Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 22. oktobra 2026(*)

„ Predhodno odločanje – Državne pomoči – Uredba (EU) 2017/352 – Storitev obvezne pristaniške pilotaže plovil – Nacionalna ureditev, s katero je javnim subjektom podeljena izključna pravica do opravljanja te storitve – Pojem ‚pomoč‘ – Gospodarska dejavnost – Prerogativa javne oblasti – Pomorska varnost “

V zadevi C‑117/25,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (vrhovno sodišče, Romunija) z odločbo z dne 20. novembra 2024, ki je na Sodišče prispela 4. februarja 2025, v postopku

Canal Sea Services SRL,

Maritime Pilot SRL,

Asociația Piloților Maritimi din România „Euxin Pilot“,

Black Sea Pilots SRL,

Asociația Piloților Maritimi „Trident“,

Black Waters SA,

Asociația Piloților Maritimi Independenți „Tomis“

proti

Ministerul Transporturilor, Infrastructurii și Comunicațiilor,

Compania Națională „Administrația Porturilor Maritime“ SA,

ob udeležbi

RJ,

NC,

FR,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, S. Gervasoni (poročevalec), A. Kumin, sodnika, I. Ziemele, sodnica, in M. Bošnjak, sodnik,

generalni pravobranilec: A. Biondi,

sodni tajnik: V. Di Bucci,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Canal Sea Services SRL M. Mihalache in A. Ramazan, odvetnika,

–        za Compania Națională „Administrația Porturilor Maritime“ SA O. Oprea, T. Pepi, M. Teodorescu in A. Vasilescu-Naiden, agenti,

–        za romunsko vlado E. Gane, B.-I. Ciulacu in A. Wellman, agentke,

–        za belgijsko vlado P. Cottin in M. Van Regemorter, agenta,

–        za francosko vlado B. Dourthe in T. Lechevallier, agenta,

–        za italijansko vlado S. Fiorentino in P. Passolunghi, agenta,

–        za Evropsko komisijo M. Farley, L. Nicolae in B. Sasinowska, agenti,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 26. marca 2026

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 107(1) PDEU in Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL 2017, L 57, str. 1).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med pristaniškimi družbami Canal Sea Services SRL, Maritime Pilot SRL, Black Sea Pilots SRL in Black Waters SA, poklicnimi združenji Asociația Piloților Maritimi din România „Euxin Pilot“, Asociația Piloților Maritimi „Trident“ in Asociația Piloților Maritimi Independenți „Tomis“ ter fizičnimi osebami RJ, NC in FR, ki so zaposlene kot pristaniški piloti, na eni strani ter Ministerul Transporturilor, Infrastructurii și Comunicațiilor (ministrstvo za promet, infrastrukturo in komunikacije, Romunija) (v nadaljevanju: ministrstvo za promet) in Compania Națională „Administrația Porturilor Maritime“ SA na drugi strani glede zakonitosti odloka, ki ga je 19. maja 2020 sprejelo ministrstvo za promet v zvezi z opravljanjem storitve obvezne pilotaže pomorskih in rečno-pomorskih plovil (v nadaljevanju: sporni odlok).

 Pravni okvir

 Pravo Unije

 Pogodba DEU

3        Člen 107(1) PDEU določa:

„Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

 Uredba 2017/352

4        Uredba 2017/352 vzpostavlja okvir za izvajanje pristaniških storitev ter skupna pravila o finančni preglednosti in pristojbinah za pristaniške storitve in pristaniško infrastrukturo, da se omogoči popolna vključitev pristanišč v prometne verige ter tako prispeva k učinkovitejšemu delovanju vseevropskega prometnega omrežja in notranjega trga.

5        V uvodnih izjavah 6, 24 in 39 te uredbe je navedeno:

„(6) Vzpostavitev jasnega okvira s preglednimi, pravičnimi in nediskriminatornimi določbami v zvezi s financiranjem ter zaračunavanjem pristojbin za pristaniško infrastrukturo in storitve je bistvena za zagotovitev popolne skladnosti lastne poslovne strategije pristanišča in njegovih naložbenih načrtov, po potrebi pa tudi splošnega okvira nacionalne politike glede pristanišč, s pravili konkurence. Zlasti preglednost finančnih odnosov omogoča pravičen in učinkovit nadzor državne pomoči, s čimer se preprečuje izkrivljanje trga. V ta namen je bila [Evropska k]omisija v sklepih Sveta [Evropske unije] z dne 5. junija 2014 pozvana k preučitvi smernic o državni pomoči za pomorska pristanišča, da se zagotovita poštena konkurenca in stabilen pravni okvir za naložbe v pristanišča.

