European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/7448

18.12.2024

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2024/7448)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Valencia“

PDO-ES-A0872-AM05

Datum obvestila: 20. september 2024

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   VINA ROSÉ IN RDEČA VINA SE ČRTAJO IZ KATEGORIJE KAKOVOSTNIH AROMATIČNIH PENEČIH VIN

Opis

Vina rosé in rdeča vina se črtajo iz kategorije 6 vin, tj. kakovostnih aromatičnih penečih vin.

Ta sprememba se nanaša na točko 2 specifikacije proizvoda in točko 4 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne pomeni nobene od sprememb iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah.

Razlog

To so vrste vina, ki so sicer zajete v specifikaciji proizvoda, vendar se dejansko ne proizvajajo.

2.   UVEDENA STA DVA NOVA IZRAZA ZA OZNAČEVANJE

Opis

Za nekatere manjše geografske enote so uvedeni izrazi za označevanje „vino de pueblo“ ali „vi de poble“ (vaško vino) in „vino de parcela“ ali „vi de parcel.la“ (parcelno vino), določene pa so tudi njihove lastnosti in pogoji uporabe. Tako označena vina imajo manjši donos grozdja, ki se predela v vino, na hektar, manjši donos ekstrakcije, umetno povečevanje deleža alkohola pa ni dovoljeno, razen pri proizvodnji likerskega vina.

Spremenijo se oddelka 3 in 5 ter oddelek 8, točka (b)(v), specifikacije proizvoda ter oddelka 5 in 9 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne pomeni nobene od sprememb iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah.

Razlog

Namen je potrošnike čim bolje seznaniti z navedbo natančnejšega porekla grozdja, ki se uporablja za proizvodnjo nekaterih vin, hkrati pa za vina uporabljati strožje zahteve glede kakovosti.

3.   POPRAVLJENA JE RAZMEJITEV PODOBMOČIJ ALTO TURIA IN VALENTINO

Opis

Pri podobmočju Valentino se črtajo tri občine (Alcublas, Andilla in Higueruelas) in dodajo k podobmočju Alto Turia.

Ta sprememba se nanaša na točko 4 specifikacije proizvoda in točko 6 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne pomeni nobene od sprememb iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah.

Razlog

Ta napaka o lokaciji navedenih treh občin je v besedilu specifikacije proizvoda in enotnega dokumenta popravljena.

4.   PODROBNEJE JE POJASNJENA PRIPRAVA NEKATERIH VRST LIKERSKIH VIN

Opis

Podrobneje je pojasnjen način priprave likerskih vin, za katera se lahko uporabljajo izrazi „moscatel de Valencia“ ali „vino de licor moscatel de Valencia“ in „vino dulce“, vključno z navedbo, da so pridelana „iz grozdnega mošta ali mešanice grozdnega mošta in vina“.

Ta sprememba se nanaša na oddelek 8, točka (b)(v), specifikacije proizvoda in točko 9 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne pomeni nobene od sprememb iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah.

Razlog

Doslej je bilo navedeno le, da je treba ta vina proizvajati v skladu z delom II, točka 3(c), četrta alinea, Priloge VII k Uredbi Sveta (EU) št. 1308/2013 z dne 17. decembra 2013 (uredba o enotni SUT). Zaradi jasnejše vsebine teh pravil sta jasnejša tudi besedilo in s tem obveznost proizvajalcev.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Valencia

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.

Likersko vino

6.

Kakovostno aromatično peneče vino

8.

Biser vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—

22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204 – Vino iz svežega grozdja, tudi ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vin

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

Prevladujejo rumeni odtenki, ki segajo od bledo do zlato rumenih. Lahko se stara v lesenih sodih. Čist in zelo intenziven vonj s sadnimi notami. Ima dobro vsebnost kislin ter svež in saden okus z dolgim zatonom.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 300 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Najvišja vsebnost hlapnih kislin, če je delež dejanskega alkohola večji od 12,5 vol. %: 18 meq/l.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %): 9.

