<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.21-20110601.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="ECRCJ2010SLA.1101084701.case.xml"><NO.CASE>C-137/08</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62008CC0137</NO.CELEX><NO.SEQ>0001.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>I-10850</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>I-10887</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>38</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><LEFT>SKLEPNI PREDLOGI V. TRSTENJAK – ZADEVA C-137/08</LEFT><RIGHT>VB PÉNZÜGYI LÍZING</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Verice Trstenjak</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20100706">6. julija 2010</DATE><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta zadeva temelji na predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Budapesti II. és III. Kerületi Bíróság (sodišče II. in III. okraja v Budimpešti, v nadaljevanju: predložitveno sodišče) na podlagi člena 234 ES<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Postopek predhodnega odločanja je v skladu z Lizbonsko pogodbo, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti z dne <DATE ISO="20071213">13. decembra 2007</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="306" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL C 306, str. 1</REF.DOC.OJ>) zdaj urejen v členu 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije.</P></NOTE> in v katerem zastavlja Sodišču vrsto vprašanj o razlagi Direktive Sveta 93/13/EGS z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="095" PAGE.FIRST="29" DATE.PUB="1993">UL L 95, str. 29</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe izhaja iz spora med VB Pénzügyi Lízing Zrt. (v nadaljevanju: tožeča stranka v postopku v glavni stvari) in Ferencem Schneiderjem (v nadaljevanju: tožena stranka v postopku v glavni stvari) zaradi vrnitve posojila. V njem je med drugim zastavljeno vprašanje, kakšno vlogo ima Sodišče pri zagotavljanju enotne uporabe ravni varstva pravic potrošnikov v vseh državah članicah Evropske unije, ki jo predpisuje Direktiva 93/13. Na to vprašanje je treba odgovoriti ob upoštevanju dosedanje sodne prakse Sodišča, zlasti sodbe Pannon GSM (C-243/08).<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20090604">4. junija 2009</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-243/08+C-243/08" PAGE.ECR="I-4713" YEAR="2009">C-243/08, C-243/08, ZOdl., str. I-4713</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Skupnosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Statut Sodišča</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 23 Protokola o Statutu Sodišča določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>V zadevah iz člena 35(1) Pogodbe EU, člena 234 Pogodbe ES in člena 150 Pogodbe<?PAGE NO="I-10851"?> ESAE mora sodišče države članice, ki prekine svoj postopek in predloži zadevo Sodišču, o svoji odločitvi uradno obvestiti Sodišče. Sodni tajnik Sodišča o tej odločitvi nato obvesti zadevne stranke, države članice in Komisijo, če je akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora, izdal Svet ali Evropska centralna banka, pa obvesti tudi njiju, ter Evropski parlament in Svet, če sta akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora, skupno sprejeli ti dve instituciji.</P><P>V dveh mesecih od tega uradnega obvestila smejo stranke, države članice, Komisija in, kjer je to primerno, Evropski parlament, Svet in Evropska centralna banka, predložiti Sodišču navedbe o zadevi ali pisne izjave.</P><P>V primerih iz člena 234 Pogodbe ES, sodni tajnik Sodišča o odločitvi nacionalnega sodišča obvesti tudi države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki niso države članice, ter v tem sporazumu navedeni nadzorni organ EFTA, ki lahko v dveh mesecih od uradnega obvestila predložijo Sodišču navedbe o zadevi ali pisne izjave, če odločitev zadeva eno od področij uporabe tega sporazuma.[…]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske Skupnosti <DATE ISO="20091201">1. decembra 2009</DATE> je bil spremenjen tudi člen 23 Statuta Sodišča.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="115" PAGE.FIRST="210" DATE.PUB="2008">UL 2008, C 115, str. 210</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> Te spremembe pa so le v nekaterih delih natančneje določile postopek predhodnega odločanja, ki je zdaj urejen v členu 267 PDEU.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Direktiva 93/13</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1(1) je namen Direktive 93/13 približati zakone in druge predpise držav članic o nedovoljenih pogojih v pogodbah, sklenjenih med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom.</TXT></NP><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 3(1) Direktive 93/13 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-10852"?><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 6(1) Direktive 93/13 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Države članice določijo, da nedovoljeni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nedovoljenih pogojev.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 7(1) Direktive 93/13 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Države članice zagotovijo, da v interesu potrošnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nedovoljenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Iz predložitvenega sklepa je razvidno, da je madžarski zakonodajalec Direktivo 93/13 prenesel v več korakih. Danes veljavna ureditev je nastala s spremembami zakona št. III iz leta 2006, iz katerih – med drugim – izhajajo členi 205/A, 205/B in od 209 do 209/B civilnega zakonika.</TXT></NP><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>V skladu s členom 205/A(1) civilnega zakonika se za splošne pogoje pogodbe štejejo pogodbene klavzule, ki jih za sklenitev več pogodb vnaprej in enostransko, brez sodelovanja druge stranke, pripravi ena stranka in o katerih se stranki nista posamično dogovorili.</TXT></NP><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>V skladu s členom 205/A(2) civilnega zakonika nosi stranka, ki uporablja splošne pogoje pogodbe, dokazno breme za to, da sta se stranki za pogodbene klavzule dogovorili posamično. To pravilo se ustrezno uporablja, tudi če je med strankama sporno, ali sta se za pogodbene klavzule, ki jih je stranka, ki sklepa pogodbo s potrošnikom, enostransko pripravila vnaprej, posamično dogovorili.</TXT></NP><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>V skladu s členom 205/A(3) civilnega zakonika za presojo splošnih pogojev pogodbe niso pomembni obseg, oblika in način njihovega zapisa, kakor tudi ne okoliščina, ali so pogoji del listine pogodbe oziroma so od nje ločeni.</TXT></NP><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>V skladu s členom 205/B(1) civilnega zakonika postanejo splošni pogoji pogodbe del pogodbe le, če je stranka, ki jih uporablja,<?PAGE NO="I-10853"?> drugi stranki omogočila, da se seznani z njihovo vsebino, in je druga stranka z njimi izrecno ali konkludentno soglašala.</TXT></NP><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>V skladu s členom 205/B(2) civilnega zakonika je treba drugo stranko posebej obvestiti o splošnih pogojih pogodbe, ki bistveno odstopajo od običajne pogodbene prakse ali ureditve pogodbenega prava ali se razlikujejo od dogovorov, ki sta jih stranki prej uporabljali. Takšna klavzula postane del pogodbe le, če je druga stranka z njo – po tem, ko je bila nanjo posebej opozorjena – izrecno soglašala.</TXT></NP><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>V skladu s členom 205/C civilnega zakonika se šteje, da če splošni pogoji pogodbe odstopajo od drugih določb pogodbe, so slednje del pogodbe.</TXT></NP><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>V skladu s členom 209(1) civilnega zakonika so splošni pogoji pogodbe in klavzule potrošniške pogodbe, ki niso bile posamično dogovorjene, nedovoljeni, če v nasprotju z zahtevo dobre vere enostransko in neutemeljeno določajo pravice in obveznosti strank tako, da so v škodo stranke pogodbe, ki pogojev pogodbe ni pripravila.</TXT></NP><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>V skladu s členom 209(2) civilnega zakonika je treba pri ugotavljanju nedovoljenosti pogodbene klavzule upoštevati vsako okoliščino, ki vodi v sklenitev pogodbe, vrsto dogovorjene storitve in povezavo med to klavzulo in drugimi pogodbenimi klavzulami ali drugimi pogodbami.</TXT></NP><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>V skladu s členom 209(5) civilnega zakonika pogodbene klavzule ni mogoče šteti za nedovoljeno, če je določena s pravno normo ali je bila sestavljena v skladu s pravnim predpisom.</TXT></NP><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>V skladu s členom 209/A(1) civilnega zakonika lahko oškodovana stranka izpodbija nedovoljene klavzule, ki so kot splošni pogoji pogodbe postale del pogodbe.</TXT></NP><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>V skladu s členom 209/A(2) civilnega zakonika so nedovoljene klavzule potrošniške pogodbe, ki so kot splošni pogoji pogodbe postale del pogodbe in jih je stranka, ki je sklenila pogodbo s potrošnikom, enostransko in brez posamičnega dogovora določila vnaprej, nične. Ničnost se sme uveljavljati le v interesu potrošnika.</TXT></NP><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>Madžarski zakonodajalec je z zakonom št. XXX iz leta 2003 spremenil zakon o civilnem postopku v zvezi s postopkom<?PAGE NO="I-10854"?> predhodnega odločanja. Na podlagi teh sprememb morajo v skladu s členom 155/A(2) zakona o civilnem postopku madžarska sodišča svoj predlog za sprejetje predhodne odločbe, ko ga pošljejo Sodišču Evropske unije, hkrati poslati v vednost tudi ministru za pravosodje.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Postopek v glavni stvari izhaja iz spora o vračilu posojila, s katerim je tožena stranka v postopku v glavni stvari hotela financirati nakup motornega vozila. Tožeča stranka je posojilno pogodbo sklenila v okviru svoje gospodarske dejavnosti, medtem ko je tožena stranka <DATE ISO="20060414">14. aprila 2006</DATE> to storila kot potrošnik. Ko tožena stranka svojih obveznosti plačila iz posojilne pogodbe ni več izpolnjevala, je tožeča stranka odstopila od pogodbe in pozvala toženo stranko k plačilu neplačanih zneskov.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je predlagala izdajo plačilnega naloga, vendar tega predloga ni vložila pri Ráckevei Városi Bíróság (mestno sodišče v Ráckevu), ki je sodišče splošne pristojnosti glede na kraj stalnega prebivališča tožene stranke. Oprla se je na pogodbeno klavzulo, po kateri ima predložitveno sodišče izključno pristojnost za odločanje v sporih, ki izhajajo iz pogodbe. Sedež tožeče stranke ni v sodnem okraju predložitvenega sodišča, vendar pa je tako zemljepisno kot z vidika prometnih povezav blizu sedeža tega sodišča.</TXT></NP><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>Sodišče je izdalo plačilni nalog, proti kateremu je tožena stranka, ki je nasprotovala zahtevku tožeče stranke, vložila ugovor. Tožena stranka pa ni podala nobene vsebinske obrambe in tudi v ugovoru ni navedla, v katerem delu in iz katerega razloga šteje zahtevek tožeče stranke za neutemeljen.</TXT></NP><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>Pred določitvijo naroka za ustno obravnavo je predložitveno sodišče ugotovilo, da prebivališče tožene stranke ni v sodnem okraju sodišča, pač pa je tožeča stranka na podlagi splošnih pogojev pogodbe predlog za izdajo plačilnega naloga vložila pri sodišču v bližini svojega sedeža, kar je pri predložitvenem sodišču vzbudilo dvome glede zadevne določbe pogodbe.</TXT></NP><?PAGE NO="I-10855"?><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>Zato je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>1.</NO.P><TXT>Ali člen 23 Protokola o Statutu Sodišča, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, izključuje možnost, da nacionalno sodišče, ki poda predlog za sprejetje predhodne odločbe, o tem hkrati po uradni dolžnosti obvesti tudi ministrstvo za pravosodje svoje države članice?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je Sodišče v skladu s členom 234 ES pristojno tudi za razlago pojma <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>nedovoljeni pogodbeni pogoj<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> v smislu člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> ter pogojev, naštetih v prilogi k tej direktivi?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor pritrdilen, ali se predlog za sprejetje predhodne odločbe, s katerim je zaprošena takšna razlaga, v interesu enotne uporabe ravni varstva pravic potrošnikov, ki jo zagotavlja Direktiva 93/13, v vseh državah članicah lahko nanaša na vprašanje, katere vidike sme oziroma mora upoštevati nacionalno sodišče, če se splošna merila, določena v tej direktivi, uporabljajo za posebni individualni pogodbeni pogoj?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali lahko nacionalno sodišče, kadar opazi, da bi lahko šlo za nedovoljeni pogodbeni pogoj, po uradni dolžnosti ugotavlja pravne in dejanske elemente, potrebne za presojo nedovoljenosti, čeprav stranki tega nista predlagali, nacionalno procesno pravo pa omogoča takšen preizkus le na predlog strank?<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predložitveni sklep z dne <DATE ISO="20080327">27. marca 2008</DATE> je v sodno tajništvo Sodišča prispel <DATE ISO="20080407">7. aprila 2008</DATE>. V njem so navedena tri prvotno zastavljena vprašanja.</TXT></NP><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>S sklepom z dne <DATE ISO="20080915">15. septembra 2008</DATE>, ki je prispel <DATE ISO="20080922">22. septembra 2008</DATE>, je predložitveno sodišče predložitveni sklep dopolnilo s četrtim vprašanjem. Vendar ga je s sklepom z dne <DATE ISO="20090129">29. januarja 2009</DATE> umaknilo.</TXT></NP><?PAGE NO="I-10856"?><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>S sklepom z dne <DATE ISO="20090702">2. julija 2009</DATE>, ki je prispel <DATE ISO="20090703">3. julija 2009</DATE>, je predložitveno sodišče Sodišču sporočilo, da glede na sodbo Pannon GSM šteje odgovora na prvo in drugo vprašanje, ki jih je prvotno zastavilo v predložitvenem sklepu z dne <DATE ISO="20080327">27. marca 2008</DATE>, za nepotrebna in pri teh vprašanjih ne vztraja. Nasprotno pa je predložitveno sodišče še vedno prosilo za odgovor na vprašanje, prvotno zastavljeno kot tretje. Ta predlog je dopolnilo s tremi nadaljnjimi vprašanji.</TXT></NP><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>Končna različica vprašanj za predhodno odločanje je navedena zgoraj.</TXT></NP><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Vlade Republike Madžarske, Irske, Kraljevine Nizozemske in Združenega kraljestva ter Komisija so v roku iz člena 23 Statuta Sodišča predložile pisna stališča.</TXT></NP><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>Ker nobena od strank ni predlagala začetka ustnega postopka, je bilo mogoče po upravni seji Sodišča z dne <DATE ISO="20100309">9. marca 2010</DATE> pripraviti sklepne predloge v tej zadevi.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Bistvene trditve strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">33.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Madžarska vlada</HT> opozarja, da bi zadevne nacionalne procesne določbe predstavljale težavo le, če bi omejevale postopek predhodnega odločanja, določen v členu 234 ES.</TXT></NP><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>Poudarja, da ker bi lahko predlogi nacionalnih sodišč za sprejetje predhodnih odločb vplivali tako na uporabo madžarskega prava kot tudi na presojo prava Skupnosti, ima bistven interes, da je obveščena o vsaki predložitvi in njeni vsebini, brž ko je mogoče. Čeprav splošne določbe prava Skupnosti o postopku predhodnega odločanja v tem smislu ničesar ne predvidevajo, naj iz tega ne bi bilo mogoče izpeljati prepovedi za državo članico, da predvidi mehanizem, ki bi ji omogočal, da bi se, brž ko je mogoče, seznanila s predložitvenim sklepom, zlasti ker jo bo o tem v vsakem primeru uradno obvestilo sodno tajništvo Sodišča.