<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑245/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CC0245</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:442">EU:C:2015:442</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>9</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI P. CRUZA VILLALÓNA – ZADEVA C‑245/14</P><P>THOMAS COOK BELGIUM</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P>PEDRA CRUZA VILLALÓNA,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20150702">2. julija 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑245/14</P><P>Thomas Cook Belgium NV</P><P>proti</P><P>Thurner Hotel GmbH(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</P><P>ki ga je vložilo Handelsgericht Wien (Avstrija))</P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Območje svobode, varnosti in pravice</KEYWORD><KEYWORD>Sodelovanje v civilnih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 1896/2006</KEYWORD><KEYWORD>Postopek za evropski plačilni nalog</KEYWORD><KEYWORD>Člen 20(2)</KEYWORD><KEYWORD>Ponovna preučitev evropskega plačilnega naloga po izteku roka za vložitev ugovora</KEYWORD><KEYWORD>Neresnični ali nepravilni podatki</KEYWORD><KEYWORD>Nepristojnost sodišča, ki izda evropski plačilni nalog</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>S to zadevo se Sodišču ponuja priložnost, da se – pravzaprav prvič – opredeli o pojmu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> iz člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="399" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL L 399, str. 1</REF.DOC.OJ>). V sklepu <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Novontech-Zala</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑324/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:205">EU:C:2013:205</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) je Sodišče že ugotovilo, da nespoštovanje roka za vložitev ugovora zoper evropski plačilni nalog zaradi napačnega ravnanja zastopnika tožene stranke ne upravičuje ponovne preučitve tega plačilnega naloga, saj tako nespoštovanje ne spada med izjemne okoliščine v smislu člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006. V sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>eco cosmetics in Raiffeisenbank St. Georgen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑119/13 in C‑120/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2144">EU:C:2014:2144</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) je Sodišče ugotovilo, da se postopek iz člena 20 navedene uredbe ne uporabi, kadar plačilni nalog ni bil vročen na način, skladen z minimalnimi standardi iz členov od 13 do 15 te uredbe.</P></NOTE>. Gre zlasti za to, da se ugotovi, ali je v okviru postopka za evropski plačilni nalog morebitna nepristojnost sodišča, ki izda evropski plačilni nalog – ki jo povzroči to, da je morda podan dogovor o pristojnosti, ki je bil sklenjen med strankama in ni bil omenjen v obrazcu vloge za nalog – razlog, na podlagi katerega je zato, ker gre za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, utemeljena ponovna preučitev tega naloga v primeru, v katerem je imel dolžnik, kot se zdi, možnost pravočasne vložitve ugovora zoper ta nalog, a tega ni storil.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 25 Uredbe št. 1896/2006 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Po izteku roka za predložitev ugovora bi morala imeti tožena stranka v določenih izjemnih primerih pravico, da zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga. Taka ponovna preučitev v izjemnih primerih ne bi smela pomeniti, da bi imela tožena stranka dvakrat možnost vložiti ugovor zoper zahtevek. Med postopkom ponovne preučitve naj se vsebino zahtevka presoja le v delu, ki zadeva razloge, povezane z izjemnimi okoliščinami, ki jih je uveljavljala tožena stranka. Druge izjemne okoliščine bi lahko vključevale primer, ko evropski plačilni nalog temelji na neresničnih podatkih, navedenih v obrazcu za vlogo.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 16 navedene uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Ugovor zoper evropski plačilni nalog<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="016.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, kot je določen v Prilogi VI, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnim nalogom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="016.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="016.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="016.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Ugovor se predloži v papirni obliki ali prek drugih sredstev komuniciranja, vključno z elektronskimi, ki so sprejemljiva za državo članico izvora in dostopna sodišču izvora.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 20 navedene uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Ponovna preučitev v izrednih primerih<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="020.