<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-473/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CC0473</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:739">EU:C:2017:739</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi N. Wahla – Zadeva C‑473/16</HT></P><P>F</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Nilsa Wahla,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20171005">5. oktobra 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑473/16</HT></P><P>F</P><P>proti</P><P>Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal (nekdanji Bevándorlási és Állampolgársági Hivatal)</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szegedu, Madžarska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Območje svobode, varnosti in pravice</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2011/95/EU</KEYWORD><KEYWORD>Minimalni standardi glede pogojev za priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4</KEYWORD><KEYWORD>Obravnavanje dejstev in okoliščin</KEYWORD><KEYWORD>Načini preizkusa</KEYWORD><KEYWORD>Psihološki testi</KEYWORD><KEYWORD>Strah pred preganjanjem zaradi spolne usmerjenosti</KEYWORD><KEYWORD>Listina Evropske unije o temeljnih pravicah</KEYWORD><KEYWORD>Člen 1</KEYWORD><KEYWORD>Človekovo dostojanstvo</KEYWORD><KEYWORD>Člen 7</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Kako naj nacionalni organi preverjajo verodostojnost izjav prosilca za azil, ki kot razlog za priznanje azila navaja, da ga je v izvorni državi strah preganjanja iz razlogov, povezanih z njegovo spolno usmerjenostjo? Zlasti, ali je s pravom Unije prepovedano, da bi se ti organi sklicevali na izvedenska mnenja psihologov?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>To sta, zelo na kratko, vprašanji, ki jih v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe postavlja Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szegedu, Madžarska).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2011/95/EU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20111213">13. decembra 2011</DATE> o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="337" PAGE.FIRST="9" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 337, str. 9</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 2(d) (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Opredelitve pojmov<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>) Direktive 2011/95 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>begunec<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/> pomeni državljana tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države […]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 4 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Obravnavanje dejstev in okoliščin<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>) Direktive 2011/95 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko naložijo prosilcu dolžnost, da čim prej predloži vse potrebne elemente za utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito. Dolžnost države članice je, da v sodelovanju s prosilcem obravnava ustrezne elemente prošnje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Elementi iz odstavka 1 so izjave prosilca in vsa dokumentacija, s katero razpolaga prosilec, glede svoje starosti, porekla, vključno s poreklom ustreznih sorodnikov, identitete, državljanstva(-ev), držav(-e) in kraja(-ev) prejšnjega prebivališča, prejšnjih prošenj za azil, prepotovanih poti, potovalnih dokumentov ter razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>Obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito se izvede v vsakem posameznem primeru posebej in vključuje upoštevanje naslednjega:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>vsa ustrezna dejstva, ki se nanašajo na izvorno državo v času, ko se sprejme odločitev o prošnji, vključno z zakoni in predpisi izvorne države in načinom njihove uporabe;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>ustrezne izjave in dokumentacijo, ki jih predloži prosilec, vključno z informacijami o tem, ali je bil ali bi lahko bil prosilec podvržen preganjanju oziroma mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena resna škoda;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>individualni položaj in osebne okoliščine prosilca, vključno z dejavniki, kot so poreklo, spol in starost, za oceno dejstva, ali bi na podlagi prosilčevih osebnih okoliščin dejanja, ki jim je bil prosilec izpostavljen ali bi jim bil lahko izpostavljen, pomenila preganjanje ali resno škodo;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="004.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA><P>Kadar države članice uporabljajo načelo, po katerem je dolžan prošnjo za mednarodno zaščito utemeljiti prosilec, in kadar vidiki izjav prosilca niso utemeljeni z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, teh vidikov ni treba potrditi, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>prosilec se je kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>vsi ustrezni elementi, ki so na voljo prosilcu, so bili predloženi, glede morebitne odsotnosti drugih ustreznih elementov pa je bila podana zadovoljiva razlaga;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>ugotovljeno je, da so prosilčeve izjave skladne in verjetne ter ne nasprotujejo dostopnim specifičnim in splošnim informacijam, povezanim s prosilčevim primerom;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže tehten razlog, zakaj tega ni storil;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>ugotovljena je bila splošna verodostojnost prosilca.