<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-356/21</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62021CC0356</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:653">EU:C:2022:653</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>19</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>19</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi T. Ćapeta – Zadeva C‑356/21</HT></P><P><HT TYPE="SC">TP (Urednik avdiovizualnih vsebin na javni televiziji)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni Predlogi Generalne Pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Tamare Ćapeta</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20220908">8. septembra 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑356/21</P><P>J. K.</P><P>proti</P><P>TP S.A.<HT TYPE="NORMAL">,</HT></P><P>ob udeležbi</P><P>PTPA</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy dla m.st. Warszawy w Warszawie (okrajno sodišče glavnega mesta Varšava v Varšavi, Poljska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2000/78/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3</KEYWORD><KEYWORD>Prepoved vsakršne diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti</KEYWORD><KEYWORD>Samozaposleni delavec</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev podaljšanja pogodbe</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Po sedmih letih sodelovanja, ki je temeljilo na zaporednih kratkoročnih pogodbah, je javna televizijska postaja TP zavrnila podpis nove pogodbe za uredniške storitve z J. K. zaradi njegove spolne usmerjenosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Predložitveno sodišče je ta predlog za sprejetje predhodne odločbe oprlo na predpostavko, da je zavrnitev sklenitve pogodbe temeljila na spolni usmerjenosti J. K. O tem, ali je šlo za diskriminacijo, mora odločiti to sodišče. Glej v zvezi s tem uvodno izjavo 15 Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79) in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130425">25. aprila 2013</DATE>, <NAME.CASE>Asociaţia Accept</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑81/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:275">EU:C:2013:275</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Ti sklepni predlogi bodo torej izhajali iz predpostavke, da gre pri položaju, ki je podlaga za spor, za neposredno diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je J. K. kot samozaposleni delavec na podlagi Direktive 2000/78 upravičen do varstva pred diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Področje uporabe Direktive 2000/78 je glavno vprašanje, k pojasnitvi katerega je Sodišče pozvano s predlogom za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy dla m.st. Warszawy w Warszawie (okrajno sodišče glavnega mesta Varšava v Varšavi, Poljska).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje, ki se postavlja v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, se nanaša na razmerje med prepovedjo diskriminacije in pogodbeno svobodo. Predložitveno sodišče se sprašuje o skladnosti določbe nacionalnega prava, ki omogoča, da se kot merilo pri izbiri osebe, s katero se sklene pogodba, upošteva spolna usmerjenost, z Direktivo 2000/78.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Evropske unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 2000/78 (naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Namen<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>) določa, da je namen te direktive <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 2 te direktive (naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Koncept diskriminacije<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>V tej direktivi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>načelo enakega obravnavanja<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>V smislu odstavka 1:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="002.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne vpliva na ukrepe, izhajajoče iz nacionalne zakonodaje, ki so v demokratični družbi nujni zaradi javne varnosti, vzdrževanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj, za zaščito zdravja ter varstvo pravic in svoboščin drugih.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 3 (naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>V mejah pristojnosti, ki so prenesene na [Unijo], se ta direktiva uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pogoje, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo, vključno z izbirnimi merili in pogoji za sprejem v službo, ne glede na to, za katero vejo dejavnosti ali hierarhično mesto gre, vključno z napredovanjem;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Poljsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 2(1) Ustawa o wdrożeniu niektórych przepisów prawa Unii Europejskiej w zakresie równego traktowania z dnia (zakon o prenosu nekaterih določb prava Evropske unije s področja enakega obravnavanja) z dne <DATE ISO="20101203">3. decembra 2010</DATE> (Dz. U.iz leta 2020, pozicija 2156 – prečiščeno besedilo) (v nadaljevanju: poljski zakon o enakem obravnavanju) določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>[z]akon […] uporablja za fizične in pravne osebe ter organizacijske enote, ki niso pravne osebe, ki jim je z zakonom priznana pravna sposobnost<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Natančneje, člen 4(2) poljskega zakona o enakem obravnavanju določa, da se ta zakon uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>pogoje za začetek opravljanja in izvajanje gospodarske ali poklicne dejavnosti, zlasti v okviru delovnega razmerja ali dela na podlagi civilnopravne pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju določa, da se ta zakon ne uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>svobodo izbire pogodbene stranke, če ta izbira ne temelji na spolu, rasi, etničnem poreklu ali narodnosti<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 8 poljskega zakona o enakem obravnavanju določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="008.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Prepovedano je neenako obravnavanje fizičnih oseb na podlagi spola, rase, etničnega porekla, narodnosti, vere, veroizpovedi, prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kar zadeva:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>pogoje za začetek opravljanja in izvajanje gospodarske ali poklicne dejavnosti, zlasti v okviru delovnega razmerja ali dela na podlagi civilnopravne pogodbe.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 13 poljskega zakona o enakem obravnavanju določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="013.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vsakdo, v razmerju do katerega je bilo kršeno načelo enakega obravnavanja, ima pravico do odškodnine.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="013.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>V zadevah v zvezi s kršitvijo načela enakega obravnavanja se uporabljajo določbe [ustawa – Kodeks cywilny (zakon – civilni zakonik) z dne <DATE ISO="19640423">23. aprila 1964</DATE>].<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>J. K. je med letoma 2010 in 2017 sklenil več zaporednih kratkoročnih podjemnih pogodb <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>na podlagi samozaposlitve<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> z družbo TP, ki upravlja nacionalni javni televizijski program na Poljskem in katere edini delničar je državna blagajna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Delo, ki ga je na podlagi teh pogodb opravljal J. K., je vključevalo pripravo montiranih vsebin za napovednike ali publicistične vsebine, ki so bile nato uporabljene za samopromocijo programa. Svoje naloge je izvajal v okviru notranje organizacijske enote programa – Redakcja Oprawy i Promocji Programu 1 (uredništvo za avdiovizualno produkcijo in promocijo Programa 1) – ki jo je vodil W. S. J. K. je v okviru podjemnih pogodb, ki jih je sklepal, opravljal tedenske izmene, med katerimi je pripravljal vsebine za samopromocijske oddaje programa. W. S., njegov neposredni nadrejeni, je J. K. in drugi novinarki, ki je opravljala enake naloge, izmene dodeljeval tako, da je vsak od njiju v mesecu opravil dve tedenski izmeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Od avgusta 2017 je bila v okviru notranje strukture družbe TP načrtovana reorganizacija, med katero naj bi bile naloge J. K. prenesene na novoustanovljeno enoto, Agencja Kreacji Oprawy i Reklamy (agencija za ustvarjanje, oglaševanje in avdiovizualno produkcijo). Za izvedbo reorganizacije in preverjanje sodelavcev, ki naj se vključijo v novo agencijo, sta bila imenovana nova delavca.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Na sestankih konec oktobra in v začetku novembra 2017, na katerih je bil prisoten eden od novih delavcev, pristojnih za reorganizacijo, je bil J. K. pozitivno ocenjen in uvrščen med sodelavce, ki so uspešno opravili preverjanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Med J. K. in družbo TP je bila <DATE ISO="20171120">20. novembra 2017</DATE> sklenjena podjemna pogodba za obdobje enega meseca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>J. K. je <DATE ISO="20171129">29. novembra 2017</DATE> prejel načrt dela za december 2017. Ta je določal skupno štirinajstdnevno opravljanje storitev, pri čemer naj bi se prvi teden začel <DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>, drugi pa <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>J. K. in njegov partner sta <DATE ISO="20171204">4. decembra 2017</DATE> na svojem kanalu na spletni strani YouTube objavila božični glasbeni videospot, namenjen spodbujanju strpnosti do istospolnih parov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Dva dni pozneje, <DATE ISO="20171206">6. decembra 2017</DATE>, je J. K. od družbe TP prejel elektronsko sporočilo, v katerem je bilo odpovedano obdobje opravljanja storitev z začetkom <DATE ISO="20171207">7. decembra 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>J. K. je bil <DATE ISO="20171220">20. decembra 2017</DATE> obveščen, da mu ne bo treba izvršiti niti obdobja opravljanja storitev, ki naj bi se začelo <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE>. V decembru 2017 torej ni opravil nobenega obdobja opravljanja storitev, niti ni bil, kot je bilo pojasnjeno na obravnavi, plačan za te pogodbene storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Nova pogodba med J. K. in družbo TP (za januar 2018) nazadnje ni bila sklenjena. Odločitev o končanju sodelovanja z J. K. je v skladu s predložitveno odločbo sprejela oseba, odgovorna za izvedbo reorganizacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>J. K. s predlogom, vloženim pri predložitvenem sodišču, to je Sąd Rejonowy dla m.st. Warszawy w Warszawie (okrajno sodišče glavnega mesta Varšava v Varšavi), zahteva plačilo zneska 47.924,92 poljskih zlotov (PLN) (približno 10.130 EUR) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, izračunanimi od datuma vložitve tožbe do datuma plačila. Znesek 35.943,69 PLN (približno 7600 EUR) se uveljavlja iz naslova nadomestila, znesek 11.981,23 PLN (približno 2530 EUR) pa kot odškodnina za kršitev načela enakega obravnavanja zaradi neposredne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, kar zadeva pogoje za začetek opravljanja in izvajanje gospodarske dejavnosti na podlagi civilnopravne pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>J. K. v podporo svoji tožbi navaja, da je bil žrtev neposredne diskriminacije s strani družbe TP zaradi svoje spolne usmerjenosti. Trdi, da je bil verjeten razlog za preklic obdobij opravljanja storitev in prenehanje sodelovanja z družbo TP objava zgoraj navedenega božičnega glasbenega videospota na spletnem mestu YouTube.