(1)

Podjetje Slovenská pošta, a.s. (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) je 14. junija 2024 Komisiji predložilo zahtevek v skladu s členom 35(1) Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek). Zahtevek izpolnjuje formalne zahteve iz člena 1(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1804 (2) in Priloge I k navedenemu izvedenemu sklepu.

(2)

Zahtevek se nanaša na nekatere poštne storitve, pa tudi na nekatere storitve, različne od poštnih storitev, kot so navedene v členu 13(1) Direktive 2014/25/EU in jih prijavitelj opravlja na ozemlju Slovaške. Zadevne storitve so v zahtevku opisane tako:

Poštne storitve:

Storitve, različne od poštnih storitev:

(3)

Zahtevku ni bilo priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje, ki ga sprejme neodvisni nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost, in v katerem je temeljito analiziran pogoj za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU za zadevno dejavnost v skladu z odstavkoma 2 in 3 navedenega člena. V skladu s točko 1(a) Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU mora Komisija glede na to, da je v tem primeru na podlagi prvega pododstavka člena 34(3) navedene direktive mogoče domnevati, da je dostop do trgov prost, v 105 delovnih dneh sprejeti izvedbeni sklep o zahtevku.

(4)

Prijavitelj je na podlagi zahtevkov Komisije z dne 2. in 8. julija 2024, 20., 21., 22. in 28. avgusta 2024 ter 6., 9. in 10. septembra 2024 predložil dodatne informacije 3., 11. in 12. julija, 22., 23. in 27. avgusta ter 1., 11., 12. in 16. septembra 2024.

(5)

Prijavitelj je izvajalec poštnih storitev na Slovaškem in naročnik v smislu člena 4(2) Direktive 2014/25/EU. Prijavitelj je edini naročnik na Slovaškem, ki zagotavlja poštne storitve in storitve, različne od poštnih storitev, v smislu člena 13(2), točki (b) in (c), Direktive 2014/25/EU (4).

(6)

Direktiva 2014/25/EU se uporablja za oddajo javnih naročil za opravljanje dejavnosti v zvezi s poštnimi storitvami iz člena 13(2), točka (b), navedene direktive.

(7)

Direktiva 2014/25/EU se uporablja za oddajo javnih naročil za opravljanje dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem storitve dostave nenaslovljene pošte iz člena 13(2), točka (c)(ii), navedene direktive in v smislu storitev, različnih od poštnih storitev iz člena 13(1), točka (b), navedene direktive, pod pogojem, da take storitve opravlja naročnik, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu člena 13(2), točka (b), navedene direktive, in da pogoji iz člena 34(1) navedene direktive niso izpolnjeni v zvezi z navedenimi storitvami.

(8)

V členu 34(1) Direktive 2014/25/EU je določeno, da se navedena direktiva ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, za katere velja navedena direktiva, če lahko zadevna država članica ali naročniki dokažejo, da je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ni omejen.

(9)

Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja (5). Vendar to oceno otežujejo kratki roki, ki jih je treba spoštovati, in dejstvo, da mora temeljiti na informacijah, ki so na voljo Komisiji. Navedene informacije morajo izvirati bodisi iz že razpoložljivih virov bodisi iz informacij, pridobljenih v okviru zahtevka v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU, in jih ni mogoče dopolniti z bolj zamudnimi metodami, vključno zlasti z javnimi preiskavami zadevnih gospodarskih subjektov (6). Ocena neposredne izpostavljenosti konkurenci, ki se lahko opravi v okviru Direktive 2014/25/EU, zato ne posega v polno uporabo konkurenčnega prava (7).

(10)

Dostop do trga se šteje za neomejen, če je zadevna država članica prenesla in če uporablja ustrezne pravne akte Unije o odprtju določenega sektorja ali njegovega dela za konkurenco. Ti pravni akti so navedeni v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU.

(11)

Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu je treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno samo po sebi odločilno.

(12)

Za oceno, ali so zadevne dejavnosti izpostavljene neposredni konkurenci na trgih, na katere se nanaša ta sklep, je treba upoštevati tržni delež glavnih udeležencev in število udeležencev na trgu.

