biodizel – metilni ester maščobne kisline (metilni ester, proizveden iz olja iz biomase)
|
37
|
33
|
|
Biodizel – etilni ester maščobne kisline (etilni ester, proizveden iz olja iz biomase)
|
38
|
34
|
|
Bioplin, ki ga je mogoče prečistiti do kakovosti zemeljskega plina
|
50
|
–
|
|
Z vodikom termokemično obdelano olje, ki izvira iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za dizelsko gorivo
|
44
|
34
|
|
Z vodikom termokemično obdelano olje, ki izvira iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za bencin
|
45
|
30
|
|
Z vodikom termokemično obdelano olje, ki izvira iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za gorivo za reakcijske motorje
|
44
|
34
|
|
Z vodikom termokemično obdelano olje, ki izvira iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za utekočinjeni naftni plin
|
46
|
24
|
|
Sopredelano olje (obdelano v rafineriji hkrati s fosilnim gorivom), ki izvira iz biomase ali pirolizirane biomase, za uporabo kot nadomestilo za dizelsko gorivo
|
43
|
36
|
|
Sopredelano olje (obdelano v rafineriji hkrati s fosilnim gorivom), ki izvira iz biomase ali pirolizirane biomase, za uporabo kot nadomestilo za bencin
|
44
|
32
|
|
Sopredelano olje (obdelano v rafineriji hkrati s fosilnim gorivom), ki izvira iz biomase ali pirolizirane biomase, za uporabo kot nadomestilo za gorivo za reakcijske motorje
|
43
|
33
|
|
Sopredelano olje (obdelano v rafineriji hkrati s fosilnim gorivom), ki izvira iz biomase ali pirolizirane biomase, za uporabo kot nadomestilo za gorivo za utekočinjeni naftni plin
|
46
|
23
|
|
GORIVA IZ OBNOVLJIVIH VIROV, KI JIH JE MOGOČE PROIZVESTI IZ RAZLIČNIH OBNOVLJIVIH VIROV, VKLJUČNO Z BIOMASO
|
|
|
|
Metanol iz obnovljivih virov
|
20
|
16
|
|
Etanol iz obnovljivih virov
|
27
|
21
|
|
Propanol iz obnovljivih virov
|
31
|
25
|
|
Butanol iz obnovljivih virov
|
33
|
27
|
|
Fischer-Tropschev dizel (sintetični ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov za uporabo kot nadomestilo za dizelsko gorivo)
|
44
|
34
|
|
Fischer-Tropschev bencin (sintetični ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov, proizvedena iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za bencin)
|
44
|
33
|
|
Fischer-Tropschevo gorivo za reakcijske motorje (sintetični ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov, proizvedena iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za gorivo za reakcijske motorje)
|
44
|
33
|
|
Fischer-Tropschev utekočinjen naftni plin (sintetični ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov za uporabo kot nadomestilo za utekočinjen naftni plin)
|
46
|
24
|
|
DME (dimetileter)
|
28
|
19
|
|
Vodik iz obnovljivih virov energije
|
120
|
–
|
|
ETBE (etil-terciarni-butileter, pridobljen na osnovi etanola)
|
36 (od tega 37 % iz obnovljivih virov)
|
27 (od tega 37 % iz obnovljivih virov)
|
|
MTBE (metil-terciarni-butileter, pridobljen na osnovi metanola)
|
35 (od tega 22 % iz obnovljivih virov)
|
26 (od tega 22 % iz obnovljivih virov)
|
|
TAEE (terciarni-amil-etileter, pridobljen na osnovi etanola)
|
38 (od tega 29 % iz obnovljivih virov)
|
29 (od tega 29 % iz obnovljivih virov)
|
|
TAME (terciarni-amil-metileter, pridobljen na osnovi metanola)
|
36 (od tega 18 % iz obnovljivih virov)
|
28 (od tega 18 % iz obnovljivih virov)
|
|
THxEE (terciarni-heksil-etileter, pridobljen na osnovi etanola)
|
38 (od tega 25 % iz obnovljivih virov)
|
30 (od tega 25 % iz obnovljivih virov)
|
|
THxME (terciarni-heksil-metileter, pridobljen na osnovi metanola)
|
38 (od tega 14 % iz obnovljivih virov)
|
30 (od tega 14 % iz obnovljivih virov)
|
|
GORIVA IZ NEOBNOVLJIVIH VIROV
|
|
|
|
Bencin
|
43
|
32
|
|
Dizelsko gorivo
|
43
|
36
|
|
Vodik iz neobnovljivih virov energije
|
120
|
–
|
(4)Priloga IV se spremeni:
(a)naslov se nadomesti z naslednjim:
„USPOSABLJANJE IN CERTIFICIRANJE INŠTALATERJEV IN OBLIKOVALCEV OBRATOV, KI UPORABLJAJO OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE“
(b)uvodni stavek in prva točka se nadomestita z naslednjim:
„Sistemi certificiranja in programi usposabljanja iz člena 18(3) temeljijo na naslednjih merilih:
1. Certifikacijski postopek je pregleden in ga države članice ali upravni organ, ki ga te imenujejo, jasno opredeli.“
(c)vstavita se naslednji točki 1a in 1b:
„1a. Certifikati, ki jih izdajo certifikacijski organi, so jasno opredeljeni in zlahka prepoznavni za delavce in strokovnjake, ki želijo pridobiti certifikat.
