<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T-262/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015TJ0262</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:392">EU:T:2017:392</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>20</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>20</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SODBA Z DNE <DATE ISO="20170615">15. 6. 2017</DATE> – ZADEVA T‑262/15</P><P>KISELEV/SVET</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba splošnega Sodišča</HT> (deveti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: angleščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Skupna zunanja in varnostna politika</KEYWORD><KEYWORD>Omejevalni ukrepi v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo Ukrajino</KEYWORD><KEYWORD>Zamrznitev sredstev</KEYWORD><KEYWORD>Omejitve vstopa na ozemlje držav članic</KEYWORD><KEYWORD>Fizične osebe, ki dejavno podpirajo ukrepe ali politike, ki spodkopavajo ali ogrožajo Ukrajino</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost obrazložitve</KEYWORD><KEYWORD>Očitna napaka pri presoji</KEYWORD><KEYWORD>Svoboda izražanja</KEYWORD><KEYWORD>Sorazmernost</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do obrambe</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑262/15,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Dmitrii Konstantinovich Kiselev</HT>, stanujoč v Korolevu (Rusija), ki ga zastopajo J. Linneker, solicitor, T. Otty, barrister, in B. Kennelly, QC,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Svetu Evropske unije</HT>, ki ga zastopata V. Piessevaux in J.‑P. Hix, agenta,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><P>zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti, prvič, Sklepa Sveta (SZVP) 2015/432 z dne <DATE ISO="20150313">13. marca 2015</DATE> o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="070" PAGE.FIRST="47" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 70, str. 47</REF.DOC.OJ>) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2015/427 z dne <DATE ISO="20150313">13. marca 2015</DATE> o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="070" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 70, str. 1</REF.DOC.OJ>), drugič, Sklepa Sveta (SZVP) 2015/1524 z dne <DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE> o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="239" PAGE.FIRST="157" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 239, str. 157</REF.DOC.OJ>) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2015/1514 z dne <DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE> o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="239" PAGE.FIRST="30" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 239, str. 30</REF.DOC.OJ>), in tretjič, Sklepa Sveta (SZVP) 2016/359 z dne <DATE ISO="20160310">10. marca 2016</DATE> o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="067" PAGE.FIRST="37" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 67, str. 37</REF.DOC.OJ>) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2016/353 z dne <DATE ISO="20160310">10. marca 2016</DATE> o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="067" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 67, str. 1</REF.DOC.OJ>), v delih, v katerih se ti akti nanašajo na tožečo stranko,</P><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),</P><P>v sestavi G. Berardis (poročevalec), predsednik, V. Tomljenović, sodnica, in D. Spielmann, sodnik,</P><?PAGE NO="2"?><P>sodni tajnik: C. Heeren, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20160928">28. septembra 2016</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Svet Evropske unije je <DATE ISO="20140317">17. marca 2014</DATE> na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="078" PAGE.FIRST="16" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 78, str. 16</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Svet je na isti datum na podlagi člena 215(2) PDEU sprejel Uredbo (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="078" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 78, str. 6</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Ime tožeče stranke, D. Konstantinovicha Kiseleva, je bilo z Izvedbenim Sklepom Sveta 2014/151/SZVP z dne <DATE ISO="20140321">21. marca 2014</DATE> o izvajanju Sklepa 2014/145 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="086" PAGE.FIRST="30" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 86, str. 30</REF.DOC.OJ>) in z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 284/2014 z dne <DATE ISO="20140321">21. marca 2014</DATE> o izvajanju Uredbe št. 269/2014 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="086" PAGE.FIRST="27" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 86, str. 27</REF.DOC.OJ>) vpisano na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni s to uredbo in s tem sklepom (v nadaljevanju: zadevna seznama) iz teh razlogov:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>S predsedniškim dekretom z dne <DATE ISO="20131209">9. decembra 2013</DATE> imenovan za vodjo ruske zvezne državne tiskovne agencije <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Rossiya Segodnya<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/>. Osrednja osebnost vladne propagande v podporo razmestitvi ruskih sil v Ukrajini.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Svet je nato <DATE ISO="20140725">25. julija 2014</DATE> sprejel Sklep 2014/499/SZVP o spremembi Sklepa 2014/145 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="221" PAGE.FIRST="15" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 221, str. 15</REF.DOC.OJ>) in Uredbo (EU) št. 811/2014 o spremembi Uredbe št. 269/2014 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="221" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 221, str. 11</REF.DOC.OJ>), med drugim zato, da bi prilagodil merila, na podlagi katerih se lahko fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom naložijo zadevni omejevalni ukrepi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 2(1) in (2) Sklepa 2014/145 v različici, spremenjeni s Sklepom 2014/499, (v nadaljevanju: spremenjeni Sklep 2014/145), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>fizične osebe, odgovorne za ukrepe ali politike, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine oziroma stabilnost ali varnost v Ukrajini ali ovirajo delo mednarodnih organizacij v Ukrajini, oziroma fizične osebe, ki te ukrepe ali politike dejavno podpirajo ali izvajajo, in fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki so z njimi povezani;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><P>kot so navedeni v Prilogi, se zamrznejo.</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama v Prilogi, ne smejo biti neposredno ali posredno dana na razpolago ali v njihovo korist nikakršna sredstva ali gospodarski viri.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Podrobna pravila te zamrznitve sredstev so določena v preostalih odstavkih navedenega člena.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 1(1)(a) spremenjenega Sklepa 2014/145 prepoveduje vstop na ozemlje držav članic ali tranzit prek njega fizičnim osebam, ki ustrezajo merilom, ki so v bistvu enaka tistim, navedenim v členu 2(1)(a) tega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Uredba št. 269/2014 v različici, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 811/2014 (v nadaljevanju: spremenjena Uredba št. 269/2014), nalaga sprejetje ukrepov zamrznitve sredstev in v bistvu enako opredeljuje podrobna pravila te zamrznitve kot spremenjeni Sklep 2014/145. Člen 3(1)(a) te uredbe namreč v bistvenem povzema člen 2(1)(a) navedenega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Tožeča stranka je z dopisom z dne <DATE ISO="20150204">4. februarja 2015</DATE> (v nadaljevanju: dopis z dne <DATE ISO="20150204">4. februarja 2015</DATE>) prek svojih odvetnikov Svet na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne <DATE ISO="20010530">30. maja 2001</DATE> o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331) zlasti zaprosila za dostop do dokumentov, na katerih je temeljila uvrstitev njenega imena na zadevne sezname.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Svet je tožečo stranko z dopisom z dne <DATE ISO="20150213">13. februarja 2015</DATE>, naslovljenim na njene odvetnike, med drugim obvestil, da namerava trajanje omejevalnih ukrepov v zvezi z njo podaljšati do septembra 2015, in jo pozval, naj predloži stališča v zvezi s tem najpozneje do <DATE ISO="20150226">26. februarja 2015</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Tožeča stranka je prek teh istih odvetnikov v dopisu z dne <DATE ISO="20150225">25. februarja 2015</DATE> (v nadaljevanju: dopis z dne <DATE ISO="20150225">25. februarja 2015</DATE>) na ta poziv odgovorila, pri čemer je navedla, da sprejetje omejevalnih ukrepov v zvezi z njo ni bilo utemeljeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Svet je <DATE ISO="20150313">13. marca 2015</DATE> sprejel Sklep (SZVP) 2015/432 o spremembi Sklepa 2014/145 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="070" PAGE.FIRST="47" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 70, str. 47</REF.DOC.OJ>) in Izvedbeno uredbo (EU) 2015/427 o izvajanju Uredbe št. 269/2014 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="070" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 70, str. 1</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: akta iz marca 2015), s katerima je po tem, ko je ponovno preveril vsak vpis, ohranil ime tožeče stranke na zadevnih seznamih do <DATE ISO="20150915">15. septembra 2015</DATE>, ne da bi bila obrazložitev, ki se nanaša na tožečo stranko, spremenjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Svet je z dopisom z dne <DATE ISO="20150316">16. marca 2015</DATE> (v nadaljevanju: dopis z dne <DATE ISO="20150316">16. marca 2015</DATE>) odvetnikom tožeče stranke vročil akta iz marca 2015, pri čemer je zlasti poudaril, da trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v dopisu z dne <DATE ISO="20150225">25. februarja 2015</DATE>, ne izpodbijejo utemeljenosti obrazložitve, ki je bila navedena v zvezi z njo, saj je ruska zvezna državna tiskovna agencija Rossiya Segodnya (v nadaljevanju: RS) dogodke, ki so se zgodili v Ukrajini, predstavila tako, kot to ustreza ruski vladi, s čimer je podpirala politiko navedene vlade v zvezi s položajem v Ukrajini.