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Družba TP predlaga zavrnitev tožbe, pri čemer trdi, da niti njena praksa niti zakon ne zagotavljata podaljšanja poslovnih pogodb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče pojasnjuje, da ni jasno, v kolikšnem obsegu so samozaposleni delavci zajeti z varstvom iz Direktive 2000/78. Dvomi tudi o združljivosti člena 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju, za katerega navedeno sodišče meni, da se uporablja v okoliščinah obravnavane zadeve, s to direktivo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Sąd Rejonowy dla m.st. Warszawy w Warszawie (okrajno sodišče glavnega mesta Varšava v Varšavi) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Ali je treba člen 3(1)(a) in (c) [Direktive 2000/78] razlagati tako, da je v skladu z njim svobodo izbire pogodbene stranke, če ne temelji na spolu, rasi, etničnem poreklu ali narodnosti, mogoče izključiti iz področja uporabe navedene direktive, posledično pa tudi uporabo sankcij, ki so bile v nacionalnem pravu določene na podlagi člena 17 te direktive, v položaju, v katerem naj bi bil izraz diskriminacije zavrnitev sklenitve civilnopravne pogodbe, na podlagi katere bi morala fizična oseba, ki kot samozaposlena izvaja gospodarsko dejavnost, opravljati delo, pri čemer bi bil razlog za to zavrnitev spolna usmerjenost potencialnega sopogodbenika?<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili J. K., belgijska, nizozemska, poljska in portugalska vlada ter Evropska komisija. Na obravnavi <DATE ISO="20220531">31. maja 2022</DATE> so J. K., poljska vlada in Komisija ustno predstavili stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Kot razumem, želi predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali mora uporabiti člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju, ko odloča o tem, ali mora družba TP J. K. izplačati odškodnino zaradi diskriminacije na podlagi njegove spolne usmerjenosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V skladu s pravom Unije je to odvisno od tega, ali se uporablja Direktiva 2000/78. Če se J. K. lahko sklicuje na člen 3 te direktive, da bi izključil možnost, da bi družba TP upoštevala njegovo spolno usmerjenost kot razlog, da z njim ne sklene pogodbe, predložitveno sodišče pri odločanju v tej zadevi ne bi smelo uporabiti člena 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Upoštevno vprašanje je torej, ali zavrnitev sklenitve pogodbe zaradi spolne usmerjenosti potencialne pogodbene stranke spada na področje uporabe Direktive 2000/78, in natančneje, ali je takšna pogodba pogoj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>pod katerim[…] je dostopna […] samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, kot je določeno v členu 3(1)(a) te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Zaradi posebnosti položaja v tej zadevi je upoštevna določba, ki bi se prav tako lahko uporabljala, člen 3(1)(c) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Zato bom ravnala tako. Najprej bom analizirala, ali člen 3(1)(a) Direktive 2000/78 zajema položaje, kot je ta v obravnavani zadevi (A). V zvezi s tem bom pojasnila, kako je treba razumeti pojem samozaposlitve, ki je uporabljen v tej določbi, in kako ga razmejiti od pojma dobave blaga in opravljanja storitev, če je to potrebno. Nato bom zagovarjala trditev, da sklenitev individualne pogodbe spada pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>pogoji, pod katerimi je dostopna […] samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> iz člena 3(1)(a) Direktive 2000/78. V naslednjem oddelku (B) bom na kratko preučila vprašanje, ali se v tej zadevi uporablja člen 3(1)(c) te direktive, saj predložitveno sodišče v svojem vprašanju, kot ga je postavilo, navaja tudi to določbo. Po tem, ko bom ugotovila, da se uporabljata obe določbi, bom analizirala, ali lahko pogodbena svoboda, kot se uresničuje s členom 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju, omogoča izključitev uporabe Direktive 2000/78 (C) in, če ni tako, kakšne so posledice za člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju ter kakšne obveznosti ima predložitveno sodišče v skladu s pravom Unije (D).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uporaba člena 3(1)(a) Direktive 2000/78</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V skladu s členom 3(1)(a) se Direktiva 2000/78 uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>pogoje, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Ta določba se torej izrecno nanaša na samozaposlene delavce. Nobeden od udeležencev v tem postopku ni izpodbijal, da je mogoče J. K. šteti za samozaposlenega delavca. Zakaj se torej sploh pojavlja vprašanje uporabe te določbe?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Prvič, kot je predložitveno sodišče navedlo v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, Sodišče še ni pojasnilo pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, kot je uporabljen v Direktivi 2000/78. Glede na to, da ta direktiva ne vsebuje nobenega napotila na zakonodajo držav članic, je treba ta pojem razlagati kot samostojen pojem prava Unije, katerega pomen in področje uporabe mora dejansko pojasniti Sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200625">25. junija 2020</DATE>, <NAME.CASE>A in drugi (Vetrne elektrarne v občinah Aalter in Nevele)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑24/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:503">EU:C:2020:503</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe tako Sodišču ponuja takšno možnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Drugič, poljska vlada trdi, da tudi če je J. K. samozaposleni delavec, sklenitev pogodbe s tako osebo ni pogoj za dostop do samozaposlitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Zato bom najprej pojasnila, da po mojem mnenju <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, kot je opredeljena v Direktivi 2000/78, zajema dobavo blaga in opravljanje storitev, kadar gre za osebno delo, ki ga je njihov ponudnik vložil v to blago ali storitve. Nato bom pojasnila, da je za samozaposlenega delavca sklenitev pogodbe z osebo, za katero bo opravljala osebno delo, pogoj za dostop do samozaposlitve. Obe pojasnili skupaj vodita do ugotovitve, da se člen 3(1)(a) Direktive 2000/78 uporablja za položaj, kot je ta v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pojem samozaposlitve iz Direktive 2000/78</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V Direktivi 2000/78 pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> ni opredeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Akademiki ugotavljajo, da se samozaposlitev pogosto uporablja kot preostala kategorija, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>nekakšno konceptualno odlagališče, na katerem pristanejo vsa tista delovna razmerja, ki ne ustrezajo (pogosto ozkemu) modelu podrejene zaposlitve.<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Countouris, N., in De Stefano, V., <HT TYPE="ITALIC">New trade union strategies for new forms of employment</HT>, ETUC, Bruselj, 2019, str. 34.</P></NOTE> Tako je v binarni delitvi dela oseba, ki dela, bodisi zaposlena bodisi samozaposlena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Countouris in De Stefano (prav tam) tako navajata da: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>če nekdo ni podrejeni delavec, če njegovo delo ni pod nadzorom delodajalca ali se ne opravlja pod njegovim vodstvom, če ni vključeno v podjetje ali ne povzroča posebnega poslovnega tveganja, potem večina pravnih sistemov preprosto domneva, da je ta oseba samozaposlena<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Kaj pa, če je delo osebe hkrati mogoče opredeliti kot dobavo blaga ali opravljanje storitev za druge? Oseba, ki na primer proti plačilu opravlja delo čiščenja stanovanja ali speče torto za rojstnodnevno zabavo, s svojim delom opravlja storitev (čiščenje) ali dobavi blago (torta). Če se te osebe na ta način preživljajo, jih lahko hkrati obravnavamo kot samozaposlene in kot ponudnike blaga ali storitev. Kot prejemniki njihovega blaga ali storitev hkrati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>kupujemo<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> njihovo delo in končni proizvod tega dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Ali so v takem primeru ti ponudniki zajeti s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, kot je določen v Direktivi 2000/78?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Preden nadaljujem, se moram ustaviti in pojasniti, zakaj se vprašanje razmejitve med samozaposlitvijo ter dobavo blaga in opravljanjem storitev sploh pojavlja v okviru Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Ta direktiva je ena od direktiv, sprejetih na podlagi zdajšnjega člena 19 PDEU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Ta pravna podlaga je bila v pogodbe vključena z Amsterdamsko pogodbo in je bila v času sprejetja Direktive 2000/78 člen 13 PES.</P></NOTE>, s katerim je bila Evropski uniji podeljena pristojnost za boj proti diskriminaciji. Direktiva 2000/78 prepoveduje diskriminacijo na podlagi več razlogov, med katerimi je tudi spolna usmerjenost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Kot je določeno v členu 1 Direktive 2000/78, ta direktiva prepoveduje diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti.</P></NOTE> Vendar ta direktiva ne more biti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Člen 19 PDEU pooblašča Unijo za boj proti diskriminaciji le v mejah pristojnosti, ki so bile s Pogodbama prenesene nanjo.</P></NOTE> in ni namenjena boju proti diskriminaciji na splošno na podlagi teh prepovedanih razlogov. Zakonodajalec Unije je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>bojišče<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> te direktive omejil na področje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>zaposlovanja in dela<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej naslov Direktive 2000/78 in njen člen 1.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Hkrati je že od leta 2008 v zakonodajnem postopku Unije predlog druge direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008) 426 final).