</TXT></NP><NP><NO.P>35.</NO.P><TXT>Madžarska vlada iz tega sklepa, da ni nezdružljivo s pravom Skupnosti, če je država<?PAGE NO="I-10857"?> članica o predlogu za sprejetje predhodne odločbe obveščena prej kot drugi zainteresirani udeleženci.</TXT></NP><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">36.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Komisija</HT> opozarja, da člen 23 Statuta Sodišča zadevnemu nacionalnemu sodišču ne prepoveduje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe obvestiti drugih služb, na primer ministrstvo, pristojno za pravosodje. Na takšno prepoved naj tudi ne bi bilo mogoče sklepati iz določbe, v skladu s katero Sodišče države članice uradno obvesti o tej odločbi nacionalnega sodišča.</TXT></NP><NP><NO.P>37.</NO.P><TXT>Zaradi posredovanja predložitvenega sklepa – s katerim se začne postopek predhodnega odločanja po členu 234 ES – ministrstvu za pravosodje, naj izvajanje pravic, ki jih zagotavlja pravo Skupnosti, ne bi bilo niti praktično nemogoče niti čezmerno oteženo. V okviru postopka predhodnega odločanja naj ne bi bilo pravnega načela, ki bi prepovedovalo seznanjanje potencialnih udeležencev postopka s sodnim postopkom oziroma fazo postopka.</TXT></NP><NP><NO.P>38.</NO.P><TXT>Komisija meni, da bi lahko morebitno tveganje za vplivanje na nacionalno sodišče nastalo le, če bi lahko podalo predlog za sprejetje predhodne odločbe šele po seznanitvi nacionalnih organov. V postopku v glavni stvari pa naj obveznost, predpisana v nacionalnem pravu, ne bi vsebovala nobenega dodatnega elementa v primerjavi s pravom Skupnosti, ki bi lahko vplival na odločitev nacionalnega sodišča, tako da naj pravica do uvedbe postopka predhodnega odločanja ne bi bila omejena.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">39.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Madžarska vlada</HT> pojasnjuje, da je treba za sklepanje o nedovoljenosti pogodbene klavzule upoštevati vse posebne okoliščine v zvezi s predmetom pogodbe in njeno sklenitvijo. Nacionalno sodišče naj bi moralo sporno pogodbeno klavzulo preveriti in ugotoviti, ali ima značilnosti nedovoljenega pogoja v smislu člena 3(1) Direktive 93/13.</TXT></NP><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">40.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Komisija</HT> meni, da pristojnost Sodišča za razlago vključuje tudi pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>nedovoljenega pogoja<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, ki ga vsebuje Direktiva 93/13. Vendar naj Sodišče ne bi bilo pristojno za ugotavljanje, ali je mogoče neki pogodbeni pogoj v konkretnem primeru šteti za nedovoljen ali ne, kajti pristojnost za tako presojo naj bi imelo nacionalno sodišče, ki odloča v sporu o glavni stvari.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-10858"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Tretje vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>Po mnenju <HT TYPE="ITALIC">madžarske vlade</HT> lahko Sodišče z razlago pojma nedovoljenega pogoja in vrst pogojev, naštetih v prilogi k Direktivi 93/13, nacionalnemu sodišču da merila v smislu razlagalnih navodil, da bi to lahko presodilo nedovoljenost konkretne pogodbene klavzule.</TXT></NP><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">42.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Komisija</HT> meni, da je to, da Sodišče nacionalnim sodiščem da navodila za uporabo prava Skupnosti, bistvena sestavina razlage določb prava Skupnosti. Tako naj bi imelo Sodišče to pristojnost tudi glede vprašanj v zvezi z uporabo Direktive 93/13.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>D –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Četrto vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">43.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Irska vlada</HT> meni, da bi Sodišče, če bi s sodbo Pannon GSM nacionalnim sodiščem želelo naložiti strogo obveznost, da po uradni dolžnosti preizkušajo nedovoljenost posamezne pogodbene klavzule, to nedvoumno izrazilo. Vendar naj bi Sodišče pojasnilo, da ima nacionalno sodišče obveznost, opredeljeno v točkah 32 in 35 sodbe Pannon GSM, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>če razpolaga s potrebnimi dejanskimi in pravnimi elementi<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>. Irska vlada zato meni, da je Sodišče v sodbi Pannon GSM vzpostavilo ravnotežje med interesi varstva potrošnikov na eni ter spoštovanjem bistvenih načel, na katerih temeljijo nacionalni pravni redi, na drugi strani.</TXT></NP><NP><NO.P>44.</NO.P><TXT>Po mnenju irske vlade bi pritrdilen odgovor na to vprašanje za predhodno odločanje povzročil, da bi morala nacionalna sodišča po uradni dolžnosti ugotavljati dejanske in pravne elemente, da bi lahko presodila, ali je neka pogodbena klavzula morda nedovoljena. Takšen pristop bi nacionalnim sodiščem nalagal preiskovanje, tudi če bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z nacionalnimi pravili postopka. Irska vlada v zvezi s tem opozarja, da sodba Pannon GSM spoštuje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>pasivno vlogo<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> nacionalnih civilnih sodišč v postopkih med zasebnimi subjekti.</TXT></NP><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">45.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Madžarska vlada</HT> navaja, da gre pri členu 6(1) Direktive 93/13 za prisilno določbo javnega reda. Iz tega naj bi sledilo, da mora nacionalno sodišče pri presoji nedovoljenosti pogodbenih pogojev v skladu z načelom enakovrednosti iz prava Skupnosti uporabiti ista pravila postopka kot pri nacionalnih določbah javnega reda. Če nacionalno pravo pri uporabi določb javnega reda predvideva<?PAGE NO="I-10859"?> možnost ali obveznost preizkusa po uradni dolžnosti, bi moralo to veljati tudi v primeru presoje nedovoljenosti klavzul v potrošniških pogodbah.</TXT></NP><NP><NO.P>46.</NO.P><TXT>Direktiva 93/13 naj nacionalnim sodiščem ne bi nalagala obveznosti ugotavljanja okoliščin primera, to je obveznosti preizkusa nedovoljenosti pogodbenih klavzul po uradni dolžnosti v vsakem primeru. V skladu z načelom procesne avtonomije držav članic naj bi obseg obveznosti preizkusa po uradni dolžnosti določalo nacionalno pravo.</TXT></NP><NP><NO.P>47.</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi bilo treba, če nacionalno pravo na področju pogodbenega prava predvideva obveznost preizkusa po uradni dolžnosti, to vrsto postopka uporabiti tudi v primeru nedovoljenega pogodbenega pogoja v smislu Direktive 93/13. Če pa je nacionalno pravo s tem, da nacionalnemu sodišču dopušča preizkus le na predlog strank, želelo v ospredje postaviti pravice strank, naj bi bilo treba to ureditev uporabiti tudi pri presoji nedovoljenosti pogodbenih pogojev v skladu z Direktivo 93/13. Če bi nacionalno sodišče menilo, da presoja pogodbenega pogoja zahteva dodatne dokaze, naj bi moralo stranki seznaniti z dejstvi, zaradi katerih je potreben preizkus, da bi lahko ti primerno predstavili svoja stališča.</TXT></NP><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">48.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nizozemska vlada</HT> opozarja, da četrto vprašanje za predhodno odločanje bržkone izhaja iz primera, da tožena stranka ni prišla na sodišče in je zato nacionalno sodišče odločilo z zamudno sodbo. Meni, da bi pri zamudni sodbi obveznost sodišča, da po uradni dolžnosti in v vsakem primeru preizkusi morebitno nedovoljenost pogodbenih klavzul, pomenila nesorazmerno obremenitev tako sodišča kot nacionalnega sodnega sistema. Nacionalno sodišče naj bi moralo v tem primeru poskušati pridobiti pogodbene pogoje in pogodbo, vključno s splošnimi pogoji pogodbe, po uradni dolžnosti obsežno preizkusiti, in sicer tudi, če bi potrošnik ostal popolnoma pasiven. Hkrati naj bi morala biti drugi stranki glede na morebitno ugotovitev ničnosti klavzule in tudi ničnosti celotne pogodbe dana možnost, da predstavi svoja stališča.</TXT></NP><NP><NO.P>49.</NO.P><TXT>Okoliščina, da nacionalno procesno pravo omejuje možnost, da nacionalno sodišče opravi preizkus po uradni dolžnosti, naj ne bi pomenila, da takšen preizkus nikakor ni mogoč. Če pomeni klavzula o pristojnosti nedovoljen pogodbeni pogoj, naj bi jo moralo nacionalno sodišče preizkusiti, da zagotovi učinkovito pravno varstvo potrošnika.</TXT></NP><NP><NO.P>50.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče naj bi moralo še naprej vedno po uradni dolžnosti preizkusiti, ali klavzula o pristojnosti sodišča v pogodbi pomeni nedovoljen pogoj v smislu člena 6 Direktive 93/13, celo v primeru zamudne sodbe.<?PAGE NO="I-10860"?> Klavzula o pristojnosti sodišča, ki potrošniku onemogoča ali otežuje izpodbijanje terjatve, bi pomenila poseg v učinkovitost pravnega varstva, ki mu sledi ta direktiva. Nacionalno sodišče naj bi zato vedno moralo po uradni dolžnosti preizkusiti zadevno pogodbeno klavzulo.</TXT></NP><NP><NO.P>51.</NO.P><TXT>Po mnenju <HT TYPE="ITALIC">vlade Združenega kraljestva</HT> bi imela razlaga točke 35 sodbe Pannon GSM v smislu, da ima nacionalno sodišče splošno obveznost preizkusa, daljnosežne učinke, ki bi ustvarili dvom o vsej procesni avtonomiji pravnih redov držav članic. V primerih, v katerih sodišču niso bili predloženi pravni in dejanski elementi, potrebni za presojo nedovoljenosti pogodbenega pogoja, ali v katerih se je potrošnik odpovedal uveljavljanju nedovoljenosti pogodbenega pogoja, naj bi bila splošna obveznost preizkusa za nacionalno sodišče v nasprotju s sistemom pravnega varstva, ki ga uvaja Direktiva 93/13.</TXT></NP><NP><NO.P>52.</NO.P><TXT>Če je stranka ali sodišče nedovoljen (ali potencialno nedovoljen) pogodbeni pogoj prepoznalo in bi ta v povezavi s pravilom nacionalnega procesnega prava odvrnil potrošnika od tega, da bi nadaljeval svojo zadevo, naj nacionalno sodišče tega pogodbenega pogoja ne bi smelo uporabiti, kar naj bi na primer lahko storilo tako, da bi to vprašanje obravnavalo po uradni dolžnosti, preden bi nastal odvračajoč učinek. Splošna obveznost preizkusa naj bi učinkovala v breme pravice potrošnika do dostopa do sodnega varstva, saj bi povzročila zvišanje sodnih stroškov in izdatkov in izključila možnost preprostih, stroškovno ugodnih in hitrih izvršilnih ukrepov.</TXT></NP><NP><NO.P>53.</NO.P><TXT>Po mnenju vlade Združenega kraljestva je nepredstavljivo, da bi lahko sodni sistemi držav članic vse tožbe za plačilo denarnih terjatev obravnavali tako, kot da bi šlo za prerekane terjatve. V tem primeru naj bi bilo treba določiti sodišče, ki bi raziskalo pogodbene listine in dejanska ozadja vsake tožbe. Poleg tega naj bi bilo treba obe stranki pozvati na predložitev besedila pogodbe in vseh s tem povezanih listin, da bi lahko nacionalno sodišče presodilo vse dejanske okoliščine v zvezi s sklenitvijo pogodbe.</TXT></NP><NP><NO.P>54.</NO.P><TXT>Če bi Sodišče zaključilo, da morajo nacionalna sodišča sprejeti vse ukrepe za zagotovitev, da bi bili na voljo vsi dejanski in pravni elementi, potrebni za presojo nedovoljenosti pogodbenega pogoja, naj bi to lahko kršilo določbe Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="399" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL L 399, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP><?PAGE NO="I-10861"?><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">55.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Komisija</HT> navaja, da se določba iz člena 6(1) Direktive 93/13 uporablja, kadar je neki pogodbeni pogoj nedovoljen, pri čemer določa tudi pravno posledico, namreč, da takšen pogodbeni pogoj pravno ni zavezujoč. Vendar naj se vprašanje za predhodno odločanje ne bi nanašalo na primer, v katerem bi bil pogodbeni pogoj nedovoljen, ampak bolj na primer, v katerem nacionalno sodišče morebitno nedovoljenost pogodbenega pogoja zgolj domneva, ne da bi lahko to tudi ugotovilo. Direktiva 93/13 pa naj za to ne bi vsebovala nobenih napotkov.</TXT></NP><NP><NO.P>56.</NO.P><TXT>Sodišče naj se še ne bi izreklo o vprašanju, ali mora nacionalno sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti morebitno nedovoljenost pogodbenega pogoja, če ne razpolaga s pravnimi in dejanskimi elementi, potrebnimi za to presojo. Pravo Skupnosti naj dejansko ne bi vsebovalo nobene določbe, ki bi nacionalno sodišče pooblaščala, da po uradni dolžnosti ugotavlja potrebne pravne in dejanske elemente, ki bi mu morda omogočili sklepanje o nedovoljenosti pogodbenega pogoja, če s takimi elementi ne razpolaga.</TXT></NP><NP><NO.P>57.</NO.P><TXT>Po mnenju Komisije bi pravo Skupnosti nacionalnemu sodišču, če bi ga zavezovalo, da po uradni dolžnosti opravi preizkus, če sumi, da bi pogodbeni pogoj lahko bil nedovoljen, naložilo nalogo, podobno tisti, ki jo ima preiskovalni sodnik. Za takšen poseg naj bi bilo treba sprejeti podrobne določbe na področju nacionalnega procesnega prava. Razjasniti naj bi bilo denimo treba, v katerih primerih ali od katere stopnje suma naprej bi bilo nacionalno sodišče dolžno opraviti tak preizkus. Dalje naj bi bilo treba določiti instrumente procesnega prava, ki bi mu morali biti po potrebi na voljo. Takšen razvoj pristojnosti nacionalnega sodišča naj bi lahko povzročil velike spremembe v ureditvi sodnih sistemov držav članic.</TXT></NP><NP><NO.P>58.</NO.P><TXT>Kljub temu naj bi bilo nacionalno sodišče še naprej zavezano, da v okviru preizkusa svoje pristojnosti po uradni dolžnosti obravnava vprašanje nedovoljenosti pogodbenega pogoja, če razpolaga z za to potrebnimi dejanskimi in pravnimi elementi, in da nedovoljenega pogoja ne uporabi, če potrošnik temu ne nasprotuje.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>59.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi ima Sodišče znova priložnost za nadaljnji razvoj sodne prakse o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v smislu Direktive 93/13. Vnaprej<?PAGE NO="I-10862"?> velja opozoriti, da tokrat ne gre niti za presojo niti za opredelitev značilnosti takšnega pogodbenega pogoja, temveč bolj za razjasnitev posameznih vidikov pristojnosti ter institucionalnih vidikov v zapletenem razmerju sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, za katero je na področju varstva potrošnikov značilna zlasti stroga delitev nalog.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej sodbo z dne <DATE ISO="19811216">16. decembra 1981</DATE> v zadevi Foglia proti Novello (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="244/80" PAGE.ECR="3045" YEAR="1981">244/80, Recueil, str. 3045</REF.DOC.ECR>, točka 14). V njej je Sodišče ugotovilo, da člen 234 ES v interesu pravilne uporabe in enotne razlage prava Skupnosti v vseh državah članicah izhaja iz sodelovanja, ki temelji na delitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem. V tem smislu tudi Everling, U., <HT TYPE="ITALIC">Das Vorabentscheidungsverfahren vor dem Gerichtshof der Europäischen Gemeinschaften</HT>, Baden-Baden 1986, str. 21, in Wägenbaur, B., <HT TYPE="ITALIC">Kommentar zur Satzung und Verfahrensordnungen EuGH/EuG</HT>, München 2008, člen 23 Statuta Sodišča, točka 2, str. 27.</P></NOTE> Natančneje je treba določiti predvsem pooblastila nacionalnega sodišča, ki mu je kot funkcionalnemu sodišču Skupnosti zaupana naloga, da v postopku v glavni stvari uporabi pravo Skupnosti ob upoštevanju razlagalnih napotkov Sodišča.</TXT></NP><NP><NO.P>60.</NO.P><TXT>Prva tri vprašanja za predhodno odločanje se v bistvu nanašajo na postopek predhodnega odločanja, urejen v členu 234 ES, po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe o spremembah pa v členu 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Začetek veljavnosti pogodbe o spremembah nima nikakršnih učinkov na pravno presojo v obravnavani zadevi. Glede na to, da je bil predlog za sprejetje predhodne odločbe vložen pred <DATE ISO="20091201">1. decembrom 2009</DATE>, se v nadaljevanju uporablja staro oštevilčenje po pogodbi iz Nice.</P></NOTE> vključno z njegovimi podrobnimi pravili, ki jih določajo procesne določbe v Statutu Sodišča, pri čemer je posebna pozornost namenjena presoji nedovoljenosti pogodbenih pogojev, ki jo predvideva Direktiva 93/13. Od tega je treba tematsko razmejiti četrto vprašanje za predhodno odločanje, katerega predmet so pooblastila nacionalnega sodišča. Zaradi preglednosti bodo vprašanja obravnavana v tem vrstnem redu.