[…]

(24) V [Evropski u]niji je veliko različnih pomorskih pristanišč z različnimi modeli organizacije pristaniških storitev. Neustrezno bi bilo torej predpisati enotni model. Upravni organ pristanišča ali pristojni organ bi moral imeti možnost, da omeji število izvajalcev določene pristaniške storitve, kadar je to upravičeno iz enega ali več razlogov.

(39) V skladu z resolucijo A.960 Mednarodne pomorske organizacije so za vsako območje pilotaže potrebne visoko specializirane izkušnje in lokalno znanje pilota. Pilotaža je na splošno obvezna in jo pogosto organizirajo ali zagotovijo države članice same. Poleg tega je v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta [z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL 2009, L 131, str. 57)] pilotom naloženo, da pristojnim organom poročajo o očitnih nepravilnostih, ki lahko škodujejo varni plovbi vodnega plovila ali pomenijo grožnjo za morsko okolje. […] Da se preprečijo morebitna nasprotja interesov med takimi funkcijami zastopanja javnega interesa in komercialnimi vidiki, se poglavje II te uredbe ne bi smelo uporabljati za pilotažo. Vendar bi morale imeti države članice še naprej možnost, da se same odločijo, ali bodo poglavje II uporabljale za pilotažo. Če se za to odločijo, bi morala biti Komisija o tem obveščena, da se zagotovi razširjanje ustreznih informacij.“

6        Člen 1 navedene uredbe, naslovljen „Predmet urejanja in področje uporabe“, v odstavku 2 določa:

„Ta uredba se uporablja za izvajanje naslednjih kategorij pristaniških storitev (v nadaljnjem besedilu: pristaniške storitve), bodisi znotraj pristaniškega območja ali na plovnih poteh za dostop do pristanišča:

[…]

(f) pilotaža; […]

[…]“

7        V členu 2, točka 8, iste uredbe je „pilotaža“ opredeljena kot „storitev vodenja vodnega plovila, ki jo opravlja pilot ali pilotažna postaja, da se zagotovi varen vstop vodnega plovila v pristanišče po plovni poti za dostop do pristanišča ali za izhod iz njega ali pa varna plovba znotraj pristanišča“.

8        Poglavje II Uredbe 2017/352, naslovljeno „Izvajanje pristaniških storitev“, vsebuje določbe, katerih namen je zmanjšati omejitve, ki se uporabljajo za te storitve, tako da se med drugim uredijo organizacija navedenih storitev in, natančneje, minimalne zahteve za njihovo izvajanje, ki se nanašajo na strokovne kvalifikacije izvajalcev storitev ali na izpolnjevanje zahtev pomorske varnosti ali okolja, zagotavljanje izpolnjevanja minimalnih zahtev, omejitev števila izvajalcev in obveznosti javne službe.

9        Člen 10 te uredbe, naslovljen „Izvzetja“, ki je v tem poglavju II, določa:

„1.      To poglavje in člen 21 se ne uporabljata za […] pilotažo.

2.      Države članice se lahko odločijo, da bodo to poglavje in člen 21 uporabljale za pilotažo. Države članice o takšni odločitvi obvestijo Komisijo.“

10      Poglavje III navedene uredbe, naslovljeno „Finančna preglednost in avtonomija“, določa preglednost finančnih odnosov med javnimi organi in upravnim organom pristanišča, ki prejema javna sredstva. V tem poglavju so določena tudi pravila, ki se uporabljajo za pristojbine za pristaniške storitve.

 Direktiva 2009/16

11      Direktiva 2009/16 je v členu 23(1) določala, da piloti „takoj ustrezno obvestijo pristojni organ države pristanišča […], kadar koli med običajnimi dolžnostmi izvedo, da obstajajo očitne nepravilnosti, ki lahko škodujejo varni plovbi ladje ali pomenijo grožnjo za morsko okolje“.

 Romunsko pravo

12      Pravna podlaga spornega odloka je Ordonanța Guvernului nr. 22/1999 privind administrarea porturilor și a căilor navigabile, utilizarea infrastructurilor de transport naval aparținând domeniului public, precum și desfășurarea activităților de transport naval în porturi și pe căile navigabile interioare (vladna uredba št. 22/1999 o upravljanju pristanišč in plovnih poti, uporabi javne infrastrukture za pomorski promet ter opravljanju dejavnosti pomorskega prometa v pristaniščih in po celinskih plovnih poteh) z dne 29. januarja 1999 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 511 z dne 22. julija 2010) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: OG št. 22/1999).