(13)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil o konkurenci in na druga področja prava Unije. Zlasti merila in metodologija, uporabljeni pri oceni neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, niso nujno enaki tistim, uporabljenim pri oceni v skladu s členom 101 ali 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (8), kot je potrdilo Splošno sodišče (9).

(14)

Cilj tega sklepa je ugotoviti, ali so storitve, na katere se nanaša zahtevek, izpostavljene taki stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju iz Direktive 2014/25/EU, zagotovila pregledno in nediskriminacijsko izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo, da ugotovijo, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša.

(15)

Ta sklep temelji na pravnem in dejanskem stanju junija 2024 ter informacijah, ki jih je predložil prijavitelj, in javno dostopnih informacijah. Sklep se lahko spremeni, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni.

(16)

Dostop do trga se šteje za neomejen, če je zadevna država članica prenesla in če uporablja ustrezne pravne akte Unije o odprtju določenega sektorja ali njegovega dela za konkurenco. Ti pravni akti so navedeni v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU, ki, kar zadeva poštne storitve, vključuje Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(17)

Slovaška je Direktivo 97/67/ES prenesla (11) v svojo zakonodajo in jo uporablja. Dostop do upoštevnega trga se torej šteje za neomejen v skladu s členom 34(3) Direktive 2014/25/EU.

(18)

Komisija je v prejšnjih sklepih (12) menila, da je mogoče trg za storitve dostave pošte razdeliti na storitve hitre in standardne (imenovane tudi „odložene“) dostave. Pri tej razdelitvi se upošteva, da so storitve hitre dostave hitrejše in zanesljivejše od storitev standardne dostave, da je za vsako od teh storitev potrebna drugačna infrastruktura ter da storitve hitre dostave vključujejo dodatne značilnosti storitev z dodano vrednostjo, kot so storitve spremljanja in sledenja, in so običajno tudi dražje.

(19)

Prijavitelj meni, da domačega trga storitev dostave paketne pošte ni treba razdeliti na storitve hitre in standardne dostave. Po navedbah prijavitelja so v primeru domačega trga na Slovaškem vse ponujene storitve zelo podobne (tj. nadomestljive) v smislu določenih meril, vključno s časom prevoza, ceno in storitvami z dodano vrednostjo. Zato prijavitelj meni, da je upoštevni trg za namene tega zahtevka trg storitev dostave paketne pošte (kot celota) (13).

(20)

Čeprav ta pristop ni v skladu s prejšnjo prakso Komisije, Komisija v tem primeru meni, da različne ureditve izvajalcev poštnih storitev na Slovaškem omogočajo precejšnje možnosti za zamenljivost ponudbe (14). Vsi izvajalci poštnih storitev uporabljajo isto mrežo za hitro in odloženo pošiljanje pošiljk. Natančneje, vse poštne pošiljke distribuirajo isti tovornjaki prek iste mreže (ne glede na to, ali gre za storitve dostave pisemskih pošiljk, standardne dostave paketne pošte, hitre dostave paketne pošte ali druge storitve, ki jih zagotavljajo izvajalci) (15). V zvezi s tem so vse ključne faze verige dostave paketne pošte v domovini, kot so zbiranje, prevoz med zbirnimi mesti in centri, sortiranje, linijski prevoz, prevoz od sortirnih centrov do zbirnih in/ali poštnih uradov ter dostava, enake za storitve hitre in standardne dostave (16). Poleg tega ključni udeleženci na trgu svojim strankam ne ponujajo zagotovljene dostave vseh vrst paketne pošte v okviru dostave naslednji dan, večina pa jih ponuja zagotovljeno dostavo naslednji dan z doplačilom (17). V skladu z informacijami, ki jih je predložil prijavitelj, je dostava naslednji dan, ki ni zagotovljena, običajni dan dostave in jo stranke dojemajo kot tako (18). Zato se zdi, da se s storitvami hitre dostave paketne pošte na domačem slovaškem trgu zagotavlja podobna hitrost dostave kot pri storitvah standardne dostave paketne pošte na istem domačem trgu. Komisija tudi ugotavlja, da so dodatne značilnosti storitev z dodano vrednostjo, kot so storitve spremljanja in sledenja, ki so na voljo potrošnikom, pri storitvah standardne in hitre dostave paketne pošte bolj ali manj enake (19). Zato zagotavljanja storitev z dodano vrednostjo ni mogoče šteti za dejavnik, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da na Slovaškem obstaja delitev trgov na trge storitev standardne dostave in trge storitev hitre dostave. Zgoraj navedeni dejavniki kažejo na enoten skupni trg, ki zajema storitve hitre in standardne dostave. Zato Komisija ugotavlja, da ni treba razlikovati med storitvami hitre in standardne dostave.