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Splošno</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>61.</NO.P><TXT>Temeljne določbe o sodni pristojnosti Unije vsebujeta Pogodba ES oziroma Pogodba Euratom, v manjši meri pa tudi Pogodba EU. Priloženi Protokol o Statutu Sodišča prav tako vsebuje okvirno ureditev, ki jo morajo sodišča Unije podrobneje urediti s poslovniki. Kot izhaja iz členov 245 ES in 311 ES,<?PAGE NO="I-10863"?> je Statut Sodišča, za razlago katerega prosi predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje, del primarnega prava. Pristojnost za razlago določb Statuta, tudi njegovega člena 23, lahko torej Sodišče izpelje neposredno iz člena 234, prvi odstavek, točka (a), ES.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>V tem smislu Lenaerts, K./Arts, A./Maselis, I., <HT TYPE="ITALIC">Procedural Law of the European Union</HT>, 2. izdaja, str. 188, točka 6-003, str. 175, ki opozarjajo, da imajo priloge in protokoli, ki so priloženi pogodbam, enak pravni učinek kot same pogodbe.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>62.</NO.P><TXT>V zvezi z vprašanjem združljivosti določbe, kot je člen 155/A(2) madžarskega zakona o civilnem postopku, s členom 23 Statuta, je treba opozoriti, da ima tako kot pri vsaki normi prava Skupnosti v razmerju med Statutom in pravom države članice prednost pravo Skupnosti, tako da je nacionalna procesna določba, ki nacionalna sodišča zavezuje, da svoje predloge za sprejetje predhodnih odločb, ko jih pošljejo Sodišču, hkrati pošljejo v vednost ministru za pravosodje, v skladu s pravom Skupnosti le, če niti člen 23 Statuta niti siceršnje pravo Skupnosti ne vsebujejo nasprotnih določb.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Omejitve prava Skupnosti</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Člen 23 Statuta Sodišča</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>63.</NO.P><TXT>Iz člena 23 Statuta ni mogoče neposredno izpeljati prepovedi takšne ureditve. Niti besedilo niti smisel in namen te določbe, ki z uradnim obvestilom o predlogu za sprejetje predhodne odločbe daje vladam držav članic in drugim zainteresiranim udeležencem možnost, da se izrečejo o vprašanjih za predhodno odločanje,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej sodbo z dne <DATE ISO="20090908">8. septembra 2009</DATE> v zadevi Liga Portuguesa de Futebol Profissional (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-42/07" PAGE.ECR="I-7633" YEAR="2009">C-42/07, ZOdl., str. I-7633</REF.DOC.ECR>, točka 40). V njej je Sodišče ugotovilo, da informacije, ki mu jih je treba predložiti v okviru predložitvene odločbe, niso namenjene zgolj Sodišču, da lahko poda koristne odgovore predložitvenemu sodišču, ampak morajo tudi vladam držav članic in drugim zainteresiranim strankam omogočiti, da predložijo stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča.</P></NOTE> ne govorita proti neposrednemu pošiljanju predložitvenega sklepa vladi zadevne države članice, kajti obe ureditvi sta, čeprav nista popolnoma enaki, namenjeni seznanitvi države članice. Navsezadnje imata obe isto procesno funkcijo.</TXT></NP><NP><NO.P>64.</NO.P><TXT>Vprašljivo pa je, ali obstajajo druge določbe, ki bi lahko nasprotovale tej ureditvi.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-10864"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Načeli enakovrednosti in učinkovitosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>65.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba najprej spomniti, da se procesno pravo držav članic načeloma ne usklajuje. Na tem področju poleg tega ne obstaja splošna zakonodajna pristojnost Skupnosti. Glede na to priznava pravo Skupnosti avtonomijo nacionalnega procesnega prava.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej sodbo z dne <DATE ISO="20090903">3. septembra 2009</DATE> v zadevi Fallimento Olimpiclub (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-2/08" PAGE.ECR="I-7501" YEAR="2009">C-2/08, ZOdl., str. I-7501</REF.DOC.ECR>, točka 24). Sodišče v svoji sodni praksi včasih uporablja izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>načelo postopkovne avtonomije<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</P></NOTE> To velja tudi v okviru postopka predhodnega odločanja v skladu s členom 234 ES, tako da je na primer le nacionalno sodišče pristojno, da po potrebi postopek v danem primeru prekine in zadevo predloži Sodišču. Člen 234 ES daje nacionalnemu sodišču pooblastilo za presojo, ali je potrebna odločitev o vprašanju glede prava Skupnosti. V skladu s tem se postopek predhodnega odločanja nadaljuje pred Sodiščem, če predlog nacionalnega sodišča ni umaknjen ali razveljavljen.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej sodbo z dne <DATE ISO="19740130">30. januarja 1974</DATE> v zadevi BRT-I (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="127/73" PAGE.ECR="1" YEAR="1974">127/73, Recueil, str. 1</REF.DOC.ECR>, točke od 7 do 9).</P></NOTE> Ali je mogoče predložitveno odločbo nacionalnega sodišča izpodbijati in koliko ter pod katerimi pogoji, določa le nacionalno pravo.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej sklep z dne <DATE ISO="19700616">16. junija 1970</DATE> v zadevi Chanel proti Cepeha (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="31/68" PAGE.ECR="404" YEAR="1970">31/68, Recueil, str. 404</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nacionalno sodišče je tako navsezadnje še naprej pristojno za vse dejanske in pravne vidike nacionalnega postopka. Odločiti mora o tem, ali predložitveni sklep ustreza nacionalnim predpisom o organizaciji sodišč in sodnem postopku.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej sodbe z dne <DATE ISO="19820114">14. januarja 1982</DATE> v zadevi Reina (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="65/81" PAGE.ECR="33" YEAR="1982">65/81, Recueil, str. 33</REF.DOC.ECR>, točka 7), z dne <DATE ISO="19931020">20. oktobra 1993</DATE> v zadevi Balocchi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-10/92" PAGE.ECR="I-5105" YEAR="1993">C-10/92, Recueil, str. I-5105</REF.DOC.ECR>, točka 16), z dne <DATE ISO="19960711">11. julija 1996</DATE> v zadevi SFEI in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-39/94" PAGE.ECR="I-3547" YEAR="1996">C-39/94, Recueil, str. I-3547</REF.DOC.ECR>, točka 248) in z dne <DATE ISO="20011108">8. novembra 2001</DATE> v zadevi Adria-Wien Pipeline in Wietersdorfer &amp; Peggauer Zementwerke (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-143/99" PAGE.ECR="I-8365" YEAR="2001">C-143/99, Recueil, str. I-8365</REF.DOC.ECR>, točka 19).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>66.</NO.P><TXT>Le posamično je mogoče iz zapisanega procesnega prava Evropske unije ter sodne prakse<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej sodbo Liga Portuguesa de Futebol Profissional (navedena zgoraj v opombi 10, točka 40). V njej je Sodišče opozorilo na svojo ustaljeno sodno prakso, po kateri mora nacionalno sodišče po eni strani opredeliti dejanske in pravne okoliščine predloženih vprašanj ali vsaj pojasniti dejanske primere, na katerih ta vprašanja temeljijo. Po drugi strani morajo biti v predložitveni odločbi navedeni natančni razlogi, iz katerih se je nacionalno sodišče spraševalo o razlagi prava Skupnosti in iz katerih je menilo, da je treba Sodišču predložiti vprašanja za predhodno odločanje. V teh okoliščinah je nujno, da nacionalno sodišče vsaj minimalno pojasni, zakaj je izbralo določbe Skupnosti, katerih razlago predlaga, in povezavo, ki jo je ugotovilo med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja v sporu o glavni stvari.</P></NOTE> razbrati posebne zahteve glede tega, pod katerimi pogoji in v kakšni obliki se predlog za sprejetje predhodne odločbe naslovi na Sodišče.</TXT></NP><NP><NO.P>67.</NO.P><TXT>Pomembna omejitev načela procesne avtonomije držav članic izvira najprej iz splošnih načel prava Skupnosti, na primer v povezavi z uveljavljanjem subjektivnih pravic, ki jih zagotavlja pravni red Skupnosti. Tako je Sodišče večkrat pojasnilo, da če na nekem področju ni predpisov Skupnosti, mora pravni red vsake države članice podrobneje urediti procesna pravila pravnih sredstev, katerih<?PAGE NO="I-10865"?> namen je varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Skupnosti, vendar ta pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobna nacionalna pravna sredstva (načelo enakovrednosti), in dejansko ne smejo onemogočati ali čezmerno oteževati uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red Skupnosti (načelo učinkovitosti).<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <DATE ISO="19951214">14. decembra 1995</DATE> v združenih zadevah Van Schijndel in van Veen (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-430/93+C-431/93" PAGE.ECR="I-4705" YEAR="1995">C-430/93 in C-431/93, Recueil, str. I-4705</REF.DOC.ECR>, točka 17), z dne <DATE ISO="19980915">15. septembra 1998</DATE> v združenih zadevah Ansaldo Energia in drugi (od <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-279/96+C-280/96+C-281/96" PAGE.ECR="5025" YEAR="1998">C-279/96 do C-281/96, Recueil, str. 5025</REF.DOC.ECR>, točki 16 in 27), z dne <DATE ISO="19981201">1. decembra 1998</DATE> v zadevi Levez (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-326/96" PAGE.ECR="I-7835" YEAR="1998">C-326/96, Recueil, str. I-7835</REF.DOC.ECR>, točka 18), z dne <DATE ISO="20000516">16. maja 2000</DATE> v zadevi Preston in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-78/98" PAGE.ECR="I-3201" YEAR="2000">C-78/98, Recueil, str. I-3201</REF.DOC.ECR>, točka 31), z dne <DATE ISO="20011206">6. decembra 2001</DATE> v zadevi Clean Car Autoservice (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-472/99" PAGE.ECR="I-9687" YEAR="2001">C-472/99, Recueil, str. I-9687</REF.DOC.ECR>, točka 28), z dne <DATE ISO="20031209">9. decembra 2003</DATE> v zadevi Komisija proti Italiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-129/00" PAGE.ECR="I-14637" YEAR="2003">C-129/00, Recueil, str. I-14637</REF.DOC.ECR>, točka 25), z dne <DATE ISO="20060919">19. septembra 2006</DATE> v združenih zadevah i-21 Germany in Arcor (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-392/04+C-422/04" PAGE.ECR="I-8559" YEAR="2006">C-392/04 in C-422/04, ZOdl., str. I-8559</REF.DOC.ECR>, točka 57), z dne <DATE ISO="20061026">26. oktobra 2006</DATE> v zadevi Mostaza Claro (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-168/05" PAGE.ECR="I-10421" YEAR="2006">C-168/05, ZOdl., str. I-10421</REF.DOC.ECR>, točka 24), z dne <DATE ISO="20070607">7. junija 2007</DATE> v združenih zadevah Van der Weerd in drugi (od <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-222/05+C-223/05+C-224/05+C-225/05" PAGE.ECR="I-4233" YEAR="2007">C-222/05 do C-225/05, ZOdl., str. I-4233</REF.DOC.ECR>, točka 28) in z dne <DATE ISO="20091006">6. oktobra 2009</DATE> v zadevi Asturcom (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-40/08" PAGE.ECR="I-9579" YEAR="2009">C-40/08, ZOdl., str. I-9579</REF.DOC.ECR>, točka 38).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>68.</NO.P><TXT>Na podlagi razmeroma kratkih navedb predložitvenega sodišča o razlogih, zaradi katerih je bilo zastavljeno to vprašanje za predhodno odločanje, ni mogoče ugotoviti, koliko bi člen 23 Statuta lahko nasprotoval določbi, kot je člen 155/A(2) madžarskega zakona o civilnem postopku. Sploh pa ni razvidno, koliko bi lahko zadevna določba posegla v funkcijo varstva pravic posameznikov, ki jo ima postopek predhodnega odločanja.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Upoštevati je namreč treba, da ima poleg objektivne funkcije zagotavljanja enotne uporabe prava Skupnosti v državah članicah postopek predhodnega odločanja pomen tudi za varstvo pravic posameznikov. Kajti fizične ali pravne osebe, ki jim člen 230, četrti odstavek, ES le omejeno omogoča vložitev tožbe proti pravnim aktom Skupnosti, imajo kot stranke sodnega postopka v državi članici možnost, da pred nacionalnim sodiščem uveljavljajo neveljavnost aktov Skupnosti, ki so pomembni za odločitev v njihovem postopku, oziroma da s postopkom predhodnega odločanja pred Sodiščem dobijo razlago prava Skupnosti, ki je zanje ugodna (o tem glej Schwarze, J., v: <HT TYPE="ITALIC">EU-Kommentar</HT> (ur. Jürgen Schwarze), 2. izdaja., Baden-Baden 2009, člen 234 ES, točka 4, str. 1810).</P></NOTE> Kljub temu je očitno, da predložitveno sodišče tega popolnoma ne izključuje. Glede na to, da mora Sodišče predložitvenemu sodišču dati koristne odgovore na njegova vprašanja,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>V sodbi z dne <DATE ISO="19790712">12. julija 1979</DATE> v zadevi Union Laitière Normande (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="244/78" PAGE.ECR="2663" YEAR="1979">244/78, Recueil, str. 2663</REF.DOC.ECR>, točka 5) je Sodišče pojasnilo, da člen 234 ES Sodišču sicer ne omogoča presojanja razlogov za predlog za sprejetje predhodne odločbe, da pa je morda zaradi potrebe po koristni razlagi prava Skupnosti treba opredeliti pravni okvir, v katerega naj se vključi zaprošena razlaga. Po mnenju Lenaerts, K./Arts, A./Maselis, I., navedeno delo (opomba 9), str. 188, točka 6-021, Sodišča nič ne ovira pri tem, da bi svoje razumevanje dejstev v postopku v glavni stvari in nekatere vidike nacionalnega prava predstavilo kot izhodišče za koristno razlago relevantnih določb in načel prava Skupnosti.</P></NOTE> je treba v nadaljevanju preizkusiti združljivost te določbe z zgoraj navedenimi načeli.</TXT></NP><NP><NO.P>69.</NO.P><TXT>Po navedbah madžarske vlade<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej točko 55 pisnega stališča madžarske vlade.</P></NOTE> gre pri zadevni določbi za procesno določbo, ki predložitvenemu sodišču nalaga obveznost seznanitve. To določbo utemeljuje z nujnostjo, da je takoj, ko je mogoče, seznanjena s predlogi za sprejetje predhodnih odločb nacionalnih sodišč, zlasti ker lahko ti predlogi neposredno vplivajo tako na nacionalno pravo kot tudi na presojo prava Skupnosti s strani<?PAGE NO="I-10866"?> teh sodišč. Po mnenju madžarske vlade obstaja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>prednostni interes<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> zadevne države na pravnem področju, da je čim prej seznanjena. Glede na dejstvo, da člen 23, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta v povezavi s členom 104 (1) Poslovnika že predvideva dolžnost sodnega tajnika, da o predložitvenem sklepu nacionalnega sodišča uradno obvesti med drugim države članice – skupaj z državo članico, v kateri je sedež predložitvenega sodišča – je mogoče prednost te procesne določbe objektivno videti zgolj v prihranku časa za vlado zadevne države članice, da pripravi pisne vloge in stališča v smislu člena 23, drugi odstavek, Statuta glede na morebitno udeležbo v pisnem postopku pred Sodiščem.</TXT></NP><NP><NO.P>70.</NO.P><TXT>Čeprav za obstoj podobnih določb v primerljivih nacionalnih postopkih ni opornih točk, kar otežuje pravni preizkus glede na načelo enakovrednosti, je po mojem mnenju vprašljivo že, koliko bi bila lahko takšna določba, denimo s stališča hipotetičnega imetnika subjektivnih pravic iz prava Skupnosti, ki jih želi sodno uveljaviti, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>manj ugodna<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>. Če se pri preizkusu zahteve po enakovrednosti ne upoštevajo le čisto formalni vidiki, se je treba smiselno vprašati tudi o konkretnih učinkih zadevne nacionalne določbe.</TXT></NP><NP><NO.P>71.</NO.P><TXT>Glede na vprašanje združljivosti sporne določbe z načelom učinkovitosti je mogoče ugotoviti, da zadevna ureditev nikakor ni takšna, da bi lahko predložitev vprašanja Sodišču praktično onemogočila ali čezmerno otežila, zlasti ker je njen učinek, kot je bilo že povedano, omejen na golo obveznost seznanitve. Ravnanja v skladu z določbo torej nikakor ni mogoče razumeti kot pogoj za predložitev vprašanja Sodišču. Sporna določba poleg tega ne vsebuje ničesar o tem, kakšne bi bile pravne posledice morebitne kršitve te obveznosti seznanitve. Ker ta obveznost s stališča hipotetičnega imetnika subjektivnih pravic iz prava Skupnosti zanj nima nikakršnega učinka, temveč se nanaša le na razmerje med nacionalnim sodiščem in vlado, je treba izhajati iz tega, da ji načelo učinkovitosti ne nasprotuje.