13      Člen 5 OG št. 22/1999 določa:

„Upravljanje pristanišč in celinskih plovnih poti, spremljanje ali zagotavljanje varnostnih storitev iz člena 19(1)(b), točka 1, ter izvajanje pomožnih dejavnosti iz člena 19(1)(c), točka 1, zagotavljajo pristaniške uprave in/ali uprave za celinske plovne poti, v nadaljevanju: uprave.“

14      V členu 19(1)(b) OG št. 22/1999 so „dejavnosti, povezane z dejavnostmi pomorskega prometa“ opredeljene kot „varnostne storitve v pristaniščih in po celinskih plovnih poteh, v nadaljevanju: varnostne storitve, kot so pilotaža pomorskih in rečno-pomorskih plovil pri vstopu v pristanišča in pri izstopu iz njih, med privezi istega pristanišča in po celinskih plovnih poteh ter pristaniška vleka pomorskih in rečno-pomorskih plovil“. V skladu z odstavkom 2 tega člena „se dejavnosti pomorskega prometa, ki jih lahko opravljajo le pooblaščeni gospodarski subjekti, ter podrobna pravila in merila za odobritev določijo z odlokom ministra, pristojnega za promet“.

15      Člen 47 OG št. 22/1999 določa:

„1.      Varnostne službe se zagotavljajo pod državnim nadzorom prek ministrstva [za promet].

2.      Za varnostne storitve se šteje pilotaža pomorskih in rečno-pomorskih plovil pri vstopu v pristanišča in pri izstopu iz njih, med privezi istega pristanišča in po celinskih plovnih poteh ter pristaniška vleka pomorskih in rečno‑pomorskih plovil.“

16      Člen 48 OG št. 22/1999 določa, da se „varnostne storitve za vse uporabnike, ki za to zaprosijo, izvajajo stalno, brez diskriminacije, enotno in neprekinjeno ter pod enakimi pogoji glede kakovosti, trajanja in cene“, v členu 49 pa je dodano, da „ministrstvo [za promet] določi pristanišča, celinske plovne poti, območja ali dele teh območij in kategorije plovil, za katere je storitev pilotaže obvezna“.

17      Člen 50 OG št. 22/1999 določa:

„(1)      Pilotažo pomorskih in rečno-pomorskih plovil v pristaniščih, v katerih je ta storitev obvezna, zagotavljajo pristaniške uprave:

(a)      prek enote pilotov, ki spadajo pod upravo;

(b)      prek specializiranih gospodarskih subjektov, pooblaščenih v skladu s členom 19(2) na podlagi pogodbe, ki je bila brez diskriminacije sklenjena med upravo in temi gospodarskimi subjekti;

(c)      na podlagi koncesije za storitev pilotaže v skladu z zakonom, ki jo uprava podeli specializiranim gospodarskim subjektom, pooblaščenim v skladu s členom 19(2).

(2)      Če v pristaniščih iz odstavka 1 ni pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki bi lahko izvajal predvideno storitev pilotaže, ali če iz objektivnih razlogov ni mogoče izvajati sklenjenih koncesijskih pogodb, te storitve zagotovijo uprave in gospodarski subjekti, pooblaščeni v skladu s členom 19(2), na podlagi pogodb, sklenjenih v skladu z zakonom.

(3)      Kadar pilotažo izvajajo pooblaščeni gospodarski subjekti, ti uprave obvestijo o pristojbinah za pilotažo in o odobrenih ugodnostih.

(4)      Uprave objavijo seznam pooblaščenih gospodarskih subjektov, s katerimi so sklenile pogodbe o pilotaži, veljavne tarife in ugodnosti, ki jih ti odobrijo.

(5)      Gospodarski subjekti iz odstavka 1 plačajo pristojbino, ki jo uprava določi za uporabo pristaniške infrastrukture.

(6)      Podrobna pravila za izvajanje storitev pilotaže pomorskih plovil se odobrijo z odlokom ministra, pristojnega za promet.“

18      S členom 661 iz poglavja X1 OG št. 22/1999 je bil ustanovljen „pomorski nadzorni svet“, ki ima v skladu s členom 662(2)(d) med drugim to nalogo:

„(d)      odobriti pravila, na katerih temeljijo tarife, ki jih pristaniške uprave […] zaračunavajo za zagotavljanje varnostnih storitev in razporeditev teh tarif po postavkah stroškov, ter preveriti njihovo sorazmernost s stroški opravljene storitve“.

19      Poleg tega v skladu s členom 23(1) Hotărârea de Guvern nr. 811/2010 privind controlul statului portului (sklep vlade št. 811/2010 o državnem nadzoru pristanišča), s katerim je bila Direktiva 2009/16 prenesena v romunsko pravo, „piloti […] takoj obvestijo [romunski pomorski organ] o očitnih nepravilnostih, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog in ki bi lahko ogrozile varnost plovbe ladje ali pomenile grožnjo za morsko okolje“.