1b. Postopek certificiranja inštalaterjem omogoča, da vzpostavijo visokokakovostne obrate, ki delujejo zanesljivo.“;
(d)točki 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:
„2. Certificiranje inštalaterjev naprav na biomaso, toplotnih črpalk, plitvih geotermalnih sistemov, solarnih fotovoltaičnih in solarnih termalnih naprav poteka po akreditiranem programu usposabljanja ali ga izvaja akreditirani izvajalec usposabljanja.
3. Akreditiranje programa usposabljanja ali izvajalca usposabljanja izvajajo države članice ali upravni organ, ki ga te imenujejo. Akreditacijski organ zagotovi, da ima program usposabljanja, ki ga ponuja izvajalec usposabljanja, kontinuiteto in da velja na regionalni ali nacionalni ravni.
Izvajalec usposabljanja mora imeti ustrezne tehnične zmogljivosti za izvajanje praktičnega usposabljanja, vključno z zadostno laboratorijsko opremo ali ustreznimi zmogljivostmi za izvajanje praktičnega usposabljanja.
Izvajalec usposabljanja poleg osnovnega usposabljanja ponudi tudi krajše tečaje za osvežitev znanja in izpopolnjevanje, organizirane v modulih usposabljanja, ki inštalaterjem in oblikovalcem omogočajo, da pridobijo nove kompetence ter razširijo in razpršijo svoja znanja in spretnosti na več tehnologij in njihovih kombinacij. Izvajalec usposabljanja zagotovi prilagoditev usposabljanja novim tehnologijam, ki uporabljajo obnovljive vire energije, v okviru stavb, industrije in kmetijstva. Izvajalci usposabljanja priznajo ustrezna pridobljena znanja in spretnosti.
Programi in moduli usposabljanja so zasnovani tako, da omogočajo vseživljenjsko učenje v obratih za obnovljive vire energije in so združljivi s poklicnim usposabljanjem za iskalce prve zaposlitve in odrasle, ki iščejo prekvalifikacijo ali novo zaposlitev.
Programi usposabljanja so zasnovani tako, da olajšajo pridobivanje kvalifikacij za različne tehnologije in rešitve ter preprečijo omejeno specializacijo za določeno blagovno znamko ali tehnologijo. Izvajalci usposabljanja so lahko proizvajalci naprav ali sistemov, inštituti ali združenja.“;
(e) v točki 6(c) se dodata točki (iv) in (v):
„(iv)
razumevanje študij izvedljivosti in projektnih študij;
(v)
razumevanje vrtanja v primeru geotermalnih toplotnih črpalk.“;
(5) v Prilogi V se del C spremeni:
(a)točki 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:
„5. Emisije, ki nastanejo pri ekstrakciji ali pridelavi surovin (eec), vključujejo emisije pri samem procesu ekstrakcije ali pridelave; pri zbiranju, sušenju in skladiščenju surovin; iz odpadkov in iztekanj (uhajanj) ter pri proizvodnji kemikalij ali proizvodov, ki se uporabljajo pri ekstrakciji ali pridelavi. Zajem CO2 pri pridelavi surovin se ne upošteva. Če so na voljo, se pri izračunu uporabijo razčlenjene privzete vrednosti za emisije N2O v tleh iz dela D. Povprečne vrednosti se lahko izračunajo na podlagi lokalnih kmetijskih praks na podlagi podatkov o skupini kmetij kot druga možnost namesto uporabe dejanskih vrednosti.
