<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-637/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CJ0637</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:304">EU:C:2022:304</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>7</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>7</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20220428">28. 4. 2022</DATE> – Zadeva C‑637/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">DSAB Destination Stockholm</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (prvi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20220428">28. aprila 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: švedščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/112/ES</KEYWORD><KEYWORD>Skupni sistem davka na dodano vrednost</KEYWORD><KEYWORD>Člen 30a, točka 1</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Člen 30a, točka 3</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>večnamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/></KEYWORD><KEYWORD>Prodaja kartice, ki imetniku daje pravico do več turističnih storitev za omejeno obdobje</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑637/20,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska) z odločbo z dne <DATE ISO="20201118">18. novembra 2020</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20201125">25. novembra 2020</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P>Skatteverket</P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P>DSAB Destination Stockholm AB,</P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (prvi senat),</P><P>v sestavi A. Arabadjiev, predsednik senata, I. Ziemele, sodnica, T. von Danwitz (poročevalec), P. G. Xuereb in A. Kumin, sodniki,</P><P>generalna pravobranilka: T. Ćapeta,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za Skatteverket A.‑S. Pallasdies, agentka,</P></ITEM><ITEM><P>za DSAB Destination Stockholm AB U. Grefberg in M. Fri, advokat,</P></ITEM><ITEM><P>za italijansko vlado G. Palmieri in A. Maddalo, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo J. Jokubauskaitė in P. Carlin, agentki,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi <DATE ISO="20220224">24. februarja 2022</DATE></VISA></GR.VISA><?PAGE NO="2"?><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 30a Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2016/1065 z dne <DATE ISO="20160627">27. junija 2016</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="177" PAGE.FIRST="9" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 177, str. 9</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Skatteverket (davčna uprava, Švedska) in družbo DSAB Destination Stockholm AB (v nadaljevanju: DSAB) v zvezi z davčno obravnavo instrumenta, ki ga je ta družba prodajala v obliki kartice, imenovane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>citycard<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> (v nadaljevanju: kartica iz postopka v glavni stvari).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva o DDV</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(1)(c) Direktive o DDV so predmet davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 30a Direktive o DDV določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:</P><P><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> pomeni instrument, v zvezi s katerim obstaja obveznost, da se sprejme kot plačilo ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, pri čemer so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve, ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih dobaviteljev navedeni na samem instrumentu ali v pripadajoči dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega instrumenta.</P><P><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>enonamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomeni kupon, v zvezi s katerim sta ob njegovi izdaji znana kraj dobave blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša kupon, in DDV, ki ga je treba plačati za navedeno blago ali storitve.</P><P><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>večnamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> pomeni kupon, ki ni enonamenski kupon.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 30b Direktive o DDV določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="030.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vsak prenos enonamenskega kupona s strani davčnega zavezanca, ki deluje v svojem imenu, se šteje za dobavo blaga ali opravljanje storitev, na katere se kupon nanaša. Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev v zameno za enonamenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo, se ne šteje za neodvisno transakcijo.</ALINEA><?PAGE NO="3"?><ALINEA>Kadar prenos enonamenskega kupona opravi davčni zavezanec, ki deluje v imenu drugega davčnega zavezanca, se ta prenos šteje za dobavo blaga ali opravljanje storitev, na katere se kupon nanaša, s strani drugega davčnega zavezanca, v imenu katerega davčni zavezanec deluje.</ALINEA><ALINEA>Kadar dobavitelj blaga ali storitev ni davčni zavezanec, ki je v svojem imenu izdal enonamenski kupon, se za tega dobavitelja kljub vsemu šteje, da je zadevnemu davčnemu zavezancu dobavil blago ali zanj opravil storitve, na katere se ta kupon nanaša.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="030.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev v zameno za večnamenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo, je predmet DDV v skladu s členom 2, pri čemer vsak predhodni prenos tega večnamenskega kupona ni predmet DDV.