20      V členu 116(2) Ordonanța Guvernului št. 42/1997 privind transportul maritim și pe căile navigabile interioare (vladna uredba št. 42/1997 o pomorskem prevozu in celinskih plovnih poteh) je še navedeno, da „če pilot meni, da ladja ogroža varnost plovbe ali varnost pristanišča, ali če opazi nepravilnosti pri izvajanju manevriranja, lahko od kapitanije pristanišča zahteva, naj prekine plovbo ali manevriranje ladje, ki jo vodi, dokler se ne vzpostavijo pogoji, ki omogočajo varno plovbo“.

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

21      Ministrstvo za promet je leta 2012 sprejelo odlok, ki je določal, da je treba pilotažo v pristaniščih Brăila, Konstanca, Galați, Sulina in Tulcea (Romunija) zagotavljati prek specializiranih gospodarskih subjektov na podlagi pogodb o opravljanju storitev, sklenjenih brez diskriminacije med temi subjekti in pristaniškimi upravami. Ta odlok je bil leta 2017 spremenjen tako, da je določal, da se storitev pilotaže v nekaterih od teh pristanišč lahko zagotavlja le prek pilotske enote samostojnega podjetja „Administrația Fluvială a Dunării de Jos Galați“.

22      Te določbe so bile razveljavljene s spornim odlokom, s katerim je bila odpravljena možnost zasebnih podjetij, da pridobijo dovoljenja za opravljanje storitve pilotaže pomorskih in rečno-pomorskih plovil ali da sklenejo koncesijske pogodbe za opravljanje take storitve. Natančneje, s členi od 1 do 3 spornega odloka je bila za vsa plovila z izjemami, ki so bile omejene zlasti na vojaška in rekreacijska plovila, določena storitev obvezne pilotaže pomorskih in rečno-pomorskih plovil v nekaterih pristaniščih (Brăila, Konstanca, Galați, Sulina in Tulcea) ter na nekaterih območjih, in sicer v nekaterih kanalih in sektorjih Donave. Na podlagi teh členov se ta storitev odtlej tudi izvaja izključno prek pilotske enote javnih subjektov, ki imajo status javnega podjetja ali samostojnega podjetja, kot so Administrația Fluvială a Dunării de Jos Galați (rečna uprava spodnjega toka Donave, Galați, Romunija), Compania Națională „Administrația Porturilor Maritime“ SA Constanța (državno podjetje za upravo pomorskih pristanišč SA Konstanca, Romunija) in Compania Națională „Administrația Canalelor Navigabile“ SA (državno podjetje za upravo plovnih kanalov SA, Romunija) (v nadaljevanju skupaj: pristaniška uprava), pri čemer vsak subjekt deluje v pristaniščih oziroma na območjih, ki spadajo v njeno pristojnost.

23      Pristaniške družbe in pristaniška združenja so ob podpori pristaniških pilotov pri Curtea de Apel Constanța (višje sodišče v Constanți, Romunija) vložili ničnostno tožbo zoper sporni odlok, ker naj bi bil s tem odlokom kršen člen 107(1) PDEU, saj je bila z njim pristaniški upravi podeljena izključna pravica do izvajanja storitve pilotaže. Ministrstvo za promet pa je trdilo, da je sporni odlok v skladu s pravili o državnih pomočeh, saj pogoj obstoja gospodarske dejavnosti ni bil izpolnjen, ker storitev pilotaže ni bila odprta za konkurenco v skladu z Uredbo 2017/352.

24      Curtea de Apel Constanța (višje sodišče v Constanți) je s sodbo z dne 22. decembra 2021 to tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Med drugim je menilo, da je bila v skladu z Uredbo 2017/352 storitev pilotaže, ki se izvaja v pristaniščih držav članic, izvzeta iz uporabe pravil o konkurenci, ob upoštevanju posledic, ki jih lahko ima ta storitev za varnost in varstvo okolja, pri čemer so morale pristaniške uprave in uprave za plovne poti zagotoviti, da se navedena storitev zagotavlja učinkovito. To sodišče je tudi menilo, da je bila pri sprejetju spornega odloka upoštevana odločba Consiliul Concurenței (svet za varstvo konkurence, Romunija) z dne 10. avgusta 2016, v kateri je bilo ugotovljeno nedelovanje trga, in sicer v obravnavanem primeru kršitev pravil o konkurenci, ki so jo storili gospodarski subjekti, ki so bili prej zadolženi za storitev pilotaže.