</P></NOTE> Cilj te direktive, ko (in če) bo sprejeta<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Iz zgodovine njenega nastajanja je razvidno, da sta najpomembnejša dejavnika, ki upočasnjujeta sprejetje te direktive, (i) stroški omogočanja nediskriminatornega dostopa invalidov do blaga in storitev ter (ii) subsidiarnost. Glej v tem smislu Svet Evropske unije, Poročilo o napredku, št. 14046/<DATE ISO="20211121">21</DATE>, <DATE ISO="20211123">23. november 2021</DATE>.</P></NOTE>, bo boj proti diskriminaciji iz istih prepovedanih razlogov, kot jih zajema Direktiva 2000/78, in sicer na področju, ki je med drugim opisano kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>dostop do blaga in storitev […] in preskrba z njimi<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. Zato je jasno, da zakonodajalec Unije (še) ni uredil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>dostopa do blaga in storitev […] in preskrbe z njimi<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, da bi prepovedal diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Ali dejstvo, da ta zakonodajni predlog uporablja izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>dostop do blaga in storitev […] in preskrba z njimi<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, izključuje možnost, da bi ponudniki blaga ali storitev, ki so rezultat njihovega osebnega dela, spadali na področje uporabe Direktive 2000/78? Po mojem mnenju ni tako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Ne pomen pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>zaposlovanje in delo<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> iz Direktive 2000/78 niti pomen pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>dostop do blaga in storitev […] in preskrba z njimi<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> iz predloga nove direktive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej opombo 10 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> nista podrobneje pojasnjena v njunih besedilih. Poleg tega Sodišče teh izrazov še ni opredelilo, vključno z njuno uporabo v Direktivi 2000/43<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne <DATE ISO="20000629">29. junija 2000</DATE> o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 20, zvezek 1, str. 23).</P></NOTE>, ki v nasprotju z Direktivo 2000/78 zajema tako <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>zaposlovanje in delo<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> kot tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>dostop do blaga in storitev […] in preskrbo z njimi<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Direktiva 2000/43, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase in narodnosti, je bila prav tako sprejeta na podlagi zdajšnjega člena 19 PDEU približno istočasno kot Direktiva 2000/78, zaradi česar je uporaba pojmov v teh dveh direktivah primerljiva.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Menim, da je odgovor na vprašanje, ali je oseba, ki ponuja svoje delo tako, da dobavlja blago ali opravlja storitve, samozaposleni delavec v smislu člena 3(1)(a) Direktive 2000/78, odvisen od razlage, kaj razumemo z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>zaposlovanjem in delom<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, saj ta izraz opisuje področje uporabe Direktive 2000/78. Če ta izraz zajema dobavo blaga in opravljanje storitev, ki sta rezultat osebnega dela na podlagi samozaposlenosti, uporaba izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>preskrba z blagom in storitvami<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> v zakonodajnem predlogu (ne da bi poskušala prejudicirati njegovo razlago) ne izključuje uporabe Direktive 2000/78 za take samozaposlene delavce.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Kaj torej pomeni (in česa ne) izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>zaposlovanje in delo<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Zaposlovanje in delo<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1 Direktive 2000/78 je njen namen boj proti diskriminaciji na podlagi zgoraj navedenih razlogov pri <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>zaposlovanju in delu<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Zakonodajalec Unije ni podrobneje pojasnil, kaj je treba razumeti pod temi izrazi. Vendar več uvodnih izjav Direktive 2000/78 ponuja nekaj napotkov. Uvodna izjava 4 te direktive napotuje na Konvencijo št. 111 Mednarodne organizacije dela (MOD), ki sama uporablja to ubeseditev. Ta konvencija prepoveduje diskriminacijo na področju zaposlovanja in dela, pri čemer je treba razumeti, da zajema <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>vse delavce<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, vključno s samozaposlenimi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej v zvezi s tem De Stefano, V., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>Not as simple as it seems: The ILO and the personal scope of international labour standards<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, <HT TYPE="ITALIC">International Labour Review</HT>, 2021, str. od 387 do 406, str. 399. Glej tudi Schubert, C., <HT TYPE="ITALIC">Economically-dependent Workers as Part of a Decent Economy</HT>, Beck/Hart/Nomos, 2022, str. 237.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 9 Direktive 2000/78 je pojasnjeno, da sta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>[z]aposlovanje in delo […] bistvena elementa za to, da se zajamči enake možnosti za vse, in veliko prispevata k polni udeleženosti državljanov v ekonomskem, kulturnem in socialnem življenju ter k uresničevanju njihovih osebnih zmogljivosti<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Iz teh dveh uvodnih izjav<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej tudi obrazložitveni memorandum predloga direktive Sveta o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. V delu tega memoranduma, v katerem je bilo opisano to, kar je pozneje postalo člen 3 Direktive 2000/78, je izrecno navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>[n]ačelo enakega obravnavanja v zvezi z dostopom do dejavnosti zaposlenih ali samozaposlenih oseb […] zajema odpravo vsakršne diskriminacije, ki izhaja iz katere koli določbe, ki preprečuje <HT TYPE="ITALIC">dostop posameznikov do vseh oblik zaposlitve in dela</HT><QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>. Moj poudarek.</P></NOTE> je razvidno, da je namen Direktive 2000/78 zaščititi vse osebe, ki sodelujejo v družbi z opravljanjem svojega dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Sodna praksa je potrdila tako razlago. V sklepnih predlogih v zadevi HK je generalni pravobranilec M. Richard de la Tour menil, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>[n]amen te direktive […] zaradi socialnega in javnega interesa odpraviti vse ovire, ki temeljijo na diskriminatornih pogojih za dostop do sredstev za preživljanje in do možnosti z delom prispevati k družbi, ne glede na pravno obliko, na podlagi katere se delo opravlja<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca J. Richarda de la Toura v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>HK/Danmark in HK/Privat</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑587/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:29">EU:C:2022:29</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To stališče je Sodišče potrdilo v nedavni sodbi HK.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220602">2. junija 2022</DATE>, <NAME.CASE>HK/Danmark in HK/Privat</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑587/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:419">EU:C:2022:419</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Popolnoma se strinjam. Namen Direktive 2000/78 je mogoče razlagati tako, da je njen cilj prepovedati diskriminacijo, ki med drugim temelji na spolni usmerjenosti, v delovnem življenju osebe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej v zvezi s tem švedsko različico Direktive 2000/78, v kateri je v členu 1 te direktive za angleški izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>employment and occupation<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> ali francosko besedno zvezo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>emploi et travail<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> uporabljen izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>poklicno življenje<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>arbetslivet<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>).</P></NOTE> S tem, ko pokriva področje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>zaposlovanja in dela<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, je njen cilj omogočiti državljanom, da uresničijo svoj potencial in z opravljanjem dela zaslužijo za preživetje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Pomen dela za samouresničitev posameznika je priznan v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Njen člen 15(1) določa, da ima vsakdo pravico do dela in do opravljanja svobodno izbranega ali sprejetega poklica.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Pomen dela za samouresničitev posameznika je bil poudarjen tudi v sodni praksi. Generalni pravobranilec M. Poiares Maduro je v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Coleman</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:61">EU:C:2008:61</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) menil, da sta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>[d]ostop do zaposlitve in poklicni razvoj […] bistvena za vsakega posameznika, ne samo kot sredstvo zaslužka, ampak tudi kot pomemben način samouveljavitve in uresničitve njegovih potencialov<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>. Isti citat je kot pomemben za razumevanje področja uporabe Direktive 2000/78 ponovila generalna pravobranilka E. Sharpston v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑507/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:922">EU:C:2019:922</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Cilj Direktive 2000/78 je torej zaščititi pred diskriminacijo tiste, ki delajo, cilj njenega člena 3(1)(a) pa je omogočiti nediskriminatoren dostop do dela.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Kako je treba za določitev področja uporabe Direktive 2000/78 razumeti pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>delo<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>? Nedavna sodna praksa je potrdila, da je treba področje uporabe Direktive 2000/78 razlagati široko<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200423">23. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑507/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:289">EU:C:2020:289</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) (v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>LGBTI). Glej tudi sklepne predloge generalne pravobranilke E. Sharpston v tej zadevi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑507/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:922">EU:C:2019:922</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je v sodbi HK ponovilo, da je treba izraze <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>zaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>delo<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> razlagati široko, saj je iz primerjave različnih jezikovnih različic člena 3(1)(a) Direktive 2000/78 razvidno, da so v številnih jezikih uporabljeni splošni izrazi. Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220602">2. junija 2022</DATE>, <NAME.CASE>HK/Danmark in HK/Privat</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑587/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:419">EU:C:2022:419</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in da ni omejeno le na pogoje za dostop do delovnih mest, ki jih zasedajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>delavci<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> v smislu člena 45 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220602">2. junija 2022</DATE>, <NAME.CASE>HK/Danmark in HK/Privat</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑587/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:419">EU:C:2022:419</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi točko 28 iste sodbe, v kateri je Sodišče navedlo: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>Tako poleg tega, da se [Direktiva 2000/78] izrecno nanaša na samozaposlitev, iz izrazov <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>zaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="2018" ID="QE0056"/> in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>delo<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="2018" ID="QE0057"/>, v njunem običajnem pomenu prav tako izhaja, da zakonodajalec Unije ni nameraval omejiti področja uporabe Direktive 2000/78 na mesta, ki jih zaseda <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="2018" ID="QE0058"/> v smislu člena 45 PDEU<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Zato se Direktiva 2000/78 pri zaščiti oseb, ki delajo, ne nanaša samo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>delavce<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> v smislu zakonodaje o prostem gibanju ali sekundarne zakonodaje, sprejete na podlagi člena 153 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>O razvoju pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> na notranjem trgu in v sekundarnem delovnem pravu Unije v sodni praksi Sodišča glej Countouris, N., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>The Concept of <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>Worker<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="2018" ID="QE0062"/> in European Labour Law: Fragmentation, Autonomy and Scope<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, <HT TYPE="ITALIC">Industrial Law Journal</HT>, 2018, str. od 192 do 225, ter Goldner Lang, I., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>Sloboda kretanja radnika<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>, v Ćapeta, T., in Goldner Lang, I. (ur.), <HT TYPE="ITALIC">Pravo unutarnjeg tržišta Europske unije</HT>, Narodne Novine, Zagreb, 2021, str. od 77 do 110.</P></NOTE> Čeprav Direktiva 2000/78 presega pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>delavci<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>, pa so tudi ti z njo seveda zajeti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>V zvezi s tem glej sklepne predloge J. Richard de la Toura v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>HK/Danmark in HK/Privat</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑587/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:29">EU:C:2022:29</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V 21. stoletju je treba osebo, ki dela, pojmovati širše.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej v zvezi s tem Supiot, A., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>Homo faber: continuités et ruptures<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>, v Supiot, A. (ur.), <HT TYPE="ITALIC">Le travail au XXI<HT TYPE="SUP">e</HT> siècle</HT>, <HT TYPE="ITALIC">Livre du centenaire de l’OIT</HT>, éditions de l’Atelier, Pariz, 2019, str. od 15 do 41.</P></NOTE> Dandanes je oseba, ki dela, oseba, ki vlaga svoj čas, znanje, spretnosti, energijo in pogosto tudi navdušenje, da bi opravila storitev ali ustvarila izdelek za nekoga drugega in ne zase, za kar ji je (načeloma) obljubljeno plačilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Cilj Direktive 2000/78 je omogočiti dostop brez diskriminacije do vseh oblik dela, ki se opravlja kot način preživljanja, v vseh različnih oblikah, v katerih se delo lahko ponuja. Pri takem razumevanju namena Direktive 2000/78 ni nobenega razloga, kot bom pojasnila pod naslednjim naslovom, da se z njenega področja uporabe izključi delo samozaposlene osebe, ki obsega dobavo blaga ali opravljanje storitev, organizirano v kateri koli obliki, ki je zakonito na voljo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Raznolikost dela in razlogi, iz katerih dobave blaga ali opravljanja storitev ni mogoče izključiti iz Direktive 2000/78</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Delo se nanaša tako na dejavnost kot na rezultat te dejavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej v zvezi s tem tudi Supiot, A., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>Homo faber: continuités et ruptures<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>, v Supiot, A. (ur.), Le travail au XXIe siècle, Livre du centenaire de l’OIT, éditions de l’Atelier, Pariz, 2019, str. od 15 do 41, str. 17; Dujarier, M.-A., <HT TYPE="ITALIC">Troubles dans le travail</HT>, <HT TYPE="ITALIC">Sociologie d’une catégorie de pensée</HT>, puf, Pariz, 2021, str. 365 in 366.</P></NOTE> Za uporabo protidiskriminacijskih predpisov na področju <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>zaposlovanja in dela<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> ni pomembno, ali delavec rezultat svojega dela vnaprej izroči prejemniku, kot se zgodi v klasičnem delovnem razmerju, ali pa ga kot blago ali storitev ponudi prejemnikom pozneje. V obeh primerih delavec z vlaganjem svojega osebnega dela zasluži za preživetje in sodeluje v družbi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Isto delo se lahko opravlja v različnih oblikah, čeprav je tradicionalna zaposlitev, ki se razume kot delo s polnim delovnim časom, za nedoločen čas ter v okviru podrejenega in dvostranskega delovnega razmerja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Tako je bilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>standardno delovno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> opisano v študiji MOD o nestandardnih oblikah dela. Glej <HT TYPE="ITALIC">Non-standard employment around the world: Understanding challenges, shaping prospects</HT>, MOD, Ženeva, 2016, str. 7. Glej tudi zemljevid na strani 52 te študije.</P></NOTE>, še vedno najpogostejši model. Obseg nestandardnih oblik dela pa se je povečal<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Prav tam.</P></NOTE>, kar povzroča razdrobljenost trga dela<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Deakin, S., Wilkinson, F., <HT TYPE="ITALIC">The Law of the Labour Market</HT>, OUP, Oxford, 2005, str. od 311 do 313.</P></NOTE> in ustvarja nove regulativne izzive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Fudge, J., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>Blurring Legal Boundaries: Regulating for Decent Work<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>, v Fudge, J., McCrystal, S., in Sankaran, K., <HT TYPE="ITALIC">Challenging the legal boundaries of work regulation</HT>, Hart, Oxford, 2012, str. od 1 do 26; De Stefano, V., in Aloisi, A., <HT TYPE="ITALIC">European Legal framework for digital labour platforms</HT>, Evropska komisija, Luxembourg, 2018.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Oseba se lahko preživlja z delom za enega ali več <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>delodajalcev<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>, za daljše ali krajše časovno obdobje, s krajšim delovnim časom ali le sezonsko, na enem mestu ali na različnih krajih, z lastnim ali tujim orodjem. Prav tako je lahko delo dogovorjeno na podlagi časa (na primer 20 ur na mesec) ali na podlagi nalog, ki jih je treba opraviti (na primer pobarvati šest sten z belo barvo).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Collins pojasnjuje, da lahko osebno delo temelji na pogodbi o opravljanju storitev za določen čas ali na pogodbi o opravljanju nalog. Z ekonomskega vidika lahko obstajajo različni razlogi, večinoma povezani s porazdelitvijo tveganj, zaradi katerih se je mogoče dogovoriti za določeno vrsto dela. V zvezi s tem glej Collins, H., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>Independent Contractors and the Challenge of Vertical Disintegration to Employment<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>, <HT TYPE="ITALIC">Oxford Journal of Legal Studies</HT>, zv. 10(3), 1990, str. 362.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Obstajajo torej različni načini, na katere lahko oseba opravlja isto delo. To tudi pomeni, da se lahko isto delo opravlja v različnih pravnih okvirih. Pravni okvir, ki se uporablja za določeno vrsto dela, ki je na voljo, se lahko od države članice do države članice razlikuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Ti različni pravni okviri zato ne bi smeli biti upoštevni za uporabo Direktive 2000/78. Za njeno uporabo je pomembno, da oseba opravi <HT TYPE="ITALIC">osebno delo</HT>, ne glede na pravno obliko, v okviru katere se delo opravlja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>osebno delo<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> se je na področju delovnega prava razvil kot odziv na razdrobljenost dela, zaradi katere so številni posamezniki ostali zunaj varstva delovnega prava, saj ne spadajo v klasično pojmovanje zaposlenega.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>O zamisli osebnega dela glej na primer Freedland, M., in Countouris, N., <HT TYPE="ITALIC">The Legal Construction of Personal Work Relations</HT>, OUP, Oxford, 2011, str. 5 in 42; Supiot, A., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>Towards a European policy on work<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>, v Countouris, N., Freedland, M. (ur.), <HT TYPE="ITALIC">Resocialising Europe in a Time of Crisis</HT>, CUP, Cambridge, 2013, str. od 19 do 35, str. 35; Countouris, N., in De Stefano, V., <HT TYPE="ITALIC">New trade union strategies for new forms of employment</HT>, ETUC, Bruselj, 2019, str. 64.