<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑272/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0272</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:573">EU:C:2016:573</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>15</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>15</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI H. SAUGMANDSGAARDA ØEJA – ZADEVA C‑272/15</P><P>SWISS INTERNATIONAL AIR LINES</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Henrika Saugmandsgaarda Øeja,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160719">19. julija 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑272/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Swiss International Air Lines AG</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">The Secretary of State for Energy and Climate Change,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Environment Agency</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England &amp; Wales) (Civil Division) (Združeno kraljestvo) (pritožbeno sodišče [Anglija in Wales] [civilni oddelek], Združeno kraljestvo)</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Okolje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2003/87/ES</KEYWORD><KEYWORD>Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji</KEYWORD><KEYWORD>Sklep št. 377/2013/EU</KEYWORD><KEYWORD>Veljavnost</KEYWORD><KEYWORD>Začasno odstopanje od obveznosti spremljanja in poročanja o proizvedenih emisijah ter obveznosti predaje pravic do emisije, kar zadeva lete med državami EGP in večino tretjih držav</KEYWORD><KEYWORD>Izključitev letov med državami EGP in Švico</KEYWORD><KEYWORD>Različno obravnavanje posameznih tretjih držav</KEYWORD><KEYWORD>Splošno načelo enakega obravnavanja</KEYWORD><KEYWORD>Neuporaba</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji (v nadaljevanju: STPE EU), vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031013">13. oktobra 2003</DATE> o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081119">19. novembra 2008</DATE> o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="008" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 8, str. 3</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, se od <DATE ISO="20120101">1. januarja 2012</DATE> uporablja za emisije, povezane z leti zrakoplovov, ki prihajajo v države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali odhajajo iz njih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glej točki 5 in 6 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Vendar je bila s Sklepom št. 377/2013/EU uporaba tega sistema začasno odložena, kar zadeva emisije, ki nastanejo zaradi letov med državami EGP in večino tretjih držav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sklep št. 377/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130424">24. aprila 2013</DATE> o začasnem odstopanju od Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="113" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 113, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Kljub temu so bili iz tega moratorija izključeni leti med državami EGP ter nekaterimi območji in tretjimi državami, tesno povezanimi z Unijo ali pridruženimi k njej, med katerimi je tudi Švica.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej točke od 11 do 16 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Court of Appeal (England &amp; Wales) (Civil Division) (Združeno kraljestvo) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek), Združeno kraljestvo) v predlogu za sprejetje predhodne odločbe Sodišče večinoma sprašuje glede veljavnosti tega sklepa, ker je z njim vzpostavljeno različno obravnavanje letov v Švico in iz nje na eni strani ter letov v druge tretje države in iz njih na drugi strani.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Direktiva 2003/87</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 5 Direktive 2003/87 je navedeno, da ta prispeva k izpolnjevanju obveznosti Unije in njenih držav članic na podlagi Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Ta protokol je bil v imenu Evropske skupnosti odobren z Odločbo Sveta 2002/358/ES z dne <DATE ISO="20020425">25. aprila 2002</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 42, str. 24).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>STPE EU se sprva ni uporabljal za emisije iz letalskih dejavnosti. Vendar so bili s spremembami, ki so bile v to direktivo vnesene z Direktivo 2008/101/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081119">19. novembra 2008</DATE> o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="008" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 8, str. 3</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, v STPE EU od <DATE ISO="20120101">1. januarja 2012</DATE> vključeni vsi leti, ki imajo pristanek ali vzlet na letališču na ozemlju Unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Člen 2(1) Direktive 2003/87 in Priloga I, točka 6, k njej.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>S sklepoma Skupnega odbora EGP št. 146/2007<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sklep Skupnega odbora EGP št. 146/2007 z dne <DATE ISO="20071026">26. oktobra 2007</DATE> o spremembi Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="100" PAGE.FIRST="92" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 100, str. 92</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> in št. 6/2011<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sklep Skupnega odbora EGP št. 6/2011 z dne <DATE ISO="20110401">1. aprila 2011</DATE> o spremembah Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="093" PAGE.FIRST="35" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 93, str. 35</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> sta bili direktivi 2003/87 in 2008/101 vključeni v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju: Sporazum EGP).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sporazum z dne <DATE ISO="19920502">2. maja 1992</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="001" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="1994">UL 1994, L 1, str. 3</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 3e Direktive 2003/87 določa, da lahko operatorji zrakoplovov za vsako koledarsko leto države članice zaprosijo za brezplačno dodelitev pravic. Člen 3d te direktive določa, da države članice dodatne pravice ponudijo na dražbi. Člen 3(a) navedene direktive določa, da vsaka od teh pravic, ki se dodeli brezplačno ali proti plačilu, imetniku podeljuje pravico do emisij ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida v določenem obdobju. Pravice so prenosljive pod pogoji, določenimi v členu 12(1) iste direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 12(2a) Direktive 2003/87 določa, da države članice zagotovijo, da vsako leto najpozneje do 30. aprila vsak operator zrakoplova preda število pravic, ki je enako skupnim emisijam iz letalskih dejavnosti v predhodnem koledarskem letu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>S členom 14(3) te direktive je državam članicam naloženo, da zagotovijo, da vsak operator zrakoplova spremlja in poroča o emisijah iz zrakoplova, ki ga upravlja, proizvedenih v preteklem koledarskem letu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 16(3) navedene direktive določa, da države članice zagotovijo, da je vsak operator zrakoplova, ki ne preda dovolj pravic za izpolnitev obveznosti, ki mu je naložena na podlagi člena 12(2a) iste direktive, dolžan plačati kazen za presežne emisije. V skladu z odstavkom 5 te določbe se lahko za operatorja zrakoplova, ki ne izpolnjuje zahtev, naloženih z Direktivo 2003/87, v nekaterih okoliščinah odredi tudi prepoved opravljanja letov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Sklep št. 377/2013</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>S Sklepom št. 377/2013 je bil vzpostavljen moratorij na nekatere zahteve, določene z Direktivo 2003/87. S Sklepom Skupnega odbora EGP št. 50/2013 je bil ta sklep vključen v Sporazum EGP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sklep Skupnega odbora EGP št. 50/2013 z dne <DATE ISO="20130430">30. aprila 2013</DATE> o spremembi Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="231" PAGE.FIRST="24" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 231, str. 24</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 5 Sklepa št. 377/2013 je opozorjeno na napredek, dosežen v Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>na poti k temu, da se […] sprejme globalni okvir za politiko zmanjševanja emisij, ki pospešuje uporabo tržnih ukrepov