</TXT></NP><NP><NO.P>72.</NO.P><TXT>Sporna določba je torej v skladu z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-10867"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>Načelo lojalnosti do Skupnosti iz člena 10 ES</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>73.</NO.P><TXT>Dalje, lahko bi šlo tudi za kršitev načela lojalnosti do Skupnosti iz člena 10 ES. To načelo utemeljuje nekatere obveznosti sodelovanja nacionalnih sodišč v razmerju do Unije, predvsem pa obveznost zagotavljanja pravne pomoči in obveznost sodnega dialoga s Sodiščem.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>V tem smislu Kahl, W., v: <HT TYPE="ITALIC">EUV/EGV-Kommentar</HT> (ur. Christian Calliess/Matthias Ruffert), 3. izd.., München 2007, člen 10, točka 47, str. 450.</P></NOTE> To velja zlasti v okviru postopka predhodnega odločanja, ki ga Sodišče razume kot instrument sodelovanja sodišč. Zato je v sodni praksi Sodišča priznano, da pomeni kršitev obveznosti predložitve iz člena 234, tretji odstavek, ES s strani nacionalnih sodišč na zadnji stopnji kršitev prava Skupnosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej sodbo z dne <DATE ISO="20030930">30. septembra 2003</DATE> v zadevi Köbler (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-224/01" PAGE.ECR="I-10239" YEAR="2003">C-224/01, Recueil, str. I-10239</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Objektivno samovoljna nepredložitev Sodišču krši člen 10 ES v povezavi s členom 234 ES, kar lahko po eni strani Komisija in druge države članice uveljavljajo v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti po členu 226 ES<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej v opombi 16 navedeno sodbo Komisija proti Italiji, točka 33 in naslednje, ki pa se ne sklicuje na člen 10 ES.</P></NOTE> oziroma členu 258 PDEU, po drugi strani pa lahko to z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov na podlagi prava Skupnosti zoper državo članico pred nacionalnimi sodišči sankcionirajo tudi posamezniki.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej v opombi 21 navedeno sodbo Köbler. O možnosti za postopek zaradi neizpolnitve obveznosti in odškodninske odgovornosti držav članic zaradi kršitve prava Skupnosti glej Lenaerts, K./Art, D./Maselis, I., navedeno delo (opomba 9), točka 2-053 in naslednje, stran 77 in naslednje.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>74.</NO.P><TXT>Če ne gre za obveznost predložitve, kar lahko glede na neobstoj nasprotnih navedb predložitvenega sodišča domnevamo v postopku v glavni stvari, bi bila po mojem mnenju kršitev člena 10 ES v povezavi s členom 234 ES mogoča le, če bi imele nekatere določbe nacionalnega procesnega prava takšen vpliv na odločanje nacionalnih sodišč, da bi jih glede na okoliščine odvračale od izvajanja pravice nasloviti na Sodišče predlog za sprejetje predhodne odločbe. Za kršitev bi lahko šlo glede na to, da bi bilo s tem moteno razmerje sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, in sicer v škodo enotne<?PAGE NO="I-10868"?> razlage in uporabe prava Skupnosti v vseh državah članicah Evropske unije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodišče je večkrat pojasnilo, da ureditev, ki jo člen 234 ES določa za zagotovitev enotne razlage prava Skupnosti v državah članicah, vzpostavlja neposredno sodelovanje med Sodiščem in nacionalnimi sodišči v okviru postopka, ki ne poteka na predlog strank (glej sodbi z dne <DATE ISO="20080212">12. februarja 2008</DATE> v zadevi Kempter, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-2/06" PAGE.ECR="I-411" YEAR="2008">C-2/06, ZOdl., str. I-411</REF.DOC.ECR>, točka 41, in z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> v zadevi Cartesio, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-210/06" PAGE.ECR="I-9641" YEAR="2008">C-210/06, ZOdl., str. I-9641</REF.DOC.ECR>, točka 90). Kot pojasnjuje Everling, U., navedeno delo (opomba 7), str. 16, je popolnoma jasno, da bi organi in sodišča različnih držav članic brez prizadevanja za enotno razlago prava Skupnosti odločala povsem različno. To nalogo ima Sodišče v postopku predhodnega odločanja. Sodišče je od vsega začetka poudarjalo, da spada enotna razlaga in uporaba prava Skupnosti med temeljna načela prava Skupnosti, drugačni nacionalni predpisi pa ne smejo vzbujati dvoma o njej. Sodišče se pri tem sklicuje na sodbo Rheinmühlen.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>75.</NO.P><TXT>Za enotno razlago in učinkovito uporabo prava Skupnosti je namreč nujno, da se lahko nižja sodišča vseh držav članic posvetujejo s Sodiščem. Poleg tega je to instrument, ki iz vseh nacionalnih sodišč naredi sodišča Skupnosti. S predlogom za sprejetje predhodne odločbe nacionalno sodišče neodvisno od drugih organov ali sodišč na drugih stopnjah v državi članici sodeluje pri razpravi o pravu Skupnosti. Pravnemu mnenju, ki ga je generalni pravobranilec M. Poiares Maduro zagovarjal v sklepnih predlogih v zadevi Cartesio (C-210/06) in v skladu s katerim daje pravo Skupnosti vsakemu sodišču vsake države članice pravico predložiti Sodišču vprašanja za predhodno odločanje, nacionalno pravo pa te pravice ne more omejevati,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura, predstavljene <DATE ISO="20080522">22. maja 2008</DATE> v zadevi Cartesio (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-210/06" PAGE.ECR="I-9641" YEAR="2008">C-210/06, ZOdl., str. I-9641</REF.DOC.ECR>, točka 21). Podobno tudi Classen, C. D., <HT TYPE="ITALIC">Europarecht</HT> (ur. Reiner Schulze in Manfred Zuleeg), točka 76, str. 204, ki meni, da nacionalno procesno pravo ne sme omejiti pravice predložitve.</P></NOTE> je treba torej izrecno pritrditi. Zato je Sodišče že v sodbi Rheinmühlen<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sodbo z dne <DATE ISO="19740116">16. januarja 1974</DATE> v zadevi Rheinmühlen (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="166/73" PAGE.ECR="33" YEAR="1974">166/73, Recueil, str. 33</REF.DOC.ECR>, točki 2 in 3) in v opombi 16 navedeno sodbo Van Schijndel in van Veen (točka 18).</P></NOTE> utemeljeno presodilo, da se določba nacionalnega prava, ki nasprotuje izvedbi postopka, predvidenega v členu 234 ES, ne sme uporabiti.</TXT></NP><NP><NO.P>76.</NO.P><TXT>Vendar pa sporna nacionalna določba, kot je bilo že povedano,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej točko 71 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> nikakor ni oblikovana kot pogoj za predložitev vprašanja Sodišču, temveč za nacionalna sodišča vzpostavlja le obveznost seznanitve v razmerju do pristojne vladne službe. Zaradi takšne procesne določbe pa odločitve nacionalnih sodišč o naslovitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe na Sodišče tudi niso podrejene volji izvršilne oblasti. Tako ni razvidno, koliko lahko obveznost spoštovanja tega postopka negativno vpliva na pripravljenost nacionalnih sodišč za predložitev.</TXT></NP><NP><NO.P>77.</NO.P><TXT>Ker sporna določba ne omejuje pravice nacionalnih sodišč do vlaganja predlogov za sprejetje predhodne odločbe na Sodišče, s tem ni kršeno načelo lojalnosti do Skupnosti iz člena 10 ES.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-10869"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>d)</NO.P><TXT>Načelo enakosti orožij v postopku</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>78.</NO.P><TXT>Nacionalno določbo, kot je ta iz obravnavane zadeve, bi lahko dalje obravnavali glede na njeno združljivost z načelom enakosti orožij v postopku, zlasti ker je madžarska vlada zaradi zgodnje seznanjenosti s predlogom nacionalnih sodišč za sprejetje predhodne odločbe postavljena v položaj, ki je v procesnem smislu ugodnejši od položaja drugih udeležencev postopka, saj ima več časa za pripravo pisnih vlog ali stališč v smislu člena 23, drugi odstavek, Statuta.</TXT></NP><NP><NO.P>79.</NO.P><TXT>V sodni praksi Sodišča je načelo enakosti orožij v postopku priznano kot procesno jamstvo.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej sodbi Sodišča z dne <DATE ISO="20000615">15. junija 2000</DATE> v zadevi TEAM proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-13/99" PAGE.ECR="I-4671" YEAR="2000">C-13/99, Recueil, str. I-4671</REF.DOC.ECR>, točki 35 in 36) in z dne <DATE ISO="19990909">9. septembra 1999</DATE> v zadevi Petrides (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-64/98 P" PAGE.ECR="I-5187" YEAR="1999">C-64/98 P, Recueil, str. I-5187</REF.DOC.ECR>, točka 31). Glej sodbo Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="19950629">29. junija 1995</DATE> v zadevi ICI proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-36/91" PAGE.ECR="II-1847" YEAR="1995">T-36/91, Recueil, str. II-1847</REF.DOC.ECR>, točka 93).</P></NOTE> Dogmatično gledano izvira iz splošnega pravnega načela poštenega postopka,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>V tem smislu Sachs, B., <HT TYPE="ITALIC">Die Ex-Officio-Prüfung durch die Gemeinschaftsgerichte</HT>, Tübingen 2008, str. 208. Vezanost sodišč Unije na splošno pravno načelo poštenega postopka je Sodišče prvič izrecno priznalo v sodbi z dne <DATE ISO="19981217">17. decembra 1998</DATE> v zadevi Baustahlgewebe proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-185/95 P" PAGE.ECR="I-8417" YEAR="1998">C-185/95 P, Recueil, str. I-8417</REF.DOC.ECR>, točka 21).</P></NOTE> ki zavezuje sodišča Unije in ki je izraz tako načela pravne države kakor splošnega načela enakosti. Zagotavlja formalno enakost pravnih položajev strank v postopku in materialno enakopravnost, za katero skrbi sodišče v smislu enakih možnosti v postopku. Po tem načelu postopka imajo stranke predvsem pravico, da navedejo vse, kar je relevantno za sodno odločbo, in da samostojno uveljavljajo vsa procesna sredstva za obrambo, ki so potrebna za odvrnitev nasprotnikovega napada.</TXT></NP><NP><NO.P>80.</NO.P><TXT>Upoštevati pa je treba, da je to načelo tesno povezano z načelom <HT TYPE="ITALIC">kontradiktornega postopka</HT>.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Tako tudi Sachs, B., navedeno delo (opomba 29). Glej v opombi 28 navedeno sodbo Petrides, točka 31.</P></NOTE> Njegovo izhodišče so nasprotujoči si interesi strank, ki zahtevajo ravnotežje pravic in obveznosti ter enake možnosti ravnanja v postopku. Za kontradiktorne postopke, kakršni so postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, ničnostna tožba ali tožba zaradi nedelovanja, je značilno, da tožeča stranka tožbeni predlog, ki ga opira na pravo Skupnosti, usmeri proti toženi stranki, ki se proti tožbenemu predlogu brani. Tožeča in tožena stranka sta <HT TYPE="ITALIC">stranki</HT> spora. Postopki, ki niso kontradiktorni, pa imajo objektivno funkcijo varstva pravic in nadzora. Ne poznajo strank, ampak le <HT TYPE="ITALIC">udeležence</HT>.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej Koenig, C./Pechstein, M./Sander, C., <HT TYPE="ITALIC">EU-/EG-Prozessrecht</HT>, 2. izdaja, Tübingen 2002, točka 123, str. 65.</P></NOTE> Najpomembnejši primer postopka, ki ni kontradiktoren, je postopek predhodnega odločanja v skladu<?PAGE NO="I-10870"?> s členom 234 ES, ki je namenjen zagotavljanju enotne uporaba prava Skupnosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>V tem smislu Koenig, C./Pechstein, M./Sander, C., navedeno delo (opomba 31), str. 65, Wägenbaur, B., navedeno delo (opomba 7), člen 23 Statuta Sodišča ES, točka 2, str. 27, ter Everling, U., navedeno delo (opomba 7), str. 56. V svoji sodni praksi označuje Sodišče postopek predhodnega odločanja kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>nepravdni postopek<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, ki ima značilnost vmesnega spora znotraj spora, ki teče pred predložitvenim sodiščem, strankam pa je odvzeta vsakršna pobuda, saj imajo le možnost, da se izrečejo v pravnem okviru, ki ga je določilo predložitveno sodišče (glej sklep predsednika Sodišča z dne <DATE ISO="20011024">24. oktobra 2001</DATE> v zadevi Dory, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-186/01 R" PAGE.ECR="I-7823" YEAR="2001">C-186/01 R, Recueil, str. I-7823</REF.DOC.ECR>, točka 9 in navedena sodna praksa). Tako torej Sodišče razlikuje postopek predhodnega odločanja od pravega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>pravdnega postopka<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> v sporu pred predložitvenim nacionalnim sodiščem. Zaradi bistvene razlike med pravdnim postopkom in postopkom, predvidenem v členu 234 ES, Sodišče denimo odklanja uporabo določb, ki so predvidene zgolj za pravdni postopek.</P></NOTE> Drugače kot zgoraj navedeni direktni tožbi in postopek za izdajo mnenja v skladu s členom 300(6) ES oziroma členom 218(11) PDEU pa pri tem ne gre za samostojen postopek, temveč za <HT TYPE="ITALIC">vmesni postopek</HT> v okviru spora, ki teče pred sodiščem države članice. V tem postopku se odloča le o posameznih, za odločitev v postopku v glavni stvari pomembnih vprašanjih razlage ali veljavnosti prava Skupnosti. Trditev, ki jih države članice kot udeleženke postopka pred Sodiščem dajejo s pisnimi vlogami ali pisnimi stališči v pisnem postopku, zato ne moremo šteti za trditve strank. Kot pravilno navaja Komisija, so bolj podobne pravnim navedbam, ki jih podaja <HT TYPE="ITALIC">amicus curiae</HT>, saj so namenjene izključno podpori Sodišču pri sprejemanju odločbe.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Tako očitno meni tudi generalni pravobranilec L. A. Geelhoed v sklepnih predlogih, predstavljenih <DATE ISO="20021128">28. novembra 2002</DATE> v združenih zadevah Komisija proti Nemčiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-20/01+C-28/01" PAGE.ECR="I-3609" YEAR="2002">C-20/01 in C-28/01, Recueil, str. I-3609</REF.DOC.ECR>, št. 42), kot izhaja iz nasprotnega sklepanja. Generalni pravobranilec navaja, da namen intervencije ni, da intervenient kot <HT TYPE="ITALIC">amicus curiae</HT> vlaga pisne vloge ali pisno ali ustno podaja stališča in s tem podpira sodišče Skupnosti, kot je predvideno v členu 20, drugi odstavek, Statuta in členu 104(4) Poslovnika. Sklicevanje na člen 104(4) Poslovnika omogoča sklep, da udeleženec postopka, ki v okviru postopka predhodnega odločanja vlaga pisne vloge ali podaja stališča, deluje kot <HT TYPE="ITALIC">amicus curiae</HT>. Podobno stališče ima očitno Everling, U., navedeno delo (opomba 7), str. 57, ki se sklicuje na podporno funkcijo Komisije v postopku pred Sodiščem. Poleg tega opozarja, da so države članice izkoriščale možnost predložiti stališča predvsem tedaj, kadar bi bili v posameznem primeru prizadeti njihovi konkretni interesi, na primer veljavnost nacionalnih določb, interesi njihovih državljanov ali bi se na splošno posegalo v položaj držav članic v sistemu Skupnosti.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>81.</NO.P><TXT>Na podlagi zgornjih pojasnil je mogoče bolje razumeti smisel in namen določbe člena 23, drugi odstavek, Statuta. Določitev dvomesečnega roka je torej prej kot zagotavljanju enakosti orožij namenjena učinkovitemu delovanju sodnega sistema. Po eni strani naj bi udeležencem postopka zagotovila primerno dolg čas za pripravo in vložitev pisnih vlog. Po drugi strani naj bi bilo s tem zagotovljeno hitro vodenje postopka.</TXT></NP><NP><NO.P>82.</NO.P><TXT>Glede na to načela enakosti orožij v postopku ni mogoče uporabiti v obravnavanem primeru. Zato se nobeden od udeležencev postopka ne more sklicevati na to, da je v procesno manj ugodnem položaju od madžarske<?PAGE NO="I-10871"?> vlade le zato, ker je bila ta zaradi svoje notranje ureditve prej seznanjena s predlogom za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je podalo sodišče te države članice.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>e)</NO.P><TXT>Sistematična primerjava z določbami nujnega postopka</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>83.