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina.

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 13,33.

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Vino rosé in rdeče vino

KRATEK OPIS

Vina rosé imajo rožnate odtenke z odsevi barve malin, jagod, rdečega ribeza ali lososa. Čist in intenziven vonj s prevladujočimi sadnimi notami. Imajo dobro vsebnost kislin ter odkrit in uravnotežen okus. Dolg zaton. Rdeča vina so običajno temne barve, predvsem rdeče barve z vijoličastimi, škrlatnimi, granatnimi, češnjevimi ali rubinastimi odsevi. Zelo intenziven vonj, za katerega je značilna velika sadnost.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: za vina rosé 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 250 mg/l, če je 5 g/l ali višja; za rdeča vina 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Najvišja vsebnost hlapnih kislin, če je delež dejanskega alkohola večji od 12,5 vol. %: 18 meq/l za vina rosé in 20 meq/l za rdeča vina.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %): 9,5.

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina.

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 13,33.

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

3.   Vina z izrazi „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“

KRATEK OPIS

So temnejših barv kot osnovno vino. Intenzivnejša rumena barva pri belih vinih, rdeča vina pa se lahko približajo opečnato rdečim odtenkom. Vonj izraža uravnoteženost med sadnostjo in lesnimi aromami. Dobre retronazalne zaznave v ustih.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: za bela vina in vina rosé 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, ter 300 mg/l za bela vina in 250 mg/l za vina rosé, če je 5 g/l ali višja; za rdeča vina 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Najvišja vsebnost hlapnih kislin, če je delež dejanskega alkohola večji od 12,5 vol. %: 18 meq/l.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %): 12.

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina.

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 13,33.

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

4.   Belo, rosé in rdeče likersko vino

KRATEK OPIS

V belem likerskem vinu prevladujejo rumeni odtenki, ki segajo od bledo do zlato rumenih. Likersko vino rosé ima rožnate odtenke z odsevi barve malin, jagod, rdečega ribeza ali lososa. Rdeče likersko vino ima rdeče odtenke z vijoličastimi, škrlatnimi, granatnimi ali rubinastimi odsevi. Zelo intenziven vonj, zlasti če je vino pridelano iz sorte moscatel. Sladko in slastno, uravnoteženo z močnim pookusom.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %): 15.

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 1,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina.

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 20.

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Belo kakovostno aromatično peneče vino

KRATEK OPIS

Če je osnovno vino belo, v vinu prevladujejo rumeni odtenki, ki segajo od bledo do zlato rumenih. Čist in intenziven vonj z notami, ki so značilne za sorto. Dobra vsebnost kislin in intenzivnost v ustih. Sveža vina z dobro spojenimi mehurčki.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %): 6.

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina.

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 13,33.

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 185.

6.   Belo, rosé in rdeče biser vino

KRATEK OPIS

Če je osnovno vino belo, v vinu prevladujejo rumeni odtenki, ki segajo od bledo do zlato rumenih. Če je osnovno vino rosé, so odtenki rožnati z odsevi barve malin, jagod, rdečega ribeza ali lososa. Če je osnovno vino rdeče, so odtenki rdeči z vijoličastimi, škrlatnimi, granatnimi, češnjevimi ali rubinastimi odsevi. Čist in intenziven vonj z notami, ki so značilne za sorto. V ustih so sveža, sadna in intenzivna, z dobro spojenimi mehurčki.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: za bela vina in vina rosé 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, ter 250 mg/l za obe vrsti, če je 5 g/l ali višja; za rdeča vina 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je [5 g/l] ali višja.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %): 7.

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina.

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 13,33.