na področju emisij iz mednarodnega letalstva, in o razvoju globalnega tržnega ukrepa<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>. V skladu z uvodno izjavo 6 tega sklepa je njegov namen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>ta napredek olajša[t]i in [mu] zagotovi[t]i zagon<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, tako da se odloži izvrševanje zahtev, določenih z Direktivo 2003/87, v zvezi z leti na letališča v državah zunaj Unije, ki niso članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), pridružena območja ali ozemlja držav EGP ali države, ki so podpisale pristopno pogodbo z Unijo, in leti s teh letališč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 9 tega sklepa je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Odstopanje, določeno v tem sklepu, ne bi smelo vplivati na okoljevarstveno integriteto in splošni cilj zakonodaje Unije o podnebnih spremembah niti ne bi smelo voditi v izkrivljanje konkurence. V skladu s tem in da bi ohranili splošni cilj [Direktive 2003/87], ki je del pravnega okvira Unije za uresničevanje neodvisne zaveze, da bo do leta 2020 zmanjšala svoje emisije za 20 % glede na ravni iz leta 1990, bi morali navedeno direktivo še naprej uporabljati za lete z letališč ali na letališča na ozemlju ene od držav članic in na letališča ali z njih v nekaterih tesno povezanih ali pridruženih območjih ali državah zunaj Unije.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 1 tega sklepa določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>[z] odstopanjem od člena 16 [Direktive 2003/87] države članice ne ukrepajo proti upravljavcem zrakoplova v zvezi z zahtevami iz člena 12(2a) in člena 14(3) navedene direktive za koledarska leta 2010, 2011 in 2012, v zvezi z dejavnostmi s prihodom na in odhodom z letališč v državah izven Unije, ki niso članice Efte, pridružena območja in ozemlja držav v EGP niti niso podpisale pristopne pogodbe z Unijo, kadar taki upravljavci zrakoplova niso prejeli brezplačnih pravic za leto 2012 za takšne dejavnosti, oziroma, če so jim takšne pravice bile dodeljene, državam članicam v 30 dneh po začetku veljavnosti tega sklepa vrnejo za preklic število letalskih pravic za leto 2012, ki ustreza deležu preverjenih tonskih kilometrov te dejavnosti v referenčnem letu 2010.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Kategorija <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>članice Efte<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> v smislu te določbe se je nanašala posebej na Švico, saj so preostale tri države članice Efte – tj. Islandija, Lihtenštajn in Norveška – hkrati tudi države EGP. Zanje torej moratorij vsekakor ni veljal, saj se je STPE EU še naprej uporabljal za lete znotraj EGP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej Sporočilo Komisije – Smernice za izvajanje Sklepa št. 377/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o začasnem odstopanju od Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="289" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, C 289, str. 1</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: smernice Komisije), točka 2.1.1.</P></NOTE> Kategorija <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>pridružena območja in ozemlja držav EGP<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> se je nanašala na čezmorske države in ozemlja držav EGP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Smernice Komisije, točka 2.1.2.</P></NOTE> Kar zadeva kategorijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>države, ki so podpisale pristopno pogodbo z Unijo<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, je ta vključevala le Hrvaško. Torej so bili edini leti v tretje države (torej države, ki niso bile del EGP) ali iz njih, ki so bili izključeni s področja uporabe moratorija, leti s prihodom v Švico in na Hrvaško ali z odhodom iz teh držav. Po tem, ko je zadnjenavedena <DATE ISO="20130701">1. julija 2013</DATE> vstopila v Unijo, je bila Švica edina tretja država, za katero je veljala ta izključitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 6 navedenega sklepa je ta začel veljati <DATE ISO="20130424">24. aprila 2013</DATE> – torej nekaj dni pred 30. aprilom 2013, tj. skrajnim rokom, določenim s členom 12a Direktive 2003/87 za predajo pravic, enakih emisijam, proizvedenim leta 2012.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Združenega kraljestva</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Secretary of State for Energy and Climate Change (minister za energijo in podnebne spremembe, Združeno kraljestvo) je z Greenhouse Gas Emissions Trading Scheme (Amendment) Regulations 2013 (akt iz leta 2013 o spremembi predpisov za uporabo sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov) (v nadaljevanju: nacionalni predpisi iz postopka v glavni stvari) spremenil nacionalne predpise v zvezi s sistemom za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (s katerimi je v nacionalno pravo prenesena Direktiva 2003/87) zaradi izvajanja Sklepa št. 377/2013.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Družba Swiss International Air Lines AG (v nadaljevanju: družba Swiss), letalska družba s sedežem v Švici, je za leto 2012 brezplačno in proti plačilu pridobila določeno število pravic do emisije toplogrednih plinov. Ta družba je predala pravice, ki ustrezajo emisijam, povezanim z leti med državami EGP in Švico, ki jih je opravila v letu 2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Družba Swiss je pri High Court of Justice (England &amp; Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) (vrhovno sodišče (Anglija in Wales), oddelek Queen's Bench (upravni senat), Združeno kraljestvo) predlagala razglasitev ničnosti nacionalnih predpisov iz postopka v glavni stvari v delu, v katerem so z njimi iz moratorija na uporabo STPE EU izključeni leti med državami EGP in Švico. V podporo temu predlogu se je sklicevala na nezdružljivost Sklepa št. 377/2013, ki je v nacionalnem pravu izveden s temi predpisi, s pravom Unije. Natančneje, ta družba je trdila, da se s tem sklepom krši splošno načelo enakega obravnavanja, saj so iz navedenega moratorija izključeni zgoraj navedeni leti, medtem ko se ta uporablja za lete med državami EGP in večino tretjih držav.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Družba Swiss je predlagala še razveljavitev predaje pravic, ki jo je opravila za lete med državami EGP in Švico, ter posledični popravek v registru pravic. Alternativno je zahtevala finančno nadomestilo za vrednost kupljenih pravic, ki jih je predala, ali kakršno koli drugo ustrezno obliko odškodnine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Ker je bila ta tožba zavrnjena, se je družba Swiss pritožila pri predložitvenem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="20150324">24. marca 2015</DATE> je Court of Appeal (England &amp; Wales) (Civil Division) (Združeno kraljestvo)(pritožbeno sodišče [Anglija in Wales] [civilni oddelek], Združeno kraljestvo) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.P><TXT>Ali se s [Sklepom št. 377/2013] krši splošno načelo prava EU o enakem obravnavanju, ker vzpostavlja moratorij na zahteve po predaji pravic do emisij, ki jih nalaga [Direktiva 2003/87] v zvezi z leti med državami EGP in skoraj vsemi državami, ki niso v EGP, ne razširja pa tega moratorija na lete med državami EGP in Švico?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je tako, kakšno reparacijo je treba zagotoviti tožeči stranki v položaju, kot je družba [Swiss], ki je predala pravice do emisij v zvezi z leti v letu 2012 med državami EGP in Švico, da bi se ta tožeča stranka vrnila v položaj, v kakršnem bi bila, če leti med državami EGP in Švico ne bi bili izključeni iz moratorija? Zlasti:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Ali je treba register popraviti tako, da bi odražal manjše število pravic, ki bi jih taka tožeča stranka morala predati, če bi bili leti v Švico in iz nje vključeni v moratorij?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Če je tako, kaj (če sploh) morajo nacionalni pristojni organi in/ali nacionalna sodišča ukreniti, da se zagotovi vračilo predanih dodatnih pravic taki tožeči stranki?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="5"?><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>Ali ima taka tožeča stranka pravico, da od Evropskega parlamenta in Sveta v skladu s členom 340 PDEU zahteva odškodnino zaradi izgube, ki jo je imela zaradi predaje dodatnih pravic kot posledice Sklepa št. 377/2013?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>Ali je treba tožeči stranki zagotoviti kakšno drugo obliko reparacije in, če je tako, kakšno?