(21)

V nekaterih primerih se lahko predvidijo ožje opredelitve trga (tj. storitve dostave paketne pošte v domovini od potrošnika do potrošnika/podjetja (C2X) in storitve dostave paketne pošte v domovini od podjetja do potrošnika/podjetja (B2X)). Po navedbah prijavitelja v primeru storitev na slovaškem domačem trgu vsa podjetja, vključno s prijaviteljem, uporabljajo isto infrastrukturo za obdelavo paketov in zagotavljanje storitev potrošnikom (C2X) ter storitev podjetjem (B2X) (20). Na podlagi informacij, ki jih je predložil prijavitelj, se zbirna in prevzemna mesta, linijski prevoz, sortirni centri in poštni uradi uporabljajo za vse pakete brez ločevanja na ozke trge, tako da lahko tudi poslovni uporabniki uporabljajo poštno mrežo za obdelavo paketov (21). Zato Komisija ugotavlja, da ni treba razlikovati med C2X in B2X.

(22)

Komisija je v prejšnjih sklepih (22) razlikovala tudi med storitvami dostave paketne pošte v domovini in mednarodnimi storitvami dostave paketne pošte. Komisija je menila, da storitve dostave paketne pošte v domovini opravljajo podjetja, ki upravljajo nacionalna distribucijska omrežja, medtem ko mednarodna dostava paketne pošte zajema zbiranje paketov za prevoz in dostavo v tujini. Mnenje prijavitelja je v skladu s prakso Komisije (23). Kar zadeva mednarodni trg, prijavitelj nadalje razlikuje med mednarodno standardno in mednarodno hitro dostavo paketne pošte (24). To razlikovanje izhaja iz dejstva, da je čas dostave pri mednarodni hitri in standardni dostavi paketne pošte različen (25). Poleg tega za razliko od trga mednarodnih storitev standardne dostave paketne pošte udeleženci na trgu mednarodnih storitev hitre dostave paketne pošte svojim strankam zagotavljajo dodatne funkcije z dodano vrednostjo, kot so sledenje, zagotovljen čas dostave, zavarovanje paketa ali možnost spremembe kraja in časa dostave (26). Komisija se strinja z mnenjem prijavitelja.

(23)

Kar zadeva trg kurirskih storitev, kurirske storitve zajemajo pošiljke, ki so prejete od pošiljatelja ter neposredno prepeljane in dostavljene naslovniku pod nadzorom iste osebe brez kakršnega koli zbiranja, sortiranja ali podobne obdelave pošiljk na domačem trgu (27). Namesto tega kurirji prevzamejo pošiljke in jih še isti dan dostavijo neposredno prejemniku (28). Na Slovaškem se lahko kurirske storitve opravljajo v skladu z zakonom o poštnih storitvah ali trgovinskim zakonikom (29), pri čemer za opravljanje kurirskih storitev v skladu s trgovinskim zakonikom ni treba pridobiti poštne licence (30). Prijavitelj opravlja kurirsko storitev na domačem trgu v skladu z zakonom o poštnih storitvah, in sicer tako imenovano storitev Expres Kuriér 60, s katero zagotavlja dostavo paketov v 60 minutah. Ta storitev se lahko uporablja samo na določenih območjih za dostavo cvetja, pisemskih pošiljk, daril ali blaga. Paket se odda kurirju na kraju, ki ga izbere pošiljatelj, in dostavi na naslov prejemnika (31). Zaradi posebnosti te storitve (npr. obveznost dostave v 60 minutah, drugačna organizacija in bolj razdrobljeno konkurenčno okolje zaradi neobstoja obveznosti licenciranja) se Komisija strinja z mnenjem prijavitelja, da so lokalne kurirske storitve ločen proizvodni trg.