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>(i) je bil plačilni nalog vročen na enega od načinov iz člena 14,</TXT><P>in</P><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravočasno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo,</TXT><P>ali</P></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,</TXT><P>pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.</P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="020.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="020.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če sodišče zavrne vlogo tožene stranke, ker ni podan noben od razlogov za ponovno preučitev iz odstavkov 1 in 2, evropski plačilni nalog ostane veljaven.</ALINEA><ALINEA>Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor v glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Pritožnica v postopku v glavni stvari, družba Thomas Cook Belgium NV (v nadaljevanju: Thomas Cook), je potovalna agencija s sedežem v Gentu (Belgija), ki ponuja raznovrstne storitve v turizmu. Družba Thomas Cook je <DATE ISO="20090903">3. septembra 2009</DATE> z avstrijsko družbo Thurner Hotel GmbH (v nadaljevanju: Thurner Hotel) s sedežem v Söldnu (Avstrija) sklenila pogodbo, v kateri so bili dogovorjeni novi pogoji sodelovanja za poletno sezono 2010. Družba Thurner Hotel – ki je pod pogoji, dogovorjenimi v omenjeni pogodbi, ponujala turistične nastanitve v Söldnu – je, ker družba<?PAGE NO="3"?> Thomas Cook teh storitev ni plačala, potem pri Bezirksgericht für Handelssachen Wien (Avstrija) zaprosila za izdajo evropskega plačilnega naloga zoper belgijsko potovalno agencijo za znesek, višji od 15.000 EUR. Pristojnost navedenega sodišča je utemeljila s tem, da je bil kraj izpolnitve obveznosti v Avstriji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Družbi Thomas Cook je bil evropski plačilni nalog veljavno vročen <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE>. Omenjena družba v roku 30 dni, določenem v členu 16(2) Uredbe št. 1896/2006, ni vložila ugovora, ker je bila, kot trdi, zaposlena z raziskavami v svojih arhivih, da bi ugotovila, ali je zadevni plačilni nalog utemeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Družba Thomas Cook je <DATE ISO="20130925">25. septembra 2013</DATE> pri Bezirksgericht für Handelssachen Wien zaprosila za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga v skladu s členom 20(2) Uredbe št. 1896/2006. Družba Thomas Cook je v bistvenem trdila, da je zadevni nalog izdalo nepristojno sodišče, saj v skladu s splošnimi pogodbenimi pogoji, dogovorjenimi med strankama, velja dogovor o pristojnosti, na podlagi katerega so pristojna sodišča v Gentu (Belgija). Meni, da je bil evropski plačilni nalog izdan neustrezno in da bi moral biti v skladu s členom 20(3) Uredbe št. 1896/2006 razglašen za ničen, ker je nepristojnost sodišča, ki ga je izdalo, razlog za ponovno preučitev v skladu s členom 20(2) te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Bezirksgericht für Handelssachen Wien je s sklepom z dne <DATE ISO="20131028">28. oktobra 2013</DATE> zavrnilo zahtevo družbe Thomas Cook za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga. Družba Thomas Cook je zoper ta sklep o zavrnitvi pri predložitvenem sodišču pravočasno vložila pritožbo. Družba Thomas Cook se je za utemeljitev te pritožbe sklicevala na uvodno izjavo 25 Uredbe št. 1896/2006, v kateri je kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>izjemna okoliščina<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> za namene člena 20(2) te uredbe izrecno opredeljeno dejstvo, da vloga za evropski plačilni nalog temelji na neresničnih podatkih, navedenih v obrazcu za vlogo. Meni, da v tej zadevi Bezirksgericht für Handelssachen Wien ni sprevidelo, da so na podlagi splošnih pogodbenih pogojev, dogovorjenih med strankama, pristojna sodišča v Gentu (Belgija), in ne avstrijska sodišča. Po mnenju družbe Thomas Cook bi moralo navedeno sodišče ugotoviti, da je bil evropski plačilni nalog očitno napačno izdan v smislu člena 20(2) navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Handelsgericht Wien je odločilo, da se postopek prekine in Sodišču predložita ti vprašanji za predhodno odločanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog razlagati tako, da lahko tožena stranka vloži zahtevo za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga s strani sodišča v skladu s členom 20(2) Uredbe (ES) št. 1896/2006 tudi takrat, če ji je bil plačilni nalog sicer veljavno vročen, ampak ga je na podlagi podatkov o pristojnosti na obrazcu za vlogo izdalo nepristojno sodišče?