</P></NOTE> Tako je bilo osebno delo predlagano kot merilo za ugotavljanje, kateri delavci so in kateri niso upravičeni do delavskih pravic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Vendar pravniki s področja delovnega prava na delovnopravno področje običajno vključujejo vse delavce, ki osebno opravljajo storitve, izključujejo pa tiste, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>dejansko opravljajo dejavnost za svoj račun<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Takšno opredelitev osebnega delovnega razmerja sta predlagala N. Countouris in V. De Stefano v <HT TYPE="ITALIC">New trade union strategies for new forms of employment</HT>, ETUC, Bruselj, 2019, str. 65: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>osebno delovno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="2018" ID="QE0076"/> se lahko uporabi za opredelitev osebnega področja uporabe delovnega prava, ki se uporablja za vsako osebo, ki jo druga oseba zaposli za zagotavljanje delovne sile, razen če ta oseba dejansko vodi podjetje za svoj račun.<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Menim, da bi se moralo protidiskriminacijsko pravo Unije opirati na še širši pogled na osebno delo, ki ne izključuje podjetij<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>V zvezi s tem glej tudi C. Barnard, ki pojasnjuje, da nekateri trdijo tudi, da sklicevanje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>samozaposlene<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/> na področju prava v zvezi z enakostjo zajema tudi neodvisne samozaposlene (podjetnike). V: <HT TYPE="ITALIC">EU Employment Law</HT>, OUP, Oxford, 2012, 4. izdaja, str. 348.</P></NOTE>, če lastnik podjetja zagotavlja svoje osebno delo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Razlog za to izhaja iz različnih ciljev protidiskriminacijske in delovne zakonodaje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Delovno pravo (s členom 153 PDEU kot pravno podlago v Uniji) je namenjeno zaščiti delavca pred osebo, za katero dobavlja blago ali opravlja storitve, ob predpostavki, da je v takem delovnem razmerju v podrejenem in zato šibkejšem položaju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Direktiva 2000/78, ki je bila sprejeta na podlagi zdajšnjega člena 19 PDEU, ima drugačen cilj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>V sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220602">2. junija 2022</DATE>, <NAME.CASE>HK/Danmark in HK/Privat</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑587/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:419">EU:C:2022:419</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), je Sodišče menilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>Direktiva 2000/78, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 37 sklepnih predlogov, ni akt sekundarnega prava Unije, kot so med drugim akti, ki temeljijo na členu 153(2) PDEU, ki se nanašajo zgolj na varstvo delavcev kot šibkejše stranke delovnega razmerja […]<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>.</P></NOTE> Je instrument, ki omogoča, da se za vsakogar ustvarijo enake možnosti za delo. Ta enakost možnosti zahteva, da dostop osebe do dela ni omejen, med drugim zaradi njene spolne usmerjenosti. Izvajanje Direktive 2000/78 bi torej moralo privesti do tega, da oseba ali podjetje, ki želi pridobiti delo, ne upošteva značilnosti potencialnega ponudnika dela, v zvezi s katerimi je diskriminacija na njihovi podlagi prepovedana, vključno z njegovo spolno usmerjenostjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Dobave blaga in opravljanja storitev kot oblike osebnega dela zato ni mogoče izključiti s področja uporabe Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Naj na podlagi primera pojasnim, kaj imam v mislih. Oseba ima znanja s področja informacijske tehnologije in lahko na primer ustvari programsko opremo, ki uporablja algoritme strojnega učenja. Prva možnost, kako bi ta oseba lahko opravljala delo, za katero je usposobljena, ki nam pride na misel, je zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas v podjetju za razvoj programske opreme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Vendar se tej osebi lahko zdi, da je delo samo za eno podjetje neizpolnjujoče in se zato lahko odloči, da bo isto delo kot samozaposleni delavec poskušala ponuditi več podjetjem. Lahko na primer poskuša vzpostaviti stalno razmerje z enim podjetjem, da bi bila prepričana, da bo redno prejemala plačilo. To se lahko izvede na podlagi pogodbe o dobavi določenega blaga in opravljanju storitev (na primer izdelava prilagojenih algoritmov strojnega učenja, vzdrževanje programske opreme podjetja in izobraževanje njegovega osebja o njeni uporabi). Takšna pogodba se lahko sklene za določen čas, na primer za eno leto, in se vsako leto podaljša. Hkrati bo poskušala najti druga podjetja, ki bi lahko potrebovala njeno delo. S temi drugimi podjetji ali posamezniki lahko sklene le eno konkretno pogodbo za razvoj algoritmov strojnega učenja, ki jih potrebujejo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Kot samozaposlena oseba bi torej imela več vrst pogodbenih razmerij. Prvo vrsto, ki temelji na pogodbi za storitve, ki jih ponuja v določenem številu ur na mesec ali na leto, in druge vrste, ki temeljijo na pogodbah za končni izdelek, to je programsko opremo, prilagojeno potrebam posamezne stranke. Vse zgoraj opisano delo lahko temelji na pogodbah o dobavi blaga ali opravljanju storitev, sklenjenih posamično z zadevno strokovnjakinjo za informacijsko tehnologijo. Vendar se lahko ista strokovnjakinja za informacijsko tehnologijo odloči tudi za ustanovitev podjetja in prodajo svojega dela prek tega podjetja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>V nekaterih državah članicah so na primer lahko prepovedane zaporedne individualne pogodbe za storitve z istim podjetjem. To bi lahko bila celo posledica izvajanja delovne zakonodaje Unije, katere cilj je delavcem zagotoviti varnejše pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Določba 5 okvirnega sporazuma o delu za določen čas z dne <DATE ISO="19990318">18. marca 1999</DATE>, ki je priloga k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne <DATE ISO="19990628">28. junija 1999</DATE> o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).</P></NOTE> Vendar naša strokovnjakinja za informacijsko tehnologijo ne želi biti zaposlena. Družba, za katero dela na podlagi zaporednih enoletnih pogodb o storitvah, prav tako ni spodbujena k temu, da bi jo zaposlila, po drugi strani pa želi še naprej z njo sodelovati. V takem primeru se lahko naša<?PAGE NO="12"?> strokovnjakinja za informacijsko tehnologijo odloči, da bo ustanovila svoje podjetje. Tako bi lahko še naprej ponujala svoje delo istemu podjetju prek svoje družbe, ne da bi sprožila uporabo zakonodaje, ki prepoveduje zaporedne časovno omejene pogodbe o storitvah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>V vseh različicah, opisanih v zgornjem primeru, je strokovnjakinja za informacijsko tehnologijo opravljala isto vrsto dela, podjetja ali posamezniki, s katerimi je sklenila pogodbe, pa so zadovoljili isto potrebo po delu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Vendar obstajajo argumenti, da je pogodba, sklenjena z njo kot osebo, dejansko oblika samozaposlitve, medtem ko pogodba, sklenjena z njenim podjetjem, to ni, ker gre za dobavo blaga ali opravljanje storitev. V prvem primeru potencialni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>delodajalec<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/> kupuje njeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>delo<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>, v drugem pa njeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>blago<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Ali je glede na Direktivo 2000/78, katere cilj je zaščititi pravico ljudi, da se vključijo v družbo in se preživljajo z osebnim delom, res kakšna razlika? Če podjetje zavrne sklenitev pogodbe z našo hipotetično strokovnjakinjo za informacijsko tehnologijo, ker je homoseksualka (ali določene vere ali prestara ali premlada) ali ker ima katero koli drugo lastnost, ki nima nobene zveze z njeno sposobnostjo za zagotavljanje programske opreme za strojno učenje, ji prepreči dostop do te konkretne naloge in s tem omeji njen dostop do dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Brez nadaljnjega se lahko strinjamo, da takšna diskriminacija ne bi smela biti dovoljena, če bi zadevna oseba iskala tradicionalno zaposlitev. Zakaj ne bi enako veljalo tudi v vseh drugih primerih, ko ponuja svoje delo na podlagi pogodb o blagu ali storitvah, sklenjenih z njo kot osebo, ali na podlagi pogodb o blagu ali storitvah, sklenjenih z njenim podjetjem, vendar obljublja svoje osebno delo?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>V bistvu tako z vidika osebe, ki opravlja delo, kot z vidika podjetja, ki naroča njeno osebno delo, ni nobene razlike. Zagotavlja delo, ki ga nekdo drug potrebuje. Menim, da izključitev nekaterih od teh položajev s področja uporabe Direktive 2000/78, katere cilj je omogočiti dostop do sredstev za preživljanje brez diskriminacije in zmožnost prispevati k družbi z delom, ne glede na pravno obliko, v kateri se opravlja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej točko 54 teh sklepnih predlogov in tam navedeno sodno prakso.</P></NOTE>, ne bi bila v skladu s cilji te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Za uporabo protidiskriminacijskih predpisov ni pomembno, ali je oseba, ki zagotavlja delo, hkrati tudi podjetje ter je zato v horizontalnem in ne podrejenem položaju v razmerju do potencialnega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>delodajalca<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>To pa ne pomeni, da na drugih področjih prava Unije, kot je na primer konkurenčno pravo, to dejstvo ne igra vloge. Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141204">4. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>FNV Kunsten Informatie en Media</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑413/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2411">EU:C:2014:2411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Navsezadnje se v nekaterih pravnih sistemih od samozaposlenih delavcev vsaj v nekaterih poklicih zahteva, da se registrirajo kot podjetje ali pa so vsaj običajno tako organizirani</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Tak primer so trgovski zastopniki. Odnosi med trgovskimi zastopniki in njihovimi naročniki so odnosi med podjetji. V večini primerov pa so trgovski zastopniki samozaposlene osebe, ki so hkrati edini lastniki podjetja ali malih in srednjih podjetij MSP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej v zvezi s tem Delovni dokument služb Komisije, Ocena Direktive 86/653 (ocena REFIT), SWD(2015) 146 final, <DATE ISO="20150716">16. julij 2015</DATE>.</P></NOTE> Ali lahko potencialni naročitelj zavrne sklenitev pogodbe s trgovskim zastopnikom samo zato, ker je ta določene spolne usmerjenosti? Ali takšna zavrnitev ne bi bila zajeta z Direktivo 2000/78?