Storitve, različne od poštnih storitev

(24)

Za nenaslovljeno oglaševanje po pošti je značilno, da nima določenega namembnega naslova, ki bi identificiral vsakega posameznega končnega naslovnika. Izpolnjuje določena merila, kot so enotna teža, oblika, vsebina in razporeditev za distribucijo skupini prejemnikov. Komisija je v preteklosti presodila, da je mogoče trg za storitve dostave pošte razdeliti na trge za storitve naslovljene pošte in trge za storitve nenaslovljene pošte (32). Prijavitelj meni, da je upoštevni proizvodni trg v obravnavanem primeru trg za nenaslovljeno pošto (33). Komisija na podlagi informacij, ki jih je predložil prijavitelj, in ob upoštevanju lastne obstoječe prakse ugotavlja, da je upoštevni proizvodni trg trg za storitve, povezane z dostavo nenaslovljene pošte v domovini.

(25)

Po mnenju prijavitelja bi bilo treba upoštevni geografski trg za storitve dostave paketne pošte v domovini opredeliti kot nacionalni trg, ki zajema ozemlje Slovaške republike (34).

(26)

V svoji prejšnji praksi (35) je Komisija menila, da so trgi za storitve dostave paketne pošte v domovini in mednarodne storitve dostave paketne pošte ter vsi njihovi segmenti, ne glede na razliko med domačimi in mednarodnimi, po obsegu nacionalni. Mnenje prijavitelja je v skladu s prakso Komisije.

(27)

Prijavitelj na Slovaškem zagotavlja tako storitve dostave paketne pošte v domovini kot tudi mednarodne storitve dostave paketne pošte.

(28)

Ob neobstoju navedbe različnega obsega geografskega trga se lahko za oceno v okviru tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo šteje, da geografski obseg storitev hitre dostave paketne pošte v domovini in mednarodnih storitev hitre dostave paketne pošte zajema ozemlje Slovaške.

(29)

V zvezi s kurirskimi storitvami prijavitelj meni, da bi bilo treba upoštevni geografski trg za kurirske storitve opredeliti kot nacionalni (36), saj v vsaki državi obstaja ločena organizacija ponudnikov storitev. Poleg tega se vsak nacionalni trg razlikuje glede na posebne konkurenčne pogoje, razlike v cenah storitev med državami in jezike, v katerih ponudniki storitev oblikujejo svojo ponudbo za stranko (37). Prijavitelj opravlja storitve na nacionalnem ozemlju Slovaške. Glede na prakso Komisije in zaradi neobstoja navedbe drugačnega obsega geografskega trga se lahko za namene ocene v okviru tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo šteje, da geografski obseg kurirskih storitev zajema ozemlje Slovaške.

Storitve, različne od poštnih storitev

(30)

V skladu s prejšnjo prakso Komisije dostava geografsko nenaslovljene pošte načeloma poteka nacionalno, saj so dostavne mreže organizirane na nacionalni ravni, med različnimi državami članicami so verjetne razlike v cenah, večina nenaslovljenih poštnih pošiljk pa je oglaševalsko gradivo, kjer je jezik pomemben dejavnik ciljnega občinstva (tj. naslovnikov) (38). Opredelitev, ki jo predlaga prijavitelj, je v skladu s prakso Komisije (39). Glede na to, da ni razlogov za domnevo o širšem ali ožjem obsegu trga, je za namene tega sklepa geografski trg za storitve nenaslovljene pošte po obsegu nacionalen.