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2013/32/EU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><HT TYPE="BOLD">Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" PAGE.FIRST="60" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 180, str. 60</REF.DOC.OJ>).</HT></P></NOTE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 10(3) (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Zahteve za obravnavanje prošenj<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>) Direktive 2013/32 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Države članice zagotovijo, da organ za presojo izdaja odločbe v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito na podlagi ustreznega obravnavanja. Države članice zato zagotovijo, da:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>se prošnje obravnavajo in odločbe izdajajo posamično ter na objektiven in nepristranski način;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>ima osebje, ki obravnava prošnje in odloča, možnost, da se po potrebi o posameznih vprašanjih, kot so vprašanja, povezana z zdravjem, kulturo, vero, otroki in spolom, posvetuje s strokovnjaki.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 6(1) A menedékjogról szóló 2007. évi LXXX. törvény (zakon LXXX iz leta 2007 o pravici do azila) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Madžarska prizna status begunca tujcem, pri katerih so izpolnjeni pogoji iz člena XIV(3) ustave.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 7(1) tega zakona določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Ne glede na člen 8(1) tega zakona organ, pristojen za azilni postopek, v skladu s členom 1 Ženevske konvencije prizna status begunca tujcem, ki dokažejo ali z zadostno verjetnostjo izkažejo, da so v njihovem primeru izpolnjeni pogoji iz člena 6(1) tega zakona.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 41(1) istega zakona določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>V azilnem postopku se smejo za dokaz ali za potrditev z zadostno verjetnostjo, da prosilec za azil izpolnjuje zahteve za priznanje statusa begunca, statusa subsidiarne zaščite ali začasne zaščite, med drugim uporabiti naslednja dokazna sredstva:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>dejstva in okoliščine, ki jih zatrjuje prosilec za azil za utemeljitev pobega, ter upoštevni dokazi, ki ta dejstva in okoliščine podpirajo;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>vse tekoče upoštevne informacije o državi izvora prosilca za azil, vključno z zakonodajo in drugimi obveznimi določbami, ki se uporabljajo za posameznike, ter načinom njihove uporabe.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanji za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Tožeča stranka (v nadaljevanju: F), nigerijski državljan, je aprila 2015 vložila prošnjo za status begunca pri (sedanjem) Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal (madžarski urad za priseljevanje in azil, v nadaljevanju: urad). F je ob prvem razgovoru izrazil strah, da ga bodo – če bi se moral vrniti v izvorno državo – preganjali, ker je homoseksualec.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V azilnem postopku, ki je sledil, je urad preučil pritožnikovo verodostojnost z več osebnimi razgovori. Pozneje je urad imenoval tudi psihologa za preučitev osebnosti F, iz česar bi bilo mogoče sklepati o njegovi spolni usmerjenosti. Po preiskavi in preučitvi osebnosti ter testu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>risanje človeške figure v dežju<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, Rorschachovem testu in Szondijevem testu (skupaj v nadaljevanju: zadevni testi) je psiholog ugotovil, da rezultati testov ne podpirajo prosilčeve trditve, da je homoseksualec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Urad je z odločbo z dne <DATE ISO="20151001">1. oktobra 2015</DATE> prošnjo F za azil zavrnil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>F je sprožil postopek zoper to odločbo pri Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szegedu). Med drugim je trdil, da uporaba zadevnih testov krši njegove temeljne pravice in da ti testi v vsakem primeru niso primerni za dokazovanje spolne usmerjenosti. V postopku, ki je sledil, je to sodišče zaprosilo sodnoizvedenski in preiskovalni inštitut za izvedensko mnenje o teh vprašanjih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V izvedenskem mnenju inštituta je bilo navedeno, da so v nasprotju s trditvami prosilca zadevni testni primerni za to, da se z zadostno verjetnostjo ugotovi posameznikova spolna usmerjenost. V mnenju je bilo tudi navedeno, da uporaba teh testov ni takšna, da bi kršila prosilčevo človekovo dostojanstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szegedu) je menilo, da ker nima znanstvenih in tehničnih znanj, potrebnih za nadzor nad ugotovitvami strokovnjakov, od teh ugotovitev ne more odstopiti. To sodišče je prav tako štelo, da zadevni testi niso zdravstveni testi, ker psihologija sodi med humanistične vede in ker niso podobni testom, za katere je Sodišče v zadevi A in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141202">2. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑148/13 do C‑150/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2406">EU:C:2014:2406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> štelo, da niso združljivi s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče, ki dvomi o pravilni razlagi prava Unije, je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 4 Direktive 2004/83/ES v zvezi s členom 1 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se glede lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb (LGBTI), ki so prosilci za azil, pridobi in oceni takšno, na projekcijskih testih osebnosti temelječe izvedensko mnenje sodnega izvedenca psihološke stroke, pri opravi katerega se prosilcu za azil ne zastavijo vprašanja glede njegovih spolnih navad in prosilec za azil tudi ni podvržen fizičnim pregledom?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba, če izvedenskega mnenja iz prvega vprašanja ni mogoče uporabiti kot dokaz, člen 4 Direktive 2004/83/ES v povezavi s členom 1 Listine razlagati tako, da neodvisno od posamičnih značilnosti strokovne metode ne nacionalni organ ne sodišče sploh nimata možnosti, da s strokovnimi metodami preverita verodostojnost navedb osebe, ki je prošnjo za azil vložila, ker je preganjana zaradi spolne usmerjenosti?<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je z dopisom z dne <DATE ISO="20170619">19. junija 2017</DATE> Sodišče obvestilo, da želi dopolniti vprašanji za predhodno odločanje, tako da se sklicevanje na člen 4 Direktive 2004/83 nadomesti s sklicevanjem na člen 4 Direktive 2011/95.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili F, madžarska, francoska in belgijska vlada ter Komisija. F, madžarska in francoska vlada ter Komisija so na obravnavni <DATE ISO="20170713">13. julija 2017</DATE> predstavili tudi ustne navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju bom obravnaval skupaj, v bistvu sprašuje, kako naj nacionalni organi preverjajo verodostojnost izjav prosilca za azil, ki kot razlog za priznanje azila navaja, da se boji preganjanja iz razlogov, povezanih s svojo spolno usmerjenostjo. Predložitveno sodišče natančneje sprašuje, ali je treba člen 4 Direktive 2011/95 v povezavi s členom 1 Listine razlagati tako, da nasprotuje temu, da ti organi uporabijo izvedensko mnenje psihologa.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodna pojasnila</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Menim, da je pred natančnejšo preučitvijo konkretnih vprašanj, izpostavljenih v obravnavani zadevi, smiselno na kratko opozoriti na temeljne določbe prava Unije in na sodno prakso Sodišča o teh določbah. Sodišče je v številnih zadevah že podalo pomembna pojasnila o obveznostih, ki jih imajo na podlagi prava Unije države članice, ko preučujejo prošnje za mednarodno zaščito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 10(3) Direktive 2013/32 morajo države članice zagotoviti, da se prošnje obravnavajo in odločbe izdajajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>posamično ter na objektiven in nepristranski način<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. V skladu s členom 4(3) Direktive 2011/95 morajo pristojni organi pri obravnavanju prošenj med drugim upoštevati vsa ustrezna dejstva, ki se nanašajo na izvorno državo v času, ko se sprejme odločitev o prošnji, ustrezne izjave in dokumentacijo, ki jih predloži prosilec, ter individualni položaj in osebne okoliščine prosilca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>To obravnavanje je sestavljeno iz dveh ločenih stopenj. Prva stopnja se nanaša na ugotovitev dejanskih okoliščin, ki lahko pomenijo dokaze v utemeljitev prošnje, druga pa se nanaša na pravno presojo teh dokazov, v okviru katere se na podlagi dejstev, ki so značilna za obravnavano zadevo, ugotovi, ali so izpolnjeni vsebinski pogoji za priznanje mednarodne zaščite.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121122">22. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>M.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑277/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:744">EU:C:2012:744</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>V zvezi s statusom begunca je odločilno, da pristojni organi ugotovijo, ali ima prosilec v državi, katere državljan je (ali – v primeru oseb brez državljanstva – v državi običajnega prebivališča), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>utemeljen strah pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej člene 2(d) in od 9 do 12 Direktive 2011/95.</P></NOTE> Splošno je priznano, da je za homoseksualce za ta namen mogoče šteti, da pomenijo posebno družbeno skupino.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej člen 10(1)(d) Direktive 2011/95. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131107">7. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>X in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑199/12 do C‑201/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:720">EU:C:2013:720</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 41 do 49).