<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-579/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0579</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:863">EU:C:2018:863</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi Y. Bota – Zadeva C‑579/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Gradbeništvo Korana</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Yvesa Bota,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20181025">25. oktobra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑579/17</HT></P><P>BUAK Bauarbeiter-, Urlaubs-u. Abfertigungskasse</P><P>proti</P><P>Gradbeništvu Korana d.o.o.</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Arbeits- und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju, Avstrija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1215/2012</KEYWORD><KEYWORD>Člen 53</KEYWORD><KEYWORD>Izdaja potrdila</KEYWORD><KEYWORD>Upravni ali sodni postopek</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru postopka, ki ga je začel Bauarbeiter-Urlaubs- u. Abfertigungskasse (sklad za dopuste in odpravnine delavcev v gradbenem sektorju, Avstrija)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>V nadaljevanju: BUAK.</P></NOTE> zaradi izdaje potrdila v skladu s členom 53 Uredbe št. 1215/2012 za namene izvršitve pravnomočne zamudne sodbe, izdane zoper družbo Gradbeništvo Korana d.o.o s sedežem v Sloveniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V skladu s členoma 37 in 42 Uredbe št. 1215/2012 je predložitev takega potrdila obvezna za to, da se v državi članici priznajo in izvršijo sodne odločbe, izdane v drugi državi članici. S tem dokumentom se brez posebnega predhodnega postopka potrdi izvršljivost navedenih odločb, zasnovan pa je bil kot reprodukcija teh odločb v obliki izvlečkov, da bi tako spodbudili njihov prosti pretok in neposredno izvrševanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Kot je navedla Evropska komisija, je v takih okoliščinah dopustnost vprašanja za predhodno odločanje odvisna od tega, ali sodišče izvora v fazi izdaje tega potrdila opravlja upravne ali sodne naloge.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>To pravno vprašanje, ki se nanaša na uporabo člena 53 Uredbe št. 1215/2012, je novo, kar pa ne velja za vprašanje, ki ga je postavilo Arbeits- und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju, Avstrija), predložitveno sodišče, v zvezi z opredelitvijo spora, da bi ugotovilo, ali spada med <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>. Ker ta opredelitev ob upoštevanju sodne prakse Sodišča ne predstavlja posebnih težav, bom v teh sklepnih predlogih obravnaval izključno dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki jo mora Sodišče preveriti pred njegovo vsebinsko preučitvijo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ob koncu analize bom Sodišču predlagal, naj ugotovi, da – v primeru negotovosti glede uporabe Uredbe št. 1215/2012 – izdaja potrdila v skladu s členom 53 te uredbe zahteva sodni preizkus, v okviru katerega je nacionalno sodišče pristojno za to, da Sodišču postavi vprašanje za predhodno odločanje, in naj posledično odloči, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 1, 4, 6, 26, 29 in 32 Uredbe št. 1215/2012 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>(1)</NO.P><TXT>Dne <DATE ISO="20090421">21. aprila 2009</DATE> je Komisija sprejela poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42.</P></NOTE>]. Iz poročila izhaja, da je na splošno izvajanje navedene uredbe zadovoljivo, da pa bi bilo treba izboljšati izvajanje nekaterih njenih določb ter s tem še bolj olajšati prosti pretok sodnih odločb in dostop do sodnega varstva. Ker so potrebne številne spremembe navedene uredbe, bi jo bilo zaradi jasnosti treba prenoviti.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Določene razlike med nacionalnimi predpisi, ki urejajo pristojnost in priznavanje sodnih odločb, ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Nujno je potrebno sprejetje določb za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah ter zagotavljanje hitrega in enostavnega priznanja ter izvršitve sodnih odločb, sprejetih v državi članici.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(6)</NO.P><TXT>Zaradi doseganja cilja prostega pretoka sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba zagotoviti in je primerno, da pravila, ki urejajo pristojnost ter priznanje in izvršitev sodnih odločb, ureja zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni akt Unije.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(26)</NO.P><TXT>Medsebojno zaupanje pri delovanju pravosodja v Uniji upravičuje načelo, da bi bilo treba sodne odločbe, izdane v državi članici, priznati v vseh državah članicah, ne da bi bil zato potreben kakšen poseben postopek. Poleg tega namen skrajšanja trajanja čezmejnih pravd ter zmanjšanja njihovih stroškov upravičuje odpravo razglasitve izvršljivosti pred izvršitvijo sodne odločbe v zaprošeni državi članici. Posledično bi bilo treba sodbo sodišča posamezne države članice obravnavati, kot da je bila dana v zaprošeni državi članici.