25      Tožeče stranke iz postopka v glavni stvari so zoper to sodbo vložile pritožbo pri Înalta Curte de Casaie i Justiie (vrhovno sodišče, Romunija), ki je predložitveno sodišče. To je Komisijo prosilo, naj mu pošlje mnenje o skladnosti zadevne ureditve s pravom Unije.

26      Komisija je v tem mnenju ugotovila, prvič, da je bila s spornim odlokom pristaniški upravi podeljena izključna pravica do opravljanja storitve pilotaže na nekaterih območjih in v nekaterih pristaniščih, drugič, da je bil ta ukrep dodeljen iz državnih sredstev, da ga je mogoče pripisati državi, da je bila z njim upravičencem podeljena selektivna prednost in da lahko vpliva na trgovino med državami članicami ter, tretjič, da mora nacionalno sodišče ugotoviti, ali dejavnost pilotaže pomeni gospodarsko dejavnost in ali sporni odlok izkrivlja konkurenco.

27      Predložitveno sodišče se sprašuje, ali je treba zadevno storitev pilotaže opredeliti kot gospodarsko dejavnost ali kot dejavnost, ki je zajeta z izvajanjem prerogativ javne oblasti, in – v primeru, da gre za gospodarsko dejavnosti – ali je to, da je bila ta storitev s spornim odlokom dodeljena izključno javnim subjektom, v skladu s pravom Unije. Natančneje, sprašuje se, ali je mogoče zagotavljanje navedene storitve izvzeti iz uporabe pravil o konkurenci na podlagi Uredbe 2017/352 oziroma ali lahko podrobna pravila organizacije teh storitev, kot so določena s spornim odlokom, pomenijo državni monopol, ki je prepovedan s členom 107 PDEU in zaradi katerega bi lahko bili kršeni svoboda ustanavljanja ali svoboda opravljanja storitev.

28      V teh okoliščinah je Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 107(1) PDEU in [Uredbo 2017/352] razlagati tako, da se z ukrepom države članice, na podlagi katerega lahko pristaniške storitve obvezne pilotaže izvajajo zgolj nekateri državni subjekti, čeprav so te storitve v preteklosti izvajala tudi druga zasebna (nedržavna) podjetja, vzpostavlja pravni monopol, ki v skladu s pravom Unije pomeni dopustno obliko odstopanja od konkurenčnega trga, ali tako, da tak ukrep pomeni državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, ker izključuje konkurenco na trgu in konkurenco za trg?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

29      Predložitveno sodišče želi z vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 107(1) PDEU in Uredbo 2017/352 razlagati tako, da ukrep, ki ga sprejme država članica in s katerim se ustvari monopol v korist nekaterih pristaniških javnih subjektov, da bi jim bila s tem zaupana dejavnost obvezne pilotaže, pomeni državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

30      Da bi se predložitvenemu sodišču dal koristen odgovor, je treba opozoriti, da člen 107(1) PDEU za opredelitev ukrepa, ki ga sprejme država članica, kot državne pomoči med drugim predpostavlja obstoj prednosti, dodeljene podjetju. V zvezi s tem je treba po eni strani poudariti, da je za uporabo določb prava Unije na področju konkurence podjetje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravno obliko tega subjekta in njegov način financiranja. Po drugi strani je gospodarska dejavnost vsaka dejavnost, s katero se na določenem trgu ponujajo izdelki ali storitve (glej v tem smislu sodbo z dne 22. oktobra 2015, EasyPay in Finance Engineering, C‑185/14, EU:C:2015:716, točki 36 in 37 ter navedena sodna praksa).

31      Dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem prerogativ javne oblasti, pa niso gospodarske narave (glej v tem smislu sodbi z dne 1. julija 2008, MOTOE, C‑49/07, EU:C:2008:376, točka 24, in z dne 24. marca 2022, GVN/Komisija, C‑666/20 P, EU:C:2022:225, točka 70).