</ALINEA><ALINEA>Kadar prenos večnamenskega kupona opravi davčni zavezanec, ki ni davčni zavezanec, ki izvaja transakcijo, ki je predmet DDV v skladu s prvim pododstavkom, je vsako opravljanje storitev, ki jih je mogoče identificirati, kot so storitve distribucije ali promocije, predmet DDV.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 73a Direktive o DDV določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Brez poseganja v člen 73 je davčna osnova za dobavo blaga ali opravljanje storitev v zvezi z večnamenskim kuponom enaka plačilu, plačanemu za kupon, oziroma, če teh informacij ni na voljo, denarni vrednosti, navedeni na samem večnamenskem kuponu ali v pripadajoči dokumentaciji, zmanjšanemu za znesek DDV, ki se nanaša na dobavljeno blago ali opravljene storitve.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2016/1065</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 2, 4 in 5 Direktive 2016/1065, s katero je bila spremenjena Direktiva 2006/112, med drugim zaradi vključitve členov člene 30a, 30b in 73a, je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>(2)</NO.P><TXT>Zaradi zagotavljanja zanesljive in enotne obravnave, zaradi upoštevanja načela, po katerem naj bi bil splošni davek na potrošnjo povsem sorazmeren s ceno blaga in storitev, zaradi preprečevanja nedoslednosti, izkrivljanja konkurence, dvojnega obdavčevanja ali neobdavčevanja in zaradi zmanjšanja tveganja za izogibanje davkom je treba sprejeti posebna pravila za DDV obravnavo kuponov.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Ta pravila bi se morala nanašati samo na kupone, ki se lahko unovčijo za dobavo blaga ali opravljanje storitev. Vendar ta pravila ne bi smela zadevati instrumentov, ki imetniku zagotavljajo popust ob nakupu blaga ali storitev, ne zagotavljajo pa mu pravice do prejetja takšnega blaga ali storitev.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Določbe glede kuponov ne bi smele povzročiti nobene spremembe pri DDV obravnavi vozovnic, vstopnic za kinematografe in muzeje, poštnih znamk in podobnega.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Švedsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člena 30a in 30b Direktive o DDV sta bila v švedsko pravo prenesena zlasti s členoma 20 in 21 poglavja 1, členom 12 poglavja 2 in členom 3c poglavja 7 mervärdesskattelagen (1994:200) (zakon (1994:200) o davku na dodano vrednost) z dne <DATE ISO="19940330">30. marca 1994</DATE> (SFS 1994, št. 200).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Družba DSAB je podjetje, ki turistom, ki obiščejo mesto Stockholm (Švedska), prodaja kartico iz postopka v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Ta kartica imetniku za omejeno obdobje in do določene vrednosti omogoča dostop do približno šestdesetih turističnih točk, kot so znamenitosti oziroma muzeji. Poleg tega omogoča dostop do približno desetih storitev potniškega prevoza, kot so vožnje, ki jih opravljajo avtobusi in ladje družbe DSAB, imenovane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Hop On – Hop Off<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, pa tudi ogledov znamenitosti, ki jih organizirajo drugi ponudniki. Za nekatere od teh storitev se plačuje DDV po stopnjah od 6 % do 25 %, druge storitve pa so oproščene DDV. Imetnik uporablja kartico iz postopka v glavni stvari kot plačilno sredstvo za dostop do storitve ali njeno uporabo in ne plača nobenega dodatka, ker se ta kartica preprosto registrira prek za to zasnovanega čitalnika. Ponudnik nato v skladu s pogodbo, sklenjeno z družbo DSAB, od te za vsako vstopnino ali uporabo prejme plačilo v določenem odstotku običajne cene vstopnine ali uporabe. Ponudnik imetniku navedene kartice ni dolžan odobriti dostopa do svojih storitev več kot enkrat. Družba DSAB ne zagotavlja minimalnega števila obiskovalcev. Če je vrednostna omejitev iste kartice dosežena, je uporabnik ne more več uporabljati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Obstaja več različic kartice iz postopka v glavni stvari z različnimi obdobji veljavnosti in vrednostnimi omejitvami. Kartica za odraslo osebo, ki velja 24 ur, tako stane 669 švedskih kron (SEK) (približno 65 EUR). V tem obdobju veljavnosti lahko imetnik to kartico uporablja kot sredstvo za plačilo storitev v znesku 1800 SEK (približno 176 EUR). Navedeno obdobje veljavnosti začne teči, ko je kartica prvič uporabljena. Isto kartico je treba uporabiti v enem letu od njenega nakupa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Skatterättsnämnden (komisija za davčno pravo, Švedska) je na predlog družbe DSAB za izdajo davčnega stališča odločila, da kartica iz postopka v glavni stvari ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>večnamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> v smislu člena 30a Direktive o DDV. Menila je, da iz opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>kupona<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v smislu tega člena in iz določb o izračunu davčne osnove izhaja, da mora imeti kupon neko nominalno vrednost oziroma se nanašati na določene dobave blaga ali opravljanje storitev. Po mnenju te komisije mora iz kupona jasno izhajati, kaj je mogoče dobiti v zameno zanj, čeprav lahko, kadar gre za večnamenski kupon, obstaja negotovost glede davčne stopnje ali države obdavčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Navedeno