(31)

Po navedbah prijavitelja je na Slovaškem dejavnih 25 izvajalcev poštnih storitev dostave paketne pošte (40). Na podlagi informacij, ki jih je predložil prijavitelj, obstaja pet izvajalcev poštnih storitev, ki imajo vsak več kot 10-odstotni tržni delež na trgu storitev dostave paketne pošte v domovini. Glede na razpoložljive informacije je bil tržni delež prijavitelja v tem segmentu trga [20–25] % v letu 2020, [15–20] % v letu 2021 in [15–20] % v letu 2022 glede na vrednost (41). Glede na podatke, ki jih je predložil prijavitelj, se pričakuje, da se bo tržni delež prijavitelja v letu 2023 dodatno zmanjšal, in sicer na [10–15] % (42).

(32)

Tržni deleži konkurentov prijavitelja so primerljivi z deleži prijavitelja. Tržni deleži največjih konkurentov v smislu vrednosti za obdobje med letoma 2020 in 2022 so naslednji: za leto 2020 SPS [20–25] %, DPD [15–20] %, DHL [15–20] %, GLS [10–15] % in Packeta [5–10] %; za leto 2021 SPS [20–25] %, DHL [15–20] %, GLS [15–20] %, DPD [10–15] % in Packeta [10–15] %; za leto 2022 SPS [20–25] %, Packeta [15–20] %, GLS [15–20] %, DHL [10–15] % in DPD [10–15] % (43). Za leto 2023 so tržni deleži ključnih konkurentov prijavitelja naslednji: Packeta [20–25] %, SPS [15–20] %, GLS [15–20] %, DHL [10–15] % in DPD [5–10] % (44).

(33)

V smislu obsega je tržni delež prijavitelja v tem segmentu trga v letu 2020 znašal [25–30] %, v letu 2021 [25–30] %, v letu 2022 pa [20–25] % (45). Kar zadeva tržne deleže konkurentov, je imel drugi izvajalec v letu 2020 [20–25] %, v letu 2021 [20–25] %, v letu 2022 pa [20–25] %. Tretji izvajalec je imel v letu 2020 [20–25] %, v letu 2021 [20–25] %, v letu 2022 pa [15–20] %. Četrti izvajalec je imel v letu 2020 [15–20] %, v letu 2021 [15–20] %, v letu 2022 pa [15–20] % (46). Tržni deleži konkurentov so torej primerljivi s tržnimi deleži prijavitelja.

(34)

Na podlagi informacij, ki jih je predložil prijavitelj, ni regulativnih ovir za vstop na trg za opravljanje storitev hitre dostave paketne pošte v domovini. Edina formalna zahteva za vstop na trg je predhodna registracija v register izvajalcev poštnih storitev (47). Registracija podjetij TM INTERNATIONAL s. r. o. in Nova Post SK s.r.o. v letu 2023 dodatno potrjuje, da ni ovir (ali vsaj ne znatnih ovir) za vstop na trg (48).

(35)

Glede na dejavnike, opisane v uvodnih izjavah 31, 32, 33 in 34, Komisija za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo ugotavlja, da je dejavnost, povezana z zagotavljanjem storitev dostave paketne pošte v domovini na Slovaškem neposredno izpostavljena konkurenci. Ker so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, je torej mogoče sklepati, da se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja za pogodbe za opravljanje dejavnosti, povezane s storitvami dostave paketne pošte v domovini na Slovaškem.

(36)

Na podlagi informacij, ki jih je predložil prijavitelj, je na trgu za mednarodne storitve standardne dostave paketne pošte pet izvajalcev storitev dostave paketne pošte (49). Poleg tega po mnenju prijavitelja obstajajo majhne ovire za vstop na trg za zagotavljanje mednarodnih storitev standardne dostave paketne pošte (50). Edina formalna zahteva za vstop na trg je predhodna registracija v register izvajalcev poštnih storitev (51). Registracija izvajalcev poštnih storitev, kot so Fusion trans s.r.o. leta 2019 ter TM INTERNATIONAL s.r.o. in Nova Post SK s.r.o. leta 2023, dodatno potrjuje, da ni ovir (ali vsaj ne znatnih ovir) za vstop na trg (52).

(37)

V skladu z informacijami, ki jih je predložil prijavitelj (53), je bil tržni delež prijavitelja v smislu vrednosti v tem segmentu trga v letu 2022 [20–25]-odstoten, v letu 2023 pa [25–30]-odstoten.

