Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom zatrjuje, prvič, da je Splošno sodišče v točki 103 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da je bil rudnik v Stratoniju ob njegovi prodaji delujoč. Iz spornega sklepa naj bi namreč izhajalo, da so bile dejavnosti prekinjene v vseh rudnikih v Kassandri. V zvezi z rudnikom v Skouriesu naj Splošno sodišče ne bi moglo potrditi, da je imel pozitivno vrednost, in hkrati ugotoviti, da je bil ta rudarski obrat le nahajališče, za katero ni obstajala niti infrastruktura niti rudarsko dovoljenje.

Drugič, Splošno sodišče naj ne bi odgovorilo na trditev pritožnice, s katero se je, zaradi okoliščin, v katerih je bilo strokovno poročilo izdelano, izpodbijala uporaba tega poročila za namen ocene vrednosti prenesenih rudnikov. Poleg tega naj bi Splošno sodišče v točkah 96 in 97 izpodbijane sodbe upoštevalo napačne podatke iz tega poročila v zvezi z dejanskim ponovnim zagonom dejavnosti v rudnikih v Stratoniju in Olympiadi. Iz tega naj bi izhajala napačna ocena prednosti, ki jo je imela družba Ellinikos Chrysos od nakupa rudnikov v Kassandri.

Tretjič, Splošno sodišče naj za potrditev ocene te prednosti ne bi upoštevalo nekaterih stroškov, povezanih z infrastrukturo, ki bi jo bilo treba vzpostaviti, da bi rudnik v Skouriesu postal delujoč.

Komisija zatrjuje, da prvi pritožbeni razlog ni utemeljen.

V zvezi s prvim delom prvega pritožbenega razloga je treba poudariti, da družba Ellinikos Chrysos ne izpodbija opredelitve rudarskega obrata, ki je „blizu proizvodnje“, kot jo je sprejela Komisija in potrdilo Splošno sodišče v točki 96 izpodbijane sodbe, v skladu s katero je rudarski obrat v stanju „blizu proizvodnje“, ko je ali je bil delujoč oziroma ko je bil predmet študije o izvedljivosti. Ker sta bila zato rudnika v Stratoniju in v Olympiadi delujoča, dejavnosti v njiju pa prekinjene iz razlogov, ki niso gospodarski, in ker je bil rudnik v Skouriesu predmet študije o izvedljivosti, Splošnemu sodišču ni mogoče očitati, da je napačno uporabilo pravo, ko je potrdilo, da se ocena prednosti, dodeljene pritožnici s prenosom zadevnih rudarskih obratov, nanaša na rudnike v stanju „blizu proizvodnje“.

V zvezi s tem družba Ellinikos Chrysos s tem, da Splošnemu sodišču očita, da je potrdilo, da je bil rudnik v Stratoniju ob prenosu v obratovanju, napačno razume izpodbijano sodbo. Splošno sodišče je namreč v okviru svojih pristojnosti potrdilo, da je ocena vrednosti tega rudnika temeljila na tem, da je bil delujoč in da so bile dejavnosti v njem prekinjene iz razlogov, ki ne morejo vplivati na resnično gospodarsko vrednost navedenega rudnika.

Prav tako pritožnica ne more uspeti s trditvijo glede neobstoja infrastrukture in rudarskega dovoljenja, kar zadeva rudnik v Skouriesu. Takšno stanje namreč ob upoštevanju ne samo opredelitve, ki jo je sprejela Komisija glede rudnika v stanju blizu proizvodnje, temveč tudi uporabljene metode za ocenjevanje, kot je bila opisana v točki 100 izpodbijane sodbe in ki je družba Ellinikos Chrysos ne izpodbija, ni v nasprotju s priznanjem pozitivne vrednosti tega rudnika.

Kar zadeva drugi del prvega pritožbenega razloga, pritožnica Splošnemu sodišču očita, prvič, da ni izrecno odgovorilo na trditev, s katerim se je uporabnost strokovnega poročila za oceno vrednosti zadevnih rudnikov izpodbijala zaradi njegovega namena.

