<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-256/21</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62021CC0256</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:366">EU:C:2022:366</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca G. Pitruzzelle – Zadeva C‑256/21</HT></P><P><HT TYPE="SC">Gemeinde Bodman-Ludwigshafen</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Giovannija Pitruzzelle</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20220505">5. maja 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: italijanščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑256/21</HT></P><P>KP</P><P>proti</P><P>TV,</P><P>Gemeinde Bodman-Ludwigshafen</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Znamka Evropske unije (APFELZÜGE)</KEYWORD><KEYWORD>Spor pred nacionalnim sodiščem</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost sodišč za znamke</KEYWORD><KEYWORD>Tožba zaradi kršitve</KEYWORD><KEYWORD>Nasprotna tožba</KEYWORD><KEYWORD>Umik tožbe zaradi kršitve</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu), se nanaša na razlago člena 124(a) in (d) ter člena 128 Uredbe 2017/1001 o blagovni znamki Evropske unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20170614">14. junija 2017</DATE> o blagovni znamki Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="154" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2017">UL 2017, L 154, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil predložen v okviru spora med KP ter TV in Gemeinde Bodman-Ludwigshafen (občina Bodman - Ludwigshafen) zaradi tožbe zaradi kršitve besedne znamke Evropske unije in nasprotne tožbe za ugotovitev ničnosti te znamke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje Sodišče, ali je sodišče za blagovne znamke EU pristojno za nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti znamke, če je imetnik znamke umaknil prvotno tožbo zaradi kršitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 31, 32 in 33 Uredbe 2017/1001 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>(31)</NO.P><TXT>Države članice bi morale zaradi zagotovitve varstva blagovnih znamk EU ob upoštevanju lastnega nacionalnega sistema oblikovati kar najbolj omejeno število nacionalnih sodišč prve in druge stopnje s pristojnostmi v zadevah o kršitvah in veljavnosti blagovnih znamk EU.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(32)</NO.P><TXT>Bistveno je, da odločitve o veljavnosti in kršitvi blagovnih znamk EU učinkujejo in pokrivajo celotno področje Unije, saj je to edini način preprečevanja nedoslednih odločitev sodišč in Urada ter zagotavljanja, da enotni značaj blagovnih znamk EU ni razvrednoten. […]</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(33)</NO.P><TXT>Izogniti bi se bilo treba nasprotujočim sodbam v tožbah, ki zadevajo ista dejanja in iste stranke in ki so vložene na podlagi blagovne znamke EU in paralelnih nacionalnih blagovnih znamk. Način doseganja tega namena, ko so tožbe vložene v isti državi članici, je stvar nacionalne procesne zakonodaje, na katero ta uredba ne vpliva, medtem ko se takrat, ko so tožbe vložene v različnih državah članicah, zdijo primerne določbe, izoblikovane na podlagi pravil o litispendenci in sorodnih tožbah iz Uredbe (EU) št. 1215/2012[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>].<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></CONSID></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1(2) te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Blagovna znamka EU je enotnega značaja. Na celotnem območju Unije ima enak učinek: ne more se registrirati, prenesti, odpovedati ali biti predmet odločitve, ki razveljavlja pravice imetnika ali ugotavlja njeno ničnost, niti njena uporaba ne more biti prepovedana, razen za celotno območje Unije. To načelo se uporablja v celoti, razen če je s to uredbo drugače določeno.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V skladu s členom 6 navedene uredbe se znamka Evropske unije pridobi z registracijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 59(1)(a) te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Blagovna znamka EU se razglasi za nično na podlagi zahteve, vložene pri Uradu ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>če je bila blagovna znamka EU registrirana v nasprotju z določbami člena 7;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V oddelku 5 te uredbe, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/><HT TYPE="ITALIC">Postopki urada v zvezi z razveljavitvijo ali ničnostjo</HT><QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, člen 63(3) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ni dopustna, če je Urad ali sodišče za blagovne znamke EU iz člena 123 že vsebinsko odločilo o zahtevi, ki se nanaša na isti predmet in pravno podlago ter vključuje iste stranke, odločba Urada ali navedenega sodišča o tej zahtevi pa je postala pravnomočna.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 123(1) Uredbe 2017/1001 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Države članice na svojem ozemlju določijo kar najmanjše število nacionalnih sodišč prve in druge stopnje, ki so pristojna za izvajanje nalog po tej uredbi.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 124(a) in (d) Uredbe št. 2017/1001 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Sodišča za blagovno znamko EU imajo izključno pristojnost:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pri vseh tožbah glede kršitve in – če so po nacionalnem pravu dovoljene – tožbe, kjer grozi nevarnost kršitve v zvezi z blagovnimi znamkami EU;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>pri nasprotnih tožbah za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti blagovne znamke EU v skladu s členom 128.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 127(1) navedene uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Sodišča za blagovne znamke EU obravnavajo blagovno znamko EU kot veljavno, razen če toženec izpodbija njeno veljavnost z nasprotno tožbo za razveljavitev ali za ugotovitev ničnosti.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 128 Uredbe 2017/1001 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="128.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Nasprotna tožba za razveljavitev ali za ugotovitev ničnosti lahko temelji le na razlogih za razveljavitev ali ničnost, navedenih v tej uredbi.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="128.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Sodišče za blagovne znamke EU zavrže nasprotno tožbo na razveljavitev ali ugotovitev ničnosti, če je odločba Urada med istimi strankami in o isti zadevi ter pravni podlagi že postala dokončna.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="128.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Sodišče za blagovne znamke EU, pri katerem je bila vložena nasprotna tožba za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti blagovne znamke EU, ne nadaljuje obravnave nasprotne tožbe, dokler zainteresirana stranka ali sodišče Urada ne obvesti o datumu, ko je bila vložena nasprotna tožba. Urad navedene informacije vnese v register. Če je bila pred vložitvijo nasprotne tožbe na Uradu že vložena zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti blagovne znamke EU, Urad o tem obvesti sodišče, ki v skladu s členom 132(1) postopek prekine, dokler odločitev o zahtevi ni dokončna ali dokler zahteva ni umaknjena.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="128.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Če sodišče za blagovne znamke EU na podlagi tožbe za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti blagovne znamke EU izda sodbo, ki je postala pravnomočna, sodišče ali katera koli stranka v nacionalnem postopku izvod sodbe nemudoma pošlje Uradu. Urad ali katera koli druga zainteresirana stranka lahko zahteva informacije o takšnem pošiljanju. Urad vnese sodbo v register in sprejme potrebne ukrepe, da izvrši sodbo sodišča.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="4"?><PARAG IDENTIFIER="128.007"><NO.PARAG>7.</NO.PARAG><ALINEA>Sodišče za blagovne znamke EU, ki obravnava nasprotno tožbo za razveljavitev ali za ugotovitev ničnosti, lahko ustavi postopek na zahtevo imetnika blagovne znamke EU in po zaslišanju drugih strank, ter lahko zahteva, da toženec Uradu predloži zahtevo za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti v časovnem roku, ki ga določi. Če zahteva ni vložena v roku, se postopek nadaljuje; nasprotna tožba se šteje za umaknjeno. Uporablja se člen 132(3).