stališče sta pri predložitvenem sodišču izpodbijali tako davčna uprava kot družba DSAB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Davčna uprava trdi, da kartice iz postopka v glavni stvari ni mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> v smislu člena 30a Direktive o DDV. Šlo naj bi za nekakšno kartico za prosti čas, katere vrednostna omejitev naj bi bila zelo visoka v primerjavi z njenim obdobjem veljavnosti, ki naj bi bilo zelo kratko. Povprečen potrošnik naj tako ne bi mogel izkoristiti vseh možnosti, ki jih ta kartica ponuja. Popust, ki ga imetnik kartice prejme od običajne cene obiskanih znamenitosti, naj bi bil sorazmeren s stopnjo uporabe kartice. Zato naj se ne bi moglo šteti, da se ista kartica kot taka zamenja za blago ali storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Družba DSAB pa trdi, da kartica iz postopka v glavni stvari izpolnjuje pogoje iz člena 30a Direktive o DDV in da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>večnamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v smislu tega člena. Družba DSAB zlasti navaja, da so zadevni ponudniki dolžni sprejeti to kartico kot plačilno sredstvo in da je v pogojih, ki veljajo za imetnike kartice, navedeno, katere storitve je mogoče plačati z navedeno kartico in kdo so<?PAGE NO="5"?> ponudniki teh storitev. Isto kartico naj bi bilo mogoče uporabiti kot plačilo za storitve, ki so obdavčene z različnimi davčnimi stopnjami. Zato naj znesek DDV, ki ga je treba plačati za storitve, ki so lahko zajete kartico iz postopka v glavni stvari, ob izdaji te kartice ne bi bil znan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska), ki je ugotovilo, da se Sodišče še ni izreklo o tem, kako je treba razlagati določbe Direktive o DDV, ki se nanašajo na kupone, in da delo odbora za DDV, ustanovljenega na podlagi člena 398 te direktive, ni pripeljalo do soglasja glede davčne obravnave instrumentov, kot je kartica iz postopka v glavni stvari, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Ali je treba člen 30a [Direktive o DDV] razlagati tako, da je kartica, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki imetniku daje pravico do prejemanja različnih storitev na danem kraju v omejenem obdobju in do določene vrednosti, kupon in ali je – glede na te okoliščine – večnamenski kupon?<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi z vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 30a Direktive o DDV razlagati tako, da je instrument, ki imetniku daje pravico do različnih storitev na določenem kraju za omejeno obdobje in do določene vrednosti, lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> v smislu člena 30a, točka 1, te direktive, tudi če povprečni potrošnik zaradi omejenega obdobja veljavnosti tega instrumenta ne more izkoristiti vseh ponujenih storitev, in če je odgovor pritrdilen, ali je tak instrument lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>večnamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> v smislu člena 30a, točka 3, navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201118">18. novembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Kaplan International Colleges UK</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑77/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:934">EU:C:2020:934</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba na prvem mestu določiti pogoje, pod katerimi je instrument mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> glede na člen 30a, točka 1, Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>V skladu s to določbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> pomeni instrument, v zvezi s katerim obstaja obveznost, da se sprejme kot plačilo ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, pri čemer so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve, ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih dobaviteljev navedeni na samem instrumentu ali v pripadajoči dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega instrumenta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Preveriti je torej treba, prvič, ali v zvezi s takim instrumentom obstaja obveznost, da se sprejme kot celotno ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, in drugič, ali navedeni instrument oziroma pripadajoča dokumentacija podrobno določata, katero blago se dobavlja in katere storitve se opravljajo oziroma kdo so njihovi potencialni dobavitelji ali ponudniki. Kot je razvidno iz člena 30a, točka 1, Direktive o DDV, ki vsebuje veznik <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>in<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, ter kot je generalna pravobranilka ugotovila v točki 41 sklepnih predlogov, sta pogoja, na katera je bilo opozorjeno v točki 20 te sodbe, kumulativna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe razvidno, da sta ta pogoja očitno izpolnjena, vendar bo moralo to preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V zvezi s trditvami davčne uprave, da kartica iz postopka v glavni stvari ne more biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> v smislu člena 30a, točka 1, Direktive o DDV, ker naj povprečen potrošnik ne bi mogel izkoristiti vseh ponujenih storitev zaradi omejenega obdobja veljavnosti te kartice, je treba ugotoviti, da teh trditev ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Kot je generalna pravobranilka v bistvu ugotovila v točki 57 sklepnih predlogov, iz opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> iz