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali gre za izjemne okoliščine v smislu člena 20(2) Uredbe (ES) št. 1896/2006 v skladu z uvodno izjavo 25 Sporočila Komisije z dne <DATE ISO="20060207">7. februarja 2006</DATE> (2004/0055), če je bil evropski plačilni nalog izdan na podlagi podatkov na obrazcu za vlogo, ki se pozneje lahko izkažejo za nepravilne, zlasti če je od njih odvisna pristojnost sodišča?<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V tej zadevi so pisna stališča predložile družba Thurner Hotel, avstrijska, portugalska in nemška vlada ter Evropska komisija. Družba Thomas Cook je svoja pisna stališča predložila po izteku za to določenega roka, zaradi česar ta niso bila dopuščena. Obravnave, opravljene <DATE ISO="20150416">16. aprila 2015</DATE> na predlog družbe Thomas Cook, se je udeležila le Komisija.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Povzetek stališč strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Družba Thurner Hotel najprej prereka trditve, ki jih je družba Thomas Cook v postopku v glavni stvari navedla v zvezi s tem, da domnevno ni vedela za neplačilo, ker ni prejela (ali vsaj ne v zahtevanem roku) ustreznih računov, zaradi česar – po besedah družbe Thomas Cook – ni mogla pravočasno oblikovati svojega ugovora. Drugič, družba Thurner Hotel prereka tudi to, da sta se stranki dogovorili, da so pristojna sodišča v Gentu. V vsakem primeru je bilo v njeni vlogi za evropski plačilni nalog jasno navedeno, da je sodišče, pri katerem je vložila to vlogo, pristojno na podlagi kraja izpolnitve pogodbenih obveznosti (na podlagi uporabe člena 5(1) Uredbe št. 44/2001), čemur bi družba Thomas Cook lahko ugovarjala v roku 30 dni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Družba Thurner Hotel meni, da je treba sporno določbo (člen 20(2) Uredbe št. 1896/2006) razlagati ozko. Po njenem mnenju bi bilo to, da bi se na podlagi navedene določbe dopustilo sklicevanje na procesne ugovore, ki bi se lahko uveljavljali (in bi se morali uveljavljati) v roku, določenem za vložitev ugovora, v nasprotju z načelom pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Avstrijska vlada se je prav tako izrekla za ozko razlago člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006, v skladu s katero se za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> ne bi mogle šteti okoliščine, na katere bi se dolžnik lahko skliceval že v ugovoru, s čimer se strinja tudi nemška vlada. Avstrijska vlada meni, da bi morali biti predmet ponovne preučitve iz člena 20(2) navedene uredbe le tisti evropski plačilni nalogi, ki so očitno protipravni ali so bili pridobljeni z goljufijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Portugalska vlada navaja, da je v skladu s členom 20(2) navedene uredbe ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga po izteku roka za vložitev ugovora mogoče zahtevati v dveh primerih: prvič, če je ob upoštevanju zahtev te uredbe jasno razvidno, da je bil ta nalog očitno napačno izdan, v smislu da ob izdaji tega naloga niso bile spoštovane zahteve za njegovo veljavnost, določene v Uredbi; in drugič, če so podane druge izjemne okoliščine. Portugalska vlada meni, da je namen roka za ugovor, določenega v členu 16(2) Uredbe št. 1896/2006, omogočiti izpodbijanje zakonitosti ali veljavnosti terjatve, katere izvršitev se želi doseči, kadar evropski plačilni nalog izpolnjuje zahteve za veljavnost, določene v navedeni uredbi. Nasprotno pa naj bi bil namen ponovne preučitve iz člena 20(2) te uredbe preprečitev izvršitve plačilnih nalogov, ki so bili izdani ob nespoštovanju zahtev Uredbe. Portugalska vlada meni, da pomeni izdaja naloga s strani nepristojnega sodišča kršitev bistvene zahteve za veljavnost in da bi morala biti izpodbojna tudi po izteku roka, določenega v členu 16 navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Komisija predlaga, naj se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori pritrdilno, v smislu, da je bil nalog, če ga je dejansko izdalo mednarodno nepristojno sodišče, glede na zahteve Uredbe št. 1896/2006 izdan napačno, zaradi česar obstaja možnost zahtevati ponovno preučitev iz člena 20(2) te uredbe. Na drugo vprašanje za predhodno odločanje pa naj bi bilo treba odgovoriti z razjasnitvijo tega, ali je bil nalog izdan <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>očitno<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> napačno. V primeru mednarodne pristojnosti ni tako, da je v večini primerov <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>očitno<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, ali je sodišče, ki nalog izda, pristojno ali ne. Po mnenju Komisije bi bilo torej v nasprotju z namenom Uredbe, če bi se sodišču naložilo, da za izdajo naloga v vsakem primeru izčrpno preuči, ali je pristojno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Komisija predlaga, naj se obseg člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006 omeji v smislu, kot je določeno v Uredbi št. 1215/2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, tako da je evropski plačilni nalog mogoče izpodbijati tudi po izteku roka za vložitev ugovora, kadar so bile kršene določbe o določitvi mednarodne sodne pristojnosti, ki so posebej namenjene zaščiti šibkejše stranke v pravnem razmerju, ali v primerih, določenih v členu 24<?PAGE NO="5"?