<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 129 Uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Pravo, ki se uporablja<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="129.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Sodišča za blagovno znamko EU uporabljajo določbe te uredbe.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="129.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Za vsa vprašanja v zvezi z blagovnimi znamkami, ki niso zajeta v tej uredbi, ustrezno sodišče za blagovne znamke EU uporablja veljavno nacionalno pravo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="129.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Razen če s to uredbo ni drugače določeno, sodišče za blagovne znamke EU uporablja procesna pravila, ki se uporabljajo za enako vrsto postopkov v zvezi z nacionalno blagovno znamko v državi članici, kjer ima sodišče sedež.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 132 te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="132.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Razen če obstajajo posebni razlogi za nadaljevanje obravnave, sodišče za blagovne znamke EU, ki obravnava tožbe iz člena 124, razen tožbe za ugotovitev nekršitve, na lastno pobudo po zaslišanju strank ali na zahtevo ene od strank in po zaslišanju drugih strank ustavi postopek, če se veljavnost blagovne znamke EU izpodbija pri drugem sodišču za blagovne znamke EU zaradi nasprotne tožbe ali če je bila pri Uradu že vložena prijava za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="132.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Razen če obstajajo posebni razlogi za nadaljevanje obravnave, Urad, ko obravnava zahtevo za razveljavitev ali za ugotovitev ničnosti, na lastno pobudo po zaslišanju strank ali na zahtevo ene od strank in po zaslišanju drugih strank ustavi postopek, če se blagovna znamka EU izpodbija na podlagi nasprotne tožbe pred sodiščem za blagovne znamke EU. Če pa tako zahteva ena od strank v postopku pred sodiščem za blagovne znamke EU, lahko sodišče po zaslišanju drugih strank v tem postopku postopek ustavi. V tem primeru Urad nadaljuje z obravnavo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="132.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če sodišče za blagovne znamke EU ustavi postopek, lahko odredi začasne in zaščitne ukrepe za čas ustavitve.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nemško pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 33(1) Zivilprozessordnung (zakonik o civilnem postopku; v nadaljevanju: ZPO) določa, da se lahko nasprotna tožba vloži pri sodišču, ki obravnava tožbo, če obstaja pravna povezava med predmetom nasprotne tožbe in predmetom prvotne tožbe ali če so zoper prvotno tožbo vložena sredstva obrambe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 261 ZPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Litispendenca<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, v odstavku 3(2) določa, da na pristojnost sodišča, ki vodi postopek, ne vpliva sprememba okoliščin, na katerih je bila pristojnost utemeljena.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>KP je imetnik besedne znamke Evropske unije APFELZÜGE, registrirane <DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE> za storitve iz razredov 35, 41 in 43<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Zadevna znamka se je nanašala na naslednje storitve:</P><P>Razred 35: sestavljanje kompletov živilskih izdelkov in izdelkov za pokušino, zlasti obratovanje kmetijske trgovine z regionalnimi živili in/ali pijačami, proizvedenimi v okviru obrtne dejavnosti.</P><P>Razred 41: razvedrilo; kulturne dejavnosti: organizacija in izvedba dogodkov v zvezi s kmetovanjem.</P><P>Razred 43: oskrba in nudenje začasne nastanitve; restavracije; oskrba s hrano (catering).</P></NOTE> Nicejskega aranžmaja iz leta 1957 o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (v nadaljevanju: Nicejski aranžma)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Nicejski aranžma, sprejet na diplomatski konferenci v Nici, <DATE ISO="19570615">15. junija 1957</DATE>, s popravki in spremembami (<HT TYPE="ITALIC">Recueil des traités des Nations unies, zvezek 1154</HT>, št. I 18200, str. 89).</P></NOTE>. Ni sporno, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Apfelzügle<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> pomeni vprego več prikolic, ki jih vleče traktor, pri trgatvi jabolk.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>TV in občina Bodman - Ludwigshafen sta <DATE ISO="20180926">26. septembra 2018</DATE> na svojih Facebook straneh objavila oglas za trgatev in pokušino svežih jabolk z vožnjo v traktorski vpregi (Apfelzügle).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>KP je zato pri Landgericht München (deželno sodišče v Münchnu, Nemčija) vložila tožbo zaradi kršitve pravic iz znamke ter predlagala, naj se TV in občini Bodman - Ludwigshafen prepove uporaba izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Apfelzügle<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> za storitve, ki jih zajema navedena znamka. Toženi stranki sta pri navedenem sodišču vložili nasprotni tožbi za ugotovitev ničnosti znamke v lasti KP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Na obravnavi pred Landgericht München (deželno sodišče v Münchnu) je KP umaknila svojo tožbo zaradi kršitve pravic. TV in občina Bodman - Ludwigshafen sta ne glede na umik tožbe vztrajali s svojima nasprotnima tožbama.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Landgericht München (deželno sodišče v Münchnu) je menilo, da sta nasprotni tožbi dopustni, in s sodbo z dne <DATE ISO="20200310">10. marca 2020</DATE> ugotovilo ničnost izpodbijane znamke Unije za storitve iz razreda 41, druge zahtevke toženih strank pa je zavrnilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Zoper to sodbo je občina Bodman - Ludwigshafen vložila pritožbo pri Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu), s katero je vztrajala, naj se nasprotni tožbi za ugotovitev ničnosti ugodi tudi za storitve iz razreda 35 in 43 Nicejskega aranžmaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu) v predložitveni odločbi trdi, da je treba predhodno preučiti dopustnost nasprotnih tožb, ki sta jih vložili toženi stranki, potem ko je tožeča stranka umaknila prvotno tožbo, in poudarja, da ga glede tega ne zavezuje odločitev prvostopenjskega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče glede tega ugotavlja, da v Nemčiji prevladuje stališče, da zadeva, kakršna je obravnavana, ni urejena z Uredbo 2017/1001, ampak na podlagi sklica iz člena 129(3) te uredbe s procesnimi pravili, ki urejajo nemški civilni postopek. Natančneje, uporabljal naj bi se člen 261(3), točka 2, ZPO, po katerem pristojnost sodišča za znamke za nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti ni odvisna od izida tožbe zaradi kršitve pravic in se torej ne more prenehati, če tožeča stranka umakne tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče, ki dvomi glede te rešitve, ugotavlja:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>registracija znamke EU je akt institucije Unije – Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: Urad), nacionalna sodišča pa razen v izrecno določenih primerih niso pristojna za razveljavitev teh aktov;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>iz tega razloga člen 63(1) Uredbe 2017/1001 daje Uradu prednostno pravico na tem področju;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>pristojnost nacionalnega sodišča na področju veljavnosti znamke je izjema, določena v členu 124(d) Uredbe 2017/1001, in sicer le v primeru nasprotne tožbe, upravičena pa je zaradi potrebe, da se toženi stranki, zoper katero je vložena tožba zaradi kršitve pravic, omogoči uporaba instrumenta za obrambo v tem postopku;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iv)</NO.P><TXT>prednostna narava pristojnosti Unije izhaja tudi iz odstavka 7 člena 128 Uredbe 2017/1001, po katerem lahko imetnik znamke ukrepa, da odločitve o zahtevi za ugotovitev ničnosti ne preuči nacionalno sodišče, ampak da se ta preuči v okviru postopka pri Uradu.