V zvezi s tem je treba na eni strani opozoriti, da je v okviru pritožbe namen nadzora Sodišča zlasti ta, da se preveri, ali je Splošno sodišče pravno zadostno odgovorilo na vse trditve, ki jih je navedla tožeča stranka, in na drugi, da pritožbeni razlog, ki se nanaša na neobstoj odgovora Splošnega sodišča na trditve, navedene na prvi stopnji, v bistvu pomeni sklicevanje na kršitev obveznosti obrazložitve, ki izhaja iz člena 36 Statuta Sodišča Evropske unije, ki se za Splošno sodišče uporabi v skladu s členom 53, prvi odstavek, istega statuta, in člena 117 Poslovnika Splošnega sodišča (sklep z dne 13. decembra 2012, Alliance One International/Komisija, C‑593/11 P, neobjavljen, EU:C:2012:804, točka 27).

Poleg tega se z obveznostjo obrazložitve Splošnemu sodišču ne nalaga, naj zagotovi razlago, ki bi izčrpno in posamično sledila razlogovanju strank v sporu, in da je torej obrazložitev lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih Splošno sodišče ni sprejelo njihovih trditev, Sodišču pa omogoča, da ima na voljo dovolj elementov za izvajanje nadzora (sklep z dne 13. decembra 2012, Alliance One International/Komisija, C‑593/11 P, neobjavljen, EU:C:2012:804, točka 28).

Iz točke 65 izpodbijane sodbe je razvidno, da je družba Ellinikos Chrysos očitek v zvezi z neprimernostjo strokovnega poročila kot podlage za oceno vrednosti rudnikov v Kassandri utemeljila s štirimi trditvami. Čeprav je Splošno sodišče v točkah od 93 do 95 izpodbijane sodbe odgovorilo na trditve v zvezi z datumom izdelave strokovnega poročila, v točkah od 96 do 98 navedene sodbe na sprejeto opredelitev pojma delujočega rudnika in v točkah od 100 do 104 te iste sodbe na metodo za oceno, pa ni odgovorilo na trditev glede namena, za katerega je bilo izdelano to poročilo in iz katerega naj bi izhajala njegova neprimernost za sporno oceno.

V teh okoliščinah je Splošno sodišče s tem, da je v točki 99 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je treba zavrniti trditve pritožnice v zvezi s tem, da je Komisija uporabila strokovno poročilo, ne da bi odgovorilo na trditev glede namena, za katerega je bilo izdelano to poročilo, kršilo obveznost obrazložitve, ki mu je naložena.

Drugič, če se predpostavi, da pritožnica s tem, da Splošnemu sodišču očita, da je potrdilo elemente iz strokovnega poročila, ki se nanašajo na prihodnje dogodke, Sodišču ne predlaga, naj ponovno preuči dejstva v obravnavanem primeru, pritožnica z ničemer ne navaja, v katerem delu bi to pomenilo nepravilnost ocene, ki jo je Komisija opravila glede prednosti, ki ji je bila dodeljena. Ker je do teh dogodkov dejansko prišlo, in to za enega izmed njih še prej, kot je bilo predvideno v tem poročilu, ni razvidno, kako bi taka okoliščina lahko vplivala na uporabnost navedenega poročila za oceno dodeljene prednosti.

Splošno sodišče je v zvezi s tretjim delom prvega pritožbenega razloga v točki 103 izpodbijane sodbe navedlo, da so bili v strokovnem poročilu upoštevani različni stroški, potrebni za začetek obratovanja rudnika v Skouriesu. Zato ta tretji del, s katerim pritožnica zatrjuje, da se v oceni vrednosti rudnika v Skouriesu niso odražali taki stroški, izhaja iz napačnega razumevanja izpodbijane sodbe.

Vsekakor je v zvezi z vrednostjo teh stroškov iz točke 21 te sodbe razvidno, da družba Ellinikos Chrysos v fazi pritožbe Sodišču ne more predlagati na splošno ponovne presoje dejstev in, natančneje, vrednosti zadevnih rudnikov.

Zato je treba drugi del prvega pritožbenega razloga sprejeti v delu, v katerem pritožnica z njim Splošnemu sodišču očita, da ni odgovorilo na trditev glede namena, za katerega je bilo izdelano strokovno poročilo. V preostalem je treba ta pritožbeni razlog zavrniti.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, prvič, da je zavrnitev njenih trditev v zvezi z oceno vrednosti zemljišč rudnikov v Kassandri v točki 132 izpodbijane sodbe utemeljilo z nezadostno in protislovno obrazložitvijo. Če bi namreč Splošno sodišče potrdilo, da rudniki, h katerim so spadala ta zemljišča, ob prenosu sredstev niso obratovali, bi bila njegova ocena vrednosti navedenih zemljišč nižja od tiste, ki izhaja iz izpodbijane sodbe.