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 4(1) Direktive 2011/95 lahko države članice prosilcu naložijo dolžnost, da predloži vse potrebne elemente za utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito. Nato pa je dolžnost držav članic, da v sodelovanju s prosilcem obravnavajo ustrezne elemente prošnje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Vendar je v členu 4(5) Direktive 2011/95 dodano, da kadar države članice uporabljajo načelo, po katerem je dolžan prošnjo za mednarodno zaščito utemeljiti prosilec, in kadar vidiki izjav prosilca niso utemeljeni z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, teh vidikov ni treba potrditi, kadar so izpolnjeni nekateri kumulativni pogoji. Med temi pogoji je zlasti dejstvo, da so prosilčeve izjave skladne in verjetne ter ne nasprotujejo dostopnim specifičnim in splošnim informacijam, povezanim s prosilčevim primerom, in da je bila ugotovljena splošna verodostojnost prosilca.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V skladu s tem je Sodišče v sodbi A in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141202">2. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑148/13 do C‑150/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2406">EU:C:2014:2406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> poudarilo, da se lahko za izjave prosilca za mednarodno zaščito glede zatrjevane spolne usmerjenosti, če niso izpolnjeni pogoji iz člena 4(5) Direktive 2011/95, zahteva potrditev. Take izjave se po besedah Sodišča torej štejejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>le kot izhodiščna točka pri obravnavanju dejstev in okoliščin, določenem v členu 4 Direktive [2011/95]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141202">2. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑148/13 do C‑150/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2406">EU:C:2014:2406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Ni sporno, da v nobenem instrumentu prava Unije niso določena posebna pravila glede metodologij, ki jih morajo uporabiti nacionalni organi pri presoji informacij in dokazov, ki jih predložijo prosilci, in natančneje, pri presoji verodostojnosti prosilcev. Države članice imajo tako v zvezi s tem nekaj manevrskega prostora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej v tem smislu sklepne predloge generalne pravobranilke E. Sharpston v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑148/13 do C‑150/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2111">EU:C:2014:2111</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kljub temu pa morajo biti uporabljene metodologije skladne z določbami direktiv 2011/95 in 2013/32 ter, kot je razvidno iz uvodnih izjav 16 oziroma 60 teh direktiv, s temeljnimi pravicami, zagotovljenimi z Listino, kakršni sta pravica do spoštovanja človekovega dostojanstva iz člena 1 Listine ter pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz njenega člena 7.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141202">2. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑148/13 do C‑150/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2406">EU:C:2014:2406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Ob teh predpostavkah bom analiziral pravna vprašanja, izpostavljena v tem postopku.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uporaba strokovnih nasvetov psihologov</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Za odgovor na predloženi vprašanji je treba razjasniti, ali – in če je tako – pod katerimi pogoji smejo nacionalni organi pri obravnavanju prošenj za mednarodno zaščito na podlagi spolne usmerjenosti uporabiti strokovne nasvete psihologov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Vendar naj na začetku ponovno poudarim, da je osrednje vprašanje pri presoji, ki jo je treba opraviti v skladu z določbami direktiv 2011/95 in 2013/32, ali je prosilčev zatrjevani strah pred preganjanjem utemeljen. Povedano drugače, pristojni organi morajo ugotoviti, ali ugotovljene razmere pomenijo tako grožnjo, da je lahko zadevno osebo glede na osebne okoliščine utemeljeno strah, da bo dejansko izpostavljena dejanjem preganjanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131107">7. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>X in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑199/12 do C‑201/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:720">EU:C:2013:720</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Tudi če prosilec za azil zatrjuje, da ga je strah preganjanja zaradi njegove spolne usmerjenosti, ni treba vedno ugotoviti njegove dejanske spolne usmerjenosti, kot poudarjata francoska in nizozemska vlada.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Na primer, obstajajo lahko države, v katerih kljub zakonom, s katerimi je homoseksualnost prepovedana, nekateri homoseksualci (na primer zaradi nesistematičnosti uporabe zakona<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej na primer ESČP, <DATE ISO="20160419">19. april 2016</DATE>, A. N. proti Franciji (CE:ECHR:2016:0419DEC001295615, točka 41).</P></NOTE> ter glede na njihovo socialno, ekonomsko in družinsko ozadje, kraj prebivanja in tako dalje<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej na primer ESČP, <DATE ISO="20070111">11. januar 2007</DATE>, Salah Sheekh proti Nizozemski (CE:ECHR:2007:0111JUD000194804, točke od 138 do 149).</P></NOTE>) niso izpostavljeni dejanskemu tveganju preganjanja. Po drugi strani pa lahko obstajajo položaji, v katerih lahko že samo obnašanje na način, ki se s tradicionalnega vidika dojema kot neskladno s spolom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Tako obnašanje lahko med drugim zajema način oblačenja, govora in ravnanja osebe (na primer druženje in preživljanje časa s homoseksualnimi osebami ali boj za pravice LGBTI).