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

7.   Belo, rosé in rdeče vino z izrazom „petit Valencia“ na etiketi

KRATEK OPIS

Lastnosti so podobne tistim, ki so opisane za bela, rosé in rdeča vina.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: za bela vina in vina rosé 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, ter 300 mg/l za bela vina in 250 mg/l za vina rosé, če je 5 g/l ali višja; za rdeča vina 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Največji delež dejanskega alkohola: 9 vol. %.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %): 4,5.

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina.

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 13,33.

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.

Posebni enološki postopek

Uporabiti je treba ustrezen pritisk, da se izloči vino in da se vino loči od tropa, tako da donos ni večji od 82 litrov mošta ali 76 litrov vina na 100 kilogramov grozdja. V nobenem primeru se za proizvodnjo zaščitenih vin ne smejo uporabljati serije vina, pridobljene z uporabo neustreznega pritiska.

Pri vinih z izrazom „vino de parcela“ ali „vi de parcel.la“, je največji donos ekstrakcije 65 litrov na 100 kg grozdja.

Leseni sodi, ki se uporabljajo pri postopkih staranja, morajo biti izdelani iz hrasta in imeti prostornino, ki ustreza prostorninskim omejitvam, ki jih določa veljavna zakonodaja za uporabo nekaterih tradicionalnih izrazov.

Za proizvodnjo kakovostnih aromatičnih penečih vin se lahko uporabijo naslednje sorte vinske trte: albariño, gewürztraminer, macabeo, alarije (malvasía riojana, subirat parent), moscatel de alejandría, moscatel de grano menudo in verdejo.

Pri vinih z izrazom „vino de parcela“ ali „vi de parcel.la“, umetno povečevanje deleža alkohola ni dovoljeno, razen pri proizvodnji likerskega vina.

5.2   Največji donosi

1.

Rdeče sorte vinske trte

9 100 kilogramov grozdja na hektar

2.

 

69,16 hektolitra na hektar

3.

Rdeče sorte vinske trte, namenjene za vina z izrazom „vino de pueblo“ ali „vi de poble“

8 190 kilogramov grozdja na hektar

4.

 

62,24 hektolitra na hektar

5.

Rdeče sorte vinske trte, namenjene za vina z izrazom „vino de parcela“ ali „vi de parcel.la“

5 460 kilogramov grozdja na hektar

6.

 

35,49 hektolitra na hektar

7.

Bele sorte vinske trte

12 000 kilogramov grozdja na hektar

8.

 

91,20 hektolitra na hektar

9.

Bele sorte vinske trte, namenjene za vina z izrazom „vino de pueblo“ ali „vi de poble“

10 800 kilogramov grozdja na hektar

10.

 

82,08 hektolitra na hektar

11.

Bele sorte vinske trte, namenjene za vina z izrazom „vino de parcela“ ali „vi de parcel.la“

7 200 kilogramov grozdja na hektar

12.

 

46,80 hektolitra na hektar

13.

Sorta vinske trte moscatel de alejandría

16 000 kilogramov grozdja na hektar

14.

 

121,60 hektolitra na hektar

15.

Sorta vinske trte moscatel de alejandría, namenjena za vina z izrazom „vino de pueblo“ ali „vi de poble“

14 400 kilogramov grozdja na hektar

16.

 

109,44 hektolitra na hektar

17.

Sorta vinske trte moscatel de alejandría, namenjena za vina z izrazom „vino de parcela“ ali „vi de parcel.la“

9 600 kilogramov grozdja na hektar

18.

