EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.4.2023
COM(2023) 240 final
PRILOGE
k
Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.4.2023
COM(2023) 240 final
PRILOGE
k
Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97
PRILOGA I
Merila za določitev tehnične referenčne smeri za države članice z javnim dolgom nad referenčno vrednostjo 60 % BDP ali javnofinančnim primanjkljajem nad referenčno vrednostjo 3 % BDP
Za države članice z javnim dolgom nad referenčno vrednostjo 60 % BDP ali javnofinančnim primanjkljajem nad referenčno vrednostjo 3 % BDP tehnična referenčna smer zagotovi, da:
(a)desetletna krivulja dolga najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja brez dodatnih proračunskih ukrepov dovolj verjetno upada ali ostaja na preudarni ravni;
(b)se javnofinančni primanjkljaj v istem desetletnem obdobju zmanjša in ohrani pod referenčno vrednostjo 3 % BDP brez dodatnih proračunskih ukrepov;
(c)je tehnična referenčna smer za leta, v katerih naj bi imela zadevna država članica primanjkljaj nad referenčno vrednostjo 3 % BDP, presežek pa ni blizu te vrednosti in začasen, skladna z referenčnim merilom iz člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kakor je bila spremenjena z Uredbo [X];
(d)prilagoditveni napor ni odložen na zadnja leta prilagoditvenega obdobja, kar pomeni, da je fiskalni prilagoditveni napor v obdobju nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta vsaj sorazmeren s skupnim naporom v celotnem prilagoditvenem obdobju;
(e)je delež javnega dolga ob koncu obdobja načrtovanja nižji od deleža javnega dolga v letu pred sprejetjem tehnične referenčne smeri in
(f)da rast nacionalnih očiščenih odhodkov v povprečju ostaja pod srednjeročno rastjo proizvodnje, praviloma v obdobju, ki ga zajema načrt.
PRILOGA II
Informacije, ki se zagotovijo v nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih
Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt vsebuje naslednje informacije:
(a)Nacionalno pot gibanja očiščenih odhodkov iz člena 11. Druge proračunske spremenljivke, ki so zunaj nadzora vlade in so del opredelitve očiščenih odhodkov iz člena 2, zajemajo odhodke za programe Unije, ki so celoti izravnani s prihodki iz skladov Unije, in ciklične elemente odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost.
(b)Predviden potek rasti prihodkov države ob predpostavki nespremenjene politike.
(c)Projekcijo gibanja deleža javnega dolga.
(d)Informacije o implicitnih obveznostih, povezanih s staranjem prebivalstva, in pogojnih obveznostih s potencialno velikim vplivom na državne proračune, vključno z državnimi poroštvi, nedonosnimi posojili in obveznostmi, ki izhajajo iz poslovanja javnih družb, vključno z njihovim obsegom, informacije o morebitnih stroških in obveznostih, ki izhajajo iz sodnih postopkov, ter, kolikor je mogoče, informacije o pogojnih obveznostih za nesreče in podnebne spremembe.
(e)Temeljne predpostavke o pričakovanih gospodarskih gibanjih in glavnih ekonomskih spremenljivkah, ki so pomembne za zagotavljanje skladnosti s približevanjem javnega dolga preudarnim ravnem in ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.
(f)Če država članica uporabi predpostavke iz točke (e), ki se razlikujejo od predpostavk Komisije v prilagoditvenem obdobju nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in desetletnem obdobju brez dodatnih proračunskih ukrepov, ki mu sledi, ustrezna pojasnila in utemeljitve teh razlik na podlagi trdnih ekonomskih argumentov.
(g)Analizo vpliva sprememb temeljnih ekonomskih predpostavk na proračunski položaj in stanje dolga države članice.
(h)Po potrebi ustrezno utemeljene razloge (z ustreznimi trdnimi in preverljivimi ekonomskimi argumenti) za odstopanje od tehnične referenčne smeri, ki jo je predložila Komisija.