</P></NOTE> za zadevno osebo ustvari dejansko tveganje za nastanek fizične ali psihične škode.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej v tem smislu člen 10(2) Direktive 2011/95. Glej tudi sklepne predloge generalne pravobranilke E. Sharpston v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑148/13 do C‑150/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2111">EU:C:2014:2111</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Ob tem bi poudaril, da morajo v skladu s členom 10(3)(d) Direktive 2013/32 imeti nacionalni organi, ki obravnavajo prošnjo za mednarodno zaščito, možnost, da se o posameznih vprašanjih – tudi o vprašanjih, povezanih s spolom – po potrebi posvetujejo s strokovnjaki.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Glede na to je prvo vprašanje, ki se pojavi, ali so lahko med nasveti strokovnjakov, za katere lahko zaprosijo pristojni organi, tudi nasveti psihologov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Nobenega razloga ne vidim, zakaj pristojni organi načeloma ne bi mogli pridobiti nasvetov oseb, izobraženih in kvalificiranih na področju psihologije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>O potrebi po pravilni opredelitvi glej po analogiji člen 18(1), drugi pododstavek, in člen 25(5), drugi pododstavek, Direktive 2013/32.</P></NOTE> vede, ki preučuje človekovo mišljenje in vedenje. Menim, da ne velja, da vse vrste psiholoških pregledov, kadar se štejejo za koristne, vedno in nujno posegajo v človekovo dostojanstvo. Nasprotno, ni mogoče izključiti, da bi lahko bila vsaj v nekaterih položajih pomoč psihologov koristna za upravne organe, ki odločajo o prošnji za mednarodno zaščito, ali za nacionalna sodišča, ki opravljajo sodni nadzor nad to odločbo, in verjetno za same prosilce.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Na primer, prisotnost psihologa med razgovorom lahko prosilcu, ki trdi, da je bil preganjan ali mu je nastala škoda (ali ki se zgolj boji preganjanja, če bi ga vrnili v izvorno državo), olajša, da odkrito spregovori o preteklih izkušnjah ali strahovih, tako da lahko organi pridobijo popolnejšo in verodostojnejšo predstavo o položaju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>M.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑277/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:253">EU:C:2012:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ne nazadnje, v skladu s členom 4 Direktive 2013/32 mora nacionalni organ, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj, imeti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>na voljo ustrezna sredstva, vključno z dovolj usposobljenega osebja, za izvedbo svojih nalog<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>. Natančneje, osebe, ki vodijo pogovor s prosilci, so se morale <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>na splošno seznani[ti] s problemi, ki bi lahko negativno vplivali na sposobnost prosilca za razgovor<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Poleg tega bi lahko organi tudi šteli, da je lahko pomoč psihologa koristna za oceno splošne prosilčeve verodostojnosti. To je pomemben vidik presoje, ki jo opravijo pristojni organi, saj če se ugotovi, da je prosilec verodostojen (in če so izpolnjeni tudi drugi kumulativni pogoji iz člena 4(5) Direktive 2011/95), spolne usmerjenosti, ki jo navaja prosilec, čeprav ni podprta z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, ni treba potrditi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Nasprotno pa nisem prepričan, da se lahko z izvedenskim mnenjem psihologa iz analize prosilčeve osebnosti z zadostno verjetnostjo ugotovi, ali je spolna usmerjenost prosilca taka, kot jo ta navaja. Prvič, bežen pogled na strokovno literaturo pokaže, da se glede na številne psihološke študije homoseksualni moški in ženske s psihološkega vidika ne razlikujejo od heteroseksualnih moških in žensk.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej na primer American Psychological Association, <HT TYPE="ITALIC">Report of the American Psychological Association Task Force on Appropriate Therapeutic Responses to Sexual Orientation</HT>, Washington, 2009.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Drugič, ne glede na znanstveno podlago nisem prepričan, da je analiza, ki za ugotovitev spolne usmerjenosti osebe temelji na projekcijskih testih osebnosti, združljiva z določbami člena 4(3) Direktive 2011/95. Če pravilno razumem, skriti konflikti ali čustva, ki naj bi jih razkrila taka analiza, po mnenju psihologov, ki jo izvajajo, bodisi potrdijo bodisi ovržejo prosilčevo navajano spolno usmerjenost. Vendar se mi zdi, da taka vrsta analize nujno vsebuje uporabo stereotipov glede obnašanja homoseksualcev. Dejansko je imela madžarska vlada, ko je bila o tem povprašana na obravnavi, precej težav pri pojasnjevanju, zakaj analize v postopku v glavni stvari ne vsebujejo uporabe stereotipov. To pa je vrsta analize, katere problematičnost je Sodišče v delu, v katerem ne omogoča, da bi se v celoti upošteval individualni položaj in osebne okoliščine prosilca, ugotovilo že v zadevi A in drugi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141202">2. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑148/13 do C‑150/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2406">EU:C:2014:2406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 62).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno je drugo vprašanje, ki se pojavi, pod katerimi pogoji je izvedensko mnenje psihologa dopustno in, natančneje, ali sme to izvedensko mnenje temeljiti na testih, kakršni so ti v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Potreba po privolitvi</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Prvič, menim, da so psihološki pregledi dopustni samo, če je prosilec vanje privolil in če jih je mogoče opraviti tako, da sta z njimi spoštovana prosilčevo dostojanstvo ter pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Člen 18(1), prvi pododstavek, Direktive 2013/32 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>[k]adar je organ za presojo mnenja, da je to relevantno za oceno prošnje za mednarodno zaščito […], države članice s privolitvijo prosilca poskrbijo za zdravniški pregled prosilca glede znakov, ki bi lahko kazali na preganjanje ali hude poškodbe v preteklosti. Druga možnost je, da države članice določijo, da prosilec sam poskrbi za tak zdravniški pregled.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Polega tega člen 25(5), drugi pododstavek, iste direktive – ki se nanaša na zdravniške preglede mladoletnikov brez spremstva – določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>[v]si zdravniški pregledi […] izvajajo ob doslednem spoštovanju posameznikovega dostojanstva, najmanj posegajo v zasebnost in jih opravijo pooblaščeni zdravniški delavci, ki lahko dajo karseda zanesljiv odgovor<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>V Direktivi 2013/32 ni podobne določbe glede psiholoških pregledov. Kljub temu verjamem, da so temeljna načela iz člena 18(1), prvi pododstavek, in člena 25(5), drugi pododstavek Direktive 2013/32 delno veljavna tudi glede psiholoških pregledov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Ugotavljam, na primer, da so medicinska in psihološka obravnava ter postopki enako obravnavani v okviru načela 18 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Varstvo pred medicinsko zlorabo<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>) Načel iz Yogykarte. V načelu 18 je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Nikogar ni mogoče prisiliti, da opravi katero koli medicinsko ali psihološko obravnavo, postopek ali testiranje oziroma da je pridržan v medicinski ustanovi na podlagi njegove spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ne glede na morebitne nasprotne klasifikacije spolna usmerjenost in spolna identiteta osebe sami zase nista bolezensko stanje in se ju ne sme obravnavati, zdraviti ali zatirati. […]<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> Načela iz Yogykarte o uporabi mednarodnega prava človekovih pravic za področje spolne usmeritve in spolne identitete so bila sprejeta leta 2007, pri čemer se na splošno šteje, čeprav niso pravno zavezujoča, da pomenijo učinkovit pripomoček za razlago pogodb ali zakonov o človekovih pravicah.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Psihološki pregledi so lahko za pritožnikovo duševnost prav tako nadležni kot so zdravniški pregledi za njegovo telo. Pomenijo lahko tudi povsem jasen poseg v njegovo zasebno življenje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej v tem smislu ESČP, <DATE ISO="19990705">5. julij 1999</DATE>, Matter proti Slovaški (CE:ECHR:1999:0705JUD003153496), in ESČP, <DATE ISO="20031127">27. november 2003</DATE>, Worwa proti Poljski (CE:ECHR:2003:1127JUD002662495).</P></NOTE> Zato menim, da je v teh okoliščinah za opravo takih pregledov potrebna privolitev prosilca. Seveda se zavedam, da je v položaju, kakršen je položaj prosilca za azil, v praksi precej težko odkloniti privolitev; toliko bolj zato, ker je pogosto težko predložiti dokaze o svoji spolni usmerjenosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej v tem smislu ESČP, <DATE ISO="20160419">19. april 2016</DATE>, A. N. proti Franciji (CE:ECHR:2016:0419DEC001295615, točka 44).</P></NOTE> Menim, da je zato toliko pomembneje, da se, prvič, spoštuje odklonitev izvedbe takih pregledov. Predpogoj za resnično privolitev je seveda to, da je prosilcu za azil omogočeno, da se dovolj seznani z vsemi elementi in vplivi psiholoških pregledov in jih razume.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>V zvezi s tem glej na primer Agencija Evropske unije za temeljne pravice, <HT TYPE="ITALIC">Homophobia, transphobia and discrimination on grounds of sexual orientation and gender identity – 2010 Update</HT> (Homofobija, transfobija in diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete – posodobitev 2010), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2010, str. 60.</P></NOTE> Drugič, izjemno pomembno je, da so ti pregledi opravljeni tako, da so spoštovani prosilčevo dostojanstvo ter zasebno in družinsko življenje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141202">2. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑148/13 do C‑150/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2406">EU:C:2014:2406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>To razumevanje je podprto tudi z uvodno izjavo 29 Direktive 2013/32, v skladu s katero <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>[d]oločeni prosilci lahko potrebujejo posebna procesna jamstva, med drugim zaradi […] spolne identitete […]. Tem prosilcem bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>. S to uvodno izjavo je potrjeno, kako občutljive so kakršne koli preiskave človekove seksualnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Očitno je, da to, da prosilec odkloni opravo takega pregleda – če se pazi, da je pregled opravljen tako, da sta z njim spoštovana prosilčevo dostojanstvo ter pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja – organom ne more preprečiti sprejetja odločbe o prošnji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej po analogiji člen 18(1), drugi pododstavek, Direktive 2013/32.</P></NOTE> To kaže, da lahko ima – če države članice uporabijo načelo, v skladu s katerim je prosilec dolžan prošnjo za mednarodno zaščito utemeljiti, pri čemer niso izpolnjeni pogoji iz člena 4(5) Direktive 2011/95 – prosilčeva odklonitev nekatere posledice, ki jih mora nositi sam prosilec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Glede na predložitveno odločbo je F privolil v to, da bo opravil psihološki pregled. Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, ali je bila ta preiskava opravljena ob resničnem spoštovanju dostojanstva ter zasebnega in družinskega življenja F.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>K temu vprašanju se bom vrnil spodaj v točki 55 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">D.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uporaba psiholoških testov</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Drugič, psihološki pregledi, jih morajo opraviti strokovnjaki, ki jih imenujejo organi, morajo temeljiti na metodah, načelih in stališčih, ki so splošno sprejeta v strokovni javnosti, oziroma morajo biti v vsakem primeru dovolj zanesljivi. Poleg tega morajo biti te metode, načela in stališča glede na okoliščine primera upoštevni za vrsto pregleda, ki ga želijo organi. Tako bi lahko psihološki pregledi zato dali dovolj zanesljive rezultate.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej po analogiji člen 25(5), drugi pododstavek, Direktive 2013/32.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Menim, da organi za preglede, opravljene na podlagi spornih ali nepriznanih znanstvenih metod, težko štejejo, da imajo dokazno vrednost. Podobno tudi pregledi, ki načeloma temeljijo na splošno sprejetih metodah, načelih in stališčih, vendar so bili uporabljeni narobe ali v napačnih okoliščinah, ne morejo dati dovolj zanesljivih rezultatov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Seveda Sodišče ne more zavzeti stališča o zanesljivosti in primernosti konkretnih vrst testov iz postopka v glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Točke 59 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141202">2. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>A in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑148/13 do C‑150/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2406">EU:C:2014:2406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), tako kot francoska, madžarska in nizozemska vlada ter Komisija – in drugače kot F – ne razumem tako, da so z njo v celoti prepovedani psihološki testi. Ugotovitve Sodišča o tem vprašanju so se po mojem mnenju nanašale samo na konkretne teste, ki so bili predmet tiste zadeve.</P></NOTE> Zato bo moralo predložitveno sodišče presoditi, med drugim, ali testi, ki so bili uporabljeni v zadevi (test <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>risanje človeške figure v dežju<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, Rorschachov test in Szondijev test) – kot trdi madžarska vlada – temeljijo na metodah, načelih in stališčih, ki so splošno sprejeta v strokovni javnosti, ali pa so – kot trdi F – v strokovni literaturi zelo sporni.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">E.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravica do učinkovitega pravnega sredstva</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Tretjič, kadar nacionalno sodišče zaradi nadzora nad odločbo organov o prošnji za mednarodno zaščito zahteva izvedensko mnenje, to sodišče ne sme šteti, da je v vseh okoliščinah <HT TYPE="ITALIC">de lege</HT> ali <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> vezano na ugotovitve izvedenca (in toliko manj na ugotovitve izvedencev, ki so jih imenovali pristojni organi med upravnim postopkom).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 46(1) in (3) Direktive 2013/32 morajo imeti prosilci za mednarodno zaščito pravico <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>do učinkovitega pravnega sredstva […] pred sodiščem<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> zoper, med drugim, odločbe o svoji prošnji. To pravno sredstvo bi moralo zagotoviti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>podrobno […] presojo dejstev in pravnih vprašanj<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>S členom 46 Direktive 2013/32 – zlasti ko se razlaga ob upoštevanju člena 47 Listine – se tako zahteva, da lahko nacionalna sodišča opravijo poglobljen, neodvisen in kritičen nadzor vseh upoštevnih dejanskih in pravnih vidikov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110728">28. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Samba Diouf</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑69/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:524">EU:C:2011:524</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Menim, da to nujno vključuje možnost, da ne upoštevajo ugotovitev strokovnjakov – ki pomenijo en dokaz, ki ga je treba oceniti z drugimi dokazi – za katere lahko sodišče na primer ugotovi, da so pristranske, neutemeljene ali da temeljijo na spornih metodah in teorijah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V tem smislu se morajo v notranjem pravnem redu posamezne države članice v skladu z načelom procesne avtonomije in ob upoštevanju načel enakovrednosti in učinkovitosti določiti načini izvajanja dokazov, dopustni dokazni predlogi pred pristojnim nacionalnim sodiščem in načela, v skladu s katerimi to sodišče presoja dokazno vrednost dokazov, ki so mu predloženi, ter zahtevani dokazni standard.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170621">21. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>W in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑621/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:484">EU:C:2017:484</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Vendar je Sodišče v skladu z načelom učinkovitosti ugotovilo, da pravil dokazovanja nacionalna sodišča ne smejo uporabljati na način, ki bi v praksi privedel do vzpostavitve neupravičenih domnev, ki bi bile v nasprotju z dokaznimi pravili iz instrumentov Unije ali ki bi škodile sami učinkovitosti materialnih pravil, določenih v teh instrumentih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170621">21. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>W in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑621/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:484">EU:C:2017:484</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tak problem bi se lahko pojavil v položaju, v katerem bi nacionalna sodišča domača dokazna pravila uporabila premalo strogo in bi se zadovoljila z neupoštevnimi ali nezadostnimi dokazi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Zato morajo nacionalna sodišča zagotoviti, da so dokazi, ki so jim predloženi, dovolj resni, natančni in dosledni za dokaz obstoja sklepa, ki izhaja iz njih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170621">21. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>W in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑621/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:484">EU:C:2017:484</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ohraniti morajo lastno prosto presojo glede vprašanja, ali je tak dokaz pravno zadostno predložen, do trenutka, ko po seznanitvi z vsemi dokazi, ki sta jih predložili stranki, in argumenti, ki sta si jih izmenjali, menijo, da lahko glede na vse upoštevne okoliščine primera, ki ga obravnavajo, v zvezi s tem sprejmejo dokončno odločitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170621">21. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>W in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑621/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:484">EU:C:2017:484</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Nasprotno stališče bi v bistvu pomenilo, da se sodišče odpove svoji vlogi, s čimer postanejo jamstva, izrecno določena v členu 46 Direktive 2013/32, neučinkovita. To še posebej velja za mnenja izvedencev, ki izražajo mnenje glede pravnih vprašanj. Ugotavljam na primer, da je izvedenec, ki ga je v postopku v glavni stvari imenovalo Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szegedu), ugotovil, da to, kako so psihologi, ki so jih imenovali madžarski upravni organi, pregledali F, ni kršilo temeljnih pravic F. To pa je pravna presoja, ki jo morajo opraviti pristojna sodišča, in ne izvedenci, imenovani v postopku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>V <HT TYPE="ITALIC">Guidelines on the role of court-appointed experts in judicial proceedings of Council of Europe’s Member States</HT> je na primer v zvezi s tem navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Izvedenec je dolžan poiskati in sodišču predložiti dejstva, ki jih lahko pridobijo le strokovnjaki, ki opravljajo specializirane objektivne preglede. Sodišču posreduje svoje strokovno in/ali tehnično znanje, ki nato sodišču omogoči, da opravi objektivno in pregledno preiskavo ter oceni dejstva. Izvedenec ne more in njegova naloga nikakor ni, da prevzame sodnikovo odgovornost za oceno in presojo dejstev, kar je podlaga za sodbo sodišča. […] Zato je izvedenec zgolj in samo pomočnik ali svetovalec sodnika. Izvedenčeva vloga se zato razlikuje od vloge sodnika, ki odloča o pravnih vprašanjih.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> (smernice, ki jih je Evropska komisija sprejela za učinkovitost pravosodja, Svet Evrope, 11. in <DATE ISO="20141212">12. december 2014</DATE>, točki 16 in 17).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szegedu, Madžarska) odgovori:</TXT><P>Člen 4 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20111213">13. decembra 2011</DATE> o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite v povezavi s členom 1 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne nasprotuje temu, da organi uporabijo izvedensko mnenje psihologa, zlasti za<?PAGE NO="11"?> oceno splošne verodostojnosti prosilca za mednarodno zaščito, če: (i) se pregled opravi ob privolitvi prosilca in na način, ki spoštuje prosilčevo dostojanstvo ter zasebno in družinsko življenje; (ii) mnenje temelji na metodah, načelih in stališčih, ki so dovolj zanesljivi in upoštevni glede na okoliščine primera ter lahko dajo dovolj zanesljive rezultate; ter (iii) ugotovitve izvedenca za nacionalna sodišča, ki opravljajo nadzor nad odločbo o prošnji, niso zavezujoče.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>