</NO.P><TXT>Kot dalje izhaja iz določb Poslovnika o nujnem postopku predhodnega odločanja, je lahko iz nujnih razlogov prednostna seznanitev neke države članice celo potrebna. Člen 104b (2) Poslovnika tako določa, da sodni tajnik o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, v katerem je zastavljeno eno ali več vprašanj glede področij iz naslova VI Pogodbe o Uniji ali naslova IV tretjega dela Pogodbe ES – če je nacionalno sodišče predlagalo uporabo nujnega postopka ali je predsednik Sodišča pristojnemu senatu naložil, naj preuči, ali je treba predlog obravnavati po nujnem postopku – nemudoma uradno obvesti državo članico, v kateri je to sodišče.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Wägenbaur, B., navedeno delo (opomba 7), člen 104b Poslovnika Sodišča, točka 9, str. 245, meni, da se o takšnem predlogu za sprejetje predhodne odločbe v skladu z idejo nujnosti takoj uradno obvesti predvsem stranke, ki so prizadete, in šele potem vse druge udeležence, naštete v členu 23 Statuta, torej še preden Sodišče odloči o vprašanju, ali naj se predlog obravnava po nujnem postopku. Enako velja za odločitev, ali se predlog obravnava po nujnem postopku ali ne.</P></NOTE> Uradna obvestitev drugih udeležencev, naštetih v členu 23 Statuta, se zaradi pospešitve postopka glede na potrebne prevode dokumentov v postopku takrat še ne opravi. To določbo je treba razumeti tako, da je skupnostni zakonodajalec implicitno priznal prednostno potrebo po seznanitvi zadevne države članice. Glede na to zakonodajalčevo vrednostno odločitev Republike Madžarske ni mogoče kritizirati, ker je uvedla ureditev, katere namen je zagotoviti, da je njena vlada, brž ko je mogoče, seznanjena o predlogih za sprejetje predhodne odločbe, ki jih dajo njena sodišča.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Sklep</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>84.</NO.P><TXT>Glede na povedano niti iz člena 23 Statuta niti iz siceršnjega prava Skupnosti ne izhajajo pravne zahteve, ki bi nasprotovale nacionalni procesni določbi, po kateri so nacionalna sodišča zavezana svoj predlog za sprejetje predhodne odločbe, ko ga pošljejo Sodišču, hkrati v vednost poslati tudi ministru za pravosodje.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="I-10872"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Splošno</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>85.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje za predhodno odločanje se v bistvu nanaša na razlago člena 234 ES. Z njim predložitveno sodišče prosi za odgovor na vprašanje, ali pristojnost Sodišča za razlago zajema tudi pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>nedovoljeni pogodbeni pogoj<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v smislu člena 3(1) Direktive 93/13 ter v prilogi k tej direktivi naštetih pogojev. Tretje vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanaša na pooblastilo Sodišča za podajanje usmeritev za razlago, je zastavljeno izrecno za primer, če bi bil odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, in je z njim tesno vsebinsko povezan. Zato je treba na obe vprašanji za predhodno odločanje odgovoriti skupaj.</TXT></NP><NP><NO.P>86.</NO.P><TXT>Iz načina oblikovanja vprašanj za predhodno odločanje izhaja negotovost predložitvenega sodišča v zvezi z vlogo Sodišča in nacionalnih sodišč v okviru razlage in uporabe Direktive 93/13. Pred obravnavo pravnih vprašanj, ki jih zastavlja predložitveno sodišče, je zato po mojem mnenju zaradi boljšega razumevanja razmerja sodelovanja, značilnega za postopek predhodnega odločanja, treba najprej na kratko orisati splošno pristojnost Sodišča za razlago.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Obseg pristojnosti Sodišča za razlago</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>87.</NO.P><TXT>V zvezi s prvim vidikom je treba opozoriti, da so lahko predmet predloga za razlago načeloma vse določbe prava Skupnosti. To potrjuje člen 220, prvi odstavek, ES, ki Sodišču nalaga, da v mejah svoje pristojnosti za razlago te pogodbe zagotavlja spoštovanje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>prava<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>. Člen 234, prvi odstavek, točka (b), ES spet pojasnjuje, da se pristojnost Sodišča med drugim razteza tudi na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>akte institucij Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, kar se nanaša na celotno sekundarno pravo, vključno s pravnimi akti, navedenimi v členu 249 ES. Glede na to ima Sodišče pooblastilo za razlago pravnega akta, kakršna je Direktiva 93/13. To pooblastilo prav tako zajema pravne pojme, ki jih vsebuje ta direktiva in ki jih je v skladu s sodno prakso treba načeloma avtonomno razlagati, če ne odkazujejo na pravne rede držav članic.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej med drugim sodbe z dne <DATE ISO="19840118">18. januarja 1984</DATE> v zadevi Ekro (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="327/82" PAGE.ECR="107" YEAR="1984">327/82, Recueil, str. 107</REF.DOC.ECR>, točka 11), z dne <DATE ISO="20000919">19. septembra 2000</DATE> v zadevi Linster (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-287/98" PAGE.ECR="I-6917" YEAR="2000">C-287/98, Recueil, str. I-6917</REF.DOC.ECR>, točka 43), z dne <DATE ISO="20001109">9. novembra 2000</DATE> v zadevi Yiadom (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-357/98" PAGE.ECR="I-9265" YEAR="2000">C-357/98, Recueil, str. I-9265</REF.DOC.ECR>, točka 26), z dne <DATE ISO="20030206">6. februarja 2003</DATE> v zadevi SENA (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-245/00" PAGE.ECR="I-1251" YEAR="2003">C-245/00, Recueil, str. I-1251</REF.DOC.ECR>, točka 23), z dne <DATE ISO="20041012">12. oktobra 2004</DATE> v zadevi Komisija proti Portugalski (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-55/02" PAGE.ECR="I-9387" YEAR="2004">C-55/02, ZOdl., str. I-9387</REF.DOC.ECR>, točka 45), z dne <DATE ISO="20050127">27. januarja 2005</DATE> v zadevi Junk (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-188/03" PAGE.ECR="I-885" YEAR="2005">C-188/03, ZOdl., str. I-885</REF.DOC.ECR>, točke od 27 do 30) in z dne <DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE> v zadevi SGAE (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-306/05" PAGE.ECR="I-11519" YEAR="2006">C-306/05, ZOdl., str. I-11519</REF.DOC.ECR>, točka 31).</P></NOTE></TXT></NP><?PAGE NO="I-10873"?><NP><NO.P>88.</NO.P><TXT>Pri pojmu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>nedovoljeni pogoj<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> v smislu člena 3 Direktive 93/13 sicer ne gre za navezovanje na kategorije iz prava države članice. Kot pa je Sodišče pravilno ugotovilo, ta določba s sklicevanjem na pojme dobre vere ter znatnega in neutemeljenega neravnotežja med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank <HT TYPE="ITALIC">le abstraktno</HT> določa dejavnike, na podlagi katerih velja pogodbeni pogoj, ki ni bil posamično dogovorjen, za nedovoljen.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej sodbi z dne <DATE ISO="20010507">7. maja 2001</DATE> v zadevi Komisija proti Švedski (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-478/99" PAGE.ECR="I-4147" YEAR="2001">C-478/99, Recueil, str. I-4147</REF.DOC.ECR>, točka 17) in z dne <DATE ISO="20040401">1. aprila 2004</DATE> v zadevi Freiburger Kommunalbauten (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-237/02" PAGE.ECR="I-3403" YEAR="2004">C-237/02, Recueil, str. I-3403</REF.DOC.ECR>, točka 20).</P></NOTE> Kljub poskusu konkretizacije s strani zakonodajalca Skupnosti, ki se v členu 3(3) sklicuje na seznam pogojev v prilogi k direktivi, ni mogoče prezreti, da je dejanski stan nedovoljenosti <HT TYPE="ITALIC">oblikovan le kot generalna klavzula</HT>.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Tako tudi Pfeiffer, v: <HT TYPE="ITALIC">Das Recht der Europäischen Union</HT> (ur. Grabitz/Hilf), knjiga IV, Komentar Direktive 93/13, uvodne opombe, A5, točka 28, str. 14, in Basedow, J., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>Der Europäische Gerichtshof und die Klauselrichtlinie 93/13: Der verweigerte Dialog<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, <HT TYPE="ITALIC">Festschrift für Günter Hirsch zum 65. Geburtstag</HT>, 2008, str. 58.</P></NOTE> Pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>nedovoljenega pogoja<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> je torej nedoločen pravni pojem, ki ga je treba normativno napolniti.</TXT></NP><NP><NO.P>89.</NO.P><TXT>Vendar pa potreba po določitvi pomena pravnega pojma – kot je Sodišče potrdilo v sodbi SENA<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Navedena v opombi 35.</P></NOTE> v zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>pravičnega nadomestila<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> iz člena 8(2) Direktive 92/100<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>V zadevi SENA je bilo Sodišče zaprošeno za razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>pravičnega nadomestila<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> v smislu člena 8(2) Direktive 92/100 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="346" PAGE.FIRST="61" DATE.PUB="1992">UL L 346, str. 61</REF.DOC.OJ>). V sodbi se je Sodišče najprej sklicevalo na zgoraj navedeno sodno prakso glede avtonomne razlage pojmov prava Skupnosti, nato pa opozorilo, da Direktiva 92/100 tega pojma ne opredeljuje. Sodišče je pri tem očitno štelo, da zakonodajalec Skupnosti zavestno ni določil natančne in kogentne metode izračunavanja tega nadomestila. Zato je izrecno priznalo, da lahko države članice same uredijo določitev takšnega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>pravičnega nadomestila<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> tako, da določijo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>primerna merila, da v okviru meja, ki jih določa pravo Skupnosti, zlasti pa direktiva, zagotovijo spoštovanje tega skupnostnega pojma<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, pri tem pa se je omejilo na poziv državam članicam, naj na podlagi ciljev Direktive 92/100, kot so navedeni predvsem v uvodnih izjavah, pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>pravičnega nadomestila<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> znotraj Skupnosti uporabljajo kar najenotneje. Pri tem velja posebej poudariti, da okoliščina, da je bilo ta pojem treba konkretizirati z merili, ki se določijo v nacionalnem pravu, Sodišča ni odvrnila od tega, da je pojasnilo, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>pravičnega nadomestila<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> v smislu člena 8(2) Direktive 92/100 v vseh državah članicah razlagati enotno in prenesti v pravo vseh držav članic. Sodišče je torej tudi v posebnih okoliščinah te zadeve nazadnje lahko potrdilo skupnostno naravo pojma in potrebo po njegovi avtonomni skupnostni razlagi.</P></NOTE> in kot sem nazadnje obširno razložila na primeru pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>pravičnega nadomestila<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> za reprodukcije za zasebno uporabo iz člena 5(2)(b) Direktive 2001/29<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Direktiva 2001/29/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010522">22. maja 2001</DATE> o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="167" PAGE.FIRST="10" DATE.PUB="2001">UL L 167, str. 10</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> v sklepnih predlogih, predstavljenih <DATE ISO="20100511">11. maja 2010</DATE> v še nekončani zadevi SGAE (C-467/08) – ne izključuje vnaprej njegove uvrstitve med avtonomne pojme prava Skupnosti, ki jih je treba v vseh državah članicah razlagati enotno. Nasprotno, posebej je treba upoštevati smisel in namen določbe, za katero se skriva domnevna volja skupnostnega zakonodajalca. V tej zvezi je treba omeniti cilj približevanja zakonodaj, ki mu sledi tudi Direktiva 93/13<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej pravno podlago v členu 95 ES ter na primer uvodne izjave 1, 2, 3 in 10 Direktive 93/13.</P></NOTE> in ki nujno<?PAGE NO="I-10874"?> predpostavlja razvoj avtonomnih konceptov prava Skupnosti, vključno z enotno terminologijo, če ne želi zgrešiti svojega zakonodajnega cilja. Naloga z razlago podrobneje konkretizirati skupnostni pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>nedovoljenega pogoja<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, in sicer zavezujoče za vsa sodišča Evropske unije, spada med pristojnosti Sodišča, ki v tem smislu odloča na najvišji stopnji.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>V tem smislu Röthel, A., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>Missbräuchlichkeitskontrolle nach der Klauselrichtlinie: Aufgabenteilung im supranationalen Konkretisierungskatalog<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, <HT TYPE="ITALIC">Zeitschrift für Europäisches Privatrecht</HT>, 2005, str. 422, ki opozarja, da prevladujoče mnenje v teoriji trenutno izhaja iz tega, da ima Sodišče pristojnost odločanja na zadnji stopnji tudi o konkretizaciji generalnih klavzul in pojmov, ki jih je treba normativno napolniti. Sodišče ima pooblastilo za avtoritativno konkretizacijo na zadnji stopnji in torej prerogativo za konkretizacijo. Med argumenti avtorica navaja namen postopka predhodnega odločanja in cilj približevanja zakonodaj, saj naj drugače pravo Skupnosti ne bi moglo doseči tega cilja. Leible, S., navedeno delo (opomba 44), str. 426, prav tako opozarja, da je po večinskem mnenju v literaturi pojem nedovoljenosti v smislu člena 3(1) Direktive 93/13 treba razlagati avtonomno na evropski ravni. Drugačno mnenje bi pomenilo, da se ne bi upošteval polni učinek sekundarnega prava ter želeni učinek približevanja zakonodaj, ki ga imajo direktive. Podobno tudi Müller-Graff, P.-C., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>Gemeinsames Privatrecht in der Europäischen Gemeinschaft<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, v: <HT TYPE="ITALIC">Gemeinsames Privatrecht in der Europäischen Gemeinschaft</HT>, 2. izdaja, Baden-Baden 1999, str. 56 in naslednje, po mnenju katerega Sodišče pri razlagi zasebnopravnih direktiv izvaja funkcijo civilnega sodišča. Pri tem je Sodišče praviloma pred izzivom, da na podlagi nedoločnih pravnih pojmov, ki jih je zato treba razlagati, v okviru vsakokratnega namena določbe direktive pravo Skupnosti konkretizira in v tem smislu tudi razvija. Kot primer avtor navaja pojem nedovoljenosti iz člena 3(1) Direktive 93/13.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>90.</NO.P><TXT>Na nadaljnje vprašanje, ali pristojnost Sodišča za razlago zajema tudi pogodbene pogoje, naštete v prilogi k tej direktivi, je treba glede na gornje preudarke odgovoriti v celoti pritrdilno. Pravilnost tega mnenja potrjuje tudi sodba Océano Grupo,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20000627">27. junija 2000</DATE> v zadevi Océano Grupo Editorial in Salvat Editores (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-240/98" PAGE.ECR="I-4941" YEAR="2000">C-240/98, Recueil, str. I-4941</REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba Océano Grupo).</P></NOTE> v kateri se je Sodišče pri razlagi člena 3 Direktive 93/13 sklicevalo na vrsto pogodbenega pogoja, navedeno v točki 1(q) priloge.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej v opombi 43 navedeno sodbo Océano Grupo, točka 22. Očitno se za pristojnost Sodišča za razlago zavzema tudi Leible, S., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>Gerichtsstandsklauseln und EG-Klauselrichtlinie<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, <HT TYPE="ITALIC">Recht der Internationalen Wirtschaft</HT>, 6/2001, str. 425.</P></NOTE> To prav tako izhaja iz sodbe Pannon GSM,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej v opombi 4 navedeno sodbo Pannon, točka 42.