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Nazadnje, če bi bila osebna dobava blaga in opravljanje storitev izključena s področja uporabe Direktive 2000/78, bi to družbam ali posameznikom, ki potrebujejo, da se zanje opravi določeno delo, omogočilo, da se izognejo prepovedi diskriminacije tako, da se odločijo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>nakup<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/> blaga ali storitev, namesto da bi zaposlili ponudnika storitev. To bi bilo, kot trdita J. K. in Komisija, v nasprotju s polnim učinkom te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Če naj bi prepovedali diskriminacijo na podlagi naštetih razlogov v zvezi z dostopom do dela, potem dobava blaga in opravljanje storitev ne moreta biti izključena iz pojma samozaposlitve iz člena 3(1)(a) Direktive 2000/78, če izvajalec ponuja svoje osebno delo, da bi se preživljal.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Kot izhaja iz okoliščin te zadeve, je družba TP potrebovala uredniške storitve. Ta televizijska postaja je iz nerazkritih razlogov (morda je bilo ceneje) menila, da je uredniške storitve bolje kupovati pri neodvisnem izvajalcu, kot pa ga zaposliti. Za drugo televizijsko postajo bi bil ta izračun morda drugačen – morda bi bilo ceneje ali bi se zdelo manj tvegano zaposliti urednika s krajšim ali polnim delovnim časom. Ne vidim nobene razumne utemeljitve, zakaj bi bilo treba Direktivo 2000/78 razumeti tako, da televizijski postaji prepoveduje upoštevanje spolne usmerjenosti pri zaposlitvi urednika, ne pa pri sklepanju pogodb o njegovih storitvah, neposredno ali prek njegovega podjetja. Tako z vidika televizijske postaje kot z vidika urednika je položaj vsebinsko enak: televizijska postaja kupuje uredniške storitve, ki jih potrebuje, urednik pa ponuja svoje osebno delo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>, kot je uporabljen v Direktivi 2000/78, zajema dobavo blaga in opravljanje storitev, kadar ponudnik opravlja osebno delo. V takem položaju potencialni prejemnik blaga ali storitev ne more zavrniti podpisa pogodbe na podlagi spolne usmerjenosti ponudnika.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ali je sklenitev individualne pogodbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>pogoj, pod katerim je dostopna […] samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/> v smislu člena 3(1)(a) Direktive 2000/78?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Poljska vlada trdi, da zavrnitev sklenitve individualne pogodbe o storitvah ne spada pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>pogoj, pod katerim je dostopna […] samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> v smislu člena 3(1)(a) Direktive 2000/78. Po njenem mnenju se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>pogoj, pod katerim je dostopna samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/> nanaša le na splošne pogoje za opravljanje določenih poklicev. To pravilo naj bi se, kot je na obravnavi pojasnila poljska vlada, nanašalo le na regulirane poklice. V obravnavani zadevi naj noben predpis javnega prava ne bi nasprotoval temu, da J. K. ponuja svoje uredniške storitve. Zato naj ne bi bilo ovir za njegov dostop do tega poklica. Posamična odločitev potencialnega prejemnika storitve naj torej ne bi bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>pogoj, pod katerim je dostopna […] samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>. Taka odločitev naj bi bila po drugi strani zajeta s svobodo osebe, da izbere, s kom bo sklenila pogodbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>J. K., belgijska, nizozemska in portugalska vlada ter Evropska komisija menijo, da se člen 3(1)(a) Direktive 2000/78 uporablja za zavrnitev sklenitve pogodbe s samozaposlenim delavcem na podlagi spolne usmerjenosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Sodišče je imelo priložnost pojasniti pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>pogoji, pod katerimi je dostopna zaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> iz člena 3(1)(a) Direktive 2000/78 v sodbi LGBTI,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Točka 39.</P></NOTE> ki se je prav tako nanašala na diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Sodišče je najprej pojasnilo, da je treba ta izraz razlagati v skladu z njegovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku ter ob upoštevanju konteksta, v katerem se pojavlja, in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba LGBTI, točka 32.</P></NOTE> Na podlagi tega je ugotovilo, da se pogoji, pod katerimi je dostopna zaposlitev, nanašajo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>okoliščine ali dejstva, katerih obstoj je treba obvezno izkazati, da bi oseba lahko dobila določeno zaposlitev ali delo<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba LGBTI, točka 33.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Čeprav se je Sodišče v sodbi LGBTI sklicevalo le na dostop do zaposlitve, enako velja tudi za pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>pogoji, po katerimi je dostopna […] samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>, saj se člen 3(1)(a) Direktive 2000/78 hkrati nanaša na zaposlitev, samozaposlitev in delo. Pogoji za dostop do samozaposlitve torej zajemajo okoliščine ali dejstva, ki morajo biti izkazani, da si oseba lahko zagotovi določeno delo kot samozaposleni delavec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Samozaposleni delavec si zagotovi delo s sklenitvijo pogodbe o opravljanju storitev ali podobne civilnopravne pogodbe. Če potencialni prejemnik storitev samozaposlenega delavca pogojuje dostop do dela z vztrajanjem, da oseba, ki ga opravlja, ne sme biti homoseksualna, je jasno, da oseba s takšno spolno usmerjenostjo ne more dobiti tega konkretnega dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Če je torej v položaju klasične zaposlitve zavrnitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi z osebo zaradi njene spolne usmerjenosti prepovedana s členom 3(1)(a) Direktive 2000/78, potem mora biti zavrnitev sklenitve pogodbe o storitvah ali podobne pogodbe s samozaposleno osebo zaradi njene spolne usmerjenosti prav tako prepovedana s to določbo, ki se nanaša tako na zaposlitev kot samozaposlitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Na koncu bi rada odgovorila na dodatno vprašanje, o katerem se je razpravljalo na obravnavi. Ali bi se člen 3(1)(a) Direktive 2000/78 uporabljal tudi v hipotetičnem primeru, ko s samozaposlenim delavcem, kot je J. K., ne bi obstajalo dolgotrajno predhodno razmerje sodelovanja, temveč bi se prvič potegoval za to delo in bi mu bila pogodba zavrnjena zaradi njegove spolne usmerjenosti? Z drugimi besedami, ali je kontinuiteta dela sploh pomembna?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>J. K. in Evropska komisija sta menila, da se v primeru prve prijave za to delo ne bi nič spremenilo. Poljska vlada je vztrajala pri svojem prejšnjem stališču, da tovrstne individualne odločitve ne spadajo pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>pogoji, pod katerimi je dostopna […] samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Strinjam se z J. K. in Komisijo. Položaj, zajet v točki (a), je dostop do dela. Preteklo sodelovanje ni povezano s prijavo za delo in uspešno sklenitvijo pogodbe. Z drugimi besedami, zavrnitev sklenitve pogodbe v postopku v glavni stvari ne spada na področje uporabe člena 3(1)(a) Direktive 2000/78, ker je imel J. K. predhodne pogodbe z družbo TP, temveč zato, ker mu je bil onemogočen dostop do novega dela, ker družba TP z njim ni želela skleniti nove pogodbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Zavrnitev sklenitve individualne pogodbe o storitvah s samozaposlenim delavcem zaradi spolne usmerjenosti te osebe je zajeta v izrazu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>[pogoj], pod katerim je dostopna […] samozaposlitev<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> iz člena 3(1)(a) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="15"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uporaba člena 3(1)(c) Direktive 2000/78</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>V posebnih okoliščinah obravnavane zadeve je zaradi zavrnitve sklenitve pogodbe z J. K. temu ne le onemogočen dostop do novega dela, temveč tudi prekinjeno njegovo sedemletno sodelovanje z družbo TP zgolj na podlagi njegove spolne usmerjenosti. Zato menim, da se v obravnavani zadevi uporablja tudi člen 3(1)(c) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Poljska vlada je trdila, da se člen 3(1)(c) Direktive 2000/78 ne more uporabljati, ker, prvič, samozaposlitev v tej določbi ni izrecno navedena in, drugič, samozaposleni delavci v nobenem primeru ne morejo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>odpuščeni<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju se s členom 3(1)(c) Direktive 2000/78 dopolnjuje njegova točka (a). Medtem ko se zadnjenavedena točka nanaša na dostop do dela, se prvonavedena točka nanaša na delovne pogoje, vključno s prenehanjem dela. Neobstoj sklicevanja na samozaposlitev v točki (c) je zato treba pripisati nejasnemu zakonodajnemu besedilu in ne namenu zakonodajalca, da bi izključil samozaposlene delavce. Medtem ko namreč točka (a) člena 3(1) napotuje tako na osebno kot na stvarno področje uporabe Direktive 2000/78, napotuje točka (c) le na njeno stvarno področje uporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Drugič, res je, da samozaposleni delavci ne morejo biti odpuščeni, če se beseda odpustitev uporablja le v zvezi z zaposlitvijo. Vendar je to brezpredmetno. V členu 3(1)(c) Direktive 2000/78 je odpustitev navedena kot primer tega, kaj se razume pod pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>zaposlitev in delovni pogoji<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/>. Ta določba se uporablja za vse delovne pogoje in prenehanje dela.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Poleg tega želim poudariti, da je Sodišče v drugačnem kontekstu, povezanem s prostim gibanjem in pravicami državljanov, ki temeljijo na Direktivi 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46), že priznalo, da je neprostovoljno prenehanje dela samozaposlene osebe mogoče izenačiti z neprostovoljno odpovedjo zaposleni osebi. Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171220">20. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Gusa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑442/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:1004">EU:C:2017:1004</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190411">11. aprila 2019</DATE>, <NAME.CASE>Tarola</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑483/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:309">EU:C:2019:309</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Položaj, kakršen je ta v obravnavani zadevi, v katerem je samozaposleni delavec že vzpostavil sodelovanje s prejemnikom storitev, ki je zavrnil sklenitev nove pogodbe izključno zaradi njegove spolne usmerjenosti, spada na področje uporabe člena 3(1)(c) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Ali se je mogoče sklicevati na pogodbeno svobodo, da bi upravičili diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje, ki izhaja iz predloga za predhodno odločanje, je, ali se lahko družba TP sklicuje na pogodbeno svobodo, razumljeno kot pravica do svobodne izbire pogodbene stranke iz člena 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju, kot utemeljitev za izključitev uporabe Direktive 2000/78?