> Uredbe št. 1215/2012 (izključna pristojnost), na katerega napotuje člen 45(1)(e)(ii) te uredbe. V nobenem od teh primerov ni mogoče zajeti morebitne kršitve dogovora o pristojnosti, kot je ta, za katerega se zdi, da je podlaga za obravnavani spor, tako da ni mogoče reči, da je bil nalog <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>očitno<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> napačno izdan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Zato je po mnenju Komisije treba preveriti le še, ali so podane <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>druge izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v smislu člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006. Komisija predlaga ozko razlago tega pojma, v skladu s katero bi se nanašal le na primere namernih zlorab postopka za evropski plačilni nalog, kar pa je treba preveriti v vsakem primeru<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Po njenem mnenju se zdi, da v obravnavani zadevi, v kateri je družba Thurner Hotel mednarodno sodno pristojnost Bezirksgericht für Handelssachen Wien utemeljevala na kraju izpolnitve pogodbenih obveznosti v skladu s členom 5 Uredbe št. 44/2001, ne gre za tak primer.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Nemška vlada meni, da vsak nepravilen ali neresničen podatek na obrazcu za vlogo ne more biti zadosten razlog za izpodbijanje te vloge na podlagi člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006. Ponovna preučitev evropskega plačilnega naloga naj bi bila upravičena le, če je ob tehtanju interesov obeh strank razvidno, da bi bila njegova izvršitev za eno od njiju nevzdržna (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>unerträglich<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>). Nemška vlada poleg tega navaja sklep Novontech-Zala<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑324/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:205">EU:C:2013:205</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, ki se nanaša na člen 20 Uredbe št. 1896/2006 in v katerem je Sodišče v zvezi s 30‑dnevnim rokom za vložitev ugovora ugotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>[k]adar […] je bil rok […] prekoračen zaradi nezadostne skrbnosti zastopnika tožene stranke, tak položaj, ki bi se mu bilo mogoče zlahka izogniti, ne more spadati med izredne ali izjemne okoliščine v smislu [člena 20(1)(b) in (2)]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>. Nemška vlada meni, da je treba iz tega razlogovanja izpeljati tudi, da se za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> ne šteje nekaj, čemur bi se bilo mogoče zlahka izogniti. Poleg tega naj bi bila dopustitev, da se evropski plačilni nalog, zoper katerega bi se lahko v določenem roku vložil ugovor (za katerega v skladu s členom 16(3) ni treba niti navesti razlogov), lahko ponovno preuči, v nasprotju s cilji Uredbe št. 1896/2006 (zlasti s hitrostjo postopka in zmanjšanjem stroškov postopka).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Nemška vlada meni, da dejstvo, da se prosilec za izdajo evropskega plačilnega naloga in druga stranka ne sporazumeta glede mednarodne sodne pristojnosti, nikakor ni nekaj <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>izjemnega<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>; poleg tega naj bi v obravnavani zadevi družba Thomas Cook lahko z vložitvijo ugovora brez večjih težav uveljavljala neobstoj pristojnosti sodišča, ki je izdalo nalog. Nemška vlada končno meni, da je sodišče, ki je nazadnje izdalo nalog, čeprav ni bilo mednarodno pristojno, v vsakem primeru nepristranski in neodvisen organ države členice in da ni razloga, zakaj s svojo odločitvijo ne bi upoštevalo ali kršilo interese družbe Thomas Cook.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodni preudarki</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je Sodišču predložilo dve vprašanji za predhodno odločanje. S prvim vprašanjem sprašuje, ali je na podlagi člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006 mogoče vložiti zahtevo za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, ki ga je na podlagi podatkov o pristojnosti, navedenih na obrazcu za vlogo, izdalo nepristojno sodišče; z drugim vprašanjem (ki je bilo postavljeno za primer, če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen) pa želi izvedeti, ali gre pri dejstvu, da je bil nalog izdan na podlagi podatkov o pristojnosti, ki se pozneje lahko izkažejo za nepravilne, za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> v smislu navedene določbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Menim, kot v svojih pisnih stališčih predlaga tudi nemška vlada, da je mogoče obe vprašanji združiti v eno samo, tako preoblikovano vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>Ali je treba člen 20(2) Uredbe št. 1896/2006 v povezavi z uvodno izjavo 25 te uredbe razlagati tako, da gre pri dejstvu, da je bil evropski plačilni nalog izdan na podlagi podatkov na obrazcu za vlogo, ki se pozneje izkažejo za nepravilne, še posebej, če je od njih odvisna pristojnost sodišča, za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, zaradi katerih tožena stranka, ki ji je bil ta nalog veljavno vročen, lahko vloži zahtevo za njegovo ponovno preučitev s strani sodišča?