<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili družba Swiss, italijanska vlada, vlada Združenega kraljestva, Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija. Razen italijanske vlade so bili vsi zastopani na obravnavi <DATE ISO="20160504">4. maja 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Uvodoma je Komisija trdila – ne da bi izpodbijala pristojnost Sodišča ali dopustnost vprašanj za predhodno odločanje –, da je Združeno kraljestvo kršilo pravo Unije, ker je z nacionalni predpisi iz postopka v glavni stvari sprejelo ukrepe v zvezi z vključitvijo Sklepa št. 377/2013 v nacionalno pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Komisija opozarja, da ti predpisi spreminjajo nacionalne predpise za prenos Direktive 2003/87 in povzemajo vsebino Sklepa št. 377/2013. Zato naj bi ti ukrepi prikrili pravno naravo določb tega sklepa in njihovo neposredno uporabo. Komisija je na obravnavi Sodišču v bistvu predlagala, naj iz teh razlogov ugotovi neveljavnost nacionalnih predpisov iz postopka v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Naj v zvezi s tem opozorim, da Sodišče, ki odloča na podlagi člena 267 PDEU, ni pristojno za odločanje o skladnosti predpisov nacionalnega prava s pravom Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060323">23. marca 2006</DATE>, <NAME.CASE>Enirisorse</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑237/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:197">EU:C:2006:197</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Vendar pa lahko predložitvenemu sodišču kljub temu da elemente razlage prava Unije, ki mu lahko omogočijo, da presodi o skladnosti takih predpisov za namene izreka njegove sodbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060323">23. marca 2006</DATE>, <NAME.CASE>Enirisorse</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑237/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:197">EU:C:2006:197</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Vendar menim, da bi v okviru tega postopka tudi to preseglo pristojnost Sodišča. Trditve Komisije se namreč nanašajo na problematiko, ki je predložitveno sodišče ni omenilo. V skladu z razdelitvijo pristojnosti, kot jo določa člen 267 PDEU, pa je izključno to sodišče pristojno za opredelitev predmeta vprašanj, ki jih želi postaviti Sodišču.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19851003">3. oktobra 1985</DATE>, <NAME.CASE>CBEM</NAME.CASE> (<NO.CASE>311/84</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:394">EU:C:1985:394</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040212">12. februarja 2004</DATE>, <NAME.CASE>Slob</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑236/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:94">EU:C:2004:94</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Vendar se lahko po drugi strani Komisija po potrebi na te trditve sklicuje v okviru tožbe zoper Združeno kraljestvo zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU (glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19730207">7. februarja 1973</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>39/72</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1973:13">EU:C:1973:13</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850328">28. marca 1985</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>272/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:147">EU:C:1985:147</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0004">4</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Zato menim, da Sodišču ni treba odgovoriti na uvodne pripombe Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Vsekakor se nagibam k mnenju, da pravo Unije ne nasprotuje sprejetju ukrepov za vključitev Sklepa št. 377/2013 v nacionalno pravo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Sodišče je sicer res že večkrat odločilo, da države članice s sprejetjem ukrepov za vključitev uredb kršijo pravo Unije, saj s tem ovirajo neposredno uporabo, ki se uredbam priznava s členom 288, drugi odstavek, PDEU, in s tem spodkopavajo hkratno in enotno uporabo v vsej Uniji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19730207">7. februarja 1973</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>39/72</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1973:13">EU:C:1973:13</NO.ECLI>, točki od <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19731010">10. oktobra 1973</DATE>, <NAME.CASE>Variola</NAME.CASE> (<NO.CASE>34/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1973:101">EU:C:1973:101</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121115">15. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Al-Aqsa/Svet in Nizozemska/Al-Aqsa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑539/10 P in C‑550/10 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:711">EU:C:2012:711</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0085">85</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zlasti države članice ne smejo sprejeti aktov, s katerimi bi upravičencem prikrile to, da pravno pravilo temelji na pravu Unije, in učinke, ki iz tega izhajajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19731010">10. oktobra 1973</DATE>, <NAME.CASE>Variola</NAME.CASE> (<NO.CASE>34/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1973:101">EU:C:1973:101</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) ter <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Al-Aqsa/Svet in Nizozemska/Al-Aqsa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑539/10 P in C‑550/10 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:711">EU:C:2012:711</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi Sklep št. 377/2013 državam članicam nalaga, da ne smejo uporabljati nekaterih ukrepov iz Direktive 2003/87. Čeprav morajo te navedeni sklep izvršiti in za to po potrebi sprejeti nekatere upravne akte,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej zlasti točko 3.3.2 (v zvezi z ukinitvijo pravic) in točko 3.3.3 (v zvezi z objavo vračil pravic) smernic Komisije. Iz sodne prakse izhaja (glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150505">5. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Španija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑147/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:299">EU:C:2015:299</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0094">94</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa)), da prepoved sprejetja ukrepov za vključitev uredbe v nacionalno pravo ne vpliva na to, da lahko države članice sprejmejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>zakonske, regulativne, upravne in finančne ukrepe, zato da bi zagotovile uporabo določb te uredbe<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</P></NOTE> pogoj za njegovo uporabo ni prenos ali vključitev tega sklepa v nacionalno pravo. Zato Sklep št. 377/2013 ne vsebuje nobene določbe v zvezi s prenosom tega sklepa s strani držav članic,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>V zvezi s tem se ne strinjam z razlago, ki jo predlaga vlada Združenega kraljestva, po kateri naj bi sklicevanje iz člena 4 Sklepa št. 377/2013 na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>izvajanje<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> tega sklepa pomenilo, da morajo države članice sprejeti ukrepe za njegov prenos v nacionalno pravo. Natančneje, ta člen določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Komisija izda smernice, potrebne za izvajanje tega sklepa<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>. Menim, da pojem izvajanja v tem okviru napotuje zgolj na obveznost držav članic, da uporabijo Sklep št. 377/2013 z izpolnitvijo obveznosti, ki jim jih nalaga. Taka razlaga je podkrepljena s smernicami Komisije, pripravljenimi na podlagi člena 4 tega sklepa, katerih namen je zagotoviti, da bi pristojni organi v državah članicah ta sklep dosledneje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>uporabljali<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> (glej zlasti točko 1 smernic Komisije).