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu) meni, da sodišče za znamke EU ne more odločati o nasprotni tožbi za ugotovitev ničnosti znamke EU v skladu s členom 128 Uredbe 2017/1001, če je tožeča stranka odstopila od tožbe zaradi kršitve pravic znamke, na podlagi katere je bila vložena nasprotna tožba, ker v tem primeru ni več potrebe, da bi bil tak instrument obrambe tožene stranke dopusten. Poleg tega naj bi šlo za zaključek, ki izhaja iz Uredbe 2017/1001, tako da sklicevanje na nacionalno zakonodajo ni upoštevno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da je taka razlaga pravno utemeljena s sodbo z dne <DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, Raimund<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑425/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:776">EU:C:2017:776</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: sodba Raimund), po kateri je treba nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti obravnavati pred tožbo zaradi kršitve pravic. Taka razlaga tudi ne bi pretirano in nesorazmerno bremenila tožene stranke, ki vlaga nasprotno tožbo, ker bi imela še vedno možnost, da se obrne na Urad v skladu s členom 63 Uredbe 2017/1001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Ali je treba člena 124(d) in 128 Uredbe 2017/1001 razlagati tako, da je sodišče za znamke EU pristojno za odločanje o ničnosti znamke Unije, ki se uveljavlja z nasprotno tožbo v smislu člena 128 Uredbe 2017/1001, tudi še po tem, ko je bila tožba zaradi kršitve pravic v smislu člena 124(a), oprta na to znamko Unije, veljavno umaknjena?<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem in povzetek stališč strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V tem postopku sta pisna stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča predložili občina Bodman - Ludwigshafen in Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Občina Bodman - Ludwigshafen meni, da je treba nasprotno tožbo obravnavati kot samostojno tožbo glede na tožbo zaradi kršitve pravic in da je treba ob odsotnosti posebnih določb uredb, ki urejajo obravnavano zadevo, uporabljati nemški zakonik o civilnem postopku, po katerem na pristojnost sodišča, ki obravnava zadevo, ne vpliva sprememba okoliščin, na katerih je utemeljena ta pristojnost. Zato občina Bodman - Ludwigshafen predlaga, naj se na zastavljeno vprašanje za predhodno odločanje odgovori pritrdilno.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Nasprotno pa Komisija izključuje možnost, da bi bilo nacionalno sodišče pristojno za odločanje o nasprotni tožbi za ugotovitev ničnosti znamke EU po veljavnem umiku prvotne tožbe zaradi kršitve pravic. Ta zaključek utemeljuje zlasti s tem, da je nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti znamke akcesorna; gre za obrambo tožene stranke, ki se lahko uveljavlja samo v okviru tožbe zaradi kršitve pravic in je odvisna od te tožbe, zato se ne more obravnavati neodvisno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu) z vprašanjem za predhodno odločanje predlaga Sodišču, naj določi, ali je na podlagi Uredbe 2017/1001 sodišče za znamke EU še naprej pristojno za odločanje o ničnosti znamke EU, ki se uveljavlja v nasprotni tožbi tožene stranke v postopku zaradi kršitve pravic, tudi po tem, ko je bila ta tožba veljavno umaknjena.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti v sistemu Uredbe 2017/1001</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Pred obravnavo vprašanja pristojnosti, ki ga zastavlja predložitveno sodišče, je treba razložiti pojem nasprotne tožbe ter presoditi, ali je ta samostojna ali dopolnjuje prvotno tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Če se namreč šteje, kot predlaga Komisija, da nasprotna tožba le dopolnjuje prvotno tožbo, se mora zaradi te svoje narave končati enako kot prvotna tožba. Tako bi se v obravnavani zadevi uporabilo načelo <HT TYPE="ITALIC">simul stabunt simul cadent</HT>. Če pa bi šteli, da je nasprotna tožba samostojna, nanjo morebiten umik prvotne tožbe ne bi vplival.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Čeprav je izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>nasprotna tožba<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> naveden v več določbah Uredbe 2017/1001, v teh določbah ni opredelitve pomena tega izraza, niti ni nobenega napotila na nacionalno pravo držav članic glede pomena in obsega uporabe. Zato menim, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>nasprotna tožba<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, zlasti v skladu s členom 128 Uredbe 2017/1001, šteti za samostojen pojem prava Unije in ga je treba na njenem ozemlju razlagati enotno, ob upoštevanju besedila navedene določbe ter njenega sobesedila in ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220120">20. januarja 2022</DATE>, <NAME.CASE>Landeshauptmann von Wien (Izguba statusa državljana tretje države, ki je rezident za daljši čas)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑432/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:39">EU:C:2022:39</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210916">16. septembra 2021</DATE>, <NAME.CASE>The Software Incubator</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑410/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:742">EU:C:2021:742</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200129">29. januarja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Sky in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:45">EU:C:2020:45</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je treba šteti, da je uporaba opredelitev, ki se uporabljajo v nacionalnih procesnih ureditvah, izključena, in to kljub temu, da se te ureditve v skladu s členom 129(3) Uredbe 2017/1001 uporabljajo, če v tem členu ni določeno drugače. Kot bomo bolje videli v nadaljevanju, razlaga obsega uporabe pojma nasprotne tožbe v skladu z Uredbo 2017/1001 dejansko vpliva na opredelitev področij pristojnosti Urada in sodišč za znamke. V teh okoliščinah je primerno, da se v okviru te Uredbe ta pojem uporablja objektivno, ne glede na nacionalne ureditve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Kot je pravilno ugotovil generalni pravobranilec M. Campos Sánchez‑Bordona v sklepnih predlogih v zadevi Raimund, se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>nasprotna tožba<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> na splošno razume kot zahtevek, ki ga vloži tožena stranka v postopku, ki ga je proti njej začela tožeča stranka pred istim sodiščem, da<?PAGE NO="8"?> bi dosegla drugačno korist kot samo zavrnitev zahtevka tožeče stranke. Ekonomičnost postopka in preprečitev tveganja, da se izrečejo nasprotujoče si sodbe, sta običajno priznana kot cilja nasprotne tožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez-Bordone (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑425/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:479">EU:C:2017:479</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, opomba 17). Glej po analogiji tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180531">31. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Nothartová</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:360">EU:C:2018:360</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040527">27. maja 2004</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/IAMA Consulting</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑517/03</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:326">EU:C:2004:326</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130916">16. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GL2006 Europe/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑435/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:439">EU:T:2013:439</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega je treba ugotoviti, da Uredba 2017/1001, katere namen v skladu z uvodno izjavo 4 je predvideti ureditev Unije za znamke, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>pri kateri lahko podjetja z enim postopkom pridobijo […] znamke EU, ki uživajo enotno varstvo in ki učinkujejo na vsem območju Unije<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Enotni značaj znamk EU je določen v členu 1(2) Uredbe 2017/1001, glej točko 5 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>, določa zapleten sistem nadzora veljavnosti znamk EU, ki določa vlogo Urada in sodišč za znamke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Ta sistem je enak tudi v primeru ničnosti ali razveljavitve znamke. Glede na predmet postopka v glavni stvari se bom v nadaljevanju skliceval izključno na ureditev zahteve za ugotovitev ničnosti v tožbah in nasprotnih tožbah.