<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Preučitev vprašanja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Člen 20(2) Uredbe št. 1896/2006, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>Ponovna preučitev v izrednih primerih<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, določa, da ima <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>[p]o izteku roka iz člena 16(2) […] tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, ki bi v skladu z uvodno izjavo 25 te uredbe, na katero se izrecno sklicuje predložitveno sodišče<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>V besedilu drugega vprašanja za predhodno odločanje se Handelsgericht Wien sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>uvodno izjavo 25 Sporočila Komisije z dne <DATE ISO="20060207">7. februarja 2006</DATE> (2004/0055)<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. Sklepam, da se sklicuje na Spremenjeni predlog Uredb[e] Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20060207">7. februarja 2006</DATE> o postopku za evropski plačilni nalog (KOM(2006) 57 final), s katerim je bila v besedilo vključena uvodna izjava 25 trenutno veljavne Uredbe.</P></NOTE>, lahko vključevale primer, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>ko evropski plačilni nalog temelji na neresničnih podatkih, navedenih v obrazcu za vlogo<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Menim torej, da tako zahteva iz samega člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006, da mora biti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>[evidentno]<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, da je bil nalog <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>očitno napačno izdan<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, kot tudi navedba iz uvodne izjave 25 te uredbe, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>ponovna preučitev v izjemnih primerih ne bi smela pomeniti, da bi imela tožena stranka dvakrat možnost vložiti ugovor zoper zahtevek<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, govorita v prid tezi, da mora biti možnost <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>ponovne preučitve v izjemnih okoliščinah<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> predmet ozke razlage. Zato se načeloma strinjam z nemško vlado, da ni vsak neresničen ali nepravilen podatek na obrazcu za vlogo lahko razlog, na podlagi katerega je upravičena ponovna preučitev evropskega plačilnega naloga v skladu s členom 20(2) Uredbe št. 1896/2006.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Proti obširni uporabi možnosti, predvidene izključno za izjemne primere, govori tudi ureditev postopka za evropski plačilni nalog, v okviru katerega ima dolžnik na splošno le eno možnost, da nasprotuje terjatvi upnika – ugovor iz člena 16 Uredbe št. 1896/2006 – vendar pa zanjo prav zato velja zelo malo formalnih zahtev (ugovor mora biti vložen pisno v roku 30 dni) in nobena vsebinska zahteva (ni treba navesti razlogov)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Ugovor ima v skladu s členom 17(1) Uredbe št. 1896/2006 načeloma to posledico, da se postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka. V okviru tega postopka je na primer mogoče razpravljati o vprašanju mednarodne sodne pristojnosti in konkretno – kar zadeva obravnavano zadevo – o veljavnosti in učinkih dogovora o pristojnosti, sklenjenega med strankama.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Zato menim, da je treba člen 20(2) v povezavi z uvodno izjavo 25 navedene uredbe razlagati ozko, glede česar se strinjajo vse intervenientke, ki so predložile pisna stališča, razen portugalske vlade.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V okoliščinah, kakršne so te iz obravnavane zadeve, to pomeni, da se glede podatkov, ki jih je prosilec za izdajo naloga navedel na obrazcu za vlogo, ne bi smela dopustiti ponovna preučitev, če je dolžnik (zlasti kadar gre, kot v obravnavani zadevi, za poslovni subjekt) že ob preučitvi evropskega plačilnega naloga, ki mu je bil veljavno vročen, lahko ugotovil, da so podatki, na katerih je svoje odločanje utemeljilo sodišče, ki ga je izdalo (torej podatki, ki jih je navedel prosilec za izdajo naloga), nepravilni, nenatančni ali neresnični. Strinjam se torej z družbo Thurner Hotel in avstrijsko vlado, da za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, na podlagi katerih bi bila upravičena ponovna preučitev naloga, ni mogoče šteti tistih neresničnih ali nepravilnih podatkov, ki bi jih dolžnik lahko prerekal z ugovorom. Nazadnje<?PAGE NO="7"?