Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale di Rossano – Razlaga določb 2, 3, 4 in 5 Priloge k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368) – Združljivost nekaterih nacionalnih predpisov v zvezi z delavci, ki opravljajo družbeno koristno delo/javno koristno delo – Nacionalna ureditev, na podlagi katere je dopustno, da se ne navede razlog za prvo pogodbo za določen čas delavca na področju šolske dejavnosti – Pojem državne ustanove – Vključitev pravnega subjekta, ki ima značilnosti Poste Italiane SpA.
Izrek
1. Prvih dvanajst vprašanj, ki jih je Tribunale di Rossano (Italija) predložilo z odločbo z dne 21. decembra 2009, je očitno nedopustnih.
2. Določbo 5 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999, ki je priloga k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da:
– ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz člena 36(5) zakonske uredbe št. 165 z dne 30. marca 2001 o splošnih pravilih glede organizacije dela v javnih upravah, ki v primeru zlorabe, ki je posledica tega, da delodajalec iz javnega sektorja uporabi veriženje pogodb za določen čas, prepoveduje, da bi se te spremenile v pogodbe za nedoločen čas, kadar nacionalni pravni red zadevne države članice v zadevnem sektorju določa druge učinkovite ukrepe za preprečevanje, in če je potrebno, sankcioniranje zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Vendar mora predložitveno sodišče presoditi, koliko so pogoji uporabe in dejanska izvedba upoštevnih določb nacionalnega prava primeren ukrep za preprečevanje in po potrebi sankcioniranje zlorab, ki jih javna uprava stori pri uporabi veriženja pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas;
– kot taka nikakor ne more vplivati niti na temeljne politične in ustavne strukture niti na temeljne funkcije zadevne države članice v smislu člena 4(2) PEU.
3. Ta okvirni sporazum je treba razlagati tako, da ukrepi, ki jih določa nacionalna ureditev, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, za sankcioniranje zlorabe pogodb ali delovnih razmerij za določen čas, ne smejo biti manj ugodni od tistih, ki urejajo podobne notranje položaje, in ne smejo praktično onemogočiti ali pretirano otežiti izvajanja pravic, ki jih daje pravo Unije. Predložitveno sodišče mora presoditi, koliko so določbe nacionalnega prava, namenjene sankcioniranju zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas javne uprave, v skladu s temi načeli.