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(29)</NO.P><TXT>Neposredno izvrševanje sodne odločbe iz države članice v zaprošeni državi članici brez razglasitve izvršljivosti ne bi smelo ogroziti spoštovanja pravic obrambe. Zato bi morala imeti oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, možnost vložitve zahtevka za zavrnitev priznanja ali izvršitve sodne odločbe, če meni, da je izpolnjen eden od razlogov za zavrnitev priznanja. Med temi bi moral biti tudi razlog, da ta oseba ni imela priložnosti pripraviti svoje obrambe, kjer je bila sodna odločba izdana v odsotnosti toženca v civilni tožbi, povezani s kazenskimi postopki […].</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><CONSID><NP><NO.P>(32)</NO.P><TXT>Da se osebo, zoper katero se zahteva izvršitev, obvesti o izvršitvi sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, bi ji bilo treba v razumnem roku pred prvim izvršilnim ukrepom vročiti potrdilo, določeno s to uredbo, ki bi mu bilo treba po potrebi priložiti sodno odločbo. V povezavi s tem bi moral prvi izvršilni ukrep pomeniti prvi izvršilni ukrep po vročitvi.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Poglavje I te uredbe, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Področje uporabe in opredelitve pojmov<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, vključuje člen 1, ki določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti (<HT TYPE="ITALIC">acta iure imperii</HT>).</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ta uredba se ne uporablja za:</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>socialno varnost;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 28 navedene uredbe v odstavkih 1 in 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="028.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če je toženec s stalnim prebivališčem v eni državi članici tožen v drugi državi članici in se ne spusti v postopek, se sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razen če pristojnost izhaja iz določb te uredbe.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="028.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Sodišče prekine postopek za toliko časa, dokler se ne ugotovi, da je bilo tožencu omogočeno prejeti pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravil obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 37(1) iste uredbe, vključen v oddelek 1, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>Priznanje<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, poglavja III, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>[p]riznanje in izvršitev [sodnih odločb, izdanih v državi članici]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>Stranka, ki želi v državi članici uveljaviti sodno odločbo, izdano v drugi državi članici, predloži:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njene verodostojnosti, in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>potrdilo, izdano v skladu s členom 53.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 39 iz oddelka 2, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Izvršitev<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, istega poglavja III določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>Sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v tej državi članici, je izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 42(1) Uredbe št. 1215/2012 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Za namene izvršitve sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v državi članici, vlagatelj predloži organu, pristojnemu za izvršitev:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti, in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>potrdilo, izdano v skladu s členom 53, ki potrjuje izvršljivost sodne odločbe, ter vsebuje izvleček sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o vračljivih stroških postopka ter izračun obresti.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 43(1) te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>Če se zahteva izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, se potrdilo, izdano v skladu s členom 53, osebi, zoper katero se zahteva izvršitev, vroči pred prvim izvršilnim ukrepom. Potrdilu je priložena sodna odločba, če mu [ji] še ni bila vročena.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 53 Uredbe št. 1215/2012, ki je vključen v oddelek 4, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>Skupne določbe<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Sodišče izvora na zahtevo katere koli zainteresirane stranke izda potrdilo na obrazcu iz Priloge I.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>V zvezi z razliko med besedilom tega člena v primerjavi z besedilom člena 54 Uredbe št. 44/2001 glej točko 39 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Avstrijsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Zaradi predmeta teh sklepnih predlogov je ta predstavitev omejena na postopkovne določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V skladu s sklepom Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) z dne <DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sklep št. 3Ob152/15x.