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek in predlogi strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20150522">22. maja 2015</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti aktov iz marca 2015 v delu, v katerem se ta nanašata nanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Svet je <DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE> s Sklepom (SZVP) 2015/1524 o spremembi Sklepa 2014/145 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="239" PAGE.FIRST="157" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 239, str. 157</REF.DOC.OJ>) in z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1514 o izvajanju Uredbe št. 269/2014 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="239" PAGE.FIRST="30" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 239, str. 30</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: akta iz septembra 2015) podaljšal uporabo zadevnih omejevalnih ukrepov do <DATE ISO="20160315">15. marca 2016</DATE>, ne da bi bila obrazložitev, ki se nanaša na tožečo stranko, spremenjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Tožeča stranka je v skladu s členom 86 Poslovnika Splošnega sodišča z vlogo, vloženo <DATE ISO="20151124">24. novembra 2015</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča, tožbo prilagodila, da bi zahtevala tudi razglasitev ničnosti aktov iz septembra 2015 v delu, v katerem se ta nanašata nanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Svet je stališče o tej vlogi predstavil v vlogi, ki jo je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil <DATE ISO="20160106">6. januarja 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Svet je <DATE ISO="20160310">10. marca 2016</DATE> s Sklepom (SZVP) 2016/359 o spremembi Sklepa 2014/145 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="067" PAGE.FIRST="37" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 67, str. 37</REF.DOC.OJ>) in z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/353 o izvajanju Uredbe št. 269/2014 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="067" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 67, str. 1</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: akta iz marca 2016) uporabo zadevnih omejevalnih ukrepov podaljšal do <DATE ISO="20160915">15. septembra 2016</DATE>, ne da bi bila obrazložitev, ki se nanaša na tožečo stranko, spremenjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Tožeča stranka je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča <DATE ISO="20160520">20. maja 2016</DATE>, tožbo prilagodila, da bi zahtevala tudi razglasitev ničnosti aktov iz marca 2016 v delu, v katerem se ta nanašata nanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Svet je stališče o tej vlogi predstavil v vlogi, ki jo je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil <DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Splošno sodišče (deveti senat) je na predlog sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni del postopka, in je v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89(3) Poslovnika strankama postavilo vprašanja in ju pozvalo, naj na nekatera izmed njih odgovorita pisno, na ostala pa na obravnavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Stranki sta pisne odgovore vložili v tajništvu Splošnega sodišča v določenem roku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Stranki sta ustno podali stališča in odgovore na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi <DATE ISO="20160928">28. septembra 2016</DATE>. Pri tem je Splošno sodišče tožeči stranki dovolilo, da predloži dokument, ki ga je ta predložila naslednji dan. Svet je svoje pisno stališče o tem dokumentu predložil <DATE ISO="20161024">24. oktobra 2016</DATE> in tako je predsednik devetega senata Splošnega sodišča ustni del postopka zaključil <DATE ISO="20161026">26. oktobra 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>akte iz marca 2015, septembra 2015 in marca 2016 (v nadaljevanju: izpodbijani akti) razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo nanjo;</P></ITEM><ITEM><P>Svetu naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>prilagoditve tožbe zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki se nanašajo, prvič, na očitno napako pri presoji v zvezi z uporabo merila za uvrstitev na seznam iz člena 1(1)(a) in člena 2(1)(a) spremenjenega Sklepa 2014/145 ter člena 3(1)(a) spremenjene Uredbe št. 269/2014 za njen položaj, drugič, na kršitev svobode izražanja, tretjič, na kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva, četrtič, na kršitev obveznosti obrazložitve, petič, pri čemer je ta razlog naveden podredno, na nezdružljivost zadevnega merila s svobodo izražanja, pri čemer je to merilo torej nezakonito, če omogoča sprejetje omejevalnih ukrepov za novinarje, ki izvajajo to pravico, šestič, na kršitev Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 26, str. 356; v nadaljevanju: Sporazum o partnerstvu).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Najprej je treba preučiti šesti, nato četrti, nato prvi in drugi, nato peti in nazadnje tretji tožbeni razlog.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Šesti tožbeni razlog: kršitev Sporazuma o partnerstvu</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Tožeča stranka trdi, da Svet pri sprejetju zadevnih omejevalnih ukrepov ni upošteval zahtev Sporazuma o partnerstvu. Izpodbijani akti naj bi zlasti kršili člen 52(1), (5) in (8) tega sporazuma, ki določa prepoved omejitev prostega pretoka kapitala med Unijo in Rusijo, neuvedbo novih omejitev s strani pogodbenih strank po prehodnem obdobju petih let in obveznost posvetovanja s Svetom za sodelovanje, ustanovljenim na podlagi člena 90 tega sporazuma. Poleg tega naj se Svet nikakor ne bi trudil upravičiti kršitev Sporazuma o partnerstvu. V zvezi s tem tožeča stranka poudarja, da niti Sklep 2014/145 niti Uredba št. 269/2014, kakor sta bila spremenjena, ne vsebujeta določb, ki bi lahko upravičile omejevalne ukrepe ob upoštevanju člena 99(1)(d) Sporazuma o partnerstvu, ki strankama navedenega sporazuma omogoča, da od njega odstopita zaradi sprejetja ukrepov, potrebnih za varstvo njunih bistvenih varnostnih interesov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>v primeru vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi predstavljale vojno nevarnost<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Svet trditve tožeče stranke izpodbija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Najprej je treba ugotoviti, da člen 52(1), (5) in (8) Sporazuma o partnerstvu res zagotavlja prosti pretok kapitala med Unijo in Rusko federacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Vendar člen 99(1)(d) tega sporazuma določa izjemo, ki jo lahko pogodbena stranka enostransko uveljavi za sprejetje ukrepov, ki jih šteje za potrebne za varstvo njenih bistvenih varnostnih interesov, zlasti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>v primeru vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi predstavljale vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela zaradi ohranjanja miru in mednarodne varnosti<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Prvič, ugotoviti je treba, da Sporazum o partnerstvu, kot trdi Svet, stranki, ki hoče sprejeti ukrepe na podlagi te določbe, ne nalaga, da mora predhodno obvestiti drugo stranko niti da se mora z njo posvetovati niti da ji mora za to predložiti razloge.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Drugič, v zvezi s položajem v Ukrajini v trenutku, ko so bili izpodbijani akti sprejeti, je mogoče šteti, da ravnanje Ruske federacije ustreza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>primeru vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi predstavljale vojno nevarnost<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, v smislu člena 99(1)(d) Sporazuma o partnerstvu. Ob upoštevanju interesa Unije in njenih držav članic za stabilno sosednjo državo Ukrajino je bilo mogoče šteti, da je bilo nujno sprejeti omejevalne ukrepe, da bi se izvedel pritisk na Rusko federacijo in da bi ta bila prisiljena prenehati svoje dejavnosti, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine. Dalje, taki ukrepi lahko zajemajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>ohranjanje miru in mednarodne varnosti<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, ki je prav tako navedeno v tem členu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Ugotoviti je torej treba, da so zadevni omejevalni ukrepi združljivi z izjemami, ki se nanašajo na varnost in ki so določene v členu 99(1)(d) Sporazuma o partnerstvu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega je treba šesti tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Četrti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Tožeča stranka trdi, da obrazložitev, ki jo je navedel Svet, da bi upravičil uvrstitev in ohranitev njenega imena na zadevnih seznamih, ni dovolj natančna in konkretna. Nejasnost te obrazložitve ji tudi ob domnevi, da je utemeljena, ne omogoča koristnega izpodbijanja trditev, ki se nanašajo nanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Tožeča stranka trdi tudi, da navedene obrazložitve ni mogoče dopolniti s trditvami, navedenimi v dopisu z dne <DATE ISO="20150316">16. marca 2015</DATE> (glej točko 13 zgoraj).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Svet trditve tožeče stranke izpodbija.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Navesti je treba, da je namen obveznosti obrazložitve akta, ki posega v položaj, kot je določena v členu 296, drugi odstavek, PDEU in členu 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), po eni strani dati zadevni osebi na voljo dovolj podatkov, da ugotovi, ali je akt dobro utemeljen in ali vsebuje morebitne napake, na podlagi katerih bi lahko izpodbijala njegovo veljavnost pred sodiščem Unije, in po drugi strani temu sodišču omogočiti izvajanje nadzora nad zakonitostjo tega akta. Tako določena obveznost obrazložitve je bistveno načelo prava Unije, od katerega so mogoča odstopanja zgolj iz nujnih razlogov. Zato je treba obrazložitev načeloma sporočiti zadevni osebi hkrati z aktom, ki posega v njen položaj, neobstoja obrazložitve pa ni mogoče popraviti s tem, da se zadevna oseba z razlogi za akt seznani med postopkom pred sodiščem Unije (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Majaleh/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑307/12 in T‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:926">EU:T:2014:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0085">85</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Zato mora Svet – razen če nujni razlogi, ki se nanašajo na varnost ali vodenje mednarodnih odnosov Unije ali njenih držav članic, nasprotujejo temu, da se obvesti o nekaterih elementih – osebo ali subjekt, na katerega se nanašajo omejevalni ukrepi, obvestiti o specifičnih in konkretnih razlogih, iz katerih meni, da jih je bilo treba sprejeti. Tako mora navesti dejanske in pravne elemente, na katerih temelji pravna utemeljitev zadevnih ukrepov, in preudarke, na podlagi katerih je te ukrepe sprejel (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Majaleh/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑307/12 in T‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:926">EU:T:2014:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0086">86</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Poleg tega mora biti obrazložitev prilagojena naravi zadevnega akta in okoliščinam, v katerih je bil sprejet. Obveznost obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, na katere se akt neposredno in posamično nanaša. Ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, ker je treba zadostnost obrazložitve presojati ne le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen okvir in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje. Natančneje, akt, s katerim se posega v položaj, je dovolj obrazložen, če je bil sprejet v okviru, ki ga zadevna oseba pozna in ji omogoča, da razume ukrep, sprejet v zvezi z njo (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Majaleh/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑307/12 in T‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:926">EU:T:2014:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru se obrazložitev, ki je v izpodbijanih aktih navedena v zvezi z tožečo stranko, ujema z obrazložitvijo, navedeno v točki 3 zgoraj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Poudariti je treba, da je iz te obrazložitve dovolj jasno razvidno – čeprav v njej ni izrecno navedeno, na podlagi katerega merila je Svet ohranil ime tožeče stranke na zadevnih seznamih – da je Svet uporabil merilo, navedeno v členu 1(1)(a) in členu 2(1)(a) spremenjenega Sklepa 2014/145 ter členu 3(1)(a) spremenjene Uredbe št. 269/2014, ker se sklicuje na fizične osebe, ki dejavno podpirajo ukrepe ali politike, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (v nadaljevanju: zadevno merilo).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Svet je namreč v zadevni obrazložitvi po tem, ko je spomnil, da je bila tožeča stranka s predsedniškim dekretom z dne <DATE ISO="20131209">9. decembra 2013</DATE> imenovana za vodjo RS, navedel, da je bila tožeča stranka osrednja osebnost ruske vladne propagande v podporo razmestitvi ruskih sil v Ukrajini.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Na podlagi te obrazložitve je torej mogoče razumeti, da je razlog za uvrstitev in ohranitev imena tožeče stranke na zadevnih seznamih to, da je Svet menil, da je tožeča stranka s svojo vlogo vodje RS in s svojimi izjavami, ki jih je podala v vlogi novinarja, širila propagando v podporo vojaškim posredovanjem Ruske federacije v Ukrajini in torej bila med osebami, ki so dejavno podpirale ukrepe ali politike, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Poleg tega stališča, ki jih je tožeča stranka Svetu posredovala v dopisu z dne <DATE ISO="20150225">25. februarja 2015</DATE>, potrjujejo, da je razumela, da zadevni omejevalni ukrepi zanjo veljajo zaradi njene vloge in poklicnih ravnanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Glede podrobnosti, ki jih je Svet navedel v dopisu z dne <DATE ISO="20150316">16. marca 2015</DATE>, je treba poudariti, da je, kot je Svet pravilno poudaril, ta dopis, ki vsebuje dodatne razloge in ki je bil predložen v okviru izmenjave dokumentov med Svetom in tožečo stranko, mogoče upoštevati pri obravnavi teh aktov (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130906">6. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Bank Melli Iran/Svet,</NAME.CASE> <NO.CASE>T‑35/10 in T‑7/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:397">EU:T:2013:397</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0088">88</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Zato je treba, čeprav bi bilo bolje, da bi bili dodatni razlogi navedeni neposredno v izpodbijanih aktih, in ne le v dopisu z dne <DATE ISO="20150316">16. marca 2015</DATE>, presoditi obrazložitev izpodbijanih aktov tudi ob upoštevanju podrobnosti, ki jih je Svet navedel v tem dopisu, s katerim je odgovoril na dopis tožeče stranke z dne <DATE ISO="20150225">25. februarja 2015</DATE>, in ki se nanašajo na to, da je RS dogodke, ki so se zgodili v Ukrajini, predstavila tako, kot to ustreza ruski vladi, s čimer je podpirala politiko navedene vlade v zvezi s položajem v Ukrajini.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Dopis z dne <DATE ISO="20150316">16. marca 2015</DATE>, kot pravilno trdi Svet, vsekakor večinoma napotuje na obrazložitev izpodbijanih aktov. Čeprav je res, da se predmet propagande, ki se očita tožeči stranki in RS, na splošno nanaša na rusko politiko v zvezi z Ukrajino, je to vprašanje tesno povezano z razmestitvijo ruskih sil v tej državi. Poleg tega je tožeča stranka, že preden je prejela navedeno pismo, razumela, da zadevna propaganda ni bila omejena na razmestitev ruskih sil, saj se je v dopisu z dne <DATE ISO="20150225">25. februarja 2015</DATE> na splošneje sklicevala na neobstoj svojega vpliva na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>položaj v Ukrajini<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> ter na neobstoj vsake vzročne zveze med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>vsakršno rusko akcijo v Ukrajini<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> in njeno vlogo vodje in novinarja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba ugotoviti, na eni strani, da je tožeča stranka na podlagi obrazložitve, ki jo je Svet navedel v izpodbijanih aktih, lahko razumela razloge, iz katerih je bilo njeno ime ohranjeno na zadevnih seznamih, in to še toliko bolj, ker je mogoče upoštevati tudi pojasnila, navedena v dopisu z dne <DATE ISO="20150316">16. marca 2015</DATE>, in na drugi strani, da Splošno sodišče lahko opravi nadzor utemeljenosti te obrazložitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Ugotoviti je torej treba, da je Svet izpolnil obveznost obrazložitve iz člena 296 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Vprašanje, ali je navedena obrazložitev utemeljena, ni predmet presoje tega tožbenega razloga, ampak predmet presoje prvega in drugega tožbenega razloga. Glede tega je treba navesti, da je obveznost obrazložitve akta bistvena zahteva postopka, ki jo je treba ločiti od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, ki se nanaša na materialnopravno zakonitost spornega akta. Obrazložitev akta namreč pomeni, da je treba izrecno navesti razloge, na katerih ta akt temelji. Če so ti razlogi napačni, to vpliva na vsebinsko zakonitost navedenega akta, in ne na njegovo obrazložitev, ki je lahko zadostna, čeprav so v njej navedeni napačni razlogi (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Majaleh/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑307/12 in T‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:926">EU:T:2014:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0096">96</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Četrti tožbeni razlog je treba zato zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Prvi in drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji v zvezi z uporabo zadevnega merila za položaj tožeče stranke in kršitev pravice do svobodnega izražanja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Tožeča stranka opozarja na splošna načela zlasti v zvezi z obsegom sodnega nadzora in trdi, da Svet z dokazi, ki bi sestavljali trdno dejansko stanje, ni dokazal, da je bilo v njenem primeru izpolnjeno zadevno merilo, ki se ne more nanašati na vse vrste podpore ukrepov in politik, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ali njeno stabilnost in varnost. To merilo bi moralo spoštovati načelo pravne varnosti in bi ga bilo treba razlagati v skladu<?PAGE NO="8"?> z določbami, ki se nanašajo na pravico do svobodnega izražanja, kakor so določene v členu 11 Listine in členu 10 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> v Rimu (v nadaljevanju: EKČP).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Prvič, tožeča stranka med drugim navaja, da morajo omejitve navedene pravice biti določene z zakonom v skladu s spoštovanjem načela pravne varnosti in slediti cilju v splošnem interesu, pri čemer morajo biti nujne in sorazmerne s tem ciljem, ne da bi ogrožale samo bistvo te svoboščine in bistveno ovirale novinarsko dejavnost. Tudi pojma nacionalne varnosti in sovražnega govora naj bi se razlagala ozko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Drugič, tožeča stranka trdi, da Svet ni predložil zanesljivih dokazov, ki bi dokazovali njeno propagando v zvezi s politiko ruske vlade v Ukrajini.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Svet opozarja, da se zadevno merilo nanaša na fizične osebe, ki dejavno podpirajo ukrepe in politike, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ali njeno stabilnost in varnost, kar naj bi bilo tako v primeru tožeče stranke. Ne bi naj bilo torej treba dokazati, da so te osebe same odgovorne za take ukrepe ali take politike, ampak naj bi zadoščalo, da te osebe zagotavljajo kakovostno ali količinsko pomembno podporo v zvezi s tem, kar naj bi bilo združljivo z načelom pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Natančneje, prvič, Svet trdi, da uvrstitev tožeče stranke na podlagi tega merila ne krši pravice do svobodnega izražanja, ker je predpisana z zakonom, ker ustreza cilju, ki ga zajema člen 21(2)(c) PEU in ki je ustvarjanje pritiska na rusko vlado, da ta preneha s svojimi dejavnostmi, ki ogrožajo Ukrajino, in da tožeči stranki ne preprečuje, da nadaljuje s svojimi novinarskimi dejavnostmi in z izražanjem svojih mnenj. Omejitve pravic tožeče stranke naj bi bile torej združljive s členom 52(1) Listine in členom 10(2) EKČP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Drugič, Svet navaja, da njegova ugotovitev, da je tožeča stranka osrednja osebnost propagande, ki dejavno podpira politiko ruske vlade v Ukrajini, temelji na več zanesljivih dokazih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Preizkus teh trditev je treba začeti z navedbo načel, ki se nanašajo na nadzor, ki ga opravi Splošno sodišče, in tega, da je treba zadevno merilo razlagati ob upoštevanju primarnega prava, zlasti svobode izražanja, ki izhaja iz njega.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Obseg sodnega nadzora</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Navesti je treba, da ima v skladu s sodno prakso, kar zadeva splošna pravila, ki opredeljujejo podrobna pravila o omejevalnih ukrepih, Svet široko diskrecijsko pravico v zvezi z okoliščinami, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju ukrepov ekonomskih in finančnih sankcij na podlagi člena 215 PDEU v skladu s sklepom, sprejetim na podlagi poglavja 2 naslova V Pogodbe EU, zlasti člena 29 PEU. Ker sodišče Unije presoje Sveta o dokazih, dejstvih in okoliščinah, ki upravičujejo sprejetje takih ukrepov, ne more nadomestiti z lastno presojo, se mora nadzor tega sodišča omejiti na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, obrazložitve, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, neobstoja očitnih napak pri presoji dejstev in zlorabe pooblastil. Ta omejeni nadzor velja zlasti za presojo razmislekov o primernosti, na katerih temeljijo taki ukrepi (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Majaleh/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑307/12 in T‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:926">EU:T:2014:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0127">127</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Čeprav ima Svet široko diskrecijsko pravico glede splošnih meril, ki naj bi se upoštevala za namene sprejetja omejevalnih ukrepov, pa učinkovitost sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine, zahteva, da se sodišče Unije v okviru nadzora zakonitosti razlogov, na katerih temelji sklep o vpisu ali ohranitvi imena določene osebe na seznamu oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, prepriča, da ta sklep, ki je za to osebo posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To pomeni, da je treba preveriti dejstva, ki so navedena v obrazložitvi, na kateri navedeni sklep temelji, tako da sodni<?PAGE NO="9"?> nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi – oziroma vsaj eden od njih, za katerega se šteje, da je sam po sebi dovolj za utemeljitev tega sklepa – utemeljeni dovolj jasno in konkretno (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150421">21. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Anbouba/Svet,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑605/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:248">EU:C:2015:248</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Portnov/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑290/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:806">EU:T:2015:806</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Pristojni organ Unije je tisti, ki mora v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih zoper zadevno osebo, in ni treba zadnjenavedeni predložiti negativni dokaz o neutemeljenosti navedenih razlogov (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130718">18. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Komisija in drugi/Kadi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:518">EU:C:2013:518</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0121">121</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Majaleh/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑307/12 in T‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:926">EU:T:2014:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0128">128</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Razlaga zadevnega merila ob upoštevanju primarnega prava in zlasti svobode izražanja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Navesti je treba, da čeprav ima Svet široko diskrecijsko pravico v zvezi z opredelitvijo meril, na podlagi katerih se lahko proti osebam ali subjektom sprejmejo omejevalni ukrepi, se lahko šteje, da so ta merila v skladu s pravnim redom Unije, le če jih je mogoče razlagati tako, da so združljiva z zahtevami hierarhično višjih pravil, ki jih morajo spoštovati (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160915">15. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Janukovič/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑346/14</NO.CASE>, pod pritožbo, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:497">EU:T:2016:497</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0100">100</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Ta splošna merila je treba zato razlagati v skladu z zahtevami primarnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je pravica do svobodnega izražanja del primarnega prava. V členu 11 Listine, za katero člen 6(1) PEU določa, da ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi, je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja vesti ali idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Spoštujeta se svoboda in pluralnost medijev.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Ta pravica ni absolutna, saj člen 52(1) Listine določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, mora biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Podobne določbe so določene v EKČP, na katero se nanaša člen 6(3) PEU. Člen 10 EKČP določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje […].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnostnim pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon, in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali zločinov, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso pravica do svobodnega izražanja torej ni absolutna in je zato lahko predmet omejitev v skladu s pogoji, določenimi v členu 52(1) Listine. Poseg v svobodo izražanja in medijev je torej v skladu s pravom Unije, če je izpolnjen trojni pogoj. Prvič, zadevna omejitev mora biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>predpisana z zakonom<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. Drugače povedano, institucija Unije, ki sprejme ukrepe, ki lahko omejijo<?PAGE NO="10"?> svobodo izražanja osebe, mora imeti za to pravno podlago. Drugič, zadevna omejitev se mora nanašati na cilj v splošnem interesu, ki ga priznava Unija. Tretjič, zadevna omejitev ne sme biti pretirana (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151204">4. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sarafraz/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/13</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:939">EU:T:2015:939</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 177 do 182 in 184).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Ti pogoji vsebinsko ustrezajo pogojem, ki jih določa praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), v skladu s katero je vmešavanje v uresničevanje pravice do svobodnega izražanja upravičeno z vidika člena 10(2) EKČP, če ga <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>določa zakon<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, se izvaja zaradi enega ali več legitimnih ciljev, ki so našteti v tej določbi, in je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>v demokratični družbi nujno<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> za uresničitev tega ali teh ciljev (sodba ESČP z dne <DATE ISO="20151015">15. oktobra 2015</DATE>, Perinçek proti Švici, CE:ECHR:2015:1015JUD002751008, točka 124). Iz tega sledi, da je treba zadevno merilo razlagati tako, da je Svet lahko sprejel omejevalne ukrepe, s katerimi se lahko omeji svoboda izražanja tožeče stranke, če te omejitve spoštujejo zgoraj navedene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi bilo to svobodo mogoče zakonito omejiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Šlo bo torej za preverjanje, ali so omejevalni ukrepi, ki se nanašajo na tožečo stranko, zakonsko določeni, ali sledijo cilju v splošnem interesu in ali niso pretirani.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pogoj, v skladu s katerim mora biti vsaka omejitev svobode izražanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>predpisana z zakonom<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>Glede vprašanja, ali so bili zadevni omejevalni ukrepi predpisani z zakonom, je treba ugotoviti, da so določeni v aktih, ki so splošni, ter imajo, prvič, jasno pravno podlago v pravu Unije, in sicer v členih 29 in 215 PDEU, in drugič, zadostno obrazložitev tako glede njihovega obsega kot tudi glede razlogov, ki utemeljujejo njihovo uporabo za tožečo stranko (glej točke od 42 do 51 zgoraj) (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Majaleh/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑307/12 in T‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:926">EU:T:2014:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0176">176</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Vendar je treba ugotoviti, ali je tožeča stranka lahko razumno pričakovala, da se lahko zadevno merilo, ki napotuje na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>dejavna podpora<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, uporabi za njen položaj, ki je bil načeloma varovan s svobodo izražanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Čeprav je res, da izpodbijani akti ne vsebujejo natančne opredelitve koncepta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>dejavne podpore<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, pa zadnjega ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na osebe, ki – ne da bi bile same odgovorne za ukrepe in politike ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine in ne da bi te ukrepe in politike same izvajale – tem politikam in ukrepom zagotavljajo podporo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Poudariti je treba tudi, da zadevno merilo ne zajema vsake oblike podpore ruske vlade, ampak tiste oblike podpore, ki s svojo količinsko ali kakovostno pomembnostjo prispevajo k nadaljevanju ukrepov in politik oseb, ki destabilizirajo Ukrajino. Zadevno merilo – razlagano pod nadzorom sodišča Unije glede na cilj izvajanja pritiska na rusko vlado, da bi ta prenehala z navedenimi ukrepi in politikami – tako objektivno opredeljuje zaokroženo kategorijo oseb in subjektov, proti katerim je lahko sprejet ukrep zamrznitve sredstev (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140716">16. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>National Iranian Oil Company/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑578/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:678">EU:T:2014:678</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0119">119</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>Ob razlagi tega merila je treba upoštevati sodno prakso ESČP, ki priznava, da absolutna natančnost pri redakciji zakonov ni mogoča, zlasti na področjih, na katerih je položaj odvisen od prevladujočega mnenja v družbi, in da zaradi izogibanja rigidnosti in prilagajanja spremembam položaja številni zakoni vsebujejo formulacije, ki so bolj ali manj ohlapne ter katerih razlaga in uporaba je odvisna od prakse. Pogoj, da morajo biti v zakonu jasno opredeljene kršitve, je izpolnjen, kadar zadevna oseba na podlagi besedila zadevne določbe in po potrebi na podlagi razlage te določbe, ki jo poda sodišče, lahko razume, za katere storitve in opustitve je odgovorna (glej v tem smislu sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20151015">15. oktobra 2015</DATE>, Perinçek proti Švici, CE:ECHR:2015:1015JUD002751008, točki 133 in 134).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Glede na pomembnost vloge medijev, zlasti avdiovizualnih, v sodobni družbi (glej v tem smislu sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20090917">17. septembra 2009</DATE>, Manole in drugi proti Moldaviji, CE:ECHR:2009:0917JUD001393602, točka 97, in z dne <DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, Delfi proti Estoniji, CE:ECHR:2015:0616JUD006456909, točka 134) je<?PAGE NO="11"?> bilo predvidljivo, da je obsežna medijska podpora ukrepom in politikam ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine – ki jo je zlasti v zelo popularnih oddajah zagotovila oseba, ki je bila z dekretom predsednika V. Putina imenovana za vodjo RS, tiskovne agencije, ki jo tožeča stranka sama šteje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>unitarno podjetje<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> ruske države – lahko zajeta z merilom, ki temelji na konceptu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>dejavne podpore<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, če omejitve svobode izražanja, ki iz tega izhajajo, spoštujejo druge pogoje, ki so zahtevani za to, da se ta svoboda lahko zakonito omeji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Dalje, ugotoviti je treba, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140923">23. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Mikhalchanka/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑196/11 in T‑542/12</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:801">EU:T:2014:801</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni mogoče šteti, da se koncept <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>dejavne podpore<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> za delo novinarja uporabi zgolj, kadar ima izražanje tega novinarja konkreten vpliv. Splošno sodišče v navedeni sodbi, kot pravilno navaja Svet, namreč ni odločalo o svobodi izražanja, ampak je ugotovilo, da Svet ni dokazal, da je bil primer tožeče stranke v zadevi, v kateri je bila izrečena ta sodba, zajet z merili za vpis, določenimi z akti, ki so bili predmet obravnavane zadeve. Ta merila so zlasti zajemala osebe, odgovorne za kršitve mednarodnih volilnih standardov, ki so zaznamovale predsedniške volitve, organizirane <DATE ISO="20101219">19. decembra 2010</DATE> v Belorusiji, in osebe, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic ali zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije v navedenih državah. Splošno sodišče je v teh okoliščinah presodilo, da Svet ni posredoval dokazov, ki bi dokazovali vpliv, konkreten učinek in zlasti morebitno odgovornost tožeče stranke in – glede na okoliščine primera – televizijskega programa, ki ga je ta predstavljala, pri ogrožanju mednarodnih volilnih standardov ter zatiranju civilne družbe in demokratične opozicije (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140923">23. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Mikhalchanka/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑196/11 in T‑542/12</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:801">EU:T:2014:801</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 7, 8, 15, 134 in 135).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Vendar je v obravnavanem primeru merilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>dejavne podpore<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, ki ga je za tožečo stranko uporabil Svet, širše od meril, ki temeljijo na odgovornosti in ki so bila predmet zadeve, v kateri je bila izrečena sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140923">23. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Mikhalchanka/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑196/11 in T‑542/12</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:801">EU:T:2014:801</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Tožeča stranka navedene sodbe zato ne more uveljavljati v utemeljitev trditve, da bi Svet moral dokazati konkretne učinke njenih navedb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj, v skladu s katerim morajo biti vse omejitve svobode izražanja predpisane z zakonom.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sledenje cilju v splošnem interesu</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>V zvezi s pogojem sledenja cilju v splošnem interesu, ki ga priznava pravo Unije, je treba ugotoviti, da Svet z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi med drugim ob uporabi zadevnega merila, hoče izvesti pritisk na ruske oblasti, da bi te prenehale s svojimi ukrepi in politikami, ki destabilizirajo Ukrajino, kar ustreza enemu od ciljev skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>S sprejetjem omejevalnih ukrepov med drugim za osebe, ki dejavno podpirajo ukrepe in politike ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine, se namreč uresničuje cilj ohranjanja miru, preprečevanja sporov in krepitve mednarodne varnosti v skladu s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov, določen v členu 21(2)(c) PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da je, kot je pravilno navedel Svet, Generalna skupščina Združenih narodov <DATE ISO="20140327">27. marca 2014</DATE> sprejela Resolucijo 68/262, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Ozemeljska celovitost Ukrajine<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, s katero je spomnila na obveznost vseh držav, da se v skladu s členom 2 Ustanovne listine Združenih narodov vzdržijo grožnje s silo ali uporabe sile zoper ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost katere koli države in da svoje mednarodne spore rešujejo z mirnimi sredstvi. Pohvalila je neprekinjeno prizadevanje zlasti mednarodnih in regionalnih organizacij za umiritev razmer v Ukrajini. Generalna skupščina je v izreku te resolucije med drugim potrdila pomembnost suverenosti, politične neodvisnosti, enotnosti in ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine znotraj njenih mej, ki so mednarodno<?PAGE NO="12"?> priznane, in vse strani pozvala, naj nemudoma poiščejo miroljubno rešitev položaja v Ukrajini, ravnajo preudarno, se vzdržijo vseh enostranskih dejanj in retorike hujskanja, ki bi lahko povečala napetost, ter polno sodelujejo v mednarodnih prizadevanjih za mediacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da je pogoj sledenja cilju v splošnem interesu v obravnavanem primeru izpolnjen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nepretiranost omejevalnih ukrepov, ki bremenijo tožečo stranko</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>V zvezi s pogojem nepretiranosti omejitev svobode izražanja, ki so posledica zadevnih omejevalnih ukrepov, je treba ugotoviti, da je ta pogoj sestavljen iz dveh delov: na eni strani morajo biti te omejitve nujne in sorazmerne z zastavljenim ciljem, pri čemer na drugi strani ne smejo posegati v bistvo te svobode (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151204">4. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sarafraz/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/13</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:939">EU:T:2015:939</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0184">184</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Nujnost in sorazmernost omejitev</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85</NO.P><TXT>Prvič, v zvezi z nujnostjo zadevnih omejitev je treba ugotoviti, da alternativni in manj zavezujoči omejevalni ukrepi, kot sta sistem pridobitve predhodnega dovoljenja ali obveznost utemeljitve po uporabi nakazanih sredstev, niso enako učinkoviti za doseganje želenih ciljev, in sicer izvajanje pritiska na ruske nosilce odločitev, odgovorne za položaj v Ukrajini, zlasti zaradi možnosti obidenja naloženih omejitev (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140312">12. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>Al Asad/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑202/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:113">EU:T:2014:113</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0117">117</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86</NO.P><TXT>Drugič, glede sorazmernosti zadevnih omejitev je treba spomniti na sodno prakso, ki se nanaša na načelo sorazmernosti in na omejitve svobode izražanja, ter ugotoviti, kako je mogoče te omejitve uporabiti v posebnem položaju tožeče stranke, kot ta izhaja iz elementov, navedenih v spisu Sveta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87</NO.P><TXT>Načelo sorazmernosti kot splošno načelo prava Unije zahteva, naj ravnanje institucij Unije ne prestopi mej tistega, kar je primerno in nujno za uresničitev ciljev zadevne ureditve. Tako je treba, ko je mogoče izbrati med več ustreznimi ukrepi, uporabiti tistega, ki je najmanj omejujoč, povzročene nevšečnosti pa ne smejo biti nesorazmerne glede na zastavljene cilje (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151204">4. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sarafraz/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/13</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:939">EU:T:2015:939</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0185">185</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88</NO.P><TXT>V zvezi s tem je v sodni praksi natančneje določeno, da je treba glede sodnega nadzora nad spoštovanjem načela sorazmernosti zakonodajalcu Unije priznati široko diskrecijsko pravico na področjih, na katerih mora sprejeti politične, gospodarske in socialne odločitve in pri katerih mora opraviti zahtevno presojo. Zato lahko na zakonitost takega ukrepa vpliva le očitna neprimernost ukrepa, ki je bil sprejet na teh področjih, glede na cilj, ki ga uresničuje pristojna institucija (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131128">28. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Svet/Manufacturing Support &amp; Procurement Kala Naft</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑348/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:776">EU:C:2013:776</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0120">120</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89</NO.P><TXT>Natančneje glede omejitev svobode izražanja je mogoče v sodni praksi ESČP ugotoviti več načel.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90</NO.P><TXT>Prvič, navedeno sodišče je ugotovilo, da je svoboda izražanja eden bistvenih temeljev demokratične družbe in eden glavnih pogojev njenega napredka ter razvoja vsake osebe in da načeloma varuje ne le <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>informacije<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>ideje<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, ki se sprejmejo pozitivno ali ki se štejejo za neškodljive in nevtralne, ampak tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vzbujajo skrb, da se zagotovi pluralizem, strpnost in odprt duh, brez katerih ni demokratične družbe. V zvezi s to svobodo sicer res obstajajo izjeme, vendar se te razlagajo ozko, pri čemer je treba potrebo po omejitvi prepričljivo dokazati (sodba ESČP z dne <DATE ISO="20151015">15. oktobra 2015</DATE>, Perinçek proti Švici, CE:ECHR:2015:1015JUD002751008, točka 196(i)).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91</NO.P><TXT>Drugič, ESČP je ugotovilo, da člen 10(2) EKČP pušča malo prostora za omejitev svobode izražanja na področju političnega dialoga ali vprašanj v splošnem interesu. Izražanje, ki se nanaša na taka vprašanja v splošnem interesu, mora biti namreč načelom dobro varovano, v nasprotju z izražanji, ki branijo ali upravičujejo nasilje, sovraštvo, ksenofobijo ali druge oblike nestrpnosti, ki običajno niso varovane. Politični dialog po svoji naravi povzroča polemike in je grob, zaradi česar pa javni interes v zvezi z njim ni nič manjši, razen če prekorači meje in se sprevrže v poziv k nasilju, sovraštvu ali nestrpnosti (sodba ESČP z dne <DATE ISO="20151015">15. oktobra 2015</DATE>, Perinçek proti Švici, CE:ECHR:2015:1015JUD002751008, točke 197, 230 in 231).