(i)Prednostne naloge na področju reform in naložb v odziv na glavne izzive, opredeljene v specifičnih priporočilih za države, ob upoštevanju stanja izvajanja teh specifičnih priporočil za države.
(j)Skupne odhodke za javne naložbe ter odhodke za reforme in javne naložbe, ki obravnavajo skupne prednostne naloge Unije iz Priloge VI.
(k)Po potrebi informacije o specifičnem, časovno omejenem in preverljivem sklopu reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja v skladu s členom 13, časovni načrt za njegovo izvedbo ter trdne ekonomske argumente, da ta sklop reformnih in naložbenih zavez izpolnjuje merila iz člena 13 ob upoštevanju meril za ocenjevanje iz Priloge VII.
(l)Čim bolj natančno količinsko opredelitev pričakovanih vplivov reform in naložb iz točke (k) na vzdržnost javnih financ, rast in zaposlovanje, po potrebi v skladu s skupno dogovorjenimi metodologijami.
(m)Srednjeročni vpliv reformnih in naložbenih zavez iz točke (k) na proračun in potencialno rast, kjer je mogoče.
(n)Če je ustrezno, reforme in naložbe za odpravo makroekonomskih neravnotežij, ugotovljenih v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji.
(o)Načrtovano skupno raven nacionalno financiranih javnih naložb za obdobje nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.
(p)Za države članice z majhnimi izzivi na področju javnega dolga, vendar velikimi implicitnimi obveznostmi zaradi staranja prebivalstva, je treba pri fiskalni referenčni smeri očiščenih odhodkov in reformah v nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih ustrezno upoštevati izzive v zvezi z dolgoročno fiskalno vzdržnostjo javnih financ.
(q)Informacije o posvetovanjih s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in drugimi ustreznimi deležniki v zvezi s pripravo načrta.
PRILOGA III
Informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti v letnih poročilih o napredku
Države članice v svojih letnih poročilih o napredku predložijo naslednje informacije:
(a)Primerjavo načrtovanih očiščenih odhodkov na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet, in očiščenih odhodkov na podlagi podatkov o realizaciji.
(b)Primerjavo projekcij glavnih ekonomskih spremenljivk, predloženih v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, kot so bile pripravljene na začetku obdobja tega načrta, in podatkov o realizaciji za te spremenljivke ter primerjavo posledic za skladnost s potjo gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet, in posledic za projekcijo gibanja deleža javnega dolga iz navedenega načrta.
(c)Analizo izvajanja diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov v preteklem letu.
(d)Napredek in načrtovano izvajanje reformnih in naložbenih zavez iz nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v naslednjem letu na podlagi informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu s Prilogo II, točki (i) in (j), ter po potrebi (k) in (n).
(e)Informacije za naslednje leto o tem, kako namerava država članica obravnavati specifična priporočila za države iz prejšnjega leta, po potrebi vključno s priporočilom o ekonomski politiki euroobmočja.
(f)V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost informacije o napredku pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost za izpolnitev zahtev glede polletnega poročanja v okviru evropskega semestra iz člena 27 Uredbe (EU) 2021/241.
(g)Informacije o gibanju pogojnih obveznosti, sporočenih v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu in navedenih v Prilogi II, točka (d), in po potrebi implicitnih obveznosti, povezanih s staranjem prebivalstva, ter informacije o pogojnih obveznostih in implicitnih obveznostih za naslednje leto.
(h)Temeljne predpostavke o pričakovanih gospodarskih gibanjih in glavnih ekonomskih spremenljivkah za naslednja leta prilagoditvenega obdobja, vključno z deležem javnega dolga.
(i)Projekcije ob predpostavki nespremenjenih politik za naslednja leta prilagoditvenega obdobja za javnofinančne odhodke in prihodke ter njihove glavne komponente, vključno z odhodki za javne naložbe.