6. Za izračun iz točke 1(a) se prihranki emisij zaradi izboljšav v kmetijstvu (esca), npr. prehoda na zmanjšano obdelavo tal ali na način brez predhodne obdelave tal, boljših pridelkov in kolobarjenja, uporabe pokrovnih poljščin, vključno z ravnanjem z ostanki kmetijskih pridelkov, uporabe organskih izboljševalcev tal (npr. kompost, digestat fermentacije gnoja) upoštevajo samo, če ne predstavljajo tveganja, da bi negativno vplivali na biotsko raznovrstnost. Poleg tega se predložijo trdni in preverljivi dokazi, da se je ogljik v tleh povečal ali da je razumno pričakovati, da se je v obdobju pridelave zadevnih surovin povečal, pri čemer se upoštevajo emisije, kadar take prakse povzročajo povečano uporabo gnojil in herbicidov.“;
(b)točka 15 se črta;
(c)točka 18 se nadomesti z naslednjim:
„18. Za namene izračunov iz točke 17 so emisije, ki se razdelijo, eec + el + esca + tisti deli ep, etd, eccs in eccr, ki potekajo do procesne stopnje, na kateri se proizvede soproizvod, in vključno s to stopnjo. Če je potekala kakršna koli razdelitev na soproizvode na prejšnji procesni stopnji v življenjskem ciklu, se za ta namen namesto skupne količine teh emisij uporabi del teh emisij, dodeljenih vmesnemu proizvodu goriva na zadnji taki procesni stopnji. Pri bioplinu in biometanu se za namene navedenega izračuna upoštevajo vsi soproizvodi, ki ne spadajo na področje točke 7. Za odpadke in ostanke se emisije ne dodelijo. Soproizvodi, ki imajo negativno energijsko vsebnost, se za namene izračuna upoštevajo, kot da imajo energijsko vsebnost nič. Za odpadke in ostanke, vključno z vsemi odpadki in ostanki iz Priloge IX, se šteje, da imajo v življenjskem ciklu do procesa zbiranja teh materialov emisije toplogrednih plinov enake nič, ne glede na to, ali se pred pretvorbo v končni proizvod predelajo v vmesne proizvode. Za ostanke, ki niso vključeni v Prilogo IX in so primerni za uporabo na trgu živil ali krme, se šteje, da imajo enako količino emisij zaradi ekstrakcije, pridobivanja ali pridelave surovin (eec) kot njihov najbližji nadomestek na trgu živil in krme, ki je vključen v preglednico v delu D. V primeru biomasnih goriv, proizvedenih v rafinerijah, razen kombinacije predelovalnih obratov s kotli ali napravami za soproizvodnjo, ki predelovalnim obratom zagotavljajo toploto in/ali električno energijo, je enota analize za namene izračuna iz točke 17 rafinerija.“;
(6)v Prilogi VI se del B spremeni:
(a)točki 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:
„5. Emisije, ki nastanejo pri ekstrakciji ali pridelavi surovin (eec), vključujejo emisije pri samem procesu ekstrakcije ali pridelave; pri zbiranju, sušenju in skladiščenju surovin; iz odpadkov in iztekanj (uhajanj) ter pri proizvodnji kemikalij ali proizvodov, ki se uporabljajo pri ekstrakciji ali pridelavi. Zajem CO2 pri pridelavi surovin se ne upošteva. Če so na voljo, se pri izračunu uporabijo razčlenjene privzete vrednosti za emisije N2O v tleh iz dela D. Povprečne vrednosti se lahko izračunajo na podlagi lokalnih kmetijskih praks na podlagi podatkov o skupini kmetij kot druga možnost namesto uporabe dejanskih vrednosti.
6. Za izračun iz točke 1(a) se prihranki emisij zaradi izboljšav v kmetijstvu (esca), npr. prehoda na zmanjšano obdelavo tal ali na način brez predhodne obdelave tal, boljšega kolobarjenja, uporabe pokrovnih poljščin, vključno z ravnanjem z ostanki kmetijskih pridelkov, uporabe organskih izboljševalcev tal (npr. kompost, digestat fermentacije gnoja) upoštevajo samo, če ne predstavljajo tveganja, da bi negativno vplivali na biotsko raznovrstnost. Poleg tega se predložijo trdni in preverljivi dokazi, da se je ogljik v tleh povečal ali da je razumno pričakovati, da se je v obdobju pridelave zadevnih surovin povečal, pri čemer se upoštevajo emisije, kadar take prakse povzročajo povečano uporabo gnojil in herbicidov.“;
(b)točka 15 se črta;
(c)točka 18 se nadomesti z naslednjim:
„18. Za namene izračunov iz točke 17 so emisije, ki se razdelijo, eec + el + esca + tisti deli ep, etd, eccs in eccr, ki potekajo do procesne stopnje, na kateri se proizvede soproizvod, in vključno s to stopnjo. Če je potekala kakršna koli razdelitev na soproizvode na prejšnji procesni stopnji v življenjskem ciklu, se za ta namen namesto skupne količine teh emisij uporabi del teh emisij, dodeljenih vmesnemu proizvodu goriva na zadnji taki procesni stopnji.