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92</NO.P><TXT>Tretjič, ESČP glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>nujnosti<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> omejitve svobode izražanja šteje, da pomeni veliko družbeno potrebo in da je treba vmešavanje preučiti ob upoštevanju celotne zadeve, da bi se presodilo, ali je bilo sorazmerno z zastavljenim legitimnim ciljem in ali so razlogi, ki so jih javni organi navedli za njegovo utemeljitev, upoštevni in zadostni (sodba ESČP z dne <DATE ISO="20151015">15. oktobra 2015</DATE>, Perinçek proti Švici, CE:ECHR:2015:1015JUD002751008, točka 196(ii) in (iii)).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93</NO.P><TXT>Ta načela so sicer res pomembni dejavniki, ki jih je treba upoštevati v obravnavanem primeru. Vendar je treba navesti, da se uporabijo zgolj, če so upoštevna v okoliščinah obravnavane zadeve, ki vsebuje značilnosti, na podlagi katerih se razlikuje od zadev, v okviru katerih je ESČP razvilo svojo sodno prakso.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94</NO.P><TXT>Poudariti je namreč treba, da so bila načela, ki izhajajo iz sodne prakse ESČP, določena v zvezi z okoliščinami, v katerih je država, ki je pristopila k EKČP, osebi, ki se je izrazila ali nekaj storila – pri čemer je ta država, v kateri je oseba imela stalno prebivališče, to štela za nesprejemljivo – naložila represivne ukrepe, ki so bili pogosto kazenski, in v katerih je ta oseba svobodo izražanja uveljavljala kot obrambo zoper navedeno državo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka ruski državljan, ki prebiva v Rusiji in ki je bil z dekretom predsednika V. Putina imenovan za vodjo tiskovne agencije RS, ki je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>unitarno podjetje<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> ruske države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96</NO.P><TXT>Tožeča stranka se je v okviru opravljanja svojih novinarskih nalog, ki jih ni mogoče ločiti od nalog vodje RS, večkrat izrazila glede položaja, ki ga je ruska vlada ustvarila v Ukrajini, pri čemer je, kot trdi Svet, dogodke v zvezi s tem položajem predstavila tako, kot to ustreza ruski vladi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97</NO.P><TXT>Tožeča stranka uveljavlja pravico do svobodnega izražanja v teh okoliščinah. Ne gre torej za sklicevanje na to pravico v okviru obrambe pred rusko državo, ampak za zaščito pred omejevalnimi ukrepi, ki so varnostni, ne pa kazenski, in ki jih je Svet sprejel kot odgovor na ukrepe in politike ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine. Znano je, da imajo ti ukrepi in politike v Rusiji zelo široko medijsko pokritost in da so ruskemu narodu s propagando zelo pogosto predstavljeni kot povsem upravičeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98</NO.P><TXT>Natančneje, ugotoviti je treba, da je ruski javni kolegij za pritožbe v zvezi z mediji (v nadaljevanju: ruski kolegij) <DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE> sprejel resolucijo, ki se je nanašala na tožečo stranko, na podlagi pritožbe v zvezi z oddajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Vesti Nedeli<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> (Novice tedna), ki jo je tožeča stranka vodila. Ruski kolegij je ob tej priložnosti menil, da je izražanje tožeče stranke med oddajo Vesti Nedeli, ki je bila predvajana <DATE ISO="20131208">8. decembra 2013</DATE>, pomenilo propagando, s katero so bili dogodki, ki so se zgodili 30. novembra in <DATE ISO="20131201">1. decembra 2013</DATE> na trgu neodvisnosti v Kijevu (Ukrajina), predstavljeni pristransko in v nasprotju z načeli socialne odgovornosti, neškodljivosti, resničnosti, nepristranskosti in pravičnosti, ki zavezujejo novinarje, za manipulacijo ruskega javnega mnenja s tehnikami dezinformiranja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99</NO.P><TXT>Tožeča stranka ne zanika izražanja, glede katerega se je ruski kolegij izrekel v resoluciji, trdi pa, da je propaganda varovana s svobodo izražanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100</NO.P><TXT>Dalje, ugotoviti je treba, da je to, da je tožeča stranka izvajala dejavnosti propagande v podporo ukrepom in politikam ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine, razvidno tudi iz odločbe Nacionālā elektronisko plašsaziņas līdzekļu padome (nacionalni svet za elektronske medije Latvije) z dne <DATE ISO="20140403">3. aprila<?PAGE NO="14"?> 2014</DATE> (v nadaljevanju: latvijska odločba) in iz odločbe Lietuvos radio in televizijo komisija (litovska komisija za radio in televizijo) z dne <DATE ISO="20140402">2. aprila 2014</DATE>, kakor je jo je <DATE ISO="20140407">7. aprila 2014</DATE> potrdilo Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni, Litva) (v nadaljevanju: litovska odločba), ki se nanašata na suspendiranje predvajanja v vsaki od teh držav članic med drugim oddaj Vesti Nedeli, v katerih je sodelovala tožeča stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101</NO.P><TXT>Tožeča stranka meni, da latvijska odločba in litovska odločba pomenita unilateralni stališči, o katerih se ni mogla izreči niti ona niti RS, tako da se Svet ne more opreti na njiju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102</NO.P><TXT>V zvezi s tema odločbama je treba najprej ugotoviti, da je Svet v pisnem odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča navedel, da sta bili ti odločbi v upravni spis formalno vloženi <DATE ISO="20160201">1. februarja 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103</NO.P><TXT>Čeprav je torej jasno, da sta ti odločbi del dokazov, na katerih temeljita akta iz marca 2016, pa to ne velja za akta iz marca 2015 in septembra 2015.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104</NO.P><TXT>V zvezi s tem ni mogoče sprejeti trditve Sveta, da je bil ta seznanjen z vsebino latvijske in litovske odločbe že ob sprejetju aktov iz marca 2015, ker sta ti odločbi postali javno dostopni, vključno z angleško različico, aprila in oktobra 2014. Ni namreč mogoče domnevati, da je bil Svet seznanjen z vsemi dokumenti, ki so se nanašali na tožečo stranko, zgolj zato, ker so bili ti dokumenti objavljeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105</NO.P><TXT>V zvezi z vsebino teh odločb je treba, prvič, poudariti, da je nacionalni svet za elektronske medije Latvije na podlagi poročila latvijske policije – ki je obravnavala zlasti oddaji Vesti Nedeli, predvajani 2. in <DATE ISO="20140316">16. marca 2014</DATE>, v katerih je sodelovala tožeča stranka – ugotovil, da sta ti oddaji vojaška propaganda, ki upravičuje rusko vojaško intervencijo v Ukrajini in ki zagovornike ukrajinske demokracije enači z nacisti, pri čemer je njuno sporočilo, da bi ti zagovorniki, če bi bili na oblasti, ponovili zločine, kot so jih storili nacisti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106</NO.P><TXT>Drugič, Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni) je potrdilo ugotovitev litovske komisije za radio in televizijo, da je oddaja Vesti Nedeli, predvajana <DATE ISO="20140302">2. marca 2014</DATE>, ki jo je navedena komisija obravnavala, podpihovala sovraštvo med Rusi in Ukrajinci ter upravičevala rusko vojaško intervencijo v Ukrajini in priključitev dela ukrajinskega ozemlja k Rusiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107</NO.P><TXT>Take ugotovitve, ki sta jih navedla organa dveh držav članic, ki sta obravnavala zadevne oddaje, trdno dokazujejo, da je tožeča stranka izvajala dejavnosti propagande v podporo ukrepom in politikam ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108</NO.P><TXT>To velja še toliko bolj, ker tožeča stranka pred Splošnim sodiščem ni izpodbijala ugotovitev, navedenih v latvijski odločbi in litovski odločbi, ampak se je omejila na procesne ugovore (glej točko 101 zgoraj).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da okoliščine, na katere se sklicuje tožeča stranka, nikakor ne vplivajo na možnost, ki jo je ta stranka imela, da v postopku pred Splošnim sodiščem navede trditve in dokaze, s katerimi bi izpodbijala utemeljenost ugotovitev iz navedenih odločb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110</NO.P><TXT>Poleg tega je treba ugotoviti, da niti tožeča stranka niti RS nista izpodbijali latvijske in litovske odločbe pred pristojnimi nacionalnimi sodišči, čeprav vsaj glede latvijske odločbe iz spisa izhaja, da je bila zoper njo mogoča pritožba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je Svet ob sklicevanju na resolucijo ruskega kolegija in – v zvezi z aktoma iz marca 2016 – na latvijsko in litovsko odločbo lahko ugotovil, da je tožeča stranka širila propagando.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112</NO.P><TXT>Tega, da je Svet sprejel omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na tožečo stranko, zaradi njene propagande v podporo ukrepom in politikam ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine ni mogoče šteti za nesorazmerno omejitev njene pravice do svobodnega izražanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113</NO.P><TXT>Če bi bilo tako, Svet namreč ne bi mogel uresničevati svojega političnega cilja izvajanja pritiska na rusko vlado z naslavljanjem omejevalnih ukrepov ne le na osebe, odgovorne za ukrepe in politike te vlade v zvezi z Ukrajino, ali na osebe, ki take ukrepe ali politike izvajajo, ampak tudi na osebe, ki te osebe dejavno podpirajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 74 zgoraj, pojem dejavne podpore zajema oblike podpore, ki s svojo količinsko ali kakovostno pomembnostjo prispevajo k nadaljevanju ukrepov in politik ruske vlade, ki destabilizirajo Ukrajino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115</NO.P><TXT>Ta pojem ni omejen na premoženjsko podporo, ampak zajema tudi podporo, ki jo lahko zagotavlja vodja RS, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>unitarnega podjetja<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> ruske države, ki ga je imenoval predsednik te države, ki je končno odgovoren za ukrepe in politike, ki jih Svet obsoja in na katere odgovarja z zadevnimi omejevalnimi ukrepi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116</NO.P><TXT>V zvezi s tem je sicer res, da je treba pri presoji sorazmernosti omejevalnih ukrepov, ki se nanašajo na tožečo stranko, preveriti, ali ti ukrepi ruske novinarje odvračajo od svobodnega izražanja v zvezi s političnimi problematikami v splošnem interesu, kot so ukrepi in politike ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine. To bi namreč imelo škodljive posledice za celotno družbo (glej v tem smislu sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20041217">17. decembra 2004</DATE>, Cumpănă in Mazăre proti Romuniji, CE:ECHR:2004:1217JUD003334896, točka 114).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117</NO.P><TXT>Vendar v obravnavanem primeru ni tako, ker je položaj tožeče stranke poseben in celo edinstven, saj tožeča stranka širi propagando v podporo ukrepom in politikam ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine, pri čemer uporablja sredstva in pristojnosti, ki jih ima na položaju vodje RS, ki ga je pridobila z dekretom predsednika Putina.