32      Natančneje, med take prerogative javne oblasti spadajo dejavnosti, ki so take v svojem bistvu, torej tiste, ki spadajo med temeljne državne funkcije (glej v tem smislu sodbi z dne 19. januarja 1994, SAT Fluggesellschaft, C‑364/92, EU:C:1994:7, točke 24, 25 in 27, ter z dne 18. marca 1997, Diego Calì & Figli, C‑343/95, EU:C:1997:160, točka 22), in hkrati dejavnosti, ki so take glede na svojo vez, torej tiste, ki so neločljivo povezane s temi funkcijami. Kot je namreč razvidno iz sodne prakse Sodišča, če javni subjekt opravlja gospodarsko dejavnost, ki jo je mogoče ločiti od izvajanja prerogativ javne oblasti, ravna ta subjekt z vidika te dejavnosti kot podjetje, če pa navedene gospodarske dejavnosti ni mogoče ločiti od izvajanja njegovih prerogativ javne oblasti, so vse dejavnosti, ki jih navedeni subjekt opravlja, dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem teh prerogativ (glej v tem smislu sodbi z dne 26. marca 2009, SELEX Sistemi Integrati/Komisija, C‑113/07 P, EU:C:2009:191, točke od 71 do 77, in z dne 12. julija 2012, Compass-Datenbank, C‑138/11, EU:C:2012:449, točka 38).

33      Za ugotovitev, ali je določena dejavnost povezana z izvajanjem prerogativ javne oblasti, je treba preučiti njeno naravo, cilj in pravila, ki veljajo zanjo (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 2025, INTERZERO in drugi, C‑254/23, EU:C:2025:569, točka 49 in navedena sodna praksa).

34      V obravnavanem primeru se predložitveno sodišče sprašuje, kako je treba opredeliti dejavnost pomorske pilotaže, kot je urejena z OG št. 22/1999 in spornim odlokom.

35      V zvezi s tem je treba najprej navesti, kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah 25 in 26 sklepnih predlogov, da Uredba 2017/352, ki spada na področje prometne politike Unije in je namenjena spodbujanju pomorskega prometa, tej dejavnosti ne daje narave prerogative javne oblasti niti je ne izvzema iz uporabe pravil o konkurenci na splošno in, natančneje, člena 107 PDEU.

36      Člen 10 Uredbe 2017/352 sicer res določa, da se poglavje II te uredbe ne uporablja za pilotažo, ki je v členu 2, točka 8, navedene uredbe opredeljena kot „storitev vodenja vodnega plovila, ki jo opravlja pilot ali pilotažna postaja, da se zagotovi varen vstop vodnega plovila v pristanišče po plovni poti za dostop do pristanišča ali za izhod iz njega ali pa varna plovba znotraj pristanišča“, razen če se države članice odločijo drugače.

37      Vendar izključitve pilotaže s področja uporabe tega poglavja II ni mogoče enačiti z izključitvijo te dejavnosti s področja uporabe pravil o konkurenci. Poglavje II se namreč nanaša posebej na dostop do trga in organizacijo izvajanja pristaniških storitev. Določa minimalne zahteve za izvajanje teh storitev, zlasti v zvezi s strokovnimi kvalifikacijami izvajalcev in spoštovanjem zahtev glede pomorske varnosti, zaščite ali varstva okolja. Določa tudi mehanizme za zagotavljanje izpolnjevanja teh minimalnih zahtev in pod nekaterimi pogoji možnost omejitve števila izvajalcev. Namen teh določb je tako predvsem urediti organizacijo in pogoje dostopa do izvajanja pristaniških storitev ter zmanjšati omejitve, ki bi lahko ovirale njihovo izvajanje.

38      Člen 10 Uredbe 2017/352 je zato treba razumeti kot določbo, ki razmejuje področje uporabe zgolj tega poglavja II, in ne kot določbo, ki bi vsebovala kakršno koli načelno opredelitev v zvezi z gospodarsko ali negospodarsko naravo dejavnosti pilotaže. To razlago potrjuje dejstvo, da se druge določbe uredbe za to dejavnost še naprej uporabljajo. To velja med drugim za poglavje III te uredbe, ki se nanaša na finančno preglednost in avtonomijo pristaniških organov in izvajalcev pristaniških storitev. Kot pa je razvidno iz uvodne izjave 6 navedene uredbe, se z zahtevami po finančni preglednosti uresničuje med drugim cilj zagotavljanja, da je nacionalna politika glede pristanišč popolnoma v skladu s pravili o konkurenci, zlasti s pravili o državni pomoči.

39      Zato Uredba 2017/352 ne opredeljuje, ali je dejavnost pilotaže gospodarske ali negospodarske narave v smislu člena 107 PDEU. Nikakor ni mogoče šteti, da morebitna izključitev uporabe poglavja II te uredbe za to dejavnost razkriva voljo zakonodajalca Unije, da prizna, da je ta dejavnost povezana z izvajanjem prerogativ javne oblasti.