člena 30a, točka 1, Direktive o DDV namreč ne izhaja, da bi bilo obdobje veljavnosti zadevne kartice oziroma možnost koriščenja vseh storitev, ki jih ponuja, upošteven dejavnik pri opredelitvi navedene kartice kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Poleg tega v nasprotju s tem, kar italijanska vlada trdi v svojem pisnem stališču, izdaje instrumenta, kot je kartica iz postopka v glavni stvari, ni mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>eno samo storitev<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> ob upoštevanju raznolikosti ponujenih storitev in tretjih gospodarskih subjektov, ki delujejo kot ponudniki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Poleg tega bi bila taka opredelitev v nasprotju s ciljem, izraženim v uvodni izjavi 5 Direktive (EU) 2016/1065, saj bi pripeljala do uvedbe enotne davčne stopnje za storitve, kot so prevozi ali vstopnine v muzeje, za katere veljajo različne stopnje DDV oziroma so tega davka oproščene. Taka opredelitev bi lahko pripeljala tudi do dvojne obdavčitve zadevnih storitev, čeprav je cilj Direktive (EU) 2016/1065 med drugim preprečitev take obdavčitve, kot je razvidno iz uvodne izjave 2 te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>V teh okoliščinah in brez poseganja v preveritev, navedeno v točki 22 te sodbe, je očitno, da je kartico iz postopka v glavni stvari mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> v smislu člena 30a, točka 1, Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Na drugem mestu, v zvezi z opredelitvijo kartice iz postopka v glavni stvari kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>večnamenskega kupona<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v smislu člena 30a, točka 3, Direktive o DDV je treba ugotoviti, da ima ta pojem vsestranski pomen. Vsi kuponi, ki niso enonamenski kuponi, so v skladu s to določbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>večnamenski kuponi<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Zato je treba najprej preveriti, ali je navedena kartica zajeta s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>enonamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> iz člena 30a, točka 2, Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>V skladu z zadnjenavedeno določbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>enonamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> pomeni kupon, v zvezi s katerim sta ob njegovi izdaji znana kraj dobave blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša kupon, in DDV, ki ga je treba plačati za navedeno blago ali storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe razvidno, da kartica iz postopka v glavni stvari omogoča dostop do različnih storitev, za katere veljajo različne stopnje DDV oziroma so oproščene DDV, in da ni mogoče vnaprej predvideti, katere storitve bo imetnik kartice izbral.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>V tem primeru je treba ugotoviti, da DDV, dolgovan za storitve, opravljene za zadevnega imetnika kartice, ob izdaji kartice ni znan, kar izključuje opredelitev te kartice kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>enonamenskega kupona<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v smislu člena 30a, točka 2, Direktive o DDV. Kot je generalna pravobranilka navedla v točki 66 sklepnih predlogov, ker je ta kartica – s pridržkom preveritve, navedene v točki 22 te sodbe – lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, jo je treba opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>večnamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v smislu člena 30a, točka 3, te direktive. Njeno davčno obravnavo bo treba določiti ob upoštevanju člena 30b, točka 2, in člena 73a navedene direktive.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh navedenih preudarkov je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 30a Direktive o DDV razlagati tako, da je instrument, ki imetniku daje pravico do različnih storitev na določenem kraju za omejeno obdobje in do določene vrednosti, lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> v smislu člena 30a, točka 1, te direktive, tudi če povprečni potrošnik zaradi omejenega obdobja veljavnosti tega instrumenta ne more izkoristiti vseh ponujenih storitev. Navedeni instrument je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>večnamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> v smislu člena 30a, točka 3, navedene direktive, ker DDV, dolgovan za te storitve, ob njegovi izdaji ni znan.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 30a Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2016/1065 z dne <DATE ISO="20160627">27. junija 2016</DATE>, je treba razlagati tako, da je instrument, ki imetniku daje pravico do različnih storitev na določenem kraju za omejeno obdobje in do določene vrednosti, lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>kupon<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> v smislu člena 30a, točka 1, te direktive, tudi če povprečni potrošnik zaradi omejenega obdobja veljavnosti tega instrumenta ne more izkoristiti vseh ponujenih storitev. Navedeni instrument je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>večnamenski kupon<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> v smislu člena 30a, točka 3, navedene direktive, ker davek na dodano vrednost, dolgovan za te storitve, ob njegovi izdaji ni znan.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>