</P></NOTE> izdanim na podlagi Uredbe št. 44/2001,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Kolikor vem, ni bila sprejeta nobena nova določba na podlagi Uredbe št. 1215/2012.</P></NOTE> se za potrdila iz člena 54 Uredbe št. 44/2001 uporablja člen 7a(1)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Ki se je uporabljal na datum dejanskega stanja in je postal člen 419(1).</P></NOTE> Gesetz über das Exekutions- und Sicherungsverfahren (Exekutionsordnung) (zakonik o izvršilnih postopkih),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>RGBl. 79/1896, v nadaljevanju: EO.</P></NOTE> kakor je bil spremenjen. V skladu s to določbo je za izdajo takega potrdila pristojno sodišče, ki je zadevo obravnavalo na prvi stopnji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 16(7) Bundesgesetz betreffend die Besorgung gerichtlicher Geschäfte durch Rechtspfleger (Rechtspflegergesetz) (zakon o samostojnih sodniških pomočnikih)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>BGBl. 560/1985</P></NOTE> z dne <DATE ISO="19851212">12. decembra 1985</DATE> določa, da je za to nalogo zadolžen Rechtspfleger (samostojni sodniški pomočnik).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Postopek izdaje potrdila v smislu člena 54 Uredbe št. 44/2001 je v skladu s točko 7 sklepa Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče) načeloma urejen s pravili glavnega postopka. Poleg tega je Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče) v isti točki menilo, da se določba člena 84(1) EO (postal člen 411(1)), ki določa kontradiktorni postopek, ne uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Člen 7(3) EO določa, da je mogoče vložiti pravno sredstvo za preklic potrdil, ki so bila izdana nezakonito ali po pomoti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>BUAK je kolektivni organ avstrijskega javnega prava s sedežem na Dunaju (Avstrija), katerega naloga je pobiranje sredstev za plačilo nadomestil za dopuste in odpravnine delavcem v gradbenem sektorju v skladu z Bauarbeiter-Urlaubs- und Abfertigungsgesetz 1972 (zakon o dopustih in odpravninah delavcev v gradbenem sektorju)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>BGBl. 414/1972, v nadaljevanju: BUAG.</P></NOTE> z dne <DATE ISO="19721123">23. novembra 1972</DATE>, kakor je bil spremenjen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>BGBl. I 72/2016.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Družba Gradbeništvo Korana, ki ima sedež v Sloveniji, je podjetje, ki je v Avstrijo napotovalo delavce za izvajanje gradbenih del.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>BUAK je <DATE ISO="20161018">18. oktobra 2016</DATE> pri Arbeits- und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju) vložil tožbo proti družbi Gradbeništvo Korana, s katero je od te družbe primarno zahteval plačilo 38.477,50 EUR za dodatke v skladu z oddelkom VIb BUAG za delovne dni, ki jih je opravilo večje število gradbenih delavcev, napotenih na delo v Avstrijo, v obdobju od februarja 2016 do junija istega leta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Arbeits- und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju) je s sodbo z dne <DATE ISO="20170428">28. aprila 2017</DATE>, izrečeno v odsotnosti, saj se družba Gradbeništvo Korana tega dne ni udeležila ustne obravnave, v celoti ugodilo predlogu BUAK in toženi družbi določilo 15‑dnevni rok za prostovoljno izvršitev zahtevka. Ker zoper to sodbo, ki je bila družbi Gradbeništvo Korana vročena z učinkom od <DATE ISO="20170621">21. junija 2017</DATE>, ni bila vložena pritožba, je postala pravnomočna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>V predložitveni odločbi ni nobenega pojasnila v zvezi s preverjanjem, ali je bila tožena stranka seznanjena s postopkom v teku, niti s tem, na kakšni podlagi je bil proti njej uveden postopek pred sodiščem države članice, v kateri ima sedež tožeča stranka, torej z odstopanjem od načela, določenega v členu 4(1) Uredbe št. 1215/2012.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>BUAK je zaradi izvršitve te sodbe <DATE ISO="20170731">31. julija 2017</DATE> pri istem sodišču vložil zahtevo za izdajo potrdila na podlagi člena 53 Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se zato sprašuje, ali se ta uredba uporablja, kar je odvisno od odgovora na vprašanje, ali se postopek, v katerem je bila izrečena sodba z dne <DATE ISO="20170428">28. aprila 2017</DATE>, uvršča med civilne in gospodarske zadeve v smislu člena 1(1) navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da bi bilo mogoče zaradi nekaterih okoliščin postopek umestiti na področje javnega prava, čeprav BUAK v okviru napotitve delavcev – v nasprotju s povsem notranjimi zadevami – ni pristojen za izdajanje nalogov za izvršbo in mora zahtevke za plačilo dodatkov uveljavljati pred Arbeits- und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju), ki je izključno pristojno za odločanje o tovrstnih zadevah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče še navaja, da je Tribunal fédéral (zvezno sodišče, Švica) v sodbi z dne <DATE ISO="20141119">19. novembra 2014</DATE>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba št. 5A_249/2014.