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118</NO.P><TXT>Položaj drugih novinarjev, ki se hočejo izraziti – pa čeprav to izražanje žali, šokira ali vzbuja skrb (glej točko 90 zgoraj) – o problematikah, ki so predmet političnega dialoga in ki so v javnem interesu (glej točko 91 zgoraj), kot so ukrepi ali politike ruske vlade za destabilizacijo Ukrajine, ni primerljiv s položajem tožeče stranke, ki je edina vodja RS, kar je posledica zavestne izbire predsednika V. Putina.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119</NO.P><TXT>Poleg tega zadevna seznama ne vsebujeta imena nobenega drugega novinarja, pri čemer se zgolj obrazložitev v zvezi s članom organov tako imenovane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>République populaire de Donetsk<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> nanaša na dejavnosti propagande.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120</NO.P><TXT>Zgornji preudarki ob upoštevanju široke diskrecijske pravice Sveta (glej točko 88 zgoraj) zadoščajo za ugotovitev, da so omejitve pravice do svobodnega izražanja tožeče stranke, ki jih lahko povzročijo zadevni omejevalni ukrepi, nujne in da niso nesorazmerne, ne da bi bilo treba preveriti, ali drugi dokazi, na katere se je uprl Svet, dokazujejo, da je tožeča stranka spodbujala nasilje in širila sovražni govor.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121</NO.P><TXT>Ker so omejitve svobode izražanja tožeče stranke, ki jih lahko zadevni omejevalni ukrepi povzročijo v zvezi s tožečo stranko, nujne in sorazmerne z želenim ciljem, je treba preizkusiti pogoj, ki se nanaša na neobstoj posega v bistvo te pravice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Neobstoj poseganja v bistvo svobode izražanja tožeče stranke</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122</NO.P><TXT>V zvezi s pogojem neobstoja poseganja v bistvo svobode izražanja tožeče stranke je treba spomniti, da države članice v skladu z zadevnimi omejevalnimi ukrepi na eni strani sprejmejo ukrepe, potrebne za preprečitev vstopa tožeče stranke na njihovo ozemlje ali njeno prečkanje tega ozemlja, in na drugi strani zamrznejo njena sredstva in gospodarske vire v Uniji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123</NO.P><TXT>Tožeča stranka je državljanka Ruske federacije, ki je v razmerju do Unije tretja država, in v tej državi prebiva ter opravlja svojo poklicno dejavnost vodje RS. Zadevni omejevalni ukrepi torej ne posegajo v bistvo pravice tožeče stranke do svobodnega izražanja, zlasti ne v okviru njene poklicne dejavnosti v sektorju medijev v državi, v kateri prebiva in dela (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151204">4. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sarafraz/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/13</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:939">EU:T:2015:939</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0190">190</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124</NO.P><TXT>Poleg tega so ti ukrepi začasni in se lahko odpravijo. Iz člena 6 Sklepa 2014/145 je razvidno, da se ta sklep redno pregleduje, iz člena 14(4) Uredbe št. 269/2014 pa, da se seznam, ki je tej uredbi priložen, redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da omejevalni ukrepi, ki se nanašajo na tožečo stranko, ne posegajo v bistvo njene svobode izražanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126</NO.P><TXT>Glede na vse zgoraj navedene ugotovitve je treba prvi in drugi tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">D –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Peti tožbeni razlog: nezdružljivost zadevnega merila s pravico do svobodnega izražanja, pri čemer je to merilo torej nezakonito, če omogoča sprejetje omejevalnih ukrepov za novinarje, ki izvajajo to pravico</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127</NO.P><TXT>Tožeča stranka podredno navaja ugovor nezakonitosti v smislu člena 277 PDEU v zvezi zadevnim merilom, če se zadnje razlaga tako, da omogoča sprejetje omejevalnih ukrepov za novinarje, ki so izrazili mnenja, ki jih Svet šteje za sporna. To merilo, ki se tako razlaga, naj bi bilo nesorazmerno in naj ne bi imelo pravne podlage. Tožeča stranka v repliki poudarja, da člena 29 PEU in 215 PDEU ne omogočata sprejetja aktov, ki so v nasprotju s pravico do svobodnega izražanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128</NO.P><TXT>Prvič, Svet zatrjuje nedopustnost tega tožbenega razloga, ki naj ne bi izpolnjeval pogojev, določenih v členu 76(d) Poslovnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129</NO.P><TXT>Drugič, Svet navaja, da se zadevno merilo nanaša na dejavnosti propagande in dezinformiranja, ki dejavno podpirajo rusko vlado v zvezi z destabilizacijo Ukrajine, in da tako merilo ni v nasprotju s svobodo izražanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130</NO.P><TXT>Iz obravnave prvega in drugega tožbenega razloga je razvidno, da je treba zadevno merilo razlagati v skladu s primarnim pravom, ki vključuje določbe, ki ščitijo pravico do svobodnega izražanja (glej točke od 64 do 70 zgoraj).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131</NO.P><TXT>Ugotovljeno je bilo, da je zadevno merilo mogoče razlagati in uporabljati v skladu s primarnim pravom, vključno s pravico do svobodnega izražanja. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da z uporabo tega merila za tožečo stranko v obravnavanem primeru ni bila kršena njena pravica do svobodnega izražanja, saj je Svet spoštoval zakonske pogoje, določene za omejitev te pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ta tožbeni razlog zavrniti, ne da bi bilo treba odločiti o ugovoru nedopustnosti, ki ga je uveljavljal Svet.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">E –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133</NO.P><TXT>Tožeča stranka je po tem, ko je spomnila na sodno prakso, ki se nanaša na spoštovanje pravice do obrambe na področju omejevalnih ukrepov, navedla, da čeprav je bilo njeno ime z aktoma iz marca 2015 ohranjeno, in ne prvič vpisano na zadevnih seznamih, ni bila predhodno obveščena o razlogih za to ohranitev niti ni prejela resnih, verodostojnih in konkretnih dokazov, ki bi to ohranitev lahko upravičili.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134</NO.P><TXT>Natančneje, prvič, tožeča stranka trdi, da sta bila akta iz marca 2015 sprejeta, preden je Svet odgovoril na njeno zahtevo za vpogled v spisa, ki jo je vložila z dopisom z dne <DATE ISO="20150204">4. februarja 2015</DATE>. Zato naj ne bi mogla podati svojega stališča, ki bi temeljilo na seznanitvi z vsemi razlogi za namero Sveta, da v zvezi z njo ohrani uporabo omejevalnih ukrepov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135</NO.P><TXT>Drugič, tožeča stranka navaja, da njen dopis z dne <DATE ISO="20150225">25. februarja 2015</DATE> ni bil obravnavan skrbno in nepristransko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136</NO.P><TXT>Svet poleg vsebinskega izpodbijanja trditev tožeče stranke v zvezi s kršitvami pravice do obrambe trdi, da je njeno navajanje kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva zgolj v okviru tega tožbenega razloga nedopustno, ker ni v skladu z minimalnimi zahtevami, določenimi v členu 76(d) Poslovnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137</NO.P><TXT>Najprej je treba ugoditi ugovoru nedopustnosti, ki ga uveljavlja Svet, saj tožeča stranka ni navedla trditev, ki bi se izrecno nanašale na kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0138"><NO.P>138</NO.P><TXT>Spomniti je namreč treba, da mora tožba na podlagi člena 76(d) Poslovnika, ki se v bistvu ujema s členom 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="19910502">2. maja 1991</DATE>, med drugim vsebovati kratek povzetek tožbenih razlogov. Poleg tega mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso ta kratek povzetek dovolj jasen in natančen, da tožena stranka lahko pripravi obrambo in da Splošno sodišče lahko odloči o tožbi, ne da bi moralo glede na okoliščine zadeve zahtevati druge informacije. Da bi bila tožba dopustna, je namreč potrebno, da bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih ta temelji, izhajajo vsaj na kratko, vendar povezano in razumljivo iz besedila tožbe, in to za namene zagotavljanja pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti. V skladu z ustaljeno sodno prakso se mora tudi vsak razlog, ki v vlogi, s katero se postopek začne, ni dovolj razdelan, šteti za nedopusten. Podobno se zahteva, če se v utemeljitev tožbenega razloga navaja očitek. Sodišče Unije mora to absolutno procesno predpostavko preveriti po uradni dolžnosti (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160512">12. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑384/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:298">EU:T:2016:298</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> (neobjavljena) in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>139</NO.P><TXT>V zvezi z očitkom, ki se nanaša na kršitev pravice do obrambe, je treba spomniti, da je temeljna pravica spoštovanja pravice do obrambe med postopkom pred sprejetjem omejevalnega ukrepa izrecno določena v členu 41(2)(a) Listine (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Majaleh/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑307/12 in T‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:926">EU:T:2014:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0102">102</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0140"><NO.P>140</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da člen 3(2) in (3) Sklepa 2014/145 in člen 14(2) in (3) Uredbe št. 269/2014 določata, da Svet zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ obvesti o svojem sklepu in razlogih za uvrstitev njegovega imena na zadevne sezname bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer takšni fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu da možnost, da predloži stališča. Če so predložena stališča ali novi tehtni dokazi, Svet ponovno preuči svoj sklep in o tem obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0141"><NO.P>141</NO.P><TXT>Poleg tega je treba najprej poudariti, da se Sklep 2014/145 v skladu z njegovim členom 6, tretji odstavek, redno pregleduje. Dalje, člen 6, drugi odstavek, tega sklepa je v prvotni različici določal, da se sklep uporablja do <DATE ISO="20140917">17. septembra 2014</DATE>, pri čemer je bilo s poznejšimi akti določenih več podaljšanj. Nazadnje, člen 14(4) Uredbe št. 269/2014 določa, da se seznam, ki ji je priložen, redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0142"><NO.P>142</NO.P><TXT>Tožeča stranka v obravnavanem primeru ni izpodbijala niti Izvedbenega sklepa 2014/151 niti Izvedbene uredbe št. 284/2014, s katerima je Svet izvedel prvo uvrstitev njenega imena (glej točko 3 zgoraj). Kot je priznala v pisnem odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča, je na sprejetje teh aktov prvič reagirala z dopisom z dne <DATE ISO="20150204">4. februarja 2015</DATE>, in to kljub temu, da je Svet <DATE ISO="20140322">22. marca 