Pri bioplinu in biometanu se za namene navedenega izračuna upoštevajo vsi soproizvodi, ki ne spadajo na področje točke 7. Za odpadke in ostanke se emisije ne dodelijo. Soproizvodi, ki imajo negativno energijsko vsebnost, se za namene izračuna upoštevajo, kot da imajo energijsko vsebnost nič.
Za odpadke in ostanke, vključno z vsemi odpadki in ostanki iz Priloge IX, se šteje, da imajo v življenjskem ciklu do procesa zbiranja teh materialov emisije toplogrednih plinov enake nič, ne glede na to, ali se pred pretvorbo v končni proizvod predelajo v vmesne proizvode. Za ostanke, ki niso vključeni v Prilogo IX in so primerni za uporabo na trgu živil ali krme, se šteje, da imajo enako količino emisij zaradi ekstrakcije, pridobivanja ali pridelave surovin (eec) kot njihov najbližji nadomestek na trgu živil in krme, ki je vključen v preglednico v Prilogi V, del D.
Pri gorivih, ki se proizvajajo v rafinerijah, razen kombinacije obratov za predelavo s kotli ali napravami za soproizvodnjo, ki obratu za predelavo zagotavljajo toploto in/ali električno energijo, je za namene izračuna iz točke 17 enota za analizo rafinerija.“;
(7) v Prilogi VII se pri opredelitvi pojma „Qusable“ sklic na člen 7(4) nadomesti s sklicem na člen 7(3);
(8)Priloga IX se spremeni:
(a)v delu A se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:
„Surovine za proizvodnjo bioplina za uporabo v prometu in naprednih pogonskih biogoriv:“;
(b)v delu B se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:
„Surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv in bioplina za uporabo v prometu, katerih prispevek k cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz točke (a) v prvem pododstavku člena 25(1) je omejen:“.
PRILOGA II
Priloge I, II, IV in V k Direktivi 98/70/ES se spremenijo:
(1) Priloga I se spremeni:
(a)besedilo opombe 1 se nadomesti z naslednjim:
„(1) Veljajo preskusne metode, specificirane v EN 228:2012+A1:2017. Države članice lahko sprejmejo specificirane analitične metode, s katerimi nadomestijo standard EN 228:2012+A1:2017, če se izkaže, da so rezultati vsaj tako točni in na isti ravni natančnosti kot analitična metoda, ki se nadomesti.“ ;
(b)besedilo opombe 2 se nadomesti z naslednjim:
„(2) Vrednosti, navedene v specifikaciji, so ‚prave vrednosti‘. Pri ugotavljanju mejnih vrednosti so bili uporabljeni izrazi EN ISO 4259-1:2017/A1:2021 ‚Nafta in sorodni proizvodi – Natančnost merilnih metod in rezultatov – 1. del: Določanje in uporaba podatkov o natančnosti v zvezi s preskusnimi metodami‘, pri določanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničelno vrednostjo (R = obnovljivost). Rezultati posameznih meritev se razlagajo na podlagi meril, opisanih v EN ISO 4259-2:2017/A1:2019.“;
(c)besedilo opombe 6 se nadomesti z naslednjim:
„(6) Drugi monoalkoholi in etri s končnim vreliščem, ki ni višje od tistega, navedenega v EN 228:2012 +A1:2017.“;
(2) Priloga II se spremeni:
(a)v zadnji vrstici preglednice z naslovom „Vsebnost FAME EN 14078“, se vnos v zadnjem stolpcu z naslovom „Mejne vrednosti“ „Največ“, tj. „7,0“, nadomesti z „10,0“;
(b)besedilo opombe 1 se nadomesti z naslednjim:
„(1) Veljajo preskusne metode, specificirane v EN 590:2013+A1:2017. Države članice lahko sprejmejo specificirane analitične metode, s katerimi nadomestijo standard EN 590:2013+A1:2017, če se izkaže, da so rezultati vsaj tako točni in na isti ravni natančnosti kot analitična metoda, ki se nadomesti.“;
(c)besedilo opombe 2 se nadomesti z naslednjim:
„(2) Vrednosti, navedene v specifikaciji, so ‚prave vrednosti‘. Pri ugotavljanju mejnih vrednosti so bili uporabljeni izrazi EN ISO 4259-1:2017/A1:2021 ‚Nafta in sorodni proizvodi – Natančnost merilnih metod in rezultatov – 1. del: Določanje in uporaba podatkov o natančnosti v zvezi s preskusnimi metodami‘, pri določanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničelno vrednostjo (R = obnovljivost). Rezultati posameznih meritev se razlagajo na podlagi meril, opisanih v EN ISO 4259-2:2017/A1:2019.“;
(3)prilogi IV in V se črtata.