(38)

Tržni deleži največjih konkurentov v smislu vrednosti za leto 2022 so bili naslednji: UPS Slovakia [45–50] %, 123kurier [25–30] %, Mediaprint - Kapa Pressegrosso, a.s. [0–5] %. Za leto 2023 so tržni deleži naslednji: UPS Slovakia [40–45] %, 123kurier [25–30] %, Mediaprint - Kapa Pressegrosso, a.s. [0–5] %. Tržni delež prijavitelja je primerljiv s tržnim deležem podjetja 123kurier in manjši od tržnega deleža podjetja UPS Slovakia. V smislu obsega bi tržni deleži prijavitelja in njegovih ključnih konkurentov v bistvu ustrezali tržnim deležem, navedenim v smislu vrednosti (54).

(39)

Pričakuje se, da se bo z vstopom podjetja Nova Post SK s.r.o. na trg v letu 2023 konkurenca v tem segmentu trga dodatno povečala (55).

(40)

Glede na dejavnike, opisane v uvodnih izjavah 36, 37, 38 in 39, Komisija za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo ugotavlja, da je dejavnost, povezana z zagotavljanjem mednarodnih storitev standardne dostave paketne pošte na Slovaškem, neposredno izpostavljena konkurenci. Ker so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, je mogoče skleniti, da se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja za javna naročila za opravljanje zgoraj navedene storitve.

(41)

Na podlagi informacij, ki jih je predložil prijavitelj, je na trgu mednarodnih storitev hitre dostave paketne pošte deset izvajalcev storitev hitre dostave paketne pošte (56). Poleg tega so ovire za vstop na trg za zagotavljanje mednarodnih storitev hitre dostave paketne pošte majhne. Edina formalna zahteva za vstop na trg je predhodna registracija v register izvajalcev poštnih storitev (57).

(42)

Glede na informacije, ki jih je predložil prijavitelj, je bil njegov tržni delež v tem segmentu trga v letu 2020 [0–5]-odstoten, v letu 2021 [0–5]-odstoten, v letu 2022 pa [0–5]-odstoten v smislu vrednosti in obsega (58). Glede na podatke prijavitelja se pričakuje, da se bo njegov tržni delež v letu 2023 zmanjšal na [0–5] % (59).

(43)

Skoraj 90 % trga mednarodne hitre dostave paketne pošte na Slovaškem pokrivajo štirje izvajalci poštnih storitev s tržnimi deleži, ki presegajo 10 % v smislu vrednosti in količine. Prijavitelj ne spada med največje ponudnike poštnih storitev na tem trgu (60). Zato naj bi ti konkurenti glede na tržni delež prijavitelja izvajali konkurenčni pritisk nanj. Poleg tega je treba poudariti, da za te konkurente v nasprotju s prijaviteljem ne veljajo pravila o javnem naročanju, kar jim zagotavlja dodatno konkurenčno prednost pred prijaviteljem.

(44)

Pričakuje se tudi, da se bo z vstopom podjetja Nova Post SK s.r.o. na trg v letu 2023 konkurenca v tem segmentu trga dodatno povečala (61).

(45)

Za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo bi bilo treba dejavnike, opisane v uvodnih izjavah 41, 42, 43 in 44, obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti prijavitelja konkurenci, ki jo zajemajo določbe zakonodaje o javnih naročilih. Ker so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, je mogoče skleniti, da se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja za javna naročila za opravljanje zgoraj navedene storitve.

(46)

Na podlagi informacij, ki jih je predložil prijavitelj, na Slovaškem deluje več izvajalcev poštnih storitev, od katerih ima vsak svojo mrežo (62).

(47)

Dejavnost na upoštevnem trgu kurirskih storitev se lahko opravlja brez vpisa v register izvajalcev poštnih storitev (63). V zvezi s tem za opravljanje take dejavnosti ni treba dokazati strokovne usposobljenosti. Formalnih zahtev, ki bi omejevale vstop na upoštevni trg kurirskih storitev, tako ni (64).