2014</DATE> objavil Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu 2014/145, kot se izvaja z Izvedbenim sklepom 2014/151, in Uredbi št. 269/2014, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo št. 284/2014 (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="084" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="2014">UL 2014, C 84, str. 3</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0143"><NO.P>143</NO.P><TXT>V tem obvestilu je bilo med drugim navedeno, da zadevne osebe in subjekti lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve, s katero so bila njihova imena uvrščena na seznama, priložena k prvima izpodbijanima aktoma, skupaj z dokazili predložijo Svetu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0144"><NO.P>144</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je tožeča stranka dolgo čakala, preden je Svet prosila za dostop do dokumentov, ki se nanašajo nanjo, in za ponovno preučitev njenega položaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0145"><NO.P>145</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba tudi, da je bilo z aktoma iz marca 2015 ime tožeče stranke ohranjeno na zadevnih seznamih na podlagi enake obrazložitve kot prej. V zvezi s tem je treba poudariti, da čeprav Svetu v skladu s sodno prakso tožeče stranke ni bilo treba zaslišati pred prvo uvrstitvijo njenega imena, da bi dosegel učinek presenečenja omejevalnih ukrepov (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Majaleh/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑307/12 in T‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:926">EU:T:2014:926</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 110 do 113 in navedena sodna praksa), pa bi jo načeloma moral zaslišati, preden je odločil, da njeno ime ohrani na zadevnih seznamih. Vendar je pravica do izjave pred sprejetjem aktov, s katerimi se ohranjajo omejevalni ukrepi za osebe, na katere so se ti že nanašali, naložena, kadar je Svet v zvezi s temi osebami upošteval nova dejstva, ne pa kadar taka ohranitev temelji na razlogih, ki so enaki tistim, ki so upravičili sprejetje prvotnega akta, s katerim so bili naloženi zadevni omejevalni ukrepi (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Tomana in drugi/Svet in Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑330/15 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:601">EU:C:2016:601</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa; glej v tem smislu in po analogiji tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160407">7. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Central Bank of Iran/Svet,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑266/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:208">EU:C:2016:208</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0146"><NO.P>146</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru pa obrazložitev v zvezi s tožečo stranko v izpodbijanih aktih ni bila spremenjena v primerjavi z obrazložitvijo iz aktov, s katerimi je bila določena prva uvrstitev njenega imena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0147"><NO.P>147</NO.P><TXT>V teh okoliščinah, prvič, Svetu ni bilo treba zaslišati tožeče stranke, preden je sprejel izpodbijane akte.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0148"><NO.P>148</NO.P><TXT>Drugič, poudariti je treba, da je Svet z dopisom z dne <DATE ISO="20150213">13. februarja 2015</DATE> (glej točko 10 zgoraj) tožečo stranko vsekakor pozval, naj se izreče o morebitnem podaljšanju zadevnih omejevalnih ukrepov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0149"><NO.P>149</NO.P><TXT>Res je sicer, da tožeča stranka kljub svoji zahtevi z dne <DATE ISO="20150204">4. februarja 2015</DATE> ni dosegla dostopa do dokumentov, ki utemeljujejo uvrstitev njenega imena, ko je predložila stališča v odgovor na poziv Sveta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0150"><NO.P>150</NO.P><TXT>Vendar je treba ugotoviti, da tudi ob domnevi, da je mogoče šteti, da je bila navedena zahteva, čeprav je formalno temeljila na Uredbi št. 1049/2001, vložena v okviru postopka ponovne preučitve, ki ga določajo določbe, navedene v točkah 140 in 141 zgoraj, in da je torej lahko upoštevna za presojo, ali je bila v obravnavanem primeru spoštovana pravica tožeče stranke do obrambe, Svetu ni mogoče očitati, da te zahteve ni obravnaval v zelo kratkem roku, preden je sprejel akta iz marca 2015, saj je tožeča stranka čakala skoraj enajst mesecev, preden je reagirala na prvo uvrstitev svojega imena in vložila tako zahtevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0151"><NO.P>151</NO.P><TXT>Poleg tega je treba opozoriti, da kadar so sporočene dovolj natančne informacije, ki zadevni osebi omogočajo, da primerno predstavi stališče o dokazih, ki jih je proti njej uporabil Svet, načelo spoštovanja pravice do obrambe ne pomeni obveznosti, da ta institucija na lastno pobudo omogoči vpogled v dokumente iz spisa. Svet mora šele na podlagi zahteve zainteresirane stranke omogočiti vpogled v vse upravne dokumente v zvezi z zadevnim ukrepom, ki niso zaupni (glej sodbo Bank Melli Iran/Svet z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091014">14. oktobra 2009</DATE>, <NO.CASE>T‑390/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:401">EU:T:2009:401</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0097">97</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0152"><NO.P>152</NO.P><TXT>Ker je bila v obravnavanem primeru, kot je bilo navedeno v okviru obravnave četrtega tožbenega razloga, obrazložitev izpodbijanih aktov v zvezi s tožečo stranko, ki se ujema z obrazložitvijo aktov, ki so določali prvo uvrstitev njenega imena, zadostna, Svet ni imel dolžnosti iniciative glede zagotovitve vpogleda v spis tožeči stranki ali čakanja na odločitev o zahtevi, ki jo je tožeča stranka nazadnje vložila, pred odločitvijo o ohranitvi njenega imena na zadevnih seznamih. Tožeča stranka je namreč<?PAGE NO="19"?> precej pred sprejetjem dopisa z dne <DATE ISO="20150316">16. marca 2015</DATE> vedela, da so bili v zvezi z njo sprejeti omejevalni ukrepi zaradi njene novinarske dejavnosti in dejavnosti vodje RS, pri čemer je vsekakor poznala podrobnosti o opravljanju teh dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0153"><NO.P>153</NO.P><TXT>Tretjič in za dodatno pojasnitev je treba spomniti, da je treba, da bi se akt razglasil za ničen zaradi kršitve pravice do obrambe, dokazati, da bi se postopek v primeru neobstoja te nepravilnosti lahko končal drugače. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni pojasnila, katere argumente in dokaze bi lahko navedla, če bi zadevne dokumente prejela prej, niti ni dokazala, da bi lahko ti argumenti in dokazi privedli do drugačnega zaključka, torej do nepodaljšanja zadevnih omejevalnih ukrepov proti njej (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140918">18. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Georgias in drugi/Svet in Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑168/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:781">EU:T:2014:781</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 106 do 108 in navedena sodna praksa). Ta tožbeni razlog torej nikakor ne more povzročiti ničnosti izpodbijanih aktov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0154"><NO.P>154</NO.P><TXT>Glede na zgornje preudarke je treba ta tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0155"><NO.P>155</NO.P><TXT>Ker so bili vsi tožbeni razlogi tožeče stranke zavrnjeni, je treba tožbo v celoti zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0156"><NO.P>156</NO.P><TXT>V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi Sveta naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)</P><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožba se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dmitriiju Konstantinovichu Kiselevu se naloži plačilo stroškov.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>G. Berardis</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>V. Tomljenović</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>D. Spielmann</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE><?PAGE NO="20"?><TOC><TITLE><TI><P>Kazalo</P></TI></TITLE><TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Dejansko stanje</ITEM.CONT><ITEM.REF>2</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Postopek in predlogi strank</ITEM.CONT><ITEM.REF>3</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Pravo</ITEM.CONT><ITEM.REF>4</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>A –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Šesti tožbeni razlog: kršitev Sporazuma o partnerstvu</ITEM.CONT><ITEM.REF>5</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>B –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Četrti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve</ITEM.CONT><ITEM.REF>5</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>C –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Prvi in drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji v zvezi z uporabo zadevnega merila za položaj tožeče stranke in kršitev pravice do svobodnega izražanja</ITEM.CONT><ITEM.REF>7</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>1.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Obseg sodnega nadzora</ITEM.CONT><ITEM.REF>8</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>2.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Razlaga zadevnega merila ob upoštevanju primarnega prava in zlasti svobode izražanja</ITEM.CONT><ITEM.REF>9</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>a)</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pogoj, v skladu s katerim mora biti vsaka omejitev svobode izražanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>predpisana z zakonom<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/></ITEM.CONT><ITEM.REF>10</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>b)</NO.ITEM><ITEM.CONT>Sledenje cilju v splošnem interesu</ITEM.CONT><ITEM.REF>11</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>c)</NO.ITEM><ITEM.CONT>Nepretiranost omejevalnih ukrepov, ki bremenijo tožečo stranko</ITEM.CONT><ITEM.REF>12</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Nujnost in sorazmernost omejitev</ITEM.CONT><ITEM.REF>12</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Neobstoj poseganja v bistvo svobode izražanja tožeče stranke</ITEM.CONT><ITEM.REF>15</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>D –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Peti tožbeni razlog: nezdružljivost zadevnega merila s pravico do svobodnega izražanja, pri čemer je to merilo torej nezakonito, če omogoča sprejetje omejevalnih ukrepov za novinarje, ki izvajajo to pravico</ITEM.CONT><ITEM.REF>16</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>E –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva</ITEM.CONT><ITEM.REF>16</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Stroški</ITEM.CONT><ITEM.REF>19</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC></JUDGMENT>