</P></NOTE> v kateri je Sodišče izrecno pojasnilo, da je v tej zadevi pri izvajanju pristojnosti, ki mu je podeljena v členu 234 ES, razlagalo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>splošna merila<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, ki jih je uporabil zakonodajalec Skupnosti za opredelitev pojma nedovoljenega pogodbenega pogoja – s čimer je bila mišljena prav ta vrsta pogodbenega pogoja iz točke 1(q) priloge.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Razmejitev med pristojnostmi Sodišča in nacionalnih sodišč pri nadzoru nad nedovoljenimi pogodbenimi pogoji</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Razlika med razlago in uporabo prava Skupnosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>91.</NO.P><TXT>To vodi k nadaljnjemu vidiku zastavljenega vprašanja, ki ga je treba obravnavati. Če se<?PAGE NO="I-10875"?> namreč drugo vprašanje za predhodno odločanje ne razume le dobesedno, temveč v smislu poziva Sodišču, naj pojasni delitev nalog med njim in nacionalnimi sodišči pri nadzoru nad nedovoljenimi pogodbenimi pogoji, je treba predložitveno sodišče najprej opozoriti na splošno pravilo,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej sodbi z dne <DATE ISO="19630327">27. marca 1963</DATE> v združenih zadevah Da Costa (od <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="28/62+29/62+30/62" PAGE.ECR="60" YEAR="1963">28/62 do 30/62, Recueil, str. 60</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="19980212">12. februarja 1998</DATE> v zadevi Cordelle (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-366/96" PAGE.ECR="I-583" YEAR="1998">C-366/96, Recueil, str. I-583</REF.DOC.ECR>, točka 9). V tem smislu tudi Craig, P./De Búrca, G., <HT TYPE="ITALIC">EU Law</HT>, 4. izd., Oxford 2008, str. 493, po mnenju katerih ima Sodišče na podlagi člena 234 ES sicer pooblastilo za razlago Pogodbe, ne pa izrecno za uporabo Pogodbe v postopku v glavni stvari. Za razdelitev pristojnosti med Sodiščem in nacionalnimi sodišči je značilna razmejitev med razlago in uporabo. V skladu s tem Sodišče razlaga Pogodbo, sodišča pa to razlago uporabljajo v konkretnem primeru. Schima, B., <HT TYPE="ITALIC">Kommentar zu EU- und EG-Vertrag</HT> (ur. H. Mayer), 12. zvezek, Dunaj 2003, člen 234 PES, točka 40, str. 12, meni, da morajo nacionalna sodišča uporabiti normo Skupnosti v konkretnem sporu. Vendar pa avtor priznava, da razmejitev med uporabo in razlago norme ni vedno enostavna. Podobno tudi: Aubry, H./Poillot, E./Sauphanor-Brouillard, N., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>Panorama Droit de la consommation<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, <HT TYPE="ITALIC">Recueil Dalloz</HT>, 13/2010, str. 798, ki opozarjajo na to, da pristojnost Sodišča v okviru postopka predhodnega odločanja po členu 267 PDEU zajema le razlago, ne pa uporabo, pri čemer je spoštovanje tega pravila v praksi lahko težavno.</P></NOTE> po katerem je med Sodiščem in nacionalnimi sodišči v postopku po členu 234 ES delitev pristojnosti takšna, da mora prvo pravo Skupnosti razlagati, druga pa uporabljati. Zato Sodišče nima pooblastila za uporabo določb prava Skupnosti v konkretnem primeru in torej ni pristojno, da določbe nacionalnega prava uvršča med takšne določbe. Vendar pa je Sodišču pridržana pravica, da nacionalnemu sodišču da vse napotke za razlago prava Skupnosti, ki bi mu bili lahko v pomoč pri presoji učinkov teh določb.</TXT></NP><NP><NO.P>92.</NO.P><TXT>Kot sem nazadnje razložila v sklepnih predlogih, predstavljenih <DATE ISO="20091028">28. oktobra 2009</DATE> v zadevi Caja de Ahorros y Monte de Piedad de Madrid (C-484/08), je posledica te delitve nalog, ki je neločljivo povezana s postopkom po členu 234 ES, za nadzor nad nedovoljenimi pogodbenimi pogoji v potrošniških pogodbah po mojem mnenju to, da Sodišče ne more podati svojega stališča neposredno v zvezi z nadzorom<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Tako tudi Nassall, W., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>Die Anwendung der EU-Richtlinie über missbräuchliche Klauseln in Verbraucherverträgen<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, <HT TYPE="ITALIC">Juristenzeitung</HT>, 14/1995, str. 690.</P></NOTE> in toliko manj v zvezi z združljivostjo posameznega pogoja z Direktivo 93/13, temveč lahko zgolj odloči, kako je treba razlagati to direktivo glede na upoštevni pogoj.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej moje sklepne predloge, predstavljene <DATE ISO="20091029">29. oktobra 2009</DATE> v zadevi Caja de Ahorros y Monte de Piedad de Madrid (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-484/08" PAGE.ECR="I-4785" YEAR="2010">C-484/08, sodba z dne <DATE ISO="20100603">3. junija 2010</DATE>, ZOdl., str. I-4785</REF.DOC.ECR>, točka 69). V tem smislu Schlosser, P., v: <HT TYPE="ITALIC">J. von Staudingers Kommentar zum Bürgerlichen Gesetzbuch</HT>, 13. izd., Berlin 1998, Einleitung zum AGBG, točka 33, str. 18, ki meni, da predložitve vprašanj Sodišču glede tega, ali so določene klavzule v podrobneje opisanih vrstah pogodb nedovoljene, niso mogoče. Podobno tudi Whittaker, S., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>Clauses abusives et garanties des consommateurs: la proposition de directive relative aux droits des consommateurs et la portée de l’<QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>harmonisation complète<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="2018" ID="QE0036"/><QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, <HT TYPE="ITALIC">Recueil Dalloz</HT>, 17/2009, str. 1153, s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča, predvsem na sodbi Freiberger Kommunalbauten in Pannon GSM.</P></NOTE> Nacionalno sodišče pa mora na podlagi Direktive 93/13 in relevantnih nacionalnih določb o prenosu ter ob upoštevanju razlagalnih napotkov Sodišča preizkusiti, ali<?PAGE NO="I-10876"?> je zadevni pogodbeni pogoj mogoče šteti za nedovoljen v smislu člena 3(1) te direktive.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Sodna praksa, ki je sledila sodbi Freiburger Kommunalbauten</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>93.</NO.P><TXT>Glede na splošno pravilo o pristojnosti za razlago in uporabo prava Skupnosti so bistvene značilnosti te delitve pristojnosti v sodni praksi Sodišča že dolgo opredeljene. V zvezi z nadzorom nad nedovoljenimi pogoji v potrošniških pogodbah v skladu z Direktivo 93/13 pa se šele od sodbe Freiburger Kommunalbauten<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Navedena v opombi 36.</P></NOTE> lahko štejejo za določene<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Röthel, A., navedeno delo (opomba 42), str. 424, meni, da je Sodišče s sodbo Freiburger Kommunalbauten jasno spremenilo smer in zdaj izhaja iz pragmatične delitve nalog med njim in nacionalnimi sodišči v okviru boja proti nedovoljenim pogodbenim pogojem v potrošniških pogodbah. Pfeiffer, T., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>Prüfung missbräuchlicher Klauseln von Amts wegen (Gerichtsstand) – Günstigkeitsprinzip nach Wahl des Verbrauchers<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, <HT TYPE="ITALIC">Neue Juristische Wochenschrift</HT>, 32/2009, str. 2369, meni, da je želelo Sodišče s sodbo Freiburger Kommunalbauten ustaliti svojo spremenljivo sodno prakso glede nadzora pogodbenih klavzul. Aubry, H./Poillot, E./Sauphanor-Brouillard, N., navedeno delo (opomba 46), str. 798, vidijo v sodbi Freiburger Kommunalbauten potrditev zgoraj navedene delitve nalog glede razlage in uporabe prava Skupnosti.</P></NOTE>. Zato je treba na kratko navesti ključne točke te odločbe.</TXT></NP><NP><NO.P>94.</NO.P><TXT>V tej sodbi je Sodišče ugotovilo, da lahko v okviru izvajanja pristojnosti za razlago prava Skupnosti, ki je nanj prenesena s členom 234 ES, sicer razlaga splošna merila, ki jih je zakonodajalec Skupnosti uporabil za opredelitev pojma nedovoljenega pogodbenega pogoja, ne more pa se izreči o uporabi teh splošnih meril za neki pogodbeni pogoj, saj ta naloga zahteva preizkus na podlagi okoliščin konkretnega primera.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Navedena v opombi 36.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>95.</NO.P><TXT>Sodišče je pri tem poudarilo posebno vlogo nacionalnih sodišč v boju proti nedovoljenim pogodbenim pogojem, zato jim je prepustilo nalogo konkretnega ugotavljanja, ali pogodbeni pogoj izpolnjuje merila, na podlagi katerih ga je mogoče v smislu člena 3(1) Direktive 93/13 opredeliti za nedovoljenega.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Prav tam, točka 25.</P></NOTE> Med okoliščine konkretnega primera, ki jih morajo nacionalna sodišča upoštevati pri nadzoru nad pogodbenimi pogoji, sodi po mnenju Sodišča, ki se glede tega sklicuje na člen 4 Direktive 93/13, narava blaga ali storitev, za katero je bila sklenjena pogodba, in vse okoliščine, ki so obstajale ob sklepanju pogodbe. Poleg tega je treba presoditi tudi<?PAGE NO="I-10877"?> posledice, ki jih lahko ima posamezni pogodbeni pogoj v okviru prava, ki se uporabi za pogodbo, kar pomeni proučitev nacionalnega pravnega sistema.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Prav tam, točka 21.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>96.</NO.P><TXT>Sodišče je pri tem sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca L. A. Geelhoeda, ki se je v bistvu zavzemal za decentraliziran nadzor nad nedovoljenimi pogodbenimi pogoji na ravni držav članic ob ohranjanju monopola Sodišča nad razlago. V sklepnih predlogih je generalni pravobranilec po eni strani opozoril na <HT TYPE="ITALIC">nujnost jasne razmejitve pristojnosti</HT> med Skupnostjo in državami članicami na področju varstva potrošnikov, po drugi strani pa je svetoval <HT TYPE="ITALIC">ekonomično uporabo pravnih sredstev</HT>. V zvezi s to je utemeljeno implicitno opozoril na nevarnost prevelike uporabe postopka na podlagi člena 234 ES, če bi presoja nedovoljenosti posameznega pogodbenega pogoja spadala v pristojnost Sodišča. Glede na to, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>nedovoljenega pogoja<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> splošen in da se takšne vrste pogodbenih pogojev v potrošniških pogodbah pogosto pojavljajo v različnih oblikah in z različno vsebino, je generalni pravobranilec izrazil bojazen, da bi lahko bili zaradi teh pogojev vedno znova vloženi predlogi za sprejetje predhodne odločbe. Tem argumentom je treba pritrditi, saj presoja nedovoljenosti vsake pogodbene klavzule, ki mu je predložena, ne more biti naloga Sodišča. Upoštevajoč številnost dejanskih vidikov in vidikov nacionalnega prava, ki jih je treba upoštevati v posameznem primeru,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Dokler ne obstaja enotno evropsko civilno pravo, mora Sodišče še naprej upoštevati navedbe nacionalnih sodišč o vidikih nacionalnega prava v primeru v glavni stvari, da lahko pojem nedovoljenosti iz člena 3(1) Direktive 93/13 razlaga glede na neko pogodbeno klavzulo. Načeloma pa bi si bilo mogoče zamisliti, da bi Sodišče v iskanju primernih rešitev v civilnopravnih sporih poleg tega kot pomoč uporabilo tudi model zakonika, ki so ga izdelali evropski akademiki, kakršen je Draft Common Frame of Reference (DCFR). V tem smislu glej Heinig, J., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>Die AGB-Kontrolle von Gerichtsstandsklauseln – zum Urteil Pannon des EuGH<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, <HT TYPE="ITALIC">Europäische Zeitschrift für Wirtschaftsrecht</HT>, 24/2009, str. 886 in naslednje, ki opozarja na napredek v razvoju evropskega zasebnega prava ter na oblikovanje skupnih evropskih pravil pogodbenega prava v DCFR oziroma v bodočem skupnem referenčnem okviru, ki lahko Sodišču v prihodnosti ponudi merila za krepitev nadzora nad pogodbenimi pogoji na evropski ravni. Skeptičen pa je nasprotno Freitag, R., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>Anmerkung zum Urteil Freiburger Kommunalbauten<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, <HT TYPE="ITALIC">Entscheidungen zum Wirtschaftsrecht</HT>, 2004, str. 398, ki prav tako načeloma šteje za mogoče, da bi Sodišče od primera do primera iz civilnopravnega <HT TYPE="ITALIC">acquis communautaire</HT> in iz primerjave med pravnimi redi držav članic razvilo avtonomen skupnostnopravni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>common European legal denominator<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>. Ker pa Direktiva 93/13 načeloma zajema vsa področja civilnega prava, bi bilo Sodišče v tem primeru potisnjeno v položaj nadomestnega civilnega zakonodajalca, kar bi sprožilo težave glede horizontalne delitve pristojnosti v Skupnosti ter glede pravne varnosti.</P></NOTE> se poznavanje predmeta spora o glavni stvari s strani <HT TYPE="ITALIC">iudex a quo</HT> izkaže kot prednost, ki jo<?PAGE NO="I-10878"?> mora sodni sistem Evropske unije izkoristiti za varstvo potrošnikov.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Basedow, J., navedeno delo (opomba 37), str. 61, utemeljeno opozarja, da bi bilo treba pravosodnopolitične preudarke odkrito izraziti. Avtor meni, da se Sodišče o nedovoljenosti pogodbenih klavzul ne more opredeliti v vsakem posameznem primeru. Po drugi strani pa mora ohraniti možnost določanja smernic v sodni praksi tudi o razlagi generalne klavzule iz člena 3 Direktive 93/13. Heinig, J., navedeno delo (opomba 54), str. 886, meni, da je lahko nedovoljenost posamezne klavzule odvisna od mnogih okoliščin konkretnega primera, katerih presoja je ob upoštevanju vidika učinkovitosti in pri sedanjem stanju evropskega zasebnega prava lahko prepuščena nacionalnim sodiščem. Freitag, R., navedeno delo (opomba 54), str. 398, opozarja, da je nedovoljenost vnaprej pripravljenih pogodbenih pogojev mogoče presojati le na podlagi pravnega referenčnega merila. Dokler ne obstaja enotna evropska kodifikacija civilnega prava, se to zakonsko merilo oblikuje na podlagi vsakokratnega nacionalnega prava, ki pa ga Sodišče ne more presojati. Whittaker, S., navedeno delo (opomba 48), str. 1154, meni, da je nacionalno sodišče primeren forum za ugotavljanje nedovoljenosti pogodbene klavzule, saj je v boljšem položaju za presojo nacionalnega konteksta, v katerem se te klavzule uporabljajo.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>97.</NO.P><TXT>Kot nadaljnji argument je generalni pravobranilec nazadnje navedel <HT TYPE="ITALIC">pomembnost nacionalnega prava</HT> v boju proti nedovoljenim pogodbenim pogojem. Ti se pojavljajo predvsem v zasebnopravnih razmerjih, ki jih pretežno ureja nacionalno pravo, zaradi česar bi bilo celo mogoče, da bi imela ista vrsta pogodbenega pogoja v različnih pravnih redih različne pravne posledice. Ob upoštevanju okoliščine, da se konkretna presoja nedovoljenosti pogodbenega pogoja ravna predvsem po nacionalnem pravu<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>V tem smislu Bernadskaya, E., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>L’office du juge et les clauses abusives: faculté ou obligation?<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue Lamy droit d’affaires</HT>, 42/2009, str. 71, ki opozarja, da konkretno presojo pogodbenih pogojev v potrošniških pogodbah opravlja nacionalno sodišče po pravilih prava države članice.</P></NOTE> in da je razlaga in uporaba nacionalnega prava v izključni pristojnosti nacionalnih sodišč, je treba pritrditi tudi temu argumentu.</TXT></NP><NP><NO.P>98.</NO.P><TXT>Potrditev zgoraj navedenih načel je mogoče najti v sodbi Mostaza Claro<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Navedena v opombi 16, točki 22 in 23.</P></NOTE> in v nedavni sodbi Pannon GSM<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Navedena v opombi, točka 42.</P></NOTE>, pri čemer zadnja v tem smislu vsebuje še nadaljnje pojasnilo, da morajo nacionalna sodišča pri presoji nedovoljenosti pogodbenega pogoja upoštevati abstraktne preudarke Sodišča, ki jih vsebuje sodba.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Prav tam, točka 43.