</P></NOTE> ampak začne v skladu s členom 6 veljati na dan sprejetja. Torej se po mojem mnenju ta sklep – kot uredbe – uporablja neposredno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Za razliko med neposredno uporabo in neposrednim učinkom glej Winter, J. A., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Direct applicability and direct effect: two distinct and different concepts in Community law<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, <HT TYPE="ITALIC">CMLRev</HT>, 1972, zvezek 2, str. 425–438. Menim, da imajo določbe Sklepa št. 377/2013 tudi neposreden učinek, saj državam članicam jasno, natančno in brezpogojno nalagajo obveznosti ter zanje ni potreben noben diskrecijski izvršilni ukrep (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860115">15. januarja 1986</DATE>, <NAME.CASE>Hurd</NAME.CASE> (<NO.CASE>44/84</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:2">EU:C:1986:2</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)). S temi obveznostmi, naloženimi državam članicam, se ujemajo pravice, na katere se lahko upravljavci zrakoplovov sklicujejo pred nacionalnimi sodišči.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Vendar z načelom, navedenim v točki 30 teh sklepnih predlogov, kar zadeva uredbe – tudi če ga razširimo še na sklepe –, ni absolutno prepovedano sprejetje ukrepov za vključitev v nacionalno pravo. Tako je Sodišče priznalo, da je določbe uredbe v nekaterih okoliščinah mogoče ponoviti v takih ukrepih, zlasti če to pomaga ohraniti notranjo skladnost določb za izvedbo te uredbe in prispeva k njihovi boljši razumljivosti za naslovnike.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850328">28. marca 1985</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>272/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:147">EU:C:1985:147</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Skoma‑Lux</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑161/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:525">EU:C:2007:525</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Menim, da se ta zadeva ujema s takim scenarijem. Glede na povezavo med Sklepom št. 377/2013 in Direktivo 2003/87 bi moralo biti državam članicam dovoljeno sprejeti ukrepe za vključitev tega sklepa v nacionalno pravo, da tako zagotovijo boljše razumevanje obsega te direktive in pravno varnost. Če namreč taki ukrepi ne bi bili sprejeti, nacionalni predpisi, s katerimi je prenesena navedena direktiva, ne bi odražali moratorija, vzpostavljenega s Sklepom št. 377/2013. Zadevni upravljavci zrakoplovov bi si tako lahko napačno razlagali obseg obveznosti, ki jim jih nalagajo ti predpisi. Ker so poleg tega taki ukrepi neločljivo povezani z navedenimi predpisi, ni mogoče prikriti dejstva, da obveznosti, ki jih nalagajo, izhajajo iz prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V okviru spora o glavni stvari je predložitveno sodišče v celoti priznalo izvor pravil, določenih z nacionalnimi predpisi iz postopka v glavni stvari. Upravičeno je namreč menilo, da je veljavnost teh predpisov – ker je z njimi v nacionalno pravo vključen Sklep št. 377/2013 – odvisna od veljavnosti tega sklepa, zato je Sodišču predložilo ta predlog za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Narava zatrjevanega različnega obravnavanja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Člen 1 Sklepa št. 377/2013 državam članicam v bistvu nalaga, da upravljavcev zrakoplovov ne smejo sankcionirati zaradi neizpolnitve obveznosti, ki so jim bile naložene z Direktivo 2003/87 v zvezi s spremljanjem emisij, proizvedenih v letih 2010, 2011 in 2012, in poročanjem o njih ter v zvezi s predajo pravic, ki ustrezajo emisijam, proizvedenim v letu 2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>To odstopanje se uporablja le, če je operator zrakoplova – če je prejel brezplačne pravice za leto 2012 – vrnil število teh pravic, ki se ujema z emisijami iz letov, za katere velja navedeno odstopanje.</P></NOTE>, če so bile te emisije povezane z leti med državami EGP in državami zunaj Unije – z izjemo zlasti Švice<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Po vstopu Hrvaške v Unijo je bila Švica edina tretja država, na katero se je nanašala taka izključitev (glej točko 15 teh sklepnih predlogov).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Ta določba z izključitvijo letov v Švico ali iz nje iz tega moratorija vzpostavlja različno obravnavanje posameznih zračnih poti na podlagi kraja prihoda in odhoda letov. Kot je trdil Parlament, je tako razlikovanje med zračnimi potmi enako različnemu obravnavanju posameznih tretjih držav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Enako je Sodišče menilo, da je različno obravnavanje posameznih proizvodov na podlagi njihovega porekla različno obravnavanje posameznih tretjih držav (glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE>, <NAME.CASE>Balkan‑Import‑Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE>, <NAME.CASE>Faust/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)).</P></NOTE> Te poti so namreč opredeljene izključno s sklicevanjem na države, ki jih povezujejo. Iz navedenega različnega obravnavanja posameznih tretjih držav širše izhaja različno obravnavanje posameznih upravljavcev zrakoplovov glede na lete, ki jih upravljajo – torej na podlagi geografskega merila, povezanega z njihovimi dejavnostmi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Dalje, čeprav se ta moratorij uporablja neodvisno od državljanstva ali sedeža upravljavcev zrakoplovov, bi bili lahko zaradi izključitve letov v Švico ali iz nje huje prizadeti upravljavci s sedežem v Švici – kot je družba Swiss – kot pa upravljavci s sedežem v drugih tretjih državah, vsaj če dejavnosti prvonavedenih bolj temeljijo na upravljanju teh letov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Za odpravo morebitnih dvomov v zvezi s tem moram ugotoviti, da se splošno načelo enakega obravnavanja na podlagi državljanstva ali sedeža,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Kot je poudarilo Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860128">28. januarja 1986</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE> (<NO.CASE>270/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:37">EU:C:1986:37</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ima sedež družbe – ker se uporablja za opredelitev navezanosti te družbe na pravni red države – podobno vlogo kot državljanstvo fizične osebe.</P></NOTE> katerega poseben izraz so določbe PDEU v zvezi s prostim pretokom, uporablja izključno za državljane držav članic in družbe s sedežem v Uniji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej člene 49, 54, 56 in 62 PDEU.</P></NOTE> Poleg tega člen 3 Sporazuma ES Švica o zračnem prevozu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, podpisan <DATE ISO="19990621">21. junija 1999</DATE> v Luxembourgu in v imenu Skupnosti potrjen s Sklepom Sveta in, glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, Komisije z dne <DATE ISO="20020404">4. aprila 2002</DATE> o sklenitvi sedmih sporazumov s švicarsko konfederacijo (2002/309/ES, Euratom) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="114" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2002">UL L 114, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> v katerem je določeno načelo prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva na področju uporabe tega sporazuma, po mojem prepoveduje le diskriminacijo med družbami s sedežem v Švici in družbami s sedežem v Uniji (ne pa med družbami s sedežem v Švici in družbami s sedežem v tretjih državah). Ni pa sporno, da Sklep št. 377/2013 ne daje prednosti upravljavcem zrakoplovov s sedežem v Uniji glede na tiste s sedežem v Švici. Moratorij, ki je z njim uveden, namreč ne zajema niti letov med državami EGP in Švico, niti letov znotraj EGP. Poleg tega se družba Swiss ne sklicuje na obstoj posredne diskriminacije na podlagi državljanstva ali sedeža upravljavcev zrakoplovov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Torej je treba za odgovor na prvo vprašanje veljavnost Sklepa št. 377/2013 preučiti z vidika splošnega načela enakega obravnavanja, ki pristojnosti institucij Unije omejuje s splošno zahtevo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Arcelor Atlantique in Lorraine ter drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑127/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:728">EU:C:2008:728</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obseg</HT> <HT TYPE="ITALIC"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>načela iz sodbe Balkan</HT><HT TYPE="ITALIC"><QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> (prvo vprašanje)</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Uvodne ugotovitve</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Tradicionalno so odnosi med državami in mednarodnimi organizacijami – kot subjekti mednarodnega javnega prava – urejeni z mednarodnim javnim pravom. Kot je pripomnila Komisija na obravnavi, to pravo ne vsebuje nobenega splošnega načela enakega obravnavanja, ki