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Zakonodajalec EU je za tožbo za ugotovitev ničnosti znamke Unije predvidel neposreden in centraliziran postopek upravnega spora pri Uradu, pod nadzorom sodišča Unije. V skladu s členom 63 Uredbe 2017/1001 je namreč Urad pristojen za obravnavanje zahtev za ugotovitev ničnosti znamke Unije, zoper njegove odločbe pa se lahko vloži pritožba pri odborih za pritožbe pri istem Uradu, zoper te pa se lahko vloži pritožba pri Splošnem sodišču.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej člene od 66 do 72. Isti postopek je določen v členu 63 v primeru zahteve za razveljavitev znamke EU.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Izključna<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> pristojnost sodišč za znamko pa je v členu 124(d) Uredbe 2017/1001 predvidena, ko se v postopku zaradi kršitve pravic, ki ga obravnava, vloži nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti znamke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Opozoriti je treba, da člen 127(2) Uredbe 2017/1001, da se prepreči, da bi se zaobšla izključna pristojnost Urada za obravnavanje zahtev za ugotovitev ničnosti znamke EU, vloženih v glavni stvari, določa, da veljavnosti take znamke ni mogoče izpodbijati v okviru negativne ugotovitvene tožbe zaradi kršitve pravic. Razlogi za ničnost, na katere se je mogoče sklicevati v okviru nasprotne tožbe, so izključni absolutni razlogi za ničnost iz člena 59(1) Uredbe 2017/1001 in relativni razlogi za ničnost iz člena 60(1) in (2) te uredbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Dodelitev te pristojnosti sodiščem za znamke v skladu z odločitvijo zakonodajalca Unije, da bodo za obravnavo sporov na področju kršitev znamk EU pristojna specializirana nacionalna sodišča, ima dvojni namen. Po eni strani toženi stranki omogoča, da v postopku uveljavlja ugovor, ki je vsebinsko razširjen na izpodbijanje veljavnosti znamke, čeprav je na tem področju načeloma pristojen Urad. Po drugi strani je posebna sodna pristojnost za odločanje o nasprotni tožbi v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti, ki strankam omogoča, da lahko o vseh njihovih vzajemnih zahtevkih odloči isto sodišče v istem postopku. Podlaga zanjo so torej tudi potrebe, ki izhajajo iz uvodnih izjav 32 in 33 Uredbe 2017/1001, da se zagotovi zaščita znamk Unije in preprečijo nasprotujoče si odločitve ter da se zavaruje enotnost znamke EU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Poudariti je tudi treba, da člen 127(1) Uredbe 2017/1001 za postopke pred sodišči za znamke določa domnevno veljavnost znamke EU, ki se lahko izpodbija samo, če tožena stranka vloži nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Ta domneva se lahko izpodbija tudi z nasprotno tožbo za razveljavitev, čeprav se v tem primeru dejansko izpodbija uveljavljanje pravic pravnega varstva, povezanih z znamko, in ne njena pravna veljavnost.</P></NOTE> Drugače povedano, tožena stranka se ne more<?PAGE NO="9"?> sklicevati na neveljavnost znamke EU samo z ugovorom, zato da bi izpodbijala utemeljenost zahtevka tožeče stranke,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Obseg prepovedi uveljavljanja ničnosti znamke zgolj z ugovorom je bil razširjen z Uredbo (EU) 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20151216">16. decembra 2015</DATE> o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti ter Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2869/95 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="341" PAGE.FIRST="21" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 341, str. 21</REF.DOC.OJ>), s katero je bil spremenjen člen 99(3) Uredbe (ES) št. 207/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE> o blagovni znamki Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="078" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL L 2009, L 78, str. 1</REF.DOC.OJ>), ki dopušča možnost tega ugovora ob sklicevanju na ničnost, če obstaja prejšnja pravica tožene stranke.</P></NOTE> ampak samo tako, da se sodišču za znamke EU hkrati izrecno predlaga, naj razglasi ničnost te znamke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>V postopku v glavni stvari, v katerem je bila sprejeta sodba Raimund, je tožena stranka v postopku zaradi kršitve pravic uveljavljala ničnost in – v ločenem postopku pri istem sodišču, kot je omogočeno v avstrijskem procesnem pravu – nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti, v obeh pa se je sklicevala na to, da znamka ni bila registrirana v dobri veri. Sodišče je v sodbi v bistvu pojasnilo, da sodišče za znamke ne more zavrniti tožbe zaradi kršitve iz razloga za ničnost znamke EU, ne da bi prej ugodilo nasprotni tožbi za ugotovitev ničnosti, ki jo je tožena stranka vložila v tem postopku zaradi kršitve, ki je temeljila na tem istem razlogu za ničnost (glej točko 35 in točko 1 izreka).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Kot je ugotovil generalni pravobranilec M. Campos Sánchez-Bordona v sklepnih predlogih v zadevi Raimund<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑425/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:479">EU:C:2017:479</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, je ta odločitev skladna z enotno naravo znamke, ker podpira izrek o veljavnosti, ki razlaga njeno veljavnost na celotnem ozemlju Unije. Sodbe, v katerih se ugotovi ničnost znamke, ker se ugodi nasprotni tožbi, namreč učinkujejo <HT TYPE="ITALIC">erga omnes</HT>, Urad pa jih mora v skladu s členom 128(6) Uredbe 2017/1001 vnesti v register in sprejeti potrebne ukrepe, da izvrši sodbo sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Enaka ureditev je določena v primeru, da se ugodi nasprotni tožbi za razveljavitev.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega nedvomno izhaja, da obstaja povezava med prvotno tožbo zaradi kršitve pravic in nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti znamke. Slednja je namreč <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>postranska<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> v okviru postopka za ugotovitev kršitve, njen namen pa je – vsaj deloma – obramba, ker lahko, če se ji ugodi, odloči o zavrnitvi prvotne tožbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Vendar pa to ni edini namen nasprotne tožbe: povzroči lahko tudi razveljavitev pravice industrijske lastnine, ki ima učinke <HT TYPE="ITALIC">erga omnes</HT> in torej presega postopek in samo potrebo tožene stranke po obrambi, tožena stranka, kot je očitno tudi v obravnavani zadevi, pa ima še naprej interes, da se ji ugodi, tudi če tožeča stranka umakne tožbo zaradi kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, v nasprotju z mnenjem Komisije, da nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti znamke iz člena 128 Uredbe 2017/1001 ni samo akcesorna prvotni tožbi zaradi kršitve, ampak ima naravo (če ne popolnoma samostojno, vsaj hibridno), ki ji omogoča odpornost pred umikom tožbe zaradi kršitve pravic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Trditve, ki jih je predložila Komisija v svojih pisnih stališčih, po mojem mnenju ne morejo izpodbijati takega zaključka. Po eni strani sta postranskost nasprotne tožbe iz člena 127(1) Uredbe 2017/1001 – v okviru postopka, ki že teče<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Oziroma se vključi v ta postopek, glej okoliščine v postopku v glavni stvari v zadevi, v kateri je bila sprejeta sodba Raimund.</P></NOTE> – in možnost, da jo vloži samo tožena stranka v postopku zaradi kršitve pravic, procesni predpostavki za njeno vložitev, in ne omogočata sprejetja zaključkov o njeni naravi. Po drugi strani, kot sem že imel priložnost navesti, določbe členov 127 in 128 Uredbe 2017/1001 omogočajo toženi stranki v postopku zaradi kršitve pravic, da se vsebinsko brani tako, da ovrže domnevno veljavnost znamke EU, in ji priznavajo možnost, da postransko predlaga in pridobi sodbo o razglasitvi ničnosti te znamke, ki velja <HT TYPE="ITALIC">erga omnes</HT>, pri tem pa pravnomočna sodba omogoča izbris registracije iz registra blagovnih znamk EU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej člen 128(6) Uredbe 2017/1001.