(48)

Prijavitelj ima na tem trgu izjemno majhen tržni delež. Natančneje, prijaviteljev tržni delež je bil v letu 2020 [0–5]-odstoten, v letu 2021 [0–5]-odstoten, v letu 2022 pa [0–5]-odstoten v smislu vrednosti (65) in obsega (66). Po navedbah prijavitelja se pričakuje, da bo njegov tržni delež v letu 2023 ostal pri 0,02 %.

(49)

Tržni deleži največjih konkurentov v smislu vrednosti (67) in obsega (68) za obdobje med letoma 2020 in 2022 so naslednji: za leto 2020 KOLOS [55–60] %, DER KURIER Slovakia spol. [20–25] %, GO4 [15–20] % in DHL Express (Slovakia), spol. [0–5] %; za leto 2021 KOLOS [50–55] %, DER KURIER Slovakia spol. [25–30] %, GO4 [15–20] % in DHL Express (Slovakia), spol. [0–5] %. za leto 2022 KOLOS [40–45] %, DER KURIER Slovakia spol. [30–35] %, GO4 [20–25] % in DHL Express (Slovakia), spol. [0–5] %. Za leto 2023 so tržni deleži ključnih konkurentov prijavitelja naslednji: KOLOS [35–40] %, DER KURIER Slovakia spol. [35–40] %, GO4 [20–25] % in DHL Express (Slovakia), spol. [0–5] %.

(50)

Glede na dejavnike, opisane v uvodnih izjavah 46, 47, 48 in 49, Komisija za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo ugotavlja, da je dejavnost, povezana z zagotavljanjem kurirskih storitev v domovini na Slovaškem, neposredno izpostavljena konkurenci. Ker so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, je torej mogoče skleniti, da se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zgoraj navedene dejavnosti.

(51)

Na podlagi informacij, ki jih je predložil prijavitelj, se lahko dejavnost na upoštevnem trgu dostave nenaslovljene pošte izvaja brez vpisa izvajalcev poštnih storitev v register. Formalnih zahtev, ki bi omejevale vstop na upoštevni trg nenaslovljene pošte, ni (69).

(52)

Prijavitelj ima na tem trgu razmeroma majhen tržni delež. Natančneje, prijaviteljev tržni delež je bil v smislu vrednosti v letu 2020 [0–5]-odstoten, v letu 2021[0–5]-odstoten, v letu 2022 pa [0–5]-odstoten. Po navedbah prijavitelja se pričakuje, da bo njegov tržni delež v letu 2023 blizu [0–5] % (70). Kar zadeva obseg, je bil prijaviteljev tržni delež v letu 2020 [5–10]-odstoten, v letu 2021 [5–10]-odstoten, v letu 2022 pa [5–10]-odstoten (71). Pričakuje se, da se bo tržni delež prijavitelja v letu 2023 rahlo povečal, in sicer na [5–10] % (72).

(53)

Na tem trgu deluje več kot 10 ponudnikov storitev, ki skupaj obvladujejo več kot 90 % trga (73). Poleg tega je treba poudariti, da za te konkurente v nasprotju s prijaviteljem ne veljajo pravila o javnem naročanju, ki bi jim zagotavljala dodatno konkurenčno prednost pred prijaviteljem.

(54)

Za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo bi bilo treba dejavnike, opisane v uvodnih izjavah 51, 52 in 53, obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti prijavitelja konkurenci, ki jo zajemajo določbe zakonodaje o javnih naročilih. Ker so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, je torej mogoče skleniti, da se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zgoraj navedene dejavnosti.

(55)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah 6 do 54, bi bilo treba šteti, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU na Slovaškem izpolnjen v zvezi z dejavnostjo, povezano s storitvami dostave paketne pošte v domovini, mednarodnimi storitvami standardne dostave paketne pošte, mednarodnimi storitvami hitre dostave paketne pošte, kurirskimi storitvami v domovini in storitvami dostave nenaslovljene pošte v domovini.

(56)

Ker se šteje, da je pogoj neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2014/25/EU ne bi smela uporabljati, če naročniki oddajajo javna naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje dejavnosti iz uvodne izjave 55 tega sklepa na Slovaškem, ali če so organizirani natečaji za izvajanje take dejavnosti na navedenem geografskem območju –