bi subjektom, za katere se uporablja, narekovalo enako obravnavanje drugih subjektov, za katere se uporablja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Zlasti mednarodno pogodbeno pravo omogoča vzpostavitev prednostnih odnosov med subjekti mednarodnega javnega prava. To velja ne glede na možnost, ki jo imajo ti subjekti, da se pogodbeno zavežejo k spoštovanju načela enakega obravnavanja. Primer za to je klavzula o priznanju največjih ugodnosti, določena s členom 1(1) Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT), vključenega v Prilogo 1A k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), podpisanemu v Marakešu <DATE ISO="19940415">15. aprila 1994</DATE> in odobrenemu s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne <DATE ISO="19941222">22. decembra 1994</DATE> o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Prav tako enako obravnavanje posameznih tretjih držav ni naloženo s pravom Unije. Kot je ugotovilo Sodišče v sodbi Balkan‑Import‑Export, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Pogodba ne vsebuje nobenega splošnega načela, po katerem bi bilo [Uniji] v njenih zunanjih odnosih naloženo, da z vseh vidikov zagotovi enako obravnavanje posameznih tretjih držav<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE>, <NAME.CASE>Balkan‑Import‑Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>V sodbi Faust/Komisija je Sodišče pojasnilo, kaj taka ugotovitev pomeni za gospodarske subjekte, pri čemer je navedlo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>ker različno obravnavanje posameznih tretjih držav ni v nasprotju s pravom [Unije], ne moremo trditi niti, da je v nasprotju s tem pravom različno obravnavanje posameznih gospodarskih subjektov [iz Unije], ki je zgolj samodejna posledica različnih obravnavanj, ki se uporabljajo za tretje države, s katerimi so ti subjekti vzpostavili poslovne odnose<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Menim, da na teoretični ravni ta sklep izhaja iz dejstva, da v takem položaju gospodarski subjekti, ki so povezani z različnimi tretjimi državami, ki jih Unija obravnava različno, niso v primerljivem položaju. Vsekakor – kar privede do istega rezultata – je mogoče različno obravnavanje teh gospodarskih subjektov utemeljiti z dejstvom, da samodejno izhaja iz različnega obravnavanja posameznih tretjih držav, s katerimi so vzpostavili odnose. Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Slynna v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Faust/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:205">EU:C:1982:205</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 3773).</P></NOTE> Zdi se mi, da tak sklep še toliko bolj velja za razlike pri obravnavanju med subjekti s sedežem zunaj Unije (ali med subjekti iz Unije in subjekti s sedežem zunaj Unije).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Načelo, ki ga je Sodišče izoblikovalo v sodbi Balkan‑Import‑Export<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in njegova posledica, kot je bila opredeljena v sodbi Faust/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, skupaj tvorita načelo, ki ga bom v nadaljevanju poimenoval <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>načelo iz sodbe Balkan<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi so upravitelji letov med državami EGP in Švico v slabšem položaju, ker zanje za razliko od upraviteljev letov med državami EGP in preostalimi tretjimi državami ne velja moratorij, določen s Sklepom št. 377/2013. Nihče ne izpodbija dejstva, da je navedeni slabši položaj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>samodejna posledica<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> različnega obravnavanja s strani Unije kar zadeva Švico na eni strani in te tretje države na drugi strani, in sicer v obliki razlikovanja med zračnimi potmi v te države ali iz njih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Vendar družba Swiss kljub temu izpodbija zakonitost navedenega različnega obravnavanja Švice in preostalih tretjih držav ter posledično upravljavcev zrakoplovov glede na lete, ki jih upravljajo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Trditve družbe Swiss v zvezi z morebitno omejitvijo obsega načela iz sodbe Balkan</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Trditve družbe Swiss temeljijo na induktivnem sklepanju, izpeljanem iz analize sodb Balkan‑Import‑Export,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Faust/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in Nemčija/Svet<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Vsaka od teh sodb se je nanašala na veljavnost ukrepov Skupnosti, ki so bolj prizadeli uvoz proizvodov iz nekaterih tretjih držav kot uvoz proizvodov iz drugih tretjih držav, z vidika splošnega načela enakega obravnavanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Natančneje, sodba Balkan‑Import‑Export<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se je nanašala na to, ali je s tem načelom skladno pobiranje zneskov denarnih nadomestil za uvoz sirov s poreklom iz Bolgarije, medtem ko je bil uvoz sirov s poreklom med drugim iz Švice oproščen tega plačila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Sodba Faust/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se je nanašala na zakonitost uredb o začasni ukinitvi izdaje uvoznih dovoljenj za konzervirane gobe s poreklom iz vseh tretjih držav (med njimi iz Tajvana) razen tistih, ki so pristale na zavezo o samoomejitvi uvoza (tj. Kitajska in Južna Koreja)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodišče je pred tem podobno problematiko preučilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19820715">15. julija 1982</DATE>, <NAME.CASE>Edeka Zentrale</NAME.CASE> (<NO.CASE>245/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:277">EU:C:1982:277</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>V sodbi Nemčija/Svet<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je Sodišče ocenilo veljavnost sklepa Sveta, s katerim je bil odobren okvirni sporazum o določitvi tarifnih kvot za uvoz banan s poreklom iz tretjih držav (v nadaljevanju: okvirni sporazum o bananah), iz katerega je izhajalo različno obravnavanje različnih kategorij uvoznikov banan glede na poreklo banan<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sodišče se je o veljavnosti uredbe o izvajanju istega okvirnega sporazuma izreklo tudi v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>T. Port</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑364/95 in C‑365/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:95">EU:C:1998:95</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ker je ta uredba določala tako različno obravnavanje.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Družba Swiss najprej trdi, da Sodišče v vseh teh sodbah ni uporabilo enakega sklepanja. V sodbah Faust/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in Nemčija/Svet<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> naj bi odločilo, da se načelo enakega obravnavanja ne uporablja. Nasprotno pa naj bi v sodbi Balkan‑Import‑Export<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> uporabilo prav to načelo in ugotovilo, da ni bilo kršeno, saj je bilo različno obravnavanje objektivno upravičeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Ta družba v zvezi s tem ugotavlja, da je Sodišče le v sodbi Balkan‑Import‑Export<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> navedlo preudarke v zvezi z utemeljitvijo različnega obravnavanja posameznih tretjih držav. Sodišče je namreč najprej navedlo, da nobeno splošno načelo prava Unije tej ne nalaga, da mora tretje države obravnavani enako, nato pa je navedlo razloge, ki upravičujejo, da so bili zadevni proizvodi obravnavani različno glede na poreklo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE>, <NAME.CASE>Balkan‑Import‑Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Tako je izvzetje sirov s poreklom iz Švice temeljilo na dejstvu, da je njihov uvoz povzročil manjše tveganje motenj za trgovino s kmetijskimi proizvodi kot pa uvoz bolgarskih sirov.