(j)Načrtovane javnofinančne odhodke in prihodke kot odstotek BDP in njihove glavne komponente za naslednja leta prilagoditvenega obdobja ob upoštevanju poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet.
(k)Opis in količinsko opredelitev ukrepov na strani odhodkov in prihodkov, ki bodo izvedeni za premostitev vrzeli med projekcijami ob predpostavki nespremenjenih politik za odhodke in prihodke iz točke (i) ter načrtovanimi odhodki in prihodki iz točke (j).
(l)Analizo gibanja makroekonomskih neravnotežij, ugotovljenih v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, in učinka, ki ga ima nanje izvajanje ustreznih reform in naložb, sporočenih v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, v skladu s Prilogo II, točka (n), kjer je to ustrezno.
(m)Informacije o izvajanju opozorila Komisije ali priporočila Sveta na podlagi člena 121(4) PDEU.
(n)Informacije o gibanjih na področjih trga dela, spretnosti in socialne politike ter o izvajanju sprejetih ukrepov politike, ki spodbujajo navzgor usmerjeno socialno konvergenco držav članic za boljše delovne in življenjske pogoje v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic in smernicami za zaposlovanje v skladu s členom 148 PDEU. To vključuje pričakovani učinek ukrepov v zvezi z napredkom pri doseganju nacionalnih ciljev glede zaposlovanja, spretnosti in zmanjšanja revščine do leta 2030.
(o)Oceno neodvisnih fiskalnih institucij iz člena 22.
PRILOGA IV
Delovanje kontrolnega računa
V kontrolnem računu za vsako državo članico iz člena 21 se bo zabeležila bremenitev, kadar so dejanski očiščeni odhodki v državi članici v danem letu višji od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet.
V kontrolnem računu se bo zabeležil dobropis, kadar so dejanski očiščeni odhodki v državi članici v danem letu nižji od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet.
Kumulativno stanje kontrolnega računa v danem obdobju je vsota letnih bremenitev in dobropisov, zabeleženih v tem obdobju.
PRILOGA V
Metodologija za ocenjevanje verjetnosti s strani Komisije
Metodologija za oceno verjetnosti iz člena 8 temelji na naslednjih pogojih:
·delež javnega dolga bi se moral v skladu z determinističnimi scenariji okvira Komisije za srednjeročne projekcije javnega dolga, opisanimi v poročilu o spremljanju vzdržnosti dolga za leto 2022, zmanjševati ali ostati na preudarnih ravneh;
·tveganje, da se delež javnega dolga v petih letih po prilagoditvenem obdobju nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta ne bo zmanjšal, je dovolj majhno. Tveganje se oceni s pomočjo stohastične analize Komisije.
PRILOGA VI
Skupne prednostne naloge Unije
Skupne prednostne naloge Unije iz člena 12, točka (b), so:
(a)evropski zeleni dogovor 1 , vključno s prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2050 2 in prenosom na nacionalno raven z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti;
(b)evropski steber socialnih pravic 3 , vključno s povezanimi cilji glede zaposlovanja, spretnosti in zmanjšanja revščine do leta 2030;
(c)program politike Digitalno desetletje do leta 2030 4 in njegovo odražanje na nacionalni ravni v nacionalnih strateških časovnih načrtih za digitalno desetletje;
(d) strateški kompas za varnost in obrambo – za Evropsko unijo, ki varuje svoje državljane in državljanke, vrednote in interese ter prispeva k mednarodnemu miru in varnosti 5 .