</P></NOTE> v kateri je analiziralo podoben postopek, uveden na podlagi oddelka VIb BUAG, odločilo, da zaradi odnosa podrejenosti med delodajalcem in BUAK ta organ izvaja prerogative javne oblasti, zato tak postopek ne spada na področje uporabe člena 1 Luganske konvencije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glede na datum te sodbe bi morala biti to Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana <DATE ISO="20071030">30. oktobra 2007</DATE>, katere sklenitev je bila v imenu Skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2009/430/ES z dne <DATE ISO="20081127">27. novembra 2008</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="147" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 147, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Arbeits- und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>Ali je treba člen 1 Uredbe […] št. 1215/2012 […] razlagati tako, da so postopki, v katerih [BUAK] proti delodajalcem uveljavlja zahtevke iz naslova plačila dodatkov za delavce, ki dela običajno ne opravljajo v Avstriji in so napoteni na delo v Avstrijo, ali za agencijske delavce, posredovane v Avstrijo, ali proti delodajalcem, ki nimajo sedeža v Avstriji, uveljavlja zahtevke iz naslova zaposlitve delavcev, ki delo običajno opravljajo v Avstriji, <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="2018" ID="QE0016"/>, v katerih je treba uporabiti navedeno uredbo, kljub temu, da se ti zahtevki BUAK iz naslova plačila dodatkov sicer nanašajo na zasebnopravna delovna razmerja in so namenjeni kritju zasebnopravnih, iz delovnih razmerij z delodajalci izhajajočih zahtevkov delavcev v zvezi z dopustom in nadomestilom za dopust, vendar</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tako višina zahtevkov, ki jih imajo delavci iz naslova nadomestila za dopust v razmerju do BUAK, kakor tudi višina zahtevkov, ki jih ima BUAK iz naslova plačila dodatkov v razmerju do delodajalcev, nista določeni s pogodbo ali s kolektivno pogodbo, ampak z uredbo zveznega ministra;</P></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><P>dodatki, ki jih delodajalci dolgujejo BUAK, niso namenjeni le kritju stroškov nadomestil za dopust delavcev, ampak tudi kritju administrativnih stroškov BUAK, in</P></ITEM><ITEM><P>ima BUAK pri uveljavljanju in uresničevanju svojih zahtevkov iz naslova takih dodatkov na podlagi zakona širša pooblastila kakor zasebnik, ker</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>morajo delodajalci BUAK ob nastopu določenih dogodkov sporočiti podatke ter mu tudi periodično vsak mesec posredovati podatke – sicer jim grozi plačilo denarne kazni – pri čemer morajo uporabljati komunikacijske poti, ki jih je vzpostavil BUAK, sodelovati pri nadzornih ukrepih BUAK oziroma jih dopuščati, omogočiti vpogled v plačno, poslovno in drugo dokumentacijo ter BUAK posredovati informacije, in</P></ITEM><ITEM><P>je BUAK v primeru, ko delodajalci kršijo obveznost sporočanja podatkov, na podlagi lastnih poizvedb upravičen izračunati znesek dodatkov, ki ga dolgujejo delodajalci, pri čemer v tem primeru zahtevek BUAK iz naslova plačila dodatkov v znesku, ki ga je izračunal BUAK, nastane ne glede na dejanske razmere napotitve oziroma zaposlitve?<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></ITEM></LIST></P></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Sodišče je bilo <DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE> obveščeno, da je bil zoper družbo Gradbeništvo Korana uveden postopek zaradi insolventnosti, vendar predložitveno sodišče vztraja pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glede na navedbe, zbrane med obravnavo, se uporablja Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20150520">20. maja 2015</DATE> o postopkih v primeru insolventnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="141" PAGE.FIRST="19" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 141, str. 19</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Komisija v pisnih stališčih Sodišču predlaga, naj se v zvezi s postopkom izdaje potrdila v skladu s členom 53 Uredbe št. 1215/2012 prvič izreče o dopustnosti vprašanja za predhodno odločanje z vidika člena 267 PDEU, ki je odvisna od tega, kako se opredelijo naloge, ki jih izvaja predložitveni organ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da sodišče izvora, ki je zadolženo za izdajo potrdila iz člena 53 Uredbe št. 1215/2012, deluje kot sodni organ v nadaljevanju postopka, v katerem je bila izdana odločba, katere izvršitev se zahteva, in da je v tej fazi pristojno za odločanje o vprašanju