</P></NOTE> Po drugi strani pa je v sodbah Faust/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in Nemčija/Svet<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> odločilo le, da zaradi neobstoja take obveznosti načelo enakega obravnavanja ni kršeno, saj je različno obravnavanje posameznih gospodarskih subjektov samodejna posledica različnega obravnavanja posameznih tretjih držav<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE>, <NAME.CASE>Faust/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je enako sklepalo v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19820715">15. julija 1982</DATE>, <NAME.CASE>Edeka Zentrale</NAME.CASE> (<NO.CASE>245/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:277">EU:C:1982:277</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>T. Port</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑364/95 in C‑365/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:95">EU:C:1998:95</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V drugi fazi poskuša družba Swiss domnevno odstopanje pri sklepanju pojasniti s tem, da v zadevi, v kateri je bila izrečena sodba Balkan‑Import‑Export<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, ni bilo zunanjega delovanja, na primer v obliki mednarodnega sporazuma, s katerim bi bilo mogoče pojasniti zadevno različno obravnavanje. Nasprotno pa naj bi različno obravnavanje, vzpostavljeno z ukrepi Skupnosti, preučenimi v sodbi Faust/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, izhajalo iz trgovinskega sporazuma med Skupnostjo in Kitajsko ter pogajanj – udejanjenih z izmenjavo neformalnih dokumentov (v obliki teleksov) – med tema subjektoma v zvezi s tem, da se je Kitajska zavezala k samoomejitvi uvoza zadevnih proizvodov. Tudi različno obravnavanje iz sodbe Nemčija/Svet<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> naj bi izhajalo iz mednarodnega sporazuma, tj. okvirnega sporazuma o bananah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V tretji fazi družba Swiss na podlagi tega sklepa, da mora biti za uporabo načela iz sodbe Balkan izpolnjen pogoj, ki odraža to dejansko razlikovanje. Po njenem mnenju se to načelo uporablja le, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>ko [Unija] izvaja svoje pristojnosti na področju zunanjega delovanja (na primer s sklenitvijo pogodb, zlasti v okviru skupne trgovinske politike)<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>. V bistvu naj bi se navedeno načelo uporabljalo zgolj za scenarije, v katerih je različno obravnavanje posameznih tretjih držav nadaljevanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>zunanjega delovanja<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> s temi značilnostmi:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>S stvarnega vidika bi moralo tako delovanje, za katero ni nujno, da je v obliki mednarodnega sporazuma, spadati v izvajanje pristojnosti Unije na področju <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>zunanjega delovanja<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> – v nasprotju z zunanjimi vidiki notranjih politik Unije.</P></ITEM><ITEM><P>Poleg tega bi moralo na formalni ravni zunanje delovanje obstajati pred sprejetjem zakonodajnega akta Unije, s katerim je bilo vzpostavljeno različno obravnavanje posameznih tretjih držav,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Enako naj bi veljalo, ko se s samim aktom izvajajo pristojnosti Unije na področju zunanjega delovanja. Družba Swiss namreč meni, da načela iz sodbe Balkan ne bi bilo mogoče uporabiti v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE>, <NAME.CASE>Faust/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), če različno obravnavanje Tajvana na eni strani ter Kitajske in Južne Koreje na drugi strani (in s tem gospodarskih subjektov, ki uvažajo proizvode iz teh držav) – ki je sicer izhajalo iz uredb s področja skupne trgovinske politike, tj. zunanjega delovanja Unije v smislu člena 21(3) PEU – ne bi bilo utemeljeno s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>konkretnimi zunanjimi akti<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, navedenimi v točki 53 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> to delovanje pa bi moralo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>konkretno<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>javno<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. Na obravnavi je družba Swiss to zahtevo utemeljila s potrebo po zagotovitvi javnosti in demokratičnega nadzora nad takim različnim obravnavanjem.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Družba Swiss meni, da ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Zato naj se različno obravnavanje letov med državami EGP in Švico na eni strani ter letov med državami EGP in preostalimi tretjimi državami na drugi strani ne bi moglo izogniti uporabi splošnega načela enakega obravnavanja. Brez objektivne upravičenosti – ki naj je v obravnavani zadevi ne bi bilo – naj bi bilo tako obravnavanje enakovredno diskriminaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki jih bom navedel v nadaljevanju, menim, da iz zgoraj navedene sodne prakse ni mogoče izpeljati takega pogoja, in sicer niti s stvarnega niti s formalnega vidika.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Uporaba načela iz sodbe Balkan ni pogojena z obstojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>zunanjega delovanja<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> v stvarnem smislu, kot to predlaga družba Swiss.</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Če se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>zunanje delovanje<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> iz teze družbe Swiss nanaša zgolj na akte, sprejete v okviru izvajanja pristojnosti Unije na področju zunanjega delovanja v smislu člena 21(3) PEU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Družba Swiss ni pojasnila, kaj natančno zanjo pomeni pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>zunanje delovanje<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Ker pa mu nasproti postavlja zunanje vidike notranjih politik Unije, se zdi, da s tem misli na zunanje delovanje Unije v smislu člena 21(3) PDEU.</P></NOTE> se ta teza ne sklada z besediščem, ki ga je Sodišče uporabilo za opis načela iz sodbe Balkan. To načelo je namreč formuliralo v smislu, da ni treba, da Unija različne tretje države obravnava enako <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>v svojih zunanjih odnosih<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE>, <NAME.CASE>Balkan‑Import‑Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE>, <NAME.CASE>Faust/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19820715">15. julija 1982</DATE>, <NAME.CASE>Edeka Zentrale</NAME.CASE> (<NO.CASE>245/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:277">EU:C:1982:277</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>T. Port</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑364/95 in C‑365/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:95">EU:C:1998:95</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860624">24. junija 1986</DATE>, <NAME.CASE>Malt</NAME.CASE> (<NO.CASE>236/84</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:254">EU:C:1986:254</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Kot je trdila vlada Združenega kraljestva, pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>zunanji odnosi<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> ni omejen na zunanje delovanje Unije na področjih, vključenih v naslov V PEU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Torej na različnih področjih skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).</P></NOTE> in peti del PDEU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Torej skupne trgovinske politike, sodelovanja in humanitarne pomoči, omejevalnih ukrepov, mednarodnih sporazumov ter mednarodnih odnosov Unije in njenih delegacij.</P></NOTE> v smislu člena 21(3) PEU. Ta pojem vključuje tudi zunanje vidike preostalih politik Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Taka razlaga izhaja neposredno iz sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Balkan‑Import‑Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Ta sodba se je namreč nanašala na uredbe Skupnosti na področju skupne kmetijske politike, ki se šteje za notranjo politiko Unije. Torej je Sodišče s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>zunanji odnosi<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> mislilo na zunanje vidike te notranje politike.</P></NOTE> za katere se v skladu s to določbo uporabljajo enaka načela in cilji, kot so tisti, s katerimi je urejeno zunanje delovanje Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Zunanji vidiki preostalih politik Unije vključujejo to, da Unija izvaja pristojnosti, ki so ji podeljene s členom 192(1) PDEU in ki prispevajo k uresničevanju cilja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>spodbujanj[a] ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, iz člena 191(1), četrta alinea, PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Člen 192(1) PDEU je v obravnavani zadevi pravna podlaga Sklepa št. 377/2013. Namen moratorija, vzpostavljenega s tem sklepom, je bil namreč olajšati pogajanja o globalnem pristopu k zmanjševanju emisij, povezanih z zračnim prometom, v okviru ICAO.