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Direktiva 2000/78 v členu 2(5) določa, da je mogoče z nacionalnimi ukrepi izjemoma izključiti uporabo te direktive, če so ti med drugim potrebni za varstvo pravic in svoboščin drugih. Sodišče je pojasnilo, da je treba to določbo kot izjemo od načela prepovedi diskriminacije razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110913">13. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Prigge in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑447/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:573">EU:C:2011:573</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Ali je mogoče člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju razumeti kot ukrep, ki je v demokratični družbi potreben za varstvo svoboščin drugih, kot je določeno v členu 2(5) Direktive 2000/78?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju zagotavlja svobodo izbire pogodbene stranke. V skladu s to določbo se ta svoboda lahko omeji, da se prepreči diskriminacija na podlagi spola, rase, etnične pripadnosti ali državljanstva. Vendar omejitev pogodbene svobode ni predvidena v primeru, ko izbira povzroči diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Tako je odločanje o sklenitvi pogodbe na podlagi spolne usmerjenosti potencialne pogodbene stranke v skladu s tem zakonom dovoljeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Ob uporabi člena 2(5) Direktive 2000/78 določba nacionalnega prava, ki dovoljuje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, ni v nasprotju s to direktivo, če je potrebna za omogočanje pogodbene svobode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Na začetku in preden se lotim kakršne koli oblike nadzora nad sorazmernostjo, moram navesti, da o tem vprašanju težko razmišljam v smislu uravnoteženja. Ali lahko dovoljenje za diskriminacijo na podlagi katerega koli od prepovedanih razlogov sploh spada v okvir pogodbene svobode v družbi, ki temelji na vrednoti enakosti?<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodišče je v nedavnih sodbah, v katerih je odločalo na občni seji, pojasnilo, da so vrednote, naštete v členu 2 PEU, vključno z enakostjo, sestavni del same identitete Evropske unije (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220216">16. februarja 2022</DATE>, <NAME.CASE>Madžarska/Parlament in Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑156/21</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:97">EU:C:2022:97</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0232">232</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220216">16. februarja 2022</DATE>, <NAME.CASE>Poljska/Parlament in Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑157/21</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:98">EU:C:2022:98</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0264">264</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Namen Direktive 2000/78 je ravno uresničiti vrednoto enakosti z uveljavitvijo prepovedi diskriminacije, kot je izražena v členu 21 Listine. Vse od sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760408">8. aprila 1976</DATE>, <NAME.CASE>Defrenne</NAME.CASE> (<NO.CASE>43/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:56">EU:C:1976:56</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je enakost predstavljala družbeni model, ki si ga Unija prizadeva doseči. C. McCrudden na primer pojasnjuje, da ima načelo enakega obravnavanja, če se enakost razume kot koncept varstva pravic, poseben pomen pri dokazovanju, da cilji Evropske unije presegajo gospodarske cilje in segajo na področje varstva evropskega socialnega modela. Glej McCrudden, C., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>The New Concept of Equality<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>, <HT TYPE="ITALIC">ERA</HT>, 2003, str. 18. Glej tudi Waddington, L., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>Testing the Limits of the EC Treaty Article on Non-discrimination<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/>, <HT TYPE="ITALIC">Industrial Law Journal</HT>, 1999, str. od 133 do 151, str. 134, ki meni, da vključitev člena 13 ES v Pogodbo ni bila v prvi vrsti posledica želje po boju proti diskriminaciji iz ekonomskih razlogov, temveč je šlo za to, da bi Evropo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>približali državljanom<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Če pa je mogoče sprejeti, da je pogodbena svoboda omejena s prepovedjo diskriminacije na podlagi razlogov, naštetih v Direktivi 2000/78, običajna analiza sorazmernosti pripelje do zaključka, da dovolitev diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ni potrebna za zaščito pogodbene svobode v demokratični družbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Bližnjica do ugotovitve, da člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju v demokratični družbi ni potreben za zaščito pogodbene svobode, vodi prek poudarka, da ta določba že prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla pri izbiri sopogodbenika. To samo po sebi dokazuje, da poljski zakonodajalec svobode diskriminiranja ne razume kot nujne za zagotavljanje pogodbene svobode v demokratični družbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Pri uravnoteženju dveh temeljnih pravic je treba presoditi, ali je bila ena od njiju nesorazmerno omejena. Ker se v skladu s členom 2(5) Direktive 2000/78 pogodbena svoboda uporablja kot utemeljitev za odstopanje od te direktive, je za to, paradoksalno, potrebna obratna analiza. Postaviti si je treba vprašanje, ali Direktiva 2000/78 nesorazmerno omejuje pogodbeno svobodo. Če se izkaže, da ni tako, je treba ugotoviti, da nacionalni predpis, ki varuje svoboščino, uporabljeno kot utemeljitev (pogodbena svoboda), v demokratični družbi ni potreben.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodišče je podobno tehtanje med pravico do nediskriminacije, kot je določena v Direktivi 2000/78, in svobodo izražanja, kot je varovana v členu 11 Listine, opravilo v sodbi LGBTI, točke od 47 do 57. Sodišče je med pravico do nediskriminacije, kot je določena v Direktivi 2000/78, in svobodo združevanja, kot je varovana v členu 12 Listine, tehtalo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220602">2. junija 2022</DATE>, <NAME.CASE>HK/Danmark in HK/Privat</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑587/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:419">EU:C:2022:419</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 41 do 47).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Za uporabo v tej zadevi se analiza opravi na naslednji način. Kot izhodišče je treba ugotoviti, da pravica, ki je uporabljena kot utemeljitev, v tem primeru pogodbena svoboda, ni absolutna pravica.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Opozoriti je treba, da je pogodbena svoboda tudi v pravnem redu Unije priznana kot ena od temeljnih pravic, in sicer kot del svobode gospodarske pobude, ki jo zagotavlja člen 16 Listine. Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20211221">21. decembra 2021</DATE>, <NAME.CASE>Bank Melli Iran</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑124/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:1035">EU:C:2021:1035</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). To najprej pomeni, da je zakonodajalec Unije dolžan to svobodo upoštevati pri sprejemanju protidiskriminacijske zakonodaje. Drugič, kot se razume v pravnem redu Unije, pogodbena svoboda ni absolutna. Prav nasprotno, Sodišče je razsodilo, da je svoboda gospodarske pobude, kot je določena v členu 16 Listine, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>lahko […] podvržena širokemu spektru posegov organov javne oblasti, ki lahko v splošnem interesu določijo omejitve za izvajanje gospodarske dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/>. Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130122">22. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Sky Österreich</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑283/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:28">EU:C:2013:28</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20211221">21. decembra 2021</DATE>, <NAME.CASE>Bank Melli Iran</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑124/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:1035">EU:C:2021:1035</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zvezi z zadnjenavedeno točko glej tudi Weatherill, S., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>Use and Abuse of the EU’s Charter of Fundamental Rights: on the improper veneration of <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>freedom of contract<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="2018" ID="QE0102"/><QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/>, <HT TYPE="ITALIC">European Review of Contract Law</HT>, 2014, str. od 167 do 182.</P></NOTE> Lahko se omeji z zakonom, da se dosežejo socialno sprejemljivi cilji, če to ne vpliva na samo bistvo te pravice in je omejitev sorazmerna (primerna in nujna) z zastavljenimi cilji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Zahteva, da je omejitev pogodbene svobode vsebovana v zakonu, je izpolnjena, saj je določena v direktivi Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Drugič, cilj Direktive 2000/78 je uresničiti enakost na področju <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>zaposlovanja in dela<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/> v vseh državah članicah Unije. Navedena direktiva prispeva tudi k doseganju drugih ciljev, navedenih v Pogodbah. V skladu z uvodno izjavo 11 te direktive <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>[d]iskriminiranje zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti lahko ogrozi uresničevanje ciljev […] visoke ravni zaposlenosti in socialnega varstva, višanja življenjske ravni in kakovosti življenja, ekonomske in socialne kohezije in solidarnosti ter prostega gibanja oseb<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/>. Direktiva 2000/78 torej omejuje pogodbeno svobodo, da se dosežejo enakost in drugi pomembni cilji Unije, ki so legitimni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Tretjič, ta direktiva omejuje svobodo izbire izvajalcev zgolj s tem, da izključuje možnost, da ta izbira temelji na enem od naštetih razlogov. Delodajalcem ali drugim osebam v podobnem položaju ne preprečuje, da bi izbrali najprimernejšo osebo za delo. V zvezi s tem je v uvodni izjavi 17 Direktive 2000/78 pojasnjeno, da se s to direktivo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>ne zahteva, da se zaposli, poviša, obdrži v službi ali usposablja posameznika, ki ni usposobljen, zmožen in na razpolago za izpolnjevanje bistvenih funkcij zadevnega delovnega mesta […]<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/>. Menim, da je to bistvo pogodbene svobode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Odločitev o nezaposlitvi ali odpustitvi lahko temelji na različnih razlogih, ki so upoštevni za zadevno delovno mesto.