> menim, da morajo biti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>neresnični podatki<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, na katere se sklicuje uvodna izjava 25 Uredbe št. 1896/2006, omejeni na tiste podatke, katerih neresničnost ali nepravilnost se izkaže ali jo dolžnik lahko ugotovi šele po dokončnem izteku roka iz člena 16(2) navedene uredbe, o čemer pa mora v vsakem primeru presoditi nacionalno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Moj vmesni sklep je torej mnenje, da je za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, zaradi katerih dolžnik lahko zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga v skladu s členom 20(2) Uredbe št. 1896/2006, mogoče šteti le dejstvo, da ta nalog temelji na podatkih na obrazcu za vlogo, ki so se za neresnične ali nepravilne izkazali šele po dokončnem izteku roka za vložitev ugovora, kar pa mora v vsakem primeru dokazati dolžnik. Povedano drugače, če nalog temelji na podatkih na obrazcu, katerih neresničnost ali nepravilnost bi dolžnik lahko ugotovil v roku, ki je v členu 16(2) navedene uredbe določen za vložitev ugovora – o čemer presodi nacionalno sodišče – niso podane <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, zaradi katerih je upravičena ponovna presoja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Menim, da iz razlogov, ki jih bom pojasnil spodaj, tudi dejstvo, da je od neresničnih ali nepravilnih podatkov na obrazcu za vlogo odvisna pristojnost sodišča, ki izda nalog – na ta primer se konkretno sklicuje Handelsgericht Wien – ne privede do drugačne ugotovitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Kot je navedeno v uvodni izjavi 16 Uredbe št. 1896/2006, bi moralo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>[s]odišče […] na podlagi v vlogi navedenih podatkov preučiti zahtevek [za izdajo evropskega plačilnega naloga], vključno z vprašanjem pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, pri čemer ni potrebno, da to preučitev opravi sodnik.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Še več, skladno s členom 8 Uredbe št. 1896/2006 je dopustno celo, da se ta preučitev opravi v obliki avtomatiziranega postopka.</P></NOTE> Med zahtevami, ki jih mora v skladu s členom 8 Uredbe št. 1896/2006 na podlagi ustreznega obrazca preučiti sodišče, ki mu je predložena vloga za evropski plačilni nalog, je tudi mednarodna sodna pristojnost (člen 6 navedene uredbe). V tem smislu tisti, ki preuči vlogo za evropski plačilni nalog, preveri le, ali je številčna oznaka (od trinajstih možnih) temelja pristojnosti sodišča, ki jo je prosilec za izdajo naloga navedel na obrazcu A iz Priloge I k Uredbi št. 1896/2006, verjetna glede na določbe Uredbe št. 44/2001<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Kar zadeva obravnavano zadevo (v kateri ni vpleten noben potrošnik), člen 6(1) Uredbe št. 1896/2006 konkretno določa, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>[p]ri uporabi te uredbe […] pristojnost določi v skladu z ustreznimi pravili prava Skupnosti, zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 44/2001<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>. Uredba št. 44/2001 Sveta z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42), je bila z učinkom od <DATE ISO="20150110">10. januarja 2015</DATE> nadomeščena z Uredbo št. 1215/2012, ki pa se ob nastanku dejstev v tej zadevi ni uporabljala.</P></NOTE>, na katero se v zvezi s sodno pristojnostjo sklicuje člen 6(1) Uredbe št. 1896/2006<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Kot se je izrazil Kormann, je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>preizkus verjetnosti mogoč le v primerjavi s podatki v zvezi z glavno terjatvijo<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> (J. M. Kormann, <HT TYPE="ITALIC">Das neue Europäische Mahnverfahren im Vergleich zu den Mahnverfahren in Deutschland und Österreich</HT>. Jena: Jenaer Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft, 2007, str. 96).