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Uvodni izjavi 5 in 6 Sklepa št. 377/2013.</P></NOTE> Vendar je zakonodajalec menil, da je treba iz tega moratorija izključiti lete med državami EGP in Švico, da bi tako preprečili izkrivljanje konkurence in škodljive vplive na okoljevarstveno integriteto STPE EU, ki – naj spomnim – prispeva k spoštovanju mednarodnih obveznosti Unije in njenih držav članic na podlagi Kjotskega protokola.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Uvodna izjava 9 Sklepa št. 377/2013.</P></NOTE> Kot je poudaril Parlament, Sklep št. 377/2013 torej odraža stališče Unije v njenih zunanjih odnosih na področju okoljskega in podnebnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Torej menim, da področje uporabe načela iz sodbe Balkan ni omejeno na različno obravnavanje posameznih tretjih držav, ki izhaja iz izvajanja pristojnosti Unije na področju zunanjega delovanja v smislu člena 21(3) PEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Uporaba načela iz sodbe Balkan ni pogojena z obstojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>zunanjega delovanja<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v formalnem smislu, kot to predlaga družba Swiss.</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Družba Swiss meni, da se načelo iz sodbe Balkan ne uporablja za različno obravnavanje posameznih tretjih držav, ki izhaja zgolj iz samega akta, s katerim je tako različno obravnavanje vzpostavljeno. Obseg tega načela naj bi bil omejen na različno obravnavanje, ki temelji na konkretnem in javnem zunanjem delovanju pred sprejetjem zakonodajnega akta Unije, iz katerega to različno obravnavanje izhaja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Kot so Sklep št. 377/2013 v obravnavani zadevi, uredbe o določitvi zneskov denarnih nadomestil iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE>, <NAME.CASE>Balkan‑Import‑Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), uredbe o vzpostavitvi omejitev na uvoz nekaterih proizvodov iz sodb z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE>, <NAME.CASE>Faust/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19820715">15. julija 1982</DATE>, <NAME.CASE>Edeka Zentrale</NAME.CASE> (<NO.CASE>245/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:277">EU:C:1982:277</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), sklep o odobritvi okvirnega sporazuma o bananah iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ali sklep o izvajanju tega sporazuma iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>T. Port</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑364/95 in C‑365/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:95">EU:C:1998:95</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Na prvem mestu ugotavljam, da bi s takim pristopom načelu iz sodbe Balkan odvzeli polni učinek. S tem bi namreč zahtevali, da se – v obliki takega delovanja – utemelji različno obravnavanje posameznih tretjih držav, s čimer bi predpostavili, da navedeno različno obravnavanje spada na področje uporabe načela enakega obravnavanja. Načelo iz sodbe Balkan pa pomeni ravno to, da se za odnose, ki jih ima Unija z različnimi tretjimi državami, načelo enakega obravnavanja ne uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Kot sem že ugotovil v točki 40 teh sklepnih predlogov, se takšna izključitev sklada z mednarodnim javnim pravom. Za odnose med subjekti mednarodnega javnega prava na splošno in konkretno za zunanje odnose Unije je namreč značilno, da so zelo diskrecijski. Menim, da je prav zato generalni pravobranilec Sir Gordon Slynn v sklepnih predlogih v zadevi Faust/Komisija navedel, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>[t]udi če neobstoj sporazuma o omejitvi izvoza izhaja iz samovoljne diskriminacije Komisije, še vedno ne obstaja nezakonita diskriminacija med uvozniki, saj Komisija pravno ni zavezana k zagotavljanju enakega obravnavanja tretjih držav<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca G. Slynna v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Faust/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:205">EU:C:1982:205</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 3779).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>V nasprotju s trditvami družbe Swiss načelo iz sodbe Balkan torej ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>izjema<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> od splošnega načela enakega obravnavanja. Zadnjenavedeno načelo se preprosto ne uporablja za obravnavo, ki jo Unija namenja različnim tretjim državam pri vodenju svojih zunanjih odnosov, saj bi bilo sicer to vodenje precej oteženo ali celo onemogočeno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>V zvezi s tem je generalni pravobranilec M. B. Elmer v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:309">EU:C:1997:309</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) upravičeno ugotovil: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>Pravo Skupnosti gospodarskih subjektov torej ne varuje pred morebitnimi negativnimi učinki, povezanimi s političnimi odnosi Skupnosti s tretjimi državami, ki jih je poleg tega težko ločiti od drugih običajnih poslovnih tveganj. Če bi sprejeli nasprotno trditev, bi s tem Skupnosti tudi zelo otežili sprejemanje ukrepov trgovinske politike.<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/></P></NOTE> Zunanji odnosi Unije namreč temeljijo na političnih in diplomatskih odločitvah, na katere vplivajo številni parametri in v zvezi s katerimi mora zakonodajalec razpolagati s širokim poljem proste presoje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Na splošno ima v skladu z ustaljeno sodno prakso organ Unije, ko mora opraviti kompleksne presoje, široko diskrecijsko pravico, nad katero se izvaja omejen sodni nadzor. Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE>, <NAME.CASE>Balkan‑Import‑Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160407">7. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Svet in Svet/Hubei Xinyegang Steel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑186/14 P in C‑193/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:209">EU:C:2016:209</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ker poleg tega v mednarodnem javnem pravu ne obstaja splošno načelo enakega obravnavanja tretjih držav, bi Unija enostransko omejila svoj manevrski prostor v zunanjih odnosih, če bi se sama podredila takemu načelu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Glede na navedeno se podobno kot Parlament nagibam k mnenju, da je Sodišče v sodbi Balkan‑Import‑Export<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> vprašanje, ali je bilo različno obravnavanje posameznih tretjih držav, ki je izhajalo iz zadevnih uredb, objektivno upravičeno, preučilo zgolj zaradi celovitosti, da bi tako okrepilo svoj sklep, da s temi uredbami ni bilo kršeno načelo enakega obravnavanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Poleg tega bi razlaga, ki jo predlaga družba Swiss, privedla do paradoksalnega sklepa, da Sodišče v sodbi Balkan‑Import‑Export<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE> (<NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ni uporabilo načela iz sodbe Balkan. Vendar si težko zamišljam, da bi lahko Sodišče v točki 14 tiste sodbe prvič izoblikovalo to načelo, nato pa bi v točki 15 že odstopilo od njega. Če bi bil to njegov namen, bi po mojem mnenju vsaj izrecno navedlo, da položaj iz obravnavane zadeve ne spada na področje uporabe tega načela, in pojasnilo razloge za tako izključitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Na drugem mestu menim, da <HT TYPE="ITALIC">okoliščine</HT>, ki zaznamujejo kontekst zadev, v katerih sta bili izrečeni sodbi Faust/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in Nemčija/Svet<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980310">10. marca 1998</DATE> (<NO.CASE>C‑122/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:94">EU:C:1998:94</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, ne morejo pomeniti <HT TYPE="ITALIC">pogoja</HT> za uporabo načela iz sodbe Balkan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Parlament upravičeno pripomnil, da v sodbi Faust/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> z obstojem trgovinskega sporazuma med Skupnostjo in Kitajsko ni bilo mogoče neposredno pojasniti ugodnejšega obravnavanja uvoza iz te države. To je temeljilo na dejstvu, da se je Kitajska – za razliko od Tajvana – enostransko zavezala k omejitvi uvoza. Navedeni sporazum je bil torej le eden od elementov splošnega okvira, v katerega so bili umeščeni trgovinski odnosi med Skupnostjo in Kitajsko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Namen tega sporazuma med Skupnostjo in Kitajsko je bil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>spodbuditi harmonični razcvet njunih vzajemnih trgovinskih izmenjav<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE>, <NAME.CASE>Faust/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 3755).