40      Ker romunski organi, kot je razvidno iz spisa, ki je na voljo Sodišču, niso uporabili možnosti iz člena 10 Uredbe 2017/352, da bi določili, da za pilotažo veljajo določbe poglavja II te uredbe, se je treba za preveritev, ali je dejavnost pilotaže iz postopka v glavni stvari gospodarske narave ali povezana z izvajanjem prerogativ javne oblasti, opreti predvsem na nacionalne določbe, ki se uporabljajo za pilotažo, na konkretne načine izvajanja te dejavnosti in na pogoje, pod katerimi se navedena dejavnost financira.

41      V skladu z določbami OG št. 22/1999 je „pilotaža pomorskih in rečno-pomorskih plovil pri vstopu v pristanišča in pri izstopu iz njih, med privezi istega pristanišča in po celinskih plovnih poteh“ opredeljena kot „varnostna služba“, ki se zagotavlja pod nadzorom države. Poleg tega se „za vse uporabnike, ki [pilote] za to zaprosijo, izvaja stalno, brez diskriminacije, enotno in neprekinjeno ter pod enakimi pogoji glede kakovosti, trajanja in cene“. V skladu z navedenimi določbami prav tako velja, da obvezno uporabo pilotaže za nekatera pristanišča, območja ali kategorije plovil določi minister, pristojen za promet. V zvezi s tem je namen spornega odloka ravno določiti obveznost pilotaže v nekaterih pristaniščih in na nekaterih območjih, ki jih so v njem opredeljeni.

42      Romunska vlada je na podlagi resolucije A.960 Mednarodne pomorske organizacije, navedene v uvodni izjavi 39 Uredbe 2017/352, v skladu s katero vsako območje pilotaže zahteva visoko specializirane izkušnje in lokalno znanje pilota, v pisnem stališču pojasnila, da sta dostop do pilotskega poklica v Romuniji in ohranitev poklicne dejavnosti pilotov pogojena z vrsto meril, povezanih zlasti z visoko ravnjo poklicnega usposabljanja, nujnostjo licenc in njihovim rednim posodabljanjem. To redno posodabljanje licenc vključuje udeležbo na usposabljanjih in njihovo uspešno zaključitev ter izvedbo minimalnega števila pilotažnih manevrov.

43      Naloge pilotov so bile podrobneje opredeljene v sklepu vlade št. 811/2010 o nadzoru države nad pristanišči, v skladu s katerim morajo piloti pristojne organe države pristanišča takoj obvestiti o očitnih nepravilnostih, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog in ki bi lahko ogrozile varnost plovbe ali pomenile grožnjo za morsko okolje. Poleg tega v skladu z odlokom št. 42/1997 o pomorskem prevozu in celinskih plovnih poteh velja, da lahko pilot, če meni, da ladja ogroža varnost plovbe ali varnost pristanišča, ali če opazi nepravilnosti pri izvajanju manevriranja, od kapitanije pristanišča zahteva, naj plovbo ali manevriranje ladje, ki jo vodi, prekine, dokler se ne vzpostavijo pogoji, ki omogočajo varno plovbo.

44      Iz zgoraj navedenih nacionalnih določb izhaja, da je romunski zakonodajalec obveznost dejavnosti pilotaže za nekatera pristanišča, nekatera območja ali nekatere kategorije plovil določil zato, da bi zagotovil izvajanje temeljnih državnih funkcij.

45      Prvič, cilj dejavnosti pilotiranja, ki jo zagotavlja pristaniška uprava, je namreč zagotoviti varnost pomorskega in pristaniškega prometa ter s preprečevanjem groženj za morsko okolje zaščititi okolje v pristaniščih. Te naloge v splošnem interesu spadajo med temeljne državne funkcije (glej v tem smislu sodbo z dne 18. marca 1997, Diego Calì & Figli, C‑343/95, EU:C:1997:160, točka 22) in v obravnavanem primeru jih opravi ista pristaniška uprava.

46      Drugič, ne le, da piloti sami spoštujejo varnostna pravila o plovbi in o varstvu okolja v pristaniščih. Piloti z vkrcanjem na plovila zaradi izvajanja svoje dejavnosti pilotaže in s tem, da morebitne nepravilnosti, ki bi lahko privedle do prekinitve plovbe, prijavijo pristojnim pristaniškim organom, zagotavljajo, da ta plovila spoštujejo navedena varnostna pravila in pravila o varstvu okolja.

47      Tretjič, sistematična narava posredovanja pilotov v zadevnih pristaniščih in na zadevnih območjih za vsa plovila, razen izjem, omejenih na vojaška in rekreacijska plovila, pomeni, da je večina plovil, ki vstopajo, izstopajo ali plujejo v teh pristaniščih ali na teh območjih, predmet pilotaže.