</P></NOTE> Iz tega pa ne izhaja nič drugega kot to, da mora nacionalno sodišče pri izvajanju svojih nadzornih pristojnosti upoštevati razlagalna navodila sodišča Skupnosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Sodba Sodišča o vprašanju za predhodno odločanje postane formalno in materialno pravnomočna in zavezuje predložitveno sodišče in druga nacionalna sodišča, ki obravnavajo spor o glavni stvari, vključno s sodišči na višjih stopnjah. Glej sodbo z dne <DATE ISO="19690624">24. junija 1969</DATE> v zadevi Milchkontor (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="29/68" PAGE.ECR="165" YEAR="1969">29/68, Recueil, str. 165</REF.DOC.ECR>, točka 3). V tem smislu Schwarze, J., navedeno delo (opomba 17), točka 63, str. 1826.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>99.</NO.P><TXT>V tej zvezi je treba kljub temu poudariti, da smernic za presojo, ki so navedene v teh sodbah, nikakor ni mogoče šteti za izčrpne. Predstavljajo namreč le nekatere od <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>splošnih meril<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> v smislu sodne prakse, ki jih lahko da Sodišče na podlagi monopola nad razlago prava Skupnosti nacionalnemu sodišču.<?PAGE NO="I-10879"?> Konkretizacijo dejanskega stanu nedovoljenosti iz člena 3(1) Direktive 93/13 na ravni Skupnosti lahko tako razumemo kot trajajoč postopek, ki ga mora konec koncev usmerjati Sodišče. Njegova naloga mora biti, da postopoma pojasni abstraktna merila za nadzor nad nedovoljenimi pogoji in z večanjem izkušenj izdela obrise skupnostnega nadzora nad zlorabami. Postopek predhodnega odločanja kot izraz razmerja delitve nalog med Sodiščem in nacionalnimi sodišči predstavlja primerno sredstvo za doseganje pravičnih in procesno ekonomičnih rešitev.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>V tem smislu Röthel, A., navedeno delo (opomba 42), str. 427. Avtorica meni, da je skupnostni civilnopravni red v nastajanju bolj od drugih pravnih področjih odvisen od komunikacije in sodelovanja. Postopek predhodnega odločanja tu zagotavlja bistvene možnosti za oblikovanje nadnacionalnega zasebnopravnega reda in nadaljnje usmerjanje integracijskega procesa. V sodbi Freiburger Kommunalbauten avtorica vidi korak v pravo smer. V tej sodbi opisana delitev nalog med Sodiščem in nacionalnimi sodišči naj bi zagotavljala pravične in tudi procesno ekonomične rezultate, ki bi bili široko sprejemljivi.</P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Sklep</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>100.</NO.P><TXT>Glede na zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je Sodišče v skladu s členom 234 ES pristojno tudi za razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0044" ID="QS0044"/>nedovoljeni pogodbeni pogoj<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> v smislu člena 3(1) Direktive 93/13 ter pogodbenih pogojev, ki so našteti v prilogi k tej direktivi.</TXT></NP><NP><NO.P>101.</NO.P><TXT>Na tretje vprašanje za predhodno odločanje je treba odgovoriti, da se predlog za sprejetje predhodne odločbe, s katerim je zaprošeno za takšno razlago, v interesu enotne uporabe ravni varstva pravic potrošnikov, ki jo zagotavlja Direktiva 93/13, v vseh državah članicah lahko nanaša na vprašanje, katere vidike sme ali mora upoštevati nacionalno sodišče, kadar splošna merila, ki jih določa ta direktiva, uporabi za poseben posamični pogodbeni pogoj.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>D –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Četrto vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predmet vprašanja</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>102.</NO.P><TXT>S četrtim vprašanjem za predhodno odločanje predložitveno sodišče v bistvu prosi za pojasnilo točk 34 in 35 sodbe Pannon GSM<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Navedena v opombi 4.</P></NOTE>, v katerih je Sodišče ugotovilo:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0045" ID="QS0045"/>Posebne značilnosti sodnega postopka, ki med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom poteka na temelju nacionalnega prava, torej ne morejo biti dejavnik, ki bi lahko<?PAGE NO="I-10880"?> posegel v pravno varstvo, ki ga mora v skladu z določili Direktive imeti potrošnik.</P><P>Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da mora nacionalno sodišče po uradni dolžnosti proučiti nedovoljenost pogodbenega pogoja, če razpolaga s potrebnimi dejanskimi in pravnimi elementi. Če tak pogoj šteje za nedovoljen, ga ne uporabi, razen če potrošnik temu nasprotuje. To obveznost ima nacionalno sodišče tudi, ko preizkuša svojo krajevno pristojnost.<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>103.</NO.P><TXT>V predložitvenem sklepu predložitveno sodišče navaja,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej drugo stran predložitvenega sklepa z dne <DATE ISO="20090702">2. julija 2009</DATE>.</P></NOTE> da iz sodbe ni mogoče jasno razbrati, kakšen kronološki vrstni red je treba upoštevati. Bodisi nacionalno sodišče nedovoljenost pogodbenega pogoja preizkusi po uradni dolžnosti šele tedaj, ko razpolaga z za to potrebnimi dejanskimi in pravnimi elementi, bodisi preizkus po uradni dolžnosti pomeni tudi, da mora sodišče v okviru preizkusa nedovoljenosti nekega pogodbenega pogoja po uradni dolžnosti ugotavljati in posodabljati za to potrebne pravne in dejanske elemente.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Relevantne ugotovitve Sodišča v sodbi Pannon GSM glede na dosedanjo sodno prakso o obveznosti nacionalnega sodišča, da opravi preizkus po uradni dolžnosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>104.</NO.P><TXT>Preden se opredelim glede vprašanja za predhodno odločanje, naj zaradi ponazoritve predmeta vprašanja na kratko povzamem za obravnavano zadevo relevantne ugotovitve Sodišča v sodbi Pannon GSM z vidika dosedanje sodne prakse.</TXT></NP><NP><NO.P>105.</NO.P><TXT>Ustaljena sodna praksa Sodišča od sodbe Océano Grupo<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Sodba Océano Grupo (navedena v opombi 43, točki 28 in 29), sodba z dne <DATE ISO="20021121">21. novembra 2002</DATE> v zadevi Cofidis (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-473/00" PAGE.ECR="I-10875" YEAR="2002">C-473/00, Recueil, str. I-10875</REF.DOC.ECR>, točki 32 in 33) in sodba Mostaza Claro (navedena v opombi 16, točki 27 in 28).</P></NOTE> dalje je, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0046" ID="QS0046"/>varstvo, ki ga direktiva zagotavlja potrošnikom, pomeni, da nacionalno sodišče <HT TYPE="ITALIC">lahko</HT> po uradni dolžnosti preizkusi, ali je posamezni pogoj v pogodbi, ki mu je predložena, nedovoljen<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, in sicer tudi, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0047" ID="QS0047"/>kadar preizkuša dopustnost tožbe, vložene pri nacionalnem sodišču<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>. Vendar pa ta formulacija pušča odprto vprašanje, ali je Sodišče izhajalo iz dolžnosti ali le možnosti preizkusa nedovoljenosti pogodbenega pogoja. Sodba Pannon GSM je v tem smislu prinesla pomembno razjasnitev, saj je Sodišče v njej ugotovilo, da se vloga nacionalnega sodišča <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0048" ID="QS0048"/>ne omejuje zgolj na možnost izreči se o morebitni nedovoljenosti pogodbene klavzule<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, temveč vsebuje glede tega tudi <HT TYPE="ITALIC">obveznost</HT>.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>V opombi 4 navedena sodba Pannon GSM.</P></NOTE> Ta obveznost velja za vse nedovoljene<?PAGE NO="I-10881"?> pogodbene pogoje in s tem tudi za klavzule o pristojnosti sodišč. Iz obveznosti preizkusa je Sodišče izhajalo že v sodbi Cofidis,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Navedena v opombi 64.</P></NOTE> še jasneje pa v sodbi Mostaza Claro.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Navedena v opombi 16.</P></NOTE> V sodbi Pannon GSM je Sodišče dodalo, da obveznost preizkusa po uradni dolžnosti nujno pomeni, da neveljavnost v skladu s členom 6(1) Direktive 93/13 nastopi po zakonu in je potrošniku ni treba uveljavljati.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>V opombi 4 navedena sodba Pannon, točka 24.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>106.</NO.P><TXT>Druga novost, ki jo je prinesla sodba Pannon GSM, je pojasnilo, da lahko nacionalno sodišče sporno klavzulo uporabi, če potrošnika ustrezno opozori in če potrošnik nedovoljenosti ne želi uveljavljati<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Prav tam, točka 33.</P></NOTE>. Prednost tega pristopa se kaže v tem, da potrošnika varuje pred vsiljenim varstvom in da bolj sledi ideji varstva potrošnikov z informacijami<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Tako tudi Heinig, J., navedeno delo (opomba 54), str. 886. Osztovits, A./Nemessányi, Z., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0049" ID="QS0049"/>Missbräuchliche Zuständigkeitsklauseln in der ungarischen Rechtsprechung im Licht der Urteile des EuGH<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, <HT TYPE="ITALIC">Zeitschrift für Europarecht, internationales Privatrecht &amp; Rechtsvergleichung</HT>, 2010, str. 25, opozarjata, da je Sodišče s tem odgovorilo na doslej nerazjasnjeno teoretično vprašanje, ali lahko nacionalno sodišče ugotovi ničnost, tudi kadar želi potrošnik, potem ko je poučen, izrecno vztrajati pri klavzuli. Po mnenju avtorjev iz odločbe izhaja tudi, da je, kot kaže, načelo <HT TYPE="ITALIC">pacta sunt servanda</HT> močnejše od načela <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0050" ID="QS0050"/>neveljavnosti<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> nedovoljenih pogodbenih pogojev, čeprav sodijo določbe direktive v skladu s sodbo Mostaza Claro med določbe javnega reda.</P></NOTE>.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Pravna presoja</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>107.</NO.P><TXT>Kot pravilno pripominja Komisija, se predložitveno vprašanje ne nanaša na primer, v katerem bi bil pogodbeni pogoj dejansko nedovoljen, temveč na primer, v katerem nacionalno sodišče postane pozorno na <HT TYPE="ITALIC">morebiten</HT> nedovoljeni pogodbeni pogoj, in sicer lahko nedovoljenost zgolj domneva, ne more pa je z gotovostjo potrditi. Ker pa Direktiva 93/13 glede tega nima nobenih zahtev, bi bilo v skladu z načelom procesne avtonomije držav članic<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej točko 65 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> načeloma treba uporabiti nacionalno procesno pravo.</TXT></NP><NP><NO.P>108.</NO.P><TXT>Po drugi strani se zaradi načela procesne avtonomije držav članic ne sme poseči v varstvo potrošnika, kot je v skladu s sodno prakso določeno v členih 6 in 7 Direktive 93/13.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Sodišče je presodilo, da je pristojnost sodišča, da po uradni dolžnosti obravnava nedovoljenost pogoja, primerno sredstvo za to, da se doseže rezultat, ki je določen v členu 6 Direktive 93/13, da se prepreči, da bi posameznega uporabnika zavezoval nedovoljeni pogoj, ter prispeva k uresničevanju cilja, določenega v njenem členu 7, ker ima lahko taka obravnava odvračalni učinek, s čimer prispeva k prenehanju nadaljnje uporabe nedovoljenih pogojev v pogodbah, ki jih prodajalec ali ponudnik sklepa s potrošniki (glej sodbe Océano Grupo, navedena v opombi 43, točka 28, Cofidis, navedena v opombi 64, točka 32, in Mostaza Claro, navedena v opombi 16, točka 27).</P></NOTE> V tem smislu je treba razumeti tudi ugotovitve Sodišča v točki 34 sodbe Pannon GSM, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0051" ID="QS0051"/>posebne značilnosti sodnega postopka, ki med prodajalcem ali ponudnikom<?PAGE NO="I-10882"?> in potrošnikom poteka na temelju nacionalnega prava, […] ne morejo biti dejavnik, ki bi lahko posegel v pravno varstvo, ki ga mora v skladu z določili Direktive imeti potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>. Posamezni posegi v procesno avtonomijo držav članic so torej potrebni za uresničevanje ciljev direktive.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Da načelo procesne avtonomije držav članic ni nedotakljivo in da so posegi vanj lahko upravičeni, potrjuje Heinig, J., navedeno delo (opomba 54), str. 885, po mnenju katerega obveznost preizkusa klavzul o pristojnosti sodišč v splošnih pogodbenih pogojih ne pomeni nedopustnega posega v avtonomijo urejanja postopka držav članic. Kot avtor pravilno navaja, pooblastila Evropske unije v pravu varstva potrošnikov niso omejena na neko stvarno področje, ampak se lahko nanašajo tudi na procesne vidike. Po drugi strani lahko ravno klavzule o pristojnosti sodišč otežijo uveljavljanje materialnih pravic potrošnikov, kar kažeta zadevi Océano Grupo in Pannon GSM. Da Direktiva 93/13 vključuje tudi procesne vidike, kaže tudi točka 1(q) priloge, po kateri se lahko pogodbeni pogoj razglasi za nedovoljen, če potrošniku oteži uveljavljanje pravic.</P></NOTE> Vprašanje je, ali iz sodbe Pannon GSM izhaja takšen skupnostni poseg v procesno avtonomijo držav članic, in če je odgovor nikalen, ali bi bil takšen poseg potreben.</TXT></NP><NP><NO.P>109.</NO.P><TXT>V točki 35 sodbe Pannon GSM je Sodišče sicer ugotovilo, da mora nacionalno sodišče po uradni dolžnosti proučiti nedovoljenost pogodbene klavzule, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0052" ID="QS0052"/><HT TYPE="ITALIC">če</HT> razpolaga s potrebnimi dejanskimi in pravnimi elementi<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>. To formulacijo je Sodišče nazadnje uporabilo v sodbi Asturcom<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Navedena v opombi 15, točka 53.</P></NOTE>. Stavek moramo po mojem mnenju razumeti tako, da obveznost preizkusa nastane šele, če v trditvah strank ali drugih okoliščinah sodišče vidi oporne točke za morebitno nedovoljenost.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Iz primerjave med različnimi jezikovnimi različicami izhaja, da bi lahko sporni stavek pomenil kronološki vrstni red ali pogoj. Ne glede na manjše razlike vse različice kažejo na to, da se preizkus nedovoljenosti opravi šele <HT TYPE="ITALIC">po tem,</HT> ko so pridobljeni za to potrebni pravni in dejanski elementi. Dansko: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0053" ID="QS0053"/><HT TYPE="ITALIC">så snart</HT> den råder over de oplysninger om de retlige eller faktiske omstændigheder, som denne prøvelse kræver<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>; nemško: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0054" ID="QS0054"/><HT TYPE="ITALIC">sobald</HT> es über die hierzu erforderlichen rechtlichen und tatsächlichen Grundlagen verfügt<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>; francosko: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0055" ID="QS0055"/><HT TYPE="ITALIC">dès qu</HT><HT TYPE="ITALIC">’</HT>il dispose des éléments de droit et de fait nécessaires à cet effet<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>; angleško: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0056" ID="QS0056"/><HT TYPE="ITALIC">where</HT> it has available to it the legal and factual elements necessary for that task<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>; italijansko: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0057" ID="QS0057"/><HT TYPE="ITALIC">a partire dal momentoin cui</HT> dispone degli elementi di diritto e di fatto necessari a tal fine<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>; portugalsko: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0058" ID="QS0058"/><HT TYPE="ITALIC">desde que</HT> disponha dos elementos de direito e de facto necessários para o efeito<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>; slovensko: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0059" ID="QS0059"/><HT TYPE="ITALIC">če</HT> razpolaga s potrebnimi dejanskimi in pravnimi elementi<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>; špansko: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0060" ID="QS0060"/><HT TYPE="ITALIC">tan pronto como</HT> disponga de los elementos de hecho y de Derecho necesarios para ello<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>; nizozemsko: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0061" ID="QS0061"/><HT TYPE="ITALIC">zodra</HT> hij over de daartoe noodzakelijke gegevens, feitelijk en rechtens, beschikt<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>; madžarsko: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0062" ID="QS0062"/><HT TYPE="ITALIC">amennyiben</HT> rendelkezésére állnak az e tekintetben szükséges ténybeli és jogi elemek<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.