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Po drugi strani se dolžnika ob vročitvi evropskega plačilnega naloga s formularjem E iz Priloge V k Uredbi št. 1896/2006 v točki (c) nazorno obvesti ne le o možnosti vložitve ugovora v roku 30 dni in o posledicah nevložitve, ampak tudi o tem, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>je bil ta nalog izdan izključno na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka[, in da s]odišče teh podatkov ni preverjalo<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Zato je v obravnavanem primeru glede na to, da je bil v skladu z navedbami predložitvenega sodišča plačilni nalog družbi Thomas Cook veljavno vročen, mogoče šteti, da je omenjena družba od vročitve (trenutek, od katerega začne teči rok za vložitev ugovora) vedela, da je bil ta nalog izdan zgolj na podlagi podatkov, ki jih je družba Thurner Hotel navedla na obrazcu A iz Priloge I k Uredbi št. 1896/2006. Zato – čeprav v spisu ni podatka, ali je družba Thomas Cook dejansko prejela kopijo zadevnega obrazca A – je ta belgijska družba lahko predpostavila, da družba Thurner Hotel v svoji vlogi sodišča ni obvestila o obstoju dogovora o pristojnosti, sklenjenega med strankama (ker je nalog izdalo avstrijsko sodišče, in ne eno od sodišč v Gentu), in da načeloma tisti, ki je preučitev opravil na podlagi podatkov na obrazcu, ni nujno vedel o obstoju tega dogovora<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Upoštevati je treba, da mora v skladu s členom 7(2)(e) Uredbe št. 1896/206 prosilec za izdajo evropskega plačilnega naloga v tej fazi predložiti le <HT TYPE="ITALIC">opis</HT> dokazov v podporo zahtevku, tako da je več kot verjetno, da sodišče, pri katerem je bila vloga vložena, ob preučitvi iz člena 8 nima na voljo niti pogodbe, ki sta jo sklenili stranki.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V zvezi s tem poleg tega menim, da glede na to, da je v členu 24 Uredbe št. 44/2001 na splošno dopuščen tihi dogovor o pristojnosti, če se tožena stranka spusti v postopek pred sodiščem, ki ni sodišče, o katerem sta se stranki sprva dogovorili<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>V skladu s členom 24 navedene uredbe je dopustno, da kljub obstoju dogovora o pristojnosti, sklenjenega med strankama, tožeča stranka tožbo vloži pred drugim sodiščem, ne tem, o katerem je bilo dogovorjeno, in tožena stranka tiho sprejme pristojnost tega sodišča s tem, da se pred njim spusti v postopek; s tem je dogovor o pristojnosti, ki sta ga stranki morebiti sklenili prej, veljavno brez učinka (razen v primerih izključne pristojnosti v skladu s členom 22 Uredbe št. 44/2001). V tem smislu je Sodišče, konkretno v povezavi s postopkom za evropski plačilni nalog, že ugotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>ugovora zoper evropski plačilni nalog, s katerim se ne ugovarja pristojnosti sodišča države članice izvora, ni mogoče šteti za spustitev v postopek v smislu člena 24 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, in sicer niti v primeru, če je tožena stranka v ugovoru navedla razloge, ki se nanašajo na glavno stvar (sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Goldbet Sportwetten</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑144/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:393">EU:C:2013:393</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Na splošno o členu 24 glej tudi sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Cartier parfums-lunettes in Axa Corporate Solutions assurances</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑1/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:109">EU:C:2014:109</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE>, dejstva, da je prosilec za izdajo evropskega plačilnega naloga – v pričakovanju odziva dolžnika – kot navezno okoliščino za pristojnost avstrijskega sodišča navedel kraj izpolnitve obveznosti (člen 5(1) Uredbe št. 44/2001<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Pri tem je treba upoštevati tudi to, da družba Thurner Hotel zanika obstoj dogovora o pristojnosti, na katerega se sklicuje družba Thomas Cook (glej točki 2 in 3 pisnih stališč družbe Thurner Hotel).</P></NOTE>), ni mogoče brez nadaljnjega označiti za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>neresničen podatek<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> v smislu zgoraj navedene uvodne izjave 25. Kot je Sodišče že ugotovilo v zvezi z enakovrednimi določbami Konvencije z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Bruseljska konvencija)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="1972">UL 1972, L 299, str. 32</REF.DOC.OJ>, kakor je bila spremenjena s poznejšimi konvencijami o pristopu novih članic k tej konvenciji.</P></NOTE>, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>ni razloga, povezanega s splošnim sistemom ali cilji Konvencije, da bi se štelo, da strankam dogovora o pristojnosti v smislu člena 17 [člen 23 Uredbe št. 44/2001], ni dovoljeno, da svoj spor prostovoljno predložita drugemu sodišču, kot je to, določeno v tem dogovoru<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Elefanten Schuh</NAME.CASE> (<NO.CASE>150/80</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1981:148">EU:C:1981:148</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>ČPP Vienna Insurance Group</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑111/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:290">EU:C:2010:290</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje). Tu je treba je prav tako spomniti, da s členom 35(1) Uredbe št. 44/2001 ni preprečeno priznanje odločbe, sprejete ob nespoštovanju dogovora o pristojnosti, sklenjenega v skladu s pogoji iz člena 23 te uredbe. Preprečeno je le priznanje odločb, sprejetih ob kršitvi določb oddelkov 3 (pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem), 4 (pristojnost za potrošniške pogodbe) ali 6 (izključna pristojnost) poglavja II navedene uredbe, ali v primeru iz člena 72 te uredbe.