48      Iz teh preudarkov izhaja, da je dejavnost pilotaže, ki jo zagotavlja pristaniška uprava, neločljivo povezana z dejavnostmi, katerih namen je na splošno nadzirati pomorski in pristaniški promet ter zagotoviti njegovo varnost in varstvo okolja v zadevnem pristanišču. Pilotaža namreč neposredno prispeva k cilju varnosti in varstva okolja v pristaniščih, ki se uresničuje z dejavnostmi nadzora, ter k cilju zagotavljanja te varnosti in tega varstva (glej v tem smislu sodbo z dne 26. marca 2009, SELEX Sistemi Integrati/Komisija, C‑113/07 P, EU:C:2009:191, točka 76).

49      Ta povezava z izvajanjem prerogativ javne oblasti ne temelji na izključnih pravicah, ki so pristaniški upravi podeljene za opravljanje dejavnosti pilotaže iz postopka v glavni stvari, in je torej neodvisna od dodelitve teh pravic. Zato ni mogoče šteti, da je zgolj dejstvo, da se država članica, kot v obravnavanem primeru, odloči, da bo zaradi javnega interesa neko dejavnost izključila iz konkurence z uvedbo zakonitega monopola v korist subjekta z izključnimi pravicami, razlog za to, da ta dejavnosti ni gospodarske narave (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 2025, INTERZERO in drugi, C‑254/23, EU:C:2025:569, točka 56 in navedena sodna praksa).

50      Poleg tega v obravnavani zadevi ni pomembna niti okoliščina, da je dejavnost pilotaže plačljiva, kajti pravila zaračunavanja tega plačila odobrijo romunski javni organi, v obravnavanem primeru neodvisen javni subjekt, imenovan „pomorski nadzorni svet“. V skladu z ustaljeno sodno prakso namreč dejstvo, da se storitev, ki jo opravlja javni organ in je povezana z izvajanjem prerogativ javne oblasti, opravlja za plačilo, ne zadostuje za opredelitev dejavnosti, ki se izvaja, kot gospodarske dejavnosti in subjekta, ki jo opravlja, kot podjetja, če to plačilo odobrijo javni organi (glej v tem smislu sodbo z dne 18. marca 1997, Diego Calì & Figli, C‑343/95, EU:C:1997:160, točke od 22 do 25).

51      Nazadnje, na podlagi okoliščine, da je bilo dejavnost pilotaže v drugačnem kontekstu od romunske ureditve, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, mogoče šteti za gospodarsko dejavnost ali da je Uredba 2017/352 ne izvzema iz uporabe pravil o konkurenci, ni mogoče izključiti, da je dejavnost pilotaže iz postopka v glavni stvari mogoče povezati z izvajanjem prerogativ javne oblasti. Kot namreč izhaja iz sodne prakse, na katero je bilo opozorjeno v točki 32 te sodbe, je mogoče, da dejavnosti, ki so načeloma gospodarske narave, to naravo izgubijo, če so povezane z izvajanjem prerogativ javne oblasti, ker so od tega izvajanja neločljive.

52      Tako je treba šteti, da je dejavnost pilotaže, kot je urejena z OG št. 22/1999 in spornim odlokom, povezana z izvajanjem prerogativ javne oblasti. Zato je ni mogoče opredeliti kot gospodarsko dejavnost, kar prav tako izključuje, da je s spornim odlokom, s katerim so podeljene izključne pravice za opravljanje te dejavnosti, dodeljena državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ne da bi bilo treba preveriti, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni drugi pogoji za opredelitev ukrepa kot državne pomoči.

53      Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 107(1) PDEU in Uredbo 2017/352 razlagati tako, da ukrep, ki ga sprejme država članica in s katerim se ustvari monopol v korist nekaterih pristaniških javnih subjektov, da bi jim bila s tem zaupana dejavnost obvezne pilotaže proti plačilu, ki ga odobrijo javni organi, ne pomeni državne pomoči, če je ta dejavnost neločljivo povezana z nalogami v splošnem interesu glede nadzora in varnosti pomorskega prometa ter varstva okolja v pristanišču, ki so zaupane tem subjektom.

 Stroški

54      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 107(1) PDEU in Uredbo (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč

je treba razlagati tako, da

ukrep, ki ga sprejme država članica in s katerim se ustvari monopol v korist nekaterih pristaniških javnih subjektov, da bi jim bila s tem zaupana dejavnost obvezne pilotaže proti plačilu, ki ga odobrijo javni organi, ne pomeni državne pomoči, če je ta dejavnost neločljivo povezana z nalogami v splošnem interesu glede nadzora in varnosti pomorskega prometa ter varstva okolja v pristanišču, ki so zaupane tem subjektom.

Podpisi


*      Jezik postopka: romunščina.