</P></NOTE> Le v tem primeru mora sodišče svoje pomisleke glede veljavnosti pogodbenega pogoja po uradni dolžnosti raziskati, ne da bi se ena od strank morala konkretno sklicevati na nedovoljenost.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Tako tudi Mayer, C., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0063" ID="QS0063"/>Missbräuchliche Gerichtsstandsvereinbarungen in Verbraucherverträgen: Anmerkung zu EuGH, Urteil vom <DATE ISO="20090604">4.6.2009</DATE>, C-243/08 – Pannon GSM Zrt../Erzsébet Sustikné Györfi<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>, <HT TYPE="ITALIC">Zeitschrift für Gemeinschaftsprivatrecht</HT>, 2009, str. 221. Zdi se, da iz tega izhaja tudi Poissonnier, G., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0064" ID="QS0064"/>La CJCE franchit une nouvelle étape vers une réelle protection du consommateur<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>, <HT TYPE="ITALIC">Recueil Dalloz</HT>, 34/2009, str. 2314, ko navaja, da je Sodišče v sodbi Pannon GSM obveznost preizkusa nedovoljenosti pogodbene klavzule vezalo na pogoj, da sodišče razpolaga z zato potrebnimi pravnimi in dejanskimi elementi. Ne povsem nedvoumno, vendar morda vseeno v tem smislu, je tudi mnenje Aubry, H./Poillot, E./Sauphanor-Brouillard, N., navedeno delo (opomba 46), str. 798, ki ugotovitev Sodišča štejejo za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0065" ID="QS0065"/>logično v procesnopravnem smislu<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>.</P></NOTE> Iz sodbe pa nasprotno ne<?PAGE NO="I-10883"?> izhaja, da ima nacionalno sodišče enako obveznost, tudi če s temi elementi ne razpolaga.</TXT></NP><NP><NO.P>110.</NO.P><TXT>Z drugimi besedami, v pravu Skupnosti ni določbe, ki bi nacionalno sodišče zavezovala, da na lastno pobudo preiskuje, da bi si zagotovilo pravne in dejanske elemente, ki so potrebni za presojo nedovoljenosti pogodbenega pogoja, če s temi elementi ne razpolaga. Nasprotno, pooblastila nacionalnega sodišča so določena v nacionalnem procesnem pravu. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je za civilni postopek v pravu držav članic značilno <HT TYPE="ITALIC">razpravno načelo</HT>, po katerem morajo stranke navesti vsa relevantna dejstva, na podlagi katerih mora nato sodišče odločiti. To velja očitno tudi za madžarsko civilno procesno pravo, saj iz četrtega vprašanja za predhodno odločanje izhaja, da se lahko izvajanje dokazov odredi le na predlog strank. Po madžarskem zakonu o civilnem postopku morajo torej načeloma stranke spora navesti dokazna sredstva.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Tako tudi Osztovits, A./Nemessányi, Z., navedeno delo (opomba 70), str. 25, ki se sklicujeta na člen 164 madžarskega zakona o civilnem postopku.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>111.</NO.P><TXT>Sodišče je omejitve, ki jih posebne značilnosti nacionalnega civilnega postopka postavljajo za preizkus po uradni dolžnosti s strani nacionalnega sodišča, nedvoumno priznalo v sodbi Van Schijndel in van Veen<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Navedena v opombi 16.</P></NOTE> z ugotovitvijo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0066" ID="QS0066"/>pravo Skupnosti nacionalnim sodiščem ne nalaga, naj po uradni dolžnosti preizkusijo razlog kršitve določb Skupnosti, kadar bi jih preizkus tega razloga obvezoval, da se odpovejo predpisani pasivnosti, tako da bi prekoračila meje spora, kot so ga razmejile stranke, in se oprla na druga dejstva in okoliščine od tistih, ki jih je za podlago zahteve navedla stranka postopka, ki ima interes, da se navedene določbe uporabijo<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>. Iz tega izhaja, da razpravno načelo v civilnem postopku omejuje pristojnosti nacionalnega sodišča za preizkus, ki jih mora pravo Skupnosti sprejeti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>V tem smislu Poissonnier, G., navedeno delo (opomba 76), ki v razpravnem načelu v civilnem postopku vidi omejitev obveznosti preizkusa, ki jo ima nacionalno sodišče.</P></NOTE></TXT></NP><?PAGE NO="I-10884"?><NP><NO.P>112.</NO.P><TXT>Ne glede na to je vprašljivo že, ali bi bilo za uresničitev cilja nadzora nad nedovoljenimi pogodbenimi pogoji, ki mu sledi Direktiva 93/13, nacionalnemu sodišču sploh nujno treba naložiti obsežno obveznost preizkusa. Pogodbeni pogoj, ki ga je treba glede na okoliščine šteti za nedovoljenega zato, ker za reševanje sporov iz pogodbe določa sodišče, na območju katerega ima prodajalec ali ponudnik sedež,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Glej v opombi 43 navedeno sodbo Océano Grupo, točke od 21 do 24. Tam je Sodišče pojasnilo, da je treba klavzulo o pristojnosti sodišč, ki je bila vključena v pogodbo med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, ne da bi bila posamično dogovorjena, in ki določa izključno pristojnost sodišča, na območju katerega ima prodajalec ali ponudnik sedež, šteti za nedovoljeno v smislu člena 3 direktive, saj v nasprotju z zahtevami dobre vere v škodo potrošnika vzpostavlja znatno in neutemeljeno neravnotežje med pogodbenimi pravicami in obveznostmi strank. Po mnenju Sodišča namreč takšna klavzula o pristojnosti potrošnika sili, da prizna izključno pristojnost sodišča, ki je od njegovega stalnega prebivališča morebiti zelo oddaljeno, kar lahko oteži njegov prihod na sodišče. Pri zadevah z majhno vrednostjo spora lahko stroški potrošnika za njegov prihod na sodišče delujejo odvračajoče in bi se lahko potrošnik zaradi njih odpovedal pravnemu sredstvu ali obrambi. Takšna klavzula spada po mnenju Sodišča v skupino klavzul, navedenih v točki 1(q) priloge k tej direktivi, katerih namen ali posledica je, da je potrošnikova možnost vlaganja pravnih sredstev pri sodišču izključena ali omejena. Nasprotno pa takšna klavzula prodajalcu ali ponudniku omogoča, da združi vse spore, ki se nanašajo na njegovo pridobitno dejavnost, pred sodiščem, na območju katerega je njegov sedež, kar organizacijsko olajšuje njegov prihod in zmanjšuje s tem povezane stroške. Pritrdilno: Poissonnier, G., navedeno delo (opomba 76), str. 2313. Osztovits, A./Nemessányi, Z., navedeno delo (opomba 70), str. 23, navajata, da ta sodna praksa v madžarski pravni praksi veliko let ni bila sprejeta. Do danes naj bi bilo tako običajno, da prodajalci ali ponudniki med splošne pogodbene pogoje vnesejo klavzulo o pristojnosti sodišč, v skladu s katero se stranki dogovorita za izključno pristojnost tistega sodišča, na območju katerega ima prodajalec ali ponudnik sedež, ali – kar je še pogosteje – ki je krajevno najbližje njegovemu sedežu.</P></NOTE> bi namreč nacionalno sodišče lahko preizkusilo že v okviru preizkusa lastne pristojnosti po uradni dolžnosti, ne da bi bilo odvisno od izčrpnih trditev strank. To potrjuje tudi procesni položaj v postopku v glavni stvari. Iz spisa je razvidno, da je predložitveno sodišče pred določitvijo naroka za ustno obravnavo opazilo, da stalno prebivališče tožene stranke ni na območju sodišča, pač pa je tožeča stranka svoj predlog za izdajo plačilnega naloga s sklicevanjem na splošne pogoje pogodbe vložila pri sodišču v bližini svojega sedeža, kar je pri predložitvenem sodišču vzbudilo dvome glede spornega pogodbenega pogoja. S tem predložitveno sodišče konec koncev izraža sum nedovoljenega pogodbenega pogoja o pristojnosti sodišča.</TXT></NP><NP><NO.P>113.</NO.P><TXT>Toda tudi v primerih, v katerih ne gre za klavzule o pristojnosti sodišč, temveč za materialne pogodbene obveznosti, je praviloma mogoče pričakovati, da nacionalno sodišče dobi vsaj en izvod potrošniške pogodbe kot najpomembnejši dokaz za zahtevke, ki se uveljavljajo. S tem bi bili predloženi vsi za presojo nedovoljenosti pogodbenega pogoja po uradni dolžnosti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0067" ID="QS0067"/>potrebni dejanski in pravni elementi<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> v smislu sodbe Pannon GSM. Nacionalno sodišče bi tako lahko izpolnilo svojo obveznost preizkusa nedovoljenosti pogodbenega pogoja po uradni dolžnosti. V številnih primerih zato nacionalno sodišče ne bi<?PAGE NO="I-10885"?> smelo imeti posebnih praktičnih težav. S tem pa ni izključeno, da se v praksi lahko pojavljajo pogodbeni pogoji, pri katerih je nedovoljenost mogoče ugotoviti šele po temeljitem preizkusu. Vendar pa je to, kot je bilo že rečeno, ob neobstoju takšne obveznosti po pravu Skupnosti mogoče le na podlagi nacionalnega procesnega prava.</TXT></NP><NP><NO.P>114.</NO.P><TXT>Že omenjeni načeli enakovrednosti in učinkovitosti<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Glej točko 67 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ne zahtevata priznanja, da ima nacionalno sodišče obveznost preizkusa. V zvezi z zagotavljanjem enakovrednosti v konkretnem primeru se zdi, da nacionalno sodišče v okviru postopka, ki zadeva le nacionalno pravo, nima več pooblastil kot v postopkih, namenjenih varstvu pravic, ki jih državljanom zagotavlja Direktiva 93/13. V tem smislu ni videti nobene kršitve načela enakovrednosti. Prav tako ni videti, koliko naj bi bilo uveljavljanje pravic, ki jih zagotavlja Direktiva 93/13, praktično onemogočeno ali čezmerno oteženo. Ravno zgornji preudarki<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Glej točko 112 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> kažejo, da neobstoj obveznosti preizkusa s strani nacionalnega sodišča v pravu države članice tega ne ovira nujno pri tem, da bi bilo v okviru preizkusa svoje pristojnosti po uradni dolžnosti ali pa s trditvami strank seznanjeno s pravnimi in dejanskimi elementi, potrebnimi pa preizkus nedovoljenosti pogodbenega pogoja. Prav tako ga ne ovira pri tem, da bi po potrebi v okviru materialnega procesnega vodstva z dejanskega in pravnega vidika s strankami razpravljalo o dejanskem stanju in spornem razmerju ter postavljal vprašanja.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Herb, A., <HT TYPE="ITALIC">Europäisches Gemeinschaftsrecht und nationaler Zivilprozess</HT>, Tübingen 2007, str. 232, meni, da je dolžnost materialnega procesnega vodstva primerno sredstvo za upoštevanje interesa potrošnika po pravnem varstvu.</P></NOTE> Če nacionalno pravo predvideva takšno obveznost procesnega vodstva, mora nacionalno sodišče delovati tako, da se stranki pravočasno in popolnoma izrečeta o vseh upoštevnih dejstvih, zlasti da dopolnita nezadostne navedbe o dejstvih, ki jih uveljavljata, da navedeta dokaze in da postavita upoštevne predloge<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Kot pravilno navaja Poissonnier, G., navedeno delo (opomba 76), str. 2315, se civilno sodišče dandanes ne more več zadovoljiti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0068" ID="QS0068"/>s prevzemanjem vloge športnega sodišča, ki šteje udarce in strankam prepušča oblast nad postopkom<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>. Kot upravljavec in regulator ima civilno sodišče v civilnem postopku aktivno vlogo. V pravu varstva potrošnikov naj bi sodišče predstavljalo protiutež, njegova vloga pa naj bi morala biti v tem, da skrbi za spoštovanje pravil. To naj ne bi pomenilo, da bi se moralo postaviti na stran ene od strank. Moralo bi biti v službi zakona. Dvojna funkcija prava varstva potrošnikov naj bi bila v varstvu potrošnika ter v spodbujanju etičnega ravnanja na trgu. Dvojni cilj naj bi vlogo sodišča rahlo spremenil in obogatil. Zagotoviti naj bi moralo spoštovanje cilja zakona in učinkovitost njegove uporabe.</P></NOTE>. Glede na vse to je treba ugotoviti, da neobstoj dolžnosti nacionalnega sodišča glede preizkusa ne pomeni kršitve načel enakovrednosti in učinkovitosti.</TXT></NP><?PAGE NO="I-10886"?><NP><NO.P>115.</NO.P><TXT>Splošno načelo učinkovitega pravnega varstva iz prava Skupnosti sicer od držav članic zahteva, da dajo državljanom Unije na voljo pravna sredstva, s katerimi lahko sodno uveljavljajo pravice, ki so jim zagotovljene v pravu Skupnosti. Možnost sodnega uveljavljanja pravic je za posameznega imetnika pravice temeljna, saj je od njega odvisna praktična vrednost pravnega položaja, ki mu je priznan. Vendar pa iz tega ne izhaja, da pravo Skupnosti zahteva opustitev načela dispozitivnosti in razpravnega načela ter njuno nadomestitev z <HT TYPE="ITALIC">načelom oficialnosti in preiskovalnim načelom</HT>. Takšna zahteva bi daleč presegla cilj učinkovitega pravnega varstva in bi zato kršila načelo sorazmernosti iz prava Skupnosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>V tem smislu Herb, A., navedeno delo (opomba 83), str. 231 in 232.</P></NOTE> Načelo učinkovitega pravnega varstva od držav članic zahteva le, da sprejmejo primerne ukrepe, ki naj posameznika primerno varujejo pred izgubo pravic iz prava Skupnosti zaradi nepoznavanja za to potrebnih procesnih korakov in načinov ravnanja. Glede izbire sredstva imajo države članice diskrecijsko pravico. Med primerna sredstva za varstvo strank, ki hkrati manj posegajo v procesno avtonomijo držav članic, bi sodila denimo možnost ter v obsežnih in zapletenih sodnih postopkih obveznost zastopanja po odvetniku (v povezavi z zagotavljanjem pravne pomoči), dolžnost sodišča, da v postopku daje napotke, sprašuje in pojasnjuje, kot tudi že omenjena dolžnost procesnega vodstva.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Glej točko 114 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Sklep</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>116.</NO.P><TXT>Na četrto vprašanje za predhodno odločanje je torej treba odgovoriti, da je treba Direktivo 93/13 razlagati tako, da nacionalnega sodišča, ki opazi, da bi lahko šlo za nedovoljen pogodbeni pogoj, ne zavezuje, da po uradni dolžnosti opravi preiskavo za ugotovitev pravnih in dejanskih elementov, potrebnih za ta preizkus, če nacionalno procesno pravo tak preizkus dopušča le na predlog strank, stranki pa tega nista predlagali.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="I-10887"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>117.</NO.P><TXT>Glede na zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki jih je predložilo Budapesti II. és III. Kerületi Bíróság, odgovori:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Niti iz člena 23 Statuta Sodišča niti iz siceršnjega prava Skupnosti ne izhajajo pravne zahteve, ki bi nasprotovale nacionalni procesni določbi, po kateri so nacionalna sodišča zavezana svoj predlog za sprejetje predhodne odločbe, ko ga pošljejo Sodišču, hkrati v vednost poslati tudi ministru za pravosodje.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Sodišče je v skladu s členom 234 ES pristojno tudi za razlago pojma <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0070" ID="QS0070"/>nedovoljeni pogodbeni pogoj<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="2018" ID="QE0070"/> v smislu člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah ter pogodbenih pogojev, ki so našteti v prilogi k tej direktivi.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe, s katerim je zaprošeno za takšno razlago, se v interesu enotne uporabe ravni varstva pravic potrošnikov, ki jo zagotavlja Direktiva 93/13, v vseh državah članicah lahko nanaša na vprašanje, katere vidike sme ali mora upoštevati nacionalno sodišče, kadar se splošna merila, ki jih določa ta direktiva, uporabijo za poseben posamični pogodbeni pogoj.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Direktivo 93/13 je treba razlagati tako, da nacionalnega sodišča, ki opazi, da bi lahko šlo za nedovoljen pogodbeni pogoj, ne zavezuje, da po uradni dolžnosti opravi preiskavo za ugotovitev pravnih in dejanskih elementov, potrebnih za ta preizkus, če nacionalno procesno pravo tak preizkus dopušča le na predlog strank, stranki pa tega nista predlagali.</TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>