uporabe te uredbe, saj v fazi sojenja ni bilo mogoče odločiti o njem. Po njenem mnenju je ob upoštevanju logike in cilja navedene uredbe ter posebnih okoliščin zadeve v zvezi s tem, da tožena stranka odločbe ni izpodbijala, Sodišče pristojno za odgovor na postavljeno vprašanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Za presojo, ali so pogoji za dopustnost vprašanja za predhodno odločanje v postopku v glavni stvari izpolnjeni, se zdi primerno na prvem mestu napotiti na načela, ki jih je na tem področju izpostavilo Sodišče, natančneje na tista, ki jih je upoštevalo ob preučitvi dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil organ, zadolžen za potrditev sodbe kot evropskega naloga za izvršbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne <DATE ISO="20040421">21. aprila 2004</DATE> o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 38). Ugotovimo lahko, da je Sodišče v okviru postopkov v zvezi s potrdili, izdanimi za poenostavitev priznavanja in izvrševanja odločb, izdanih v državi članici, sicer izreklo tri sodbe (sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120906">6. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Trade Agency</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑619/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:531">EU:C:2012:531</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Imtech Marine Belgium</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑300/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:825">EU:C:2015:825</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Pebros Servizi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑511/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:448">EU:C:2016:448</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), vendar se je moralo le v zadnjenavedeni zadevi izreči o ugovoru nedopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Sodišče je opozorilo, prvič, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča člen 267 PDEU predložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe Sodišču sicer ne pogojuje s kontradiktornostjo postopka, med katerim bo nacionalno sodišče postavilo vprašanje za predhodno odločanje, vendar pa lahko nacionalna sodišča sprožijo postopek pred Sodiščem, le če pred njimi poteka postopek in če odločajo v postopku, ki bo pripeljal do izdaje sodne odločbe<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Pebros Servizi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑511/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:448">EU:C:2016:448</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Drugič, v zvezi s tem je znova pojasnilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>izraz <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>izreči sodbo<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="2018" ID="QE0019"/> v smislu člena 267, drugi odstavek, PDEU zajema celoten postopek, v katerem se izda sodba predložitvenega sodišča, in ga je treba razlagati široko, da bi se izognilo temu, da bi se veliko procesnih vprašanj štelo za nedopustna in jih Sodišče ne bi moglo razlagati, in da bi Sodišče lahko odločalo o razlagi vseh določb prava Unije, ki jih mora predložitveno sodišče uporabiti<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Pebros Servizi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑511/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:448">EU:C:2016:448</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej v istem smislu – z napotilom na Uredbo št. 805/2004 – sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Imtech Marine Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑300/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:825">EU:C:2015:825</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba opraviti primerjavo s predhodnima odločbama Sodišča v zvezi s potrdili, izdanimi na podlagi uredb št. 44/2001 in 805/2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi z dne <DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, Pebros Servizi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑511/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:448">EU:C:2016:448</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> v kateri je bilo odločeno na podlagi zgoraj predstavljenih načel, menilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>je potrditev sodbe kot evropskega izvršilnega naloga sodni akt<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej točko 30 te sodbe.</P></NOTE> s čimer je potrdilo analizo iz sodbe z dne <DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, Imtech Marine Belgium.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑300/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:825">EU:C:2015:825</NO.ECLI></REF.DOC.ECR> (točki 46 in 47).