 

62,40 hektolitra na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje proizvodnje, zajeto z zaščiteno označbo porekla „Valencia“, zajema ozemlje v pokrajini Valencia, ki je razdeljeno na manjše geografske enote ali podobmočja, ki jih zajema ZOP, in ga sestavljajo naslednje občine:

(a)

podobmočje Alto Turia: Alcublas, Alpuente, Andilla, Aras de los Olmos, Benagéber, Calles, Chelva, Higueruelas, La Yesa, Titaguas in Tuéjar,

(b)

podobmočje Valentino: Alborache, Bétera, Bugarra, Buñol, Casinos, Cheste, Chiva, Chulilla, Domeño, Estivella, Gestalgar, Godella, Godelleta, Llíria, Losa del Obispo, Macastre, Montserrat, Montroy, Náquera, Paterna, Pedralba, Picaña, Real, Riba-roja de Túria, Torrent, Turís, Vilamarxant, Villar del Arzobispo in Yátova,

(c)

podobmočje Moscatel de Valencia: Catadau, Cheste, Chiva, Godelleta, Llombai, Montroy, Montserrat, Real, Torrent, Turís in Yátova,

(d)

podobmočje Clariano: Atzeneta d’Albaida, Agullent, Albaida, Alfarrasí, Anna, Aielo de Malferit, Aielo de Rugat, Ayora, Barx, Bèlgida, Bellreguard, Bellús, Beniatjar, Benicolet, Benigánim, Benissoda, Benisuera, Bicorp, Bocairent, Bolbaite, Bufali, Castelló de Rugat, Carrícola, Chella, Enguera, Fontanars dels Alforins, Guardamar de la Safor, La Font de la Figuera, Guadasequies, La Llosa de Ranes, Llutxent, Mogente, Montaverner, Montesa, Montichelvo, L’Olleria, Ontinyent, Otos, El Palomar, Pinet, La Pobla del Duc, Quatretonda, Ráfol de Salem, Rugat, Salem, Sempere, Terrateig, Vallada in Xàtiva.

Območje proizvodnje zajema tudi parcele, ki so vpisane v register vinogradov in jih upravljajo člani zadrug ali lastniki vinskih kleti, vpisanih v registre regulativnega odbora, ki se tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo vin z zaščiteno označbo porekla „Valencia“ in ležijo v naslednjih krajih v občinah Almansa in Caudete v pokrajini Albacete: Campillo, Estación, Casa Pino, Casa Pina, Mojón Blanco, Moleta, Molino Balsa, Prisioneros, Canto Blanco, La Venta, Derramador, Montalbana, Casa Alberto, Escribanos, Escorredores, Capitanes, Pandos, Venta del Puerto, Torre Chica, Torre Grande, Casa Blanca, El Pleito, Herrasti in Casa Hondo v občini Almansa ter Vega de Bogarra, Derramador in El Angosto v občini Caudete.

Območje proizvodnje vključuje parcele članov vinske zadruge La Viña Coop V v mestu Villena, ki so vpisane v register vin in se tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo vin z zaščiteno označbo porekla „Valencia“.

7.   Sorte vinske trte

ALARIJE – MALVASÍA RIOJANA

ALARIJE – SUBIRAT PARENT

ALBARIÑO

BOBAL

BONICAIRE

CABERNET FRANC

CABERNET SAUVIGNON

CHARDONNAY

FORCALLAT TINTA

GARNACHA BLANCA

GARNACHA TINTA

GARNACHA TINTORERA

GARRO – MANDO

GEWÜRZTRAMINER

GRACIANO

MACABEO – VIURA

MALBEC

MARSELÁN

MAZUELA – MAZUELO

MENCÍA

MERLOT

MERSEGUERA

MIGUEL DEL ARCO

MONASTRELL

MOSCATEL DE ALEJANDRÍA

MOSCATEL DE GRANO MENUDO

PEDRO XIMÉNEZ

PETIT VERDOT

PINOT NOIR

PLANTA FINA DE PEDRALBA

PLANTA NOVA – TARDANA

RIESLING

SAUVIGNON BLANC

SEMILLON

SHIRAZ

TEMPRANILLO

TORTOSÍ

VERDEJO

VERDIL

VIOGNIER

8.   Opis povezave

Vina z ZOP „Valencia“ so znana po svoji močni aromatičnosti, ki je posledica pomanjkanja vode v vinogradih spomladi in poleti. Do tega pride zaradi visokih temperatur v teh letnih časih, kar poveča evapotranspiracijo.