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej na primer za primer nosečnice, odpuščene zaradi kolektivnih odpustov, sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180222">22. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Porras Guisado</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑103/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:99">EU:C:2018:99</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato prepoved diskriminacije na podlagi naštetih razlogov pri izbiri, s kom skleniti pogodbo, ne vpliva na bistvo pogodbene svobode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Če sprejmemo, da omejitev pogodbene svobode dejansko obstaja, je treba nato dokazati, da je ta omejitev primerna in nujna za dosego legitimnega cilja oziroma ciljev Direktive 2000/78. Omejila se bom na analizo sorazmernosti v zvezi s ciljem boja proti diskriminaciji na področju zaposlovanja in dela, saj je ta cilj neposredno povezan s pravno podlago, na kateri je bila sprejeta ta direktiva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej točko 44 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Direktiva 2000/78 je s tem, da izključuje možnost diskriminacije na podlagi prepovedanih razlogov in da se v členu 17 zahteva, da države članice pri njenem prenosu predvidijo učinkovite in odvračilne sankcije, primerna, da prispeva k boju proti diskriminaciji, saj je mogoče pričakovati, da bo to privedlo do postopnega zmanjšanja in na koncu do izginotja takšnega ravnanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Družbo brez diskriminacije na podlagi prepovedanih razlogov na področju zaposlovanja in dela je mogoče doseči le, če nihče, ki potrebuje in išče delo druge osebe, ne upošteva nobene od značilnosti, naštete Direktiva 2000/78. V nasprotnem primeru osebe s temi značilnostmi ne bi imele enakih možnosti za pridobitev dela. Zato je v družbi, v kateri imajo takšni pomisleki še vedno pomembno vlogo, prepoved takšnih odločitev in odvračanje od njih z ustreznimi sankcijami nujen minimum za dosego tega cilja. Menim, da ni manj omejevalne možnosti za dosego cilja, ki je področje zaposlovanja in dela brez diskriminacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Ker torej pogodbena svoboda, ki naj bi jo ščitil člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju, z Direktivo 2000/78 ni nesorazmerno omejena, te določbe ni mogoče razlagati kot nujne za varstvo svobode izbire pogodbenih strank v demokratični družbi.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Nacionalna določba, kot je člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju, ni nujna za varstvo svobode izbire pogodbene stranke v demokratični družbi. S to določbo torej ni mogoče utemeljiti izključitev uporabe Direktive 2000/78 na podlagi njenega člena 2(5).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Obveznosti predložitvenega sodišča v primeru nasprotja med predpisom nacionalnega prava in Direktivo 2000/78</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Ker člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju v demokratični družbi ni nujen, se v obravnavani zadevi za zavrnitev sklenitve pogodbe s samozaposlenim delavcem zaradi njegove spolne usmerjenosti še naprej uporablja Direktiva 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je v predlogu za sprejetje predhodne odločbe pojasnilo, da se za položaj iz postopka v glavni stvari uporablja člen 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Za razlago nacionalnega prava je pristojno izključno nacionalno sodišče. Sodišče se mora torej v postopku predhodnega odločanja opreti na razlago nacionalnega prava, ki jo je podalo nacionalno sodišče. Predložitveno sodišče je pojasnilo, da po njegovem mnenju za vrsto pogodbe, kot je pogodba v obravnavani zadevi, velja poljski zakon o enakem obravnavanju na podlagi člena 4(2) tega zakona in da se zato uporablja tudi člen 5(3) tega zakona.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>To pomeni, da je predložitveno sodišče postavljeno pred vprašanje, katera od nasprotujočih si določb se uporablja v obravnavani zadevi: prva določba, ki jo vsebuje Direktiva 2000/78, prepoveduje družbi TP, da zavrne sklenitev pogodbe z J. K., ker je homoseksualec; druga določba, ki jo vsebuje poljski zakon o enakem obravnavanju, pa družbi TP dovoljuje, da zavrne sklenitev pogodbe z J. K., ker je homoseksualec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>V pravu Unije obstaja pravilo, ki se uporabi v primeru takšne kolizije dveh predpisov, ki se uporabljata za isti niz elementov dejanskega stanja: nacionalno sodišče mora pri odločanju o zadevi uporabiti predpis Unije in ne predpisa nacionalnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19780309">9. marca 1978</DATE>, <NAME.CASE>Simmenthal</NAME.CASE> (<NO.CASE>106/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1978:49">EU:C:1978:49</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 21 do 23), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220222">22. februarja 2022</DATE>, <NAME.CASE>RS (Učinek sodb ustavnega sodišča)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑430/21</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:99">EU:C:2022:99</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> S primarnostjo prava Unije se torej takšna kolizija predpisov reši v korist predpisa Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Zaradi celovitosti je treba dodati, da primarnost deluje kot kolizijsko pravilo in zahteva neuporabo nasprotujočega nacionalnega predpisa, če ima predpis Unije neposredni učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190624">24. junija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Popławski</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑573/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:530">EU:C:2019:530</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 64 in 68).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>Direktive imajo neposredni učinek v vertikalnih položajih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19790405">5. aprila 1979</DATE>, <NAME.CASE>Ratti</NAME.CASE> (<NO.CASE>148/78</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1979:110">EU:C:1979:110</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 20 do 23), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180807">7. avgusta 2018</DATE>, <NAME.CASE>Smith</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑122/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:631">EU:C:2018:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Glede na to, da je družba TP javna televizijska postaja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Njen lastnik je državna blagajna. Opozoriti je treba, da družba TP, tožena stranka v postopku pred predložitvenim sodiščem, ni predložila pisnih stališč in se ni udeležila obravnave pred Sodiščem.</P></NOTE> je bilo v sodni praksi razsojeno, da je treba tak položaj za namene neposredne uporabe direktive razumeti kot vertikalni<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860226">26. februarja 1986</DATE>, <NAME.CASE>Marshall</NAME.CASE> (<NO.CASE>152/84</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:84">EU:C:1986:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 46 do 49), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171010">10. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Farrell</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑413/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:745">EU:C:2017:745</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 32 do 35).</P></NOTE>. J. K. se torej v postopku v glavni stvari lahko sklicuje na Direktivo 2000/78 proti družbi TP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Poleg tega sta upoštevni določbi Direktive 2000/78 (člen 3(1), točki (a) in (c)) brezpogojni in dovolj natančni, da ju nacionalno sodišče lahko uporabi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19911119">19. novembra 1991</DATE>, <NAME.CASE>Francovich in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑6/90 in C‑9/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:428">EU:C:1991:428</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120124">24. januarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Dominguez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑282/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:33">EU:C:2012:33</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/14 in C‑109/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:496">EU:C:2015:496</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220308">8. marca 2022</DATE>, <NAME.CASE>Bezirkshauptmannschaft Hartberg‑Fürstenfeld (Neposredni učinek)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑205/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:168">EU:C:2022:168</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 17 do 19).</P></NOTE> Jasno je, da ima subjekt, kot je J. K. (samozaposleni delavec), na podlagi teh določb pravico do nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, ko se prijavlja za novo delo ali podaljšanje obstoječega sodelovanja; prav tako je jasno, da subjekt, kot je družba TP, ki išče uredniške storitve, ne sme zavrniti sklenitve pogodbe s samozaposlenim delavcem zgolj zaradi njegove spolne usmerjenosti. Na podlagi upoštevnih določb Direktive 2000/78 je torej mogoče ugotoviti, da je bila J. K. podeljena pravica, da ima družba TP s tem povezano obveznost in da vsebina te pravice/obveznosti pomeni, da je uporaba spolne usmerjenosti kot merila za sklenitev pogodbe prepovedana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče zato pri odločanju o obravnavani zadevi ne sme uporabiti člena 5(3) poljskega zakona o enakem obravnavanju. Ponoviti velja tudi, da ta obveznost nacionalnega sodišča ni odvisna od odločitve nacionalnega zakonodajalca, da spremeni nacionalno zakonodajo in jo uskladi s pravom Unije. Vendar to ne izključuje vzporedne obveznosti nacionalnega zakonodajalca, da to stori.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>Člen 3(1)(a) in (c) Direktive 2000/78 se uporablja v obravnavani zadevi in ima neposredni učinek. J. K. se torej lahko pred predložitvenim sodiščem sklicuje na prepoved zavrnitve podpisa pogodbe z njim kot samozaposlenim delavcem zaradi njegove spolne usmerjenosti, ki velja za družbo TP. Predložitveno sodišče nasprotujoče nacionalne določbe torej ne sme uporabiti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Sąd Rejonowy dla m.st. Warszawy w Warszawie (okrajno sodišče glavnega mesta Varšava v Varšavi, Poljska), odgovori:</TXT><P>Člen 3(1)(a) in (c) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne <DATE ISO="20001127">27. novembra 2000</DATE> o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki dovoljuje zavrnitev sklenitve civilnopravne pogodbe o opravljanju storitev, na podlagi katere naj bi samozaposleni delavec opravljal osebno delo, če je razlog za zavrnitev spolna usmerjenost te osebe.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>