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Nazadnje, v nasprotju s tem, kar sta predlagala Komisija in predložitveno sodišče, menim, da iz sodbe Raimund ni mogoče izpeljati trditev, ki bi podpirale razlago, po kateri nasprotna tožba sledi dejstvom, s katerimi se zaključi postopek, v katerega spada. Ta sodba se dejansko omejuje na trditev, da ugoditev nasprotni tožbi za ugotovitev ničnosti vpliva na zavrnitev tožbe zaradi kršitve, če so bili isti razlogi za ničnost navedeni zgolj kot ugovor. Vendar pa ta sodba ne govori o učinkih umika tožbe zaradi kršitve na postopek, v katerega spada nasprotna tožba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Zaključek iz točke 46 teh sklepnih predlogov glede narave nasprotne tožbe iz člena 128 Uredbe 2017/1001 je skladen z razlago Sodišča za ta institut procesnega prava v okviru sistema, vzpostavljenega z Bruseljsko konvencijo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Bruseljska konvencija z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="204" PAGE.FIRST="28" DATE.PUB="1975">UL 1975, L 204, str. 28</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Bruseljska konvencija).</P></NOTE>, ki je bilo najprej sprejeto v Uredbo št. 44/2001<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).</P></NOTE>, nato pa v zdaj veljavno Uredbo 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Glede tega je treba ugotoviti, da različne zaporedne uredbe o znamki Skupnosti in Unije vedno vsebujejo izrecne sklice na navedeno zakonodajo s področja pristojnosti sodišč ter priznavanja in izvrševanja sodnih odločb, ki določajo, da se ta zakonodaja uporablja v zakonodajnih sistemih, ki jih te uredbe ustvarjajo. Tako je bil v Uredbi št. 40/1994 o znamki Skupnosti in Uredbi št. 207/2009 – ki sta predhodnici Uredbe št. 2017/1001 – naveden sklic na Bruseljsko konvencijo oziroma Uredbo št. 44/2001, s čimer je bila njuna uporaba razširjena na področje urejanja znamk EU za razdelitev pristojnosti med različne države članice za tožbe v zvezi z znamkami Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej zlasti: (i) uvodno izjavo Uredbe 40/1994, kjer je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>bodo pravila, ki jih vsebuje Bruseljska konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, veljala za vsa dejanja v pravu znamk Skupnosti […]<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>; (ii) člen 94 Uredbe št. 207/2009 o pravilih za uporabo Uredbe št. 44/2001 za postopke, povezane z znamkami EU.</P></NOTE> Trenutno Uredba 2017/1001 v členu 122 določa, da se ti predpisi uporabljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>za postopke, povezane z […] znamkami EU, pa tudi za postopke, povezane s hkratnimi in zaporednimi postopki na podlagi […] znamk EU in nacionalnih […] znamk<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, če ni drugače določeno v sami Uredbi, pri čemer je v odstavku 2 izrecno navedena najnovejša ureditev s tega področja, in sicer ta iz Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno se mi torej zdi, da je treba pojem nasprotne tožbe razlagati skladno z zgoraj navedenimi uredbami o sodni pristojnosti in s sodno prakso, ki jih je obravnavala.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Upoštevati je treba tudi, da terminologija, uporabljena v členu 6(3) Bruseljske konvencije, v členu 6(3) Uredbe št. 44/2001 in zdaj v členu 8(3) Uredbe št. 1215/2012, popolnoma ustreza terminologiji iz Uredbe št. 2017/1001 (na primer izrazi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Widerklage<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> v nemščini, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>counterclaim<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> v angleščini, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>demande reconventionnelle<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v francoščini in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>domanda riconvenzionale<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> v italijanščini).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotavljam, da že iz sodbe z dne <DATE ISO="19950713">13. julija 1995</DATE>, Danværn Production<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950713">13. julija 1995</DATE>, <NAME.CASE>Danværn Production</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑341/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:239">EU:C:1995:239</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, v kateri je Sodišče odločalo, ali je treba zahtevek za odškodnino, ki ga je vložila tožena stranka, šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>nasprotno tožbo<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> v skladu s členom 6(3) Bruseljske konvencije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Bruseljska konvencija z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="204" PAGE.FIRST="28" DATE.PUB="1975">UL 1975, L 204, str. 28</REF.DOC.OJ>). Zgoraj navedeni člen 6(3) je toženi stranki omogočal vložitev nasprotne tožbe zoper tožečo stranko pri sodišču, ki je obravnavalo prvotno tožbo, ne glede na to, kako je utemeljena pristojnost tega sodišča, da se prepreči fragmentacija sodišč, če obstaja pogodbena ali dejanska povezava s tožbo tožeče stranke (glej glede tega sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Légerja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Danværn Production</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑341/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:139">EU:C:1995:139</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, izhaja jasno ločevanje med nasprotno tožbo, katere predmet je zahtevek, ki se razlikuje od zahtevka tožeče stranke in s katerim se želi doseči obsodba tožeče stranke, ter samim ugovorom, ki je instrument obrambe in ni samostojen glede na prvotno tožbo, ampak je namenjen samo temu, da<?PAGE NO="11"?> ustavi slednjo tožbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950713">13. julija 1995</DATE>, <NAME.CASE>Danværn Production</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑341/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:239">EU:C:1995:239</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); Sodišče je zlasti ugotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>nacionalno pravo držav članic na splošno loči med dvema položajema. Na eni strani je položaj tožene stranke, ki trdi, da ima terjatev do tožeče stranke, s katero bi morala biti v celoti ali deloma poravnana terjatev, ki jo ta uveljavlja. Na drugi strani je položaj tožene stranke, ki z ločeno tožbo, vloženo v okviru istega postopka, predlaga, naj se tožeči stranki naloži plačilo terjatve toženi stranki. V tem drugem primeru se z ločeno tožbo lahko zahteva tudi višji znesek od tistega, ki ga zahteva tožeča stranka, in tudi če je tožba tožeče stranke zavrnjena.<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> V točki 17 navedene sodbe je navedeno, da obstajajo tudi v nacionalnih ureditvah različni izrazi za opis teh posameznih položajev. Francosko pravo zlasti glede nasprotne tožbe in pobota terjatev ločuje med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>demande reconventionnelle<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>moyens de défense au fond<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>; angleško pravo med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>counter-claim<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>set-off as a defence<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>; nemško pravo med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>Widerklage<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>Prozeßaufrechnung<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> ter italijansko pravo med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>domanda riconvenzionale<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>eccezione di compensazione<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</P></NOTE> To vprašanje je podrobno obravnaval tudi generalni pravobranilec P. Léger v zadevi, v kateri je bila sprejeta zgoraj navedena sodba. V svojih sklepnih predlogih je zlasti poudaril, da je nasprotna tožba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>nov zahtevek, ki ga med postopkom vloži tožena stranka, s čimer postane tudi sama tožeča stranka […]<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, da je njen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>namen doseči ločeno obsodbo, ki ni omejena za zavrnitev zahtevkov prvotne tožeče stranke<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, ter da poteka in se zaključi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>neodvisno od zahtevka v glavni stvari<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>, zato se ne prekine, če tožeča stranka umakne tožbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Légerja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Danværn Production</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑341/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:139">EU:C:1995:139</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Nazadnje je Sodišče obravnavalo pojem nasprotne tožbe v sodbi z dne <DATE ISO="20161012">12. oktobra 2016</DATE>, Kostanjevec<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161012">12. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Kostanjevec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑185/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:763">EU:C:2016:763</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, ki se je med drugim nanašala na razlago člena 6(3) Uredbe št. 44/2001. Ob tej priložnosti je navedlo, da pojem nasprotne tožbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>v bistvu velja za zahtevek za ločeno sodno odločitev zoper tožečo stranko, s katerim se lahko po potrebi zahteva tudi višji znesek od tistega, ki ga zahteva tožeča stranka, in pri katerem se lahko vztraja, tudi če je tožba tožeče stranke zavrnjena<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161012">12. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Kostanjevec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑185/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:763">EU:C:2016:763</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Ta trditev je v skladu s sklepnimi predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v isti zadevi (sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Kostanjevec</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑185/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:397">EU:C:2016:397</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 39 do 41), kjer je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>V nasprotni tožbi je torej treba postaviti zahtevek za ločeno sodno odločitev, ki ga je mogoče razmejiti od zahtevka tožeče stranke. […] Tak zahtevek ni samo obramba proti tožbi […], ki jo je vložila nasprotna stranka v postopku<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V skladu z zgoraj navedeno sodno prakso je torej potrjeno, da je nasprotna tožba pravno sredstvo tožene stranke, ki na podlagi tožbe, ki jo je zoper njo vložila tožeča stranka, v istem postopku razširi <HT TYPE="ITALIC">thema decidendum</HT> in vloži samostojno tožbo, ki ni zgolj predlog za zavrnitev tožbe tožeče stranke in se pri njej lahko vztraja tudi po umiku te tožbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uporaba načela perpetuatio fori</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Čeprav je tako dokazano, da nasprotna tožba ni zgolj akcesorna, ne moremo reči, da je podan odgovor na vprašanje, ki ga je zastavilo predložitveno sodišče. V tej fazi je namreč treba preveriti, ali se po umiku tožbe zaradi kršitve pristojnost za obravnavo nasprotne tožbe lahko določi na podlagi določb, ki urejajo tožbo v glavni stvari za ugotovitev ničnosti, iz člena 63 Uredbe 2017/1001 – in se dodeli Uradu – oziroma ali je na podlagi drugih načel zanjo pristojno sodišče za znamke, pri katerem je bila tožba vložena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče in Komisija menita, da je treba pristojnost dodeliti Uradu zaradi izrednega značaja pristojnosti sodišča za znamke, ki izhaja iz tega, da ta sodišča, ki so nacionalna sodišča, lahko samo izjemoma razglasijo ničnost aktov Unije, kakršen je akt o registraciji znamke EU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Poleg tega je Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu) v podporo svoji domnevi navedlo, da Uredba 2017/1001 daje prednost presoji veljavnosti s strani Urada. Ta prednost naj bi izhajala iz člena 128(7) Uredbe, ki določa, da lahko sodišče za znamke na predlog imetnika znamke določi, da o zahtevi za ugotovitev ničnosti odloča Urad.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Menim, da ta dva razloga nista odločilna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Zdi se mi zlasti, da razdelitev pristojnosti na področju veljavnosti znamk EU med Uradom in sodišči za znamke ne pomeni razmerja (ki je pravilo ali izjema) med pristojnostjo prvega ali drugega, ampak se dopolnjujeta za doseganje cilja zakonodaje, ki je, kot smo že ugotovili, zagotoviti varstvo znamk in preprečiti, da bi sodišča in Urad sprejemali nasprotujoče si odločitve, ter s tem zavarovati enotni značaj znamke EU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Kot je poudaril generalni pravobranilec M. Campos Sánchez-Bordona v sklepnih predlogih v zadevi, v kateri je bila sprejeta sodba Raimund, je namreč za razliko od postopka za registracijo znamk EU, ki se je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>oblikoval kot izključna naloga EUIPO, na katero odločitve nacionalnega sodišča ne morejo vplivati<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, se je pristojnost za ugotovitev ničnosti znamke EU <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>razdelila<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> med sodišča za znamke in Urad.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez-Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Raimund</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑425/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:479">EU:C:2017:479</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej po analogiji glede podobnega primera iz Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne <DATE ISO="20011212">12. decembra 2001</DATE> o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142) tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120216">16. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Celaya Emparanza y Galdos International</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑488/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:88">EU:C:2012:88</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), kjer je navedeno, da je bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>glede zahtev za razglasitev ničnosti registriranih modelov Skupnosti z Uredbo […] izbrana njihova centralizirana obravnava s strani UUNT, to načelo pa se je omililo z možnostjo, da sodišča za modele Skupnosti odločajo o nasprotnih tožbah za ugotovitev ničnosti registriranega modela Skupnosti, vloženih v postopku zaradi kršitve ali grožnje kršitve<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Vendar pa, četudi bi to priznali, menim, da izredni značaj pristojnosti sodišča za znamke za nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti ne more vplivati na odgovor na zastavljeno vprašanje. Ni namreč dvoma, da je bilo ob vložitvi nasprotne tožbe za obravnavano zadevo pristojno sodišče za znamke. Z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>dinamičnega<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> vidika bi k temu dodal, da je to, da je tožba nasprotna, kar sem obširno obravnaval zgoraj, izvirno in ontološko povezano z okoliščinami ob vložitvi tožbe in ni odvisno od nadaljnjega razvoja postopka. Drugače povedano, nasprotna tožba ne postane tožba v glavni stvari zato, ker je bila umaknjena tožba, ki je bila prvotno glavna tožba, s katero se je začel postopek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Četudi bi torej priznali, da je pristojnost sodišč za znamke izredna, menim, da položaj, kakršen je v postopku v glavni stvari, v katerem je glavna tožba umaknjena, vseeno spada v to pristojnost. Ne gre torej za uporabo pristojnosti nacionalnih pravosodnih organov po analogiji, ki je kot taka prepovedana zaradi izrednega značaja te pristojnosti, ampak za redno uporabo te pristojnosti za obravnavano zadevo, ki je izrecno določena s predpisi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Če pogledamo člen 128(7) Uredbe 2017/1001, ne moremo reči, da ne izraža namena zakonodajalca Unije, da se veljavnost znamke presoja enotno in ne glede na dogodke, ki so vplivali na prenehanje te pravice pri Uradu. Poudarjam tudi, da enako določa tudi člen 132(2), po katerem se tudi v primeru, ko je prvotna tožba vložena pri sodišču za znamke, na zahtevo stranke