PRILOGA VII
Ocenjevalni okvir za sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerem temelji podaljšanje fiskalnega prilagoditvenega obdobja
1.Področje uporabe
Namen tega ocenjevalnega okvira je, da se uporablja kot:
–podlaga, na kateri Komisija oceni, ali sklop reformnih in naložbenih zavez, vključen v nacionalne srednjeročne fiskalno-strukturne načrte, na katerem temelji podaljšanje njihovega prilagoditvenega obdobja, izpolnjuje merila iz člena 13(2). Ta ocenjevalni okvir je torej podlaga za uporabo meril za ocenjevanje iz člena 13(2), da se zagotovi pravičen in pregleden postopek;
–podlaga za oceno, ali vsaka od navedenih reformnih in naložbenih zavez izpolnjuje pogoje iz člena 13(3). Ta ocenjevalni okvir je torej tudi podlaga za uporabo pogojev iz člena 13(3) za isti namen.
2.Merila za ocenjevanje
V skladu s členom 13(2) je sklop reformnih in naložbenih zavez, vključen v nacionalne srednjeročne fiskalno-strukturne načrte, na katerem temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, sorazmeren s stopnjo izzivov na področju javnega dolga, kot je bila ugotovljena v najnovejšem poročilu Evropske komisije o spremljanju vzdržnosti dolga, in izzivi za srednjeročno rast v državi članici. V državah članicah, v katerih so izzivi na področju javnega dolga povezani z znatnimi izzivi za srednjeročno rast, naj bi sklop reform in naložb obravnaval tudi ozka grla pri srednjeročni rasti.
Sklop reformnih in naložbenih zavez kot celota izpolnjuje naslednja merila:
2.1Sklop reformnih in naložbenih zavez spodbuja rast;
–pričakuje se, da bo sklop reformnih in naložbenih zavez na podlagi verodostojnih, dobro dokumentiranih in preudarnih predpostavk trajnostno znatno spodbudil potencial gospodarstva zadevne države članice za rast.
2.2Sklop reformnih in naložbenih zavez podpira vzdržnost javnih financ;
–pričakuje se, da bo sklop reformnih in naložbenih zavez prinesel znatno strukturno izboljšanje javnih financ v srednjeročnem obdobju, in sicer s strukturnim zmanjšanjem javnofinančnih odhodkov ali povečanjem javnih prihodkov zadevne države članice.
2.3Sklop reformnih in naložbenih zavez obravnava prednostne naloge Unije iz Priloge VI;
–sklop reformnih in naložbenih zavez znatno prispeva k vsaj eni prednostni nalogi Unije iz Priloge VI.
2.4 Sklop reformnih in naložbenih zavez kot celota obravnava ustrezna specifična priporočila za države, po potrebi vključno s priporočili, izdanimi v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji;
–pričakuje se, da bo sklop ustreznih reformnih in naložbenih zavez, na katerem temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, kot celota obravnaval izzive, opredeljene v ustreznih specifičnih priporočilih za državo, vključno s priporočili, izdanimi v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, kadar je ustrezno, ob upoštevanju področja in obsega specifičnih izzivov posamezne države ter zavez, danih v okviru načrtov za okrevanje in odpornost, kadar je to ustrezno.
2.5 Sklop reformnih in naložbenih zavez zagotavlja, da je skupna raven nacionalno financiranih javnih naložb v času trajanja nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta višja od srednjeročne ravni pred obdobjem tega načrta;
–ali je načrtovana raven nacionalno financiranih javnih naložb v času trajanja načrta višja od srednjeročne ravni pred obdobjem tega načrta.
Poleg tega bi morala biti vsaka reformna in naložbena zaveza države članice, na kateri temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, pripravljena dovolj podrobno, predvidena na začetku obdobja, časovno omejena in preverljiva:
–opis reformnih in naložbenih zavez je jasen in vsebuje podrobne elemente vsake reforme in naložbe, kar Komisiji omogoča, da oceni merila iz točk 2.1 do 2.5, tudi v zvezi z njihovim izvajanjem in spremljanjem;
–reforme bodo izvedene v obdobju načrta;
–naložbe bodo izvedene najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja;
–nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt vključuje jasne in realistične, ustrezne in trdne kazalnike, ki omogočajo preverjanje doseganja napredka pri učinkovitem izvajanju reformnih in naložbenih zavez.