Ta vina se odlikujejo tudi po svoji močni intenzivnosti barve, ki je posledica temperaturnega razpona. Likerska vina z ZOP „Valencia“ so znana po svoji močni aromatičnosti, ki je posledica blagih povprečnih temperatur skozi vse leto ter pomanjkanja vode spomladi in poleti.

Kakovostna aromatična peneča vina z ZOP „Valencia“ so znana po svoji značilni sadnosti, lahkosti in uravnoteženosti. Te lastnosti so posledica sredozemskega podnebja z blagimi temperaturami skozi vse leto.

Biser vina z ZOP „Valencia“ so sadna, lahka in uravnotežena, kar je posledica blagih povprečnih temperatur.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Označba „Valencia“ mora biti jasno vidna. Podobmočje se lahko navede, če je bilo vse grozdje pridelano tam. Ime sorte vinske trte se lahko navede le, če se pri proizvodnji vina uporabi najmanj 85 % grozdja zadevne sorte. Izjemi sta likerski vini „Moscatel de Valencia“ in „Moscatel tradicional de Valencia“, za kateri se lahko uporablja samo sorta moscatel de alejandría.

Neobvezni izrazi pri označevanju:

Izraz „vino petit Valencia“ se lahko uporabi za mlada vina z več kot 4,5-odstotnim volumenskim deležem dejanskega alkohola in več kot 9-odstotnim volumenskim deležem skupnega alkohola, ki so pridelana po naravnih metodah.

Izraz „moscatel de Valencia“ ali „vino de licor moscatel de Valencia“ se lahko uporabi za vino, ki je 100-odstotno pridelano iz sorte moscatel de alejandría in proizvedeno v skladu z delom II, točka 3(c), četrta alinea, Priloge VII k Uredbi Sveta (EU) št. 1308/2013 z dne 17. decembra 2013, tj. iz grozdnega mošta ali mešanice grozdnega mošta in vina. Če se pri proizvodnji vina uporablja grozdni mošt z drožmi in kožicami, je treba na etiketi navesti izraz „tradicional“.

Izraz „vino dulce“ se lahko uporabi za likerska vina, proizvedena v skladu z delom II, točka 3(c), četrta alinea, Priloge VII k Uredbi Sveta (EU) št. 1308/2013 z dne 17. decembra 2013, tj. iz grozdnega mošta ali mešanice grozdnega mošta in vina.

Izraz „vino de pueblo“ ali „vi de poble“ in geografsko ime občine se lahko uporabita za vina, pri katerih vsaj 85 % grozdja izvira s parcel, ki so v zadevni občini. Iz vinogradov, registriranih v občinah, ki mejijo na območje proizvodnje zadevne občine, lahko izvira 15 % grozdja.

Izraz „vino de parcela“ ali „vi de parcel.la“ se lahko uporabi za vina, pri katerih s parcele izvira 100 % grozdja. Grozdje lahko izvira z ene same katastrske parcele, na kateri so podparcele, ali z več parcel, če se ugotovi, da:

—

so sosednje in so pod istim lastništvom,

—

so bile zasajene v istem letu, pri čemer je bila uporabljena ista podlaga,

—

gre za isto sorto vinske trte.

Tradicionalni izraz „primero de cosecha“ (prva trgatev) se lahko uporabi za rdeča, rosé in bela vina, pridelana iz grozdja, potrganega v prvih desetih dneh trgatve, in ustekleničena v 30 dneh po koncu trgatve, pri čemer je treba na etiketi navesti letnik.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Objekti za proizvodnjo in staranje vina morajo biti na območju proizvodnje. Lahko so tudi v občinah Avtonomne skupnosti Valencija, ki mejijo na občine znotraj razmejenega geografskega območja.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://breu.gva.es/b/qXiGABNBEz


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/7448/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)