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Nasprotno pa je mogoče iz sodbe z dne <DATE ISO="20120906">6. septembra 2012</DATE>, Trade Agency,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑619/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:531">EU:C:2012:531</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> ki jo je izdalo Sodišče, ki mu je bila predložena zadeva v zvezi s pravnim sredstvom zoper razglasitev izvršljivosti zamudne sodbe v državi članici izvora, ki ji je bilo priloženo potrdilo iz člena 54 Uredbe št. 44/2001,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Naj spomnim, da se ta člen ujema s členom 53 Uredbe št. 1215/2012.</P></NOTE> izpeljati, da izdaja takega potrdila ne zahteva sodnega preizkusa. V zvezi s tem je navedlo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>so […] informacije [v zvezi z dejstvi, ki jih potrdilo vsebuje,] lahko povsem indikativne in imajo zgolj vrednost podatka, ker sodišče […], pristoj[no] za izdajo […] potrdila, ni nujno sodišče […], ki je izdal[o] odločbo, katere izvršitev se zahteva<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej točki 35 in 36 te sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Iz teh odločb izhaja, da je treba elemente, koristne za opredelitev nalog, ki jih opravlja sodišče izvora, kadar izda potrdilo iz člena 53 Uredbe št. 1215/2012, izpeljati ne le iz besedila upoštevnih določb, ampak tudi iz sistema, vzpostavljenega s to uredbo, in ciljev, zastavljenih z njo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Analiza teh elementov nas privede do ugotovitve, da kljub nekaj skupnim točkam, ki obstajajo med Uredbo št. 1215/2012 ter uredbama št. 44/2001 in 805/2004, nobene od predhodnih rešitev Sodišča ni mogoče neposredno prenesti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Najprej je treba namreč ugotoviti, da se besedilo člena 53 Uredbe št. 1215/2012 razlikuje od besedila člena 54 Uredbe št. 44/2001, katerega naslednik je. Zadnjenavedeni je določal, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>[s]odišče ali pristojni organ države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V k tej uredbi<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> medtem ko člen 53 določa, da potrdilo izda <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>sodišče izvora<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Dalje, postopek, v katerem to sodišče izda potrdilo o izvršljivosti sodne odločbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej člen 42(1)(b) Uredbe št. 1215/2012. Primerjaj s točko 68 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090428">28. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Apostolides</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑420/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:271">EU:C:2009:271</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>[…] je s potrdilom iz člena 54 Uredbe št. 44/2001 ugotovljena izvršljivost v državi članici izvora na dan izdaje tega potrdila<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.</P></NOTE> je treba razlikovati od postopka potrditve sodbe kot evropskega naloga za izvršbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej naslov člena 6 Uredbe št. 805/2004: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>[…] potrditev [sodbe] kot evropskega naloga za izvršbo<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</P></NOTE> Ti formulaciji, uporabljeni v uredbah št. 805/2004 in 1215/2012, razkrivata pomembno razliko med navedenima postopkoma. Kot je navedlo Sodišče, se namreč v skladu s členom 6(1) in členom 9 Uredbe št. 805/2004 potrditev sodbe o nespornem zahtevku, ki jo je izdalo sodišče izvora, kot naloga za izvršbo opravi pred formalnim dejanjem izdaje potrdila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Imtech Marine Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑300/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:825">EU:C:2015:825</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Treba je poudariti, da se v takem primeru uporaba Uredbe št. 805/2004 preveri v fazi pred potrditvijo sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Nazadnje, bistveno je, da je z Uredbo št. 1215/2012 – podobno kot z Uredbo št. 805/2004 – sicer res izoblikovano načelo odprave eksekvature, vendar je v prvonavedeni uredbi to načelo posplošeno brez predhodnih pogojev. Ta bistvena novost, ki je spodbudila preoblikovanje Uredbe št. 44/2001 in s katero je bila poenostavljena razglasitev izvršljivosti, izhaja iz načela neposredne izvršljivosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>To načelo dopolnjuje načelo priznanja sodb po samem zakonu, ki temelji na medsebojnem zaupanju med državami članicami, na katero je prav tako opozorjeno v uvodni izjavi 26 Uredbe št. 1215/2012. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:193">EU:C:2017:193</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> določenega v členu 39 Uredbe št. 1215/2012. To določbo je treba razlagati ob upoštevanju uvodne izjave 26 te uredbe, v kateri je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>bi bilo treba sodbo sodišča posamezne države članice obravnavati, kot da je bila [iz]dana v zaprošeni državi članici<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Zato na podlagi člena 42 Uredbe št. 1215/2012 za to, da se v eni od držav članic izvrši sodna odločba, izdana v drugi državi članici, zadostuje predložitev izvoda te sodne odločbe in potrdila iz člena 53 te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>To potrdilo je tako bistvena podlaga, na kateri temelji uresničevanje načela neposredne izvršitve sodnih odločb, izdanih v državah članicah. Povedano drugače, brez tega dokumenta sodna odločba <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>ni primerna za prosto uporabo na evropskem pravosodnem območju<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Formulacija, uporabljena v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Pebros Servizi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑511/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:448">EU:C:2016:448</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v zvezi z evropskim nalogom za izvršbo.</P></NOTE> kar za sistem, vzpostavljen z Uredbo št. 44/2001, ni veljalo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120906">6. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Trade Agency</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑619/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:531">EU:C:2012:531</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Potrdilo je bilo tako zaradi poenostavitve razumevanja odločbe, katere izvršitev se zahteva, zasnovano kot njen nadomestek,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej člen 42(1)(b) Uredbe št. 1215/2012, ki določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>potrdilo […] vsebuje izvleček sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o vračljivih stroških postopka ter izračun obresti<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.</P></NOTE> pri čemer se njegov prevod<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej člen 42(3) te uredbe.</P></NOTE> – ali celo prevod odločbe, katere izvršitev se zahteva – ne zahteva v vseh primerih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Kar zadeva pogoje, pod katerimi lahko ali organ, pristojen za izvršitev, ali pa oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, kljub temu zahteva prevod odločbe, katere izvršitev se zahteva, glej člen 42(4) oziroma člen 43(2) navedene uredbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Učinkovitost tega sistema, zaradi katerega so bili v potrdilo dodani številni razdelki, temelji na kakovosti preverjanj, ki jih mora opraviti sodišče izvora v fazi sojenja in ki bodo nato služila kot podlaga za pripravo potrdila. Pristojno sodišče v zaprošeni državi članici ne opravi več nobenega nadzora. V primeru zahteve za izvršitev lahko le oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, od njega zahteva, naj se izreče o zatrjevanih razlogih za zavrnitev priznanja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej člen 45 Uredbe št. 1215/2012.</P></NOTE> ali izvršitve<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej člen 46 Uredbe št. 1215/2012.</P></NOTE>. Prav zaradi te možnosti se potrdilo iz člena 53 Uredbe št. 1215/2012 v skladu s členom 43 te uredbe zadevni osebi vroči pred kakršno koli izvršitvijo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>V takih okoliščinah sodišče izvora, pri katerem je vložena zahteva za izdajo potrdila, večinoma le prepiše navedbe iz odločbe, katere izvršitev se zahteva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>S tega vidika se zdi mogoče, da se morebitne težave v mejah mogočega predvidijo že med pisanjem sodbe.</P></NOTE> Pri tem ne opravi nadzora nad izpolnjevanjem nekaterih zahtev, na katerih temelji odprava eksekvature, kot je to moralo storiti na podlagi predhodnih aktov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Z izjemo Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne <DATE ISO="20000529">29. maja 2000</DATE> o postopkih v primeru insolventnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 191), členi od 16 do 18, ki je bila razveljavljena z Uredbo 2015/848, pri čemer so bile navedene določbe brez sprememb nadomeščene s členi od 19 do 21 te uredbe, ki določajo priznanje in neposredne učinke odločbe o uvedbi postopka zaradi insolventnosti. Glej tudi člen 17 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne <DATE ISO="20081218">18. decembra 2008</DATE> o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="007" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 7, str. 1</REF.DOC.OJ>), ki odpravo eksekvature pogojuje z uporabo Haaškega protokola z dne <DATE ISO="20071123">23. novembra 2007</DATE> o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, v državi članici, v kateri je bila odločba izdana, in sicer ne glede na uporabljena postopkovna pravila ali ugovor tožene stranke.</P></NOTE> ko je bil neobstoj eksekvature vezan ali na preverjanje posebnih jamstev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>V zvezi z nespornimi zahtevki glej Uredbo št