</P></NOTE> Vsekakor pa ni obstajal tak sporazum med Skupnostjo in Južno Korejo. Vendar je Sodišče kljub temu potrdilo različno obravnavanje Tajvana in Južne Koreje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Kar zadeva telekse, ki sta si jih izmenjali Skupnost in Kitajska v okviru priprave zaveze o samoomejitvi, ki jo je sprejela ta država, so bili to enostranski in verjetno zaupni akti. Vendar se družba Swiss v podporo svoji tezi sklicuje na potrebo po javnem nadzoru – ki naj bi ga opravil med drugim Parlament – nad razlogi, s katerimi je utemeljeno različno obravnavanje posameznih tretjih držav. Poleg tega mi ni najbolj jasno, zakaj bi moral v obravnavani zadevi Parlament opraviti tak nadzor, saj je prav ta institucija eden od soavtorjev Sklepa št. 377/2013.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju te okoliščine preprosto dokazujejo, da je bilo različno obravnavanje posameznih tretjih držav iz zgoraj navedenih sodb dejansko umeščeno v mednarodni kontekst. Enako je bilo tudi v primeru različnega obravnavanja iz sodbe Balkan‑Import‑Export.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Posebno ozadje ugodnejšega obravnavanja uvoza švicarskih sirov je bil trgovinski spor med Švico in Skupnostjo v zvezi z uporabo GATT (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760122">22. januarja 1976</DATE>, <NO.CASE>55/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:8">EU:C:1976:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> In enako velja za razlikovanje med tretjimi državami, določeno s Sklepom št. 377/2013.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glej točko 60 teh sklepnih predlogov. Poleg tega tudi Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, podpisan <DATE ISO="19990621">21. junija 1999</DATE> v Luxembourgu, ki je bil v imenu Skupnosti odobren s Sklepom Sveta in Komisije 2002/309/ES glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne <DATE ISO="20020404">4. aprila 2002</DATE> o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 41, str. 89), kaže na posebne odnose med njima na področju, na katero se nanaša Sklep št. 377/2013. Predvsem iz člena 1(2) tega sporazuma in Priloge I k njemu izhaja, da se za Švico uporablja velik del pravnega reda Unije s področja zračnega prevoza. Poleg tega sta se Unija in Švica v času sprejetja tega sklepa pogajali o povezavi STPE EU s švicarskim STPE, kar zadeva letalski sektor.</P></NOTE> Zdi se mi, da je obravnavanje, ki ga Unija namenja različnim tretjim državam, na splošno že v osnovi vedno povezano z mednarodnim kontekstom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da uporaba načela iz sodbe Balkan ni odvisna od tega, ali je pred sprejetjem zakonodajnega akta Unije, s katerim se vzpostavi različno obravnavanje posameznih tretjih držav, obstajalo konkretno in javno zunanje delovanje Unije, ki utemeljuje navedeno različno obravnavanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="14"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Sklep glede veljavnosti Sklepa št. 377/2013</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega je razvidno, da obsega načela iz sodbe Balkan ni mogoče omejiti na primere, ko je zakonodajni akt Unije, ki določa različno obravnavanje posameznih tretjih držav, nadaljevanje zunanjega delovanja Unije z značilnostmi, opisanimi v točki 54 teh sklepnih predlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Zato se to načelo uporablja za obravnavano zadevo. Torej Uniji ni treba enako obravnavati letov med državami EGP in Švico na eni strani ter letov med državami EGP in preostalimi tretjimi državami na drugi strani, saj se različno obravnavanje teh zračnih poti ujema z različnim obravnavanjem posameznih tretjih držav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Glej točko 36 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Unija tudi ni zavezana k enakemu obravnavanju upravljavcev teh dveh kategorij letov. Različno obravnavanje posameznih upravljavcev na podlagi kraja prihoda in odhoda letov, ki jih upravljajo, je namreč samodejna posledica – v smislu sodbe Faust/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19821028">28. oktobra 1982</DATE> (<NO.CASE>52/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:369">EU:C:1982:369</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> – različnega obravnavanja posameznih zračnih poti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Poleg tega so italijanska vlada, vlada Združenega kraljestva, Parlament, Svet in Komisija navedli prepričljive trditve, s katerimi je mogoče tako različno obravnavanje utemeljiti, če bi Sodišče tako utemeljitev zahtevalo. Te trditve se večinoma nanašajo na preudarke, povezane z mednarodnim kontekstom, v katerega se umešča Sklep št. 377/2013, kot so tisti, navedeni v točki 60 teh sklepnih predlogov. Ne zdi se mi, da bi bilo treba te trditve podrobneje preučiti. Ker se namreč za tako različno obravnavanje ne uporablja nobeno splošno načelo enakega obravnavanja, ga ni treba utemeljevati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Iz istih razlogov na navedeno ne vpliva niti ugotovitev, da je zakonodajalec z Uredbo (EU) št. 421/2014 za obdobje od <DATE ISO="20130101">1. januarja 2013</DATE> do <DATE ISO="20161231">31. decembra 2016</DATE> moratorij na uporabo STPE EU razširil na vse lete v vse države, ki niso del EGP, in iz teh držav, vključno s Švico.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Člen 1(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140416">16. aprila 2014</DATE> o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti zaradi izvajanja mednarodnega sporazuma o uporabi enotnega globalnega tržnega ukrepa za emisije iz mednarodnega letalstva do leta 2020 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="129" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 129, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Ta ugotovitev bi bila potencialno upoštevna le, če bi bilo treba različno obravnavanje, ki izhaja iz Sklepa št. 377/2013, utemeljiti. Vendar sem ugotovil, da to ne drži. Vsekakor menim, da lahko zakonodajalec znova pretehta politike na področju zunanjih odnosov Unije, zlasti glede na razvoj mednarodnega konteksta, v katerega se umeščajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Parlament je v zvezi s tem navedel, da so bila pogajanja v zvezi s povezavo STPE EU s švicarskim STPE prekinjena po tem, ko so bile februarja 2014 v Švici ponovno uvedene priseljenske kvote, nato pa so se marca 2015 nadaljevala. Začela so se tudi pogajanja za povezavo STPE EU s STPE Avstralije. Poleg tega pogajanja za pripravo globalnega STPE niso napredovala, kot se je to pričakovalo v okviru ICAO.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega menim, da člen 1 Sklepa št. 377/2013 – v delu, v katerem se z njim določeno odstopanje ne uporablja za lete med državami EGP in Švico – ne krši splošnega načela enakega obravnavanja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>D –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Menim, da ni treba odgovoriti na drugo vprašanje za predhodno odločanje, saj je treba na prvo vprašanje odgovoriti nikalno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="15"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje, ki ga je postavilo Court of Appeal (England &amp; Wales) (Civil Division) (Združeno kraljestvo) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek), Združeno kraljestvo), odgovori:</TXT><P>Člen 1 Sklepa št. 377/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130424">24. aprila 2013</DATE> o začasnem odstopanju od Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti – v delu, v katerem se z njim določeno odstopanje ne uporablja za lete med državami Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švico – ni v nasprotju s splošnim načelom enakega obravnavanja.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>