Drugič, Splošno sodišče naj bi potrdilo metodo za oceno vrednosti zemljišč, ki je temeljila na ceni, ki jo je plačala družba TVX Hellas leta 1995. Takrat pa naj bi rudniki obratovali, vrednost zemljišč pa naj bi bila nujno višja od njihove vrednosti leta 2003.

Komisija meni, da drugi pritožbeni razlog v celoti ni dopusten. Podredno se sklicuje na očitno neutemeljenost trditev pritožnice.

Splošno sodišče je v zvezi s prvim delom drugega pritožbenega razloga v točki 126 izpodbijane sodbe potrdilo pristop Komisije, s katerim se je upoštevala resnična vrednost zemljišč, ki so spadala k rudnikom v Kassandri. Ob upoštevanju tega pa pritožnica ne navaja, v katerem delu naj bi bila s takim pristopom storjena očitna napaka pri presoji, ker naj ne bi bilo upoštevano, da zadevni rudniki niso obratovali in da ta zemljišča ne bi mogla služiti drugemu namenu, kot tistemu, ki je bil ugotovljen. Sodišče je namreč, če se predpostavi, da lahko ta dejstva vplivajo na resnično vrednost zadevnih zemljišč, v navedeni točki 126 poudarilo, da sta bila položaj in specifičnost navedenih zemljišč upoštevana pri oceni, ki jo je opravila Komisija. Splošnemu sodišču zato ni mogoče očitati kakršne koli kršitve obveznosti obrazložitve, ki mu je naložena.

Splošno sodišče je v zvezi z drugim delom drugega pritožbenega razloga v točki 127 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je vrednost zemljišč, do katere je prišla Komisija po preverjanjih, ustrezala vrednosti, ki jo je sporočila družba Ellinikos Chrysos.

Poleg tega in kot je bilo opozorjeno v točki 42 te sodbe, si je Komisija prizadevala ugotoviti resnično vrednost zadevnih zemljišč. Zato in ker je Komisija pri oceni vrednosti vseh prenesenih sredstev upoštevala vse stroške, potrebne za izkoriščanje rudnikov v Kassandri, in specifičnost teh zemljišč, to, da se zadevni rudniki ob njihovem prenosu niso uporabljali, samo po sebi ne more vplivati na resnično vrednost zadevnih zemljišč.

Vsekakor družba Ellinikos Chrysos s tem, da izpodbija oceno vrednosti zemljišč, ki spadajo k spornim rudnikom, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, Sodišču dejansko predlaga, naj ponovno presodi dejstva v obravnavanem primeru, česar, kot je bilo opozorjeno v točki 21 te sodbe, v fazi pritožbe ne sme predlagati. Opozoriti je treba, da je pritožba omejena na pravna vprašanja in da je zgolj Splošno sodišče pristojno za presojo upoštevnih dejstev in dokazov.

Ker pa družba Ellinikos Chrysos ne zatrjuje nobenega izkrivljanja teh dejstev in dokazov, s trditvami v utemeljitev njenega drugega pritožbenega razloga me more uspeti.

Ta pritožbeni razlog je treba zato zavrniti.

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je, ker Komisija ni pravilno ocenila vrednosti zadevnih zemljišč, znesek prednosti, pridobljene z oprostitvijo davka, ki ji je bila priznana, nujno napačen, saj je znesek teh davkov neposredno vezan na vrednost teh zemljišč.

Komisija predlaga zavrnitev tega pritožbenega razloga kot neutemeljen.

Tretji pritožbeni razlog temelji na predpostavki, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri presoji ocene vrednosti k rudarskim obratom v Kassandri pripadajočih zemljišč, ki jo je opravila Komisija. Kot pa je razvidno iz točke 46 te sodbe, družba Ellinikos Chrysos ni uspela dokazati, da je bilo tako. Tretji pritožbeni razlog je zato mogoče le zavrniti.

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v katerem Splošno sodišče z navedeno sodbo ni odgovorilo na trditev pritožnice glede namena, za katerega je bilo izdelano strokovno poročilo. Pritožba se v preostalem zavrne.