ustavi postopek pred tem sodiščem v pričakovanju odločitve Urada, pri katerem je bil pozneje začet postopek z istim predmetom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Vendar pa ti predpisi ne podpirajo trditve, da sodišče za znamke ni več pristojno po umiku tožbe zaradi kršitve, ampak bolj podpirajo njeno zavrnitev. Kot izhaja iz samega besedila, ti predpisi priznavajo diskrecijsko pravico sodišču za znamke (uporaba izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>lahko<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> glede tega ne pušča dvomov), ki lahko v primeru zahteve imetnika znamke, da se vprašanje veljavnosti dodeli Uradu, vseeno odloči, da po zaslišanju strank samo odloči o nasprotni tožbi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Torej bi bilo v nasprotju s sistematiko uredbe, ki izrecno določa diskrecijsko pravico sodišča v primeru zahtevka imetnika, da se vprašanje glede veljavnosti odstopi Uradu, če bi priznali, da lahko imetnik znamke s tem, da odstopi od tožbe zaradi kršitve pravic, odloči o tem, da sodišče ni več pristojno, ne glede na njegovo presojo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Nazadnje menim, da trditve predložitvenega sodišča niso odločilne. Menim, nasprotno, da je treba na vprašanje odgovoriti na podlagi splošnega načela <HT TYPE="ITALIC">perpetuatio fori</HT>, in sicer na podlagi prava Unije, pri tem pa v skladu z napotilom iz člena 129(3) Uredbe 2017/1001 ni treba uporabiti določb nacionalnega procesnega prava, ki določajo to načelo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Kot sem rekel, v Nemčiji prevladuje mnenje, da se uporablja člen 261(3), točka 2, ZPO, po katerem na pristojnost sodišča, ki vodi postopek, ne vpliva sprememba okoliščin, na katerih je bila pristojnost utemeljena.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>V skladu s tem načelom pristojno sodišče, ki mu je zadeva predložena, načeloma ostane pristojno, čeprav se navezne okoliščine, na podlagi katerih je bila ugotovljena njegova pristojnost, med sodnim postopkom spremenijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>A</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑716/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:262">EU:C:2019:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Namen tega načela je preprečiti škodo, ki bi jo utrpele stranke v postopku, če bi se med postopkom spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila ugotovljena njegova pristojnost, in sodišče, pred katerim se je začel postopek, ne bi bilo več pristojno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Ni dvoma, da pravo Unije pozna to načelo. Glede tega je treba navesti sodbo z dne <DATE ISO="20071011">11. oktobra 2007</DATE>, Freeport<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071011">11. oktobra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Freeport</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑98/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:595">EU:C:2007:595</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, v kateri je izrecno upoštevan trenutek vložitve tožbe kot referenčna točka za presojo obstoja medsebojne povezanosti zahtevkov za določitev pristojnosti sodišča v skladu s členom 6(1) Uredbe št. 44/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena, predstavljene <DATE ISO="20141211">11. decembra 2014</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CDC Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2443">EU:C:2014:2443</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 76 do 83).</P></NOTE> v zadevi CDC Hydrogen Peroxide, in sodbo z dne <DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, ki jo je izreklo Sodišče v isti zadevi, ki se je prav tako nanašala na Uredbo št. 44/2001. V navedenem primeru je bilo z uporabo načela <HT TYPE="ITALIC">perpetuatio fori</HT> določeno, da pristojnost sodišča, pri katerem se je začel postopek, ki je bila določena na podlagi stalnega prebivališča ene izmed toženih oseb, ne preneha v primeru umika tožbe zoper toženo stranko, na podlagi katere je bila ugotovljena pristojnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>CDC Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:335">EU:C:2015:335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), kjer je Sodišče uveljavilo načelo <HT TYPE="ITALIC">perpetuatio fori</HT>, čeprav ga ni izrecno navedlo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Na načelu <HT TYPE="ITALIC">perpetuatio fori</HT> je nato temeljila sodba z dne <DATE ISO="20060117">17. januarja 2006</DATE>, Staubitz-Schreiber<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060117">17. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Staubitz-Schreiber</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑1/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:39">EU:C:2006:39</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja v istem postopku (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑1/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:500">EU:C:2005:500</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, v kateri je Sodišče razložilo Uredbo št. 1346/2000<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Uredba Sveta (ES) z dne <DATE ISO="20000529">29. maja 2000</DATE> o postopkih v primeru insolventnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 191).</P></NOTE>, in sicer, da sodišče države članice, na ozemlju katere je središče dolžnikovih glavnih interesov takrat, ko ta vloži predlog za uvedbo postopka zaradi insolventnosti, ostane pristojno za uvedbo tega postopka, tudi kadar navedeni dolžnik po vložitvi predloga za uvedbo postopka, vendar pred izdajo odločbe o uvedbi postopka, prenese središče svojih glavnih interesov na ozemlje druge države članice.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Načelo <HT TYPE="ITALIC">perpetuatio fori</HT> navaja tudi generalni pravobranilec M. Szpunar v stališču z dne <DATE ISO="20140924">24. septembra 2014</DATE> v zadevi Carl Gendreau<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑376/14 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2275">EU:C:2014:2275</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, opomba 37.</P></NOTE> ter v sklepnih predlogih z dne <DATE ISO="20190327">27. marca 2019</DATE> v zadevi A<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑716/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:262">EU:C:2019:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> in sklepnih predlogih z dne <DATE ISO="20200430">30. aprila 2020</DATE> v zadevi Novo Banco<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑253/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:328">EU:C:2020:328</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Poleg tega je to načelo obravnavano v Praktičnem vodniku za uporabo Uredbe Bruselj IIa<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIa, ki ga je <DATE ISO="20160620">20. junija 2016</DATE> objavila Evropska komisija, na voljo na spletnem mestu https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/f7d39509-3f10-4ae2-b993-53ac6b9f93ed.</P></NOTE>, potrdil pa ga je tudi Inštitut za mednarodno pravo na seji v Dijonu leta 1981<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>V dokumentu, ki je na voljo v francoščini (na spletnem mestu https://www.idi-iil.org/app/uploads/2017/06/1981_dijon_01_fr.pdf), naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/><HT TYPE="ITALIC">Le problème intertemporel en droit international privé</HT><QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/><HT TYPE="ITALIC">Les changements intervenant en cours de procédure dans les faits qui constituent le fondement de la compétence juridictionnelle ne privent pas la juridiction de sa compétence et n'affectent normalement pas la reconnaissance ou l'exécution de ses décisions dans d'autres États</HT><QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.</P></NOTE>. Načelo <HT TYPE="ITALIC">perpetuatio fori</HT> je nenazadnje predvideno v številnih pravnih sistemih. Med drugim je določeno v nemškem, italijanskem, francoskem in španskem pravu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba tudi, da je bilo to načelo dejansko uporabljeno tudi v okviru razdelitve pristojnosti Sodišča in Splošnega sodišča. V zadevi, v kateri je bil sprejet sklep IAMA Consulting, je Splošno sodišče, ki je obravnavalo arbitražno klavzulo v pogodbi, sklenjeni s Skupnostjo, Sodišču posredovalo nasprotno tožbo Komisije, potem ko je zahteve, ki jih je vložila tožeča družba, razglasilo za nedopustne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031125">25. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>IAMA Consulting/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑85/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2003:309">EU:T:2003:309</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Splošno sodišče je menilo, da mora biti za obravnavo te tožbe pristojno Sodišče v skladu s členom 225(1) ES v povezavi s členom 51 takrat veljavnega Statuta Sodišča Evropske unije, na podlagi katerega je za tožbe, ki jih vložijo institucije Skupnosti, pristojno Sodišče. Slednje je najprej opozorilo, da pravosodni sistem Skupnosti zahteva natančno razmejitev pristojnosti Sodišča in Splošnega sodišča, ki je bila takrat odvisna od tožeče stranke, tako da je pristojnost enega od teh dveh sodišč za odločanje o zadevi nujno izključevala pristojnost drugega.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040527">27. maja 2004</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/IAMA Consulting</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑517/03</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:326">EU:C:2004:326</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V nadaljevanju je Sodišče pojasnilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>v sistemu pravnih sredstev Skupnosti pristojnost za odločanje o tožbi v glavni stvari zajema pristojnost za odločanje o kakršni koli nasprotni tožbi, vloženi v istem postopku, ki izhaja iz istega akta ali istih dejstev, ki so predmet tožbe<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, in da ta pristojnost temelji zlasti na interesu ekonomičnosti postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040527">27. maja 2004</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/IAMA Consulting</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑517/03</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:326">EU:C:2004:326</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Sodišče je nazadnje ugotovilo, da je bilo Splošno sodišče pristojno za obravnavo postopka, čeprav je bila tožba zavrnjena in je zato nasprotna tožba izgubila postransko naravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040527">27. maja 2004</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/IAMA Consulting</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑517/03</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:326">EU:C:2004:326</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Enako velja tudi za sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130916">16. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>GL2006 Europe/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑435/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:439">EU:T:2013:439</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 45 do 47), izrečeno v postopku, za katerega je bilo Splošno sodišče pristojno na podlagi arbitražne klavzule v skladu s členom 272 PDEU. Ob tej priložnosti je Splošno sodišče po tem, ko je ugotovilo, da se nasprotna tožba Komisije razlikuje od tožbe, ki jo je vložila družba v glavni stvari, menilo, da se mora izreči o nasprotni tožbi, čeprav je bil ustavljen postopek v glavni stvari, ker je tožba postala brezpredmetna, ker tožeče stranke ni več zastopal odvetnik. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130709">9. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑552/11</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:349">EU:T:2013:349</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), katere rešitve Sodišče ne izpodbija v svoji sodbi o pritožbi (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150909">9. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑506/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:562">EU:C:2015:562</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da se mora tudi v obravnavani zadevi uporabljati načelo <HT TYPE="ITALIC">perpetuatio fori</HT>. Glede tega menim, da je upošteven sklic iz člena 122 Uredbe 2017/1001 na zakonodajo s področja sodne pristojnosti ter priznavanja in izvrševanja sodnih odločb, v zvezi s katero je zgoraj navedena sodna praksa štela, da se uporablja načelo <HT TYPE="ITALIC">perpetuatio fori</HT>. Če namreč ni mogoče razpravljati o uporabi tega načela za razdelitev pristojnosti med različne države članice<?PAGE NO="15"?> za tožbe, ki se nanašajo na znamke Unije, ni razloga, zakaj bi bil drugačen zaključek sprejet v obravnavani zadevi, v kateri se dejansko tudi odloča o razdelitvi pristojnosti sodnih ali kvazisodnih organov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Načelo <HT TYPE="ITALIC">perpetuatio fori</HT>, ki nenazadnje utemelji pristojnost ob vložitvi nasprotne tožbe, zagotavlja pravno varnost in preprečuje škodljive posledice, ki so po mojem mnenju precejšnje, za ekonomičnost postopka in pravico do obrambe tožene stranke, ki bi nastale, če bi bil umik tožbe v glavni stvari upošteven.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Pomislimo na primer, če bi po postopku, v katerem je bila opravljena zapletena in draga preiskava, ali celo v postopku s pritožbo tožeča stranka umaknila tožbo zaradi kršitve, ker bi se zavedela, da bo najverjetneje zavrnjena. Ker bi v tem primeru postalo sodišče nepristojno za nasprotno tožbo, bi morala tožena stranka ponovno začeti postopek pri Uradu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Menim, da je nesporno, da bi izničenje opravljene dejavnosti in porabljenega časa v postopku na prvi stopnji ogrozilo načelo ekonomičnosti postopka, ki se mora upoštevati ne samo v pravosodju, ampak tudi v upravni dejavnosti Urada, saj bi sicer prišlo do podvajanja prekrivajočih se dejavnosti, ki v skladu z Uredbo 2017/1001 vodijo do podobnih rezultatov. Tožena stranka bi poleg tega morala nositi dodatne stroške za začetek postopka pri Uradu. Ugotoviti je treba, da bi te negativne posledice samodejno izhajale iz odločitve – o umiku tožbe v glavni stvari – nasprotne stranke v postopku z nasprotno tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Podana razlaga ni v nasprotju s posebnim ciljem ureditve iz Uredbe 2017/1001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Kot smo že ugotovili, iz uvodne izjave 32 Uredbe 2017/1001 jasno izhaja, da je v skladu z obravnavano ureditvijo bistveno, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>da odločitve o veljavnosti in kršitvi znamk EU učinkujejo in pokrivajo celotno področje Unije, saj je to edini način preprečevanja nedoslednih odločitev sodišč in Urada ter zagotavljanja, da enotni značaj znamk EU ni razvrednoten<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Na namen obravnavane zakonodaje, ki je tudi podlaga za pristojnost sodišča za znamke za nasprotne tožbe za ugotovitev ničnosti, ne vpliva umik tožbe zaradi kršitve v postopku v glavni stvari. Zaradi tega namreč ne nastane več postopkov, ker je za postopek še naprej pristojen en organ, in ti postopki ne vplivajo na veljavnost sklepa nacionalnega sodišča o veljavnosti znamke <HT TYPE="ITALIC">erga omnes</HT>. Ohranjene so torej potrebe po ekonomičnosti postopka in po enotnosti znamke v vsej Uniji. Poleg tega se ne pojavlja tveganje nasprotujočih si odločitev, ker zadevo obravnava en sam organ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Na podlagi vseh zgoraj navedenih razlogov na koncu menim, da je sodišče za znamke pristojno za odločanje o ničnosti znamke Unije, ki se uveljavlja z nasprotno tožbo v smislu člena 128 zgoraj navedene uredbe, tudi še po tem, ko je bila prvotna tožba zaradi kršitve pravic veljavno umaknjena.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Glede na zgornje ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je zastavilo Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu, Nemčija), odgovori tako:</TXT><P>Člena 124(d) in 128 Uredbe 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20170614">14. junija 2017</DATE> o blagovni znamki Evropske unije je treba razlagati tako, da je sodišče za znamke EU pristojno za odločanje o ničnosti znamke Unije, ki se uveljavlja z nasprotno tožbo v smislu člena 128 zgoraj navedene uredbe, tudi še po tem, ko je bila tožba zaradi kršitve pravic v smislu člena 124(a), oprta na to znamko Unije, veljavno umaknjena.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>