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Prav tako je treba upoštevati, da sam obstoj takega dogovora v splošnih pogodbenih pogojih, dogovorjenih med strankama, ne pomeni, da je ta veljaven v skladu s členom 23 navedene uredbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>V zvezi s tem glej P. Mankowski, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>Artikel 23 Brüssel I‑VO<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, v T. Rauscher (ur.): <HT TYPE="ITALIC">Europäisches Zivilprozess- und Kollisionsrecht - EuZPR / EuIPR</HT>. München: Sellier, 2006, str. 411 in naslednje, zlasti točka 16 in naslednje.</P></NOTE>. Presoja njegove formalne veljavnosti v primeru spora med strankama bi od sodnika, ki odloča v zadevi, zahtevala bolj poglobljeno preučitev, kot je ta, ki jo je treba opraviti v okviru člena 8 Uredbe št. 1896/2006, čeprav se ga v obrazcu za vlogo za evropski plačilni nalog obvesti o obstoju takega dogovora. Zato menim, da prosilec za izdajo evropskega plačilnega naloga, če ima dvome o veljavnosti ali učinkovanju dogovora o pristojnosti, vključenega v splošne pogodbene pogoje, ni obvezan, da se nanj sklicuje v obrazcu, s katerim zahteva izdajo evropskega plačilnega naloga, saj o teh vidikih v okviru postopka za evropski plačilni nalog v nobenem primeru ne bo mogoče razpravljati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Zato menim, da je v teh okoliščinah za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, na podlagi katerih dolžnik lahko zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga v skladu s členom 20(2) Uredbe št. 1896/2006, mogoče šteti le dejstvo, da ta nalog temelji na podatkih na obrazcu za vlogo, ki so se za neresnične ali nepravilne izkazali šele po dokončnem izteku roka za vložitev ugovora, čeprav je od teh podatkov odvisna pristojnost sodišča, zlasti kadar prosilec za izdajo naloga ni omenil domnevnega dogovora o pristojnosti, sklenjenega med strankama.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Zato menim, da je treba na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Handelsgericht Wien, odgovoriti tako, da je treba v okoliščinah te zadeve člen 20(2) Uredbe št. 1896/2006 v povezavi z uvodno izjavo 25 te uredbe razlagati tako, da pri samem dejstvu, da je bil evropski plačilni nalog izdan na podlagi neresničnih ali nepravilnih podatkov na obrazcu za vlogo, čeprav je od teh podatkov odvisna pristojnost sodišča – zlasti kadar prosilec za izdajo naloga ni omenil domnevnega dogovora o pristojnosti, sklenjenega med strankama – ne gre za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0044" ID="QS0044"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, na podlagi katerih lahko<?PAGE NO="9"?> tožena stranka, ki ji je bil ta nalog veljavno vročen, vloži zahtevo za njegovo ponovno preučitev s strani sodišča, pri čemer pa mora biti dolžniku omogočeno, da pred nacionalnim sodiščem dokaže, da se je o neresničnosti ali nepravilnosti podatkov na obrazcu za vlogo lahko seznanil šele po dokončnem izteku roka za vložitev ugovora, določenega v členu 16(2) navedene uredbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanji, ki ju je postavilo Handelsgericht Wien, odgovori tako:</TXT><P>Člen 20(2) Uredbe št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog v povezavi z uvodno izjavo 25 te uredbe je treba v okoliščinah te zadeve razlagati tako, da pri samem dejstvu, da je bil evropski plačilni nalog izdan na podlagi neresničnih ali nepravilnih podatkov na obrazcu za vlogo, čeprav je od teh podatkov odvisna pristojnost sodišča – zlasti kadar prosilec za izdajo naloga ni omenil domnevnega dogovora o pristojnosti, sklenjenega med strankama – ne gre za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0045" ID="QS0045"/>izjemne okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, na podlagi katerih lahko tožena stranka, ki ji je bil ta nalog veljavno vročen, vloži zahtevo za njegovo ponovno preučitev s strani sodišča, pri čemer pa mora biti dolžniku omogočeno, da pred nacionalnim sodiščem dokaže, da se je o neresničnosti ali nepravilnosti podatkov na obrazcu za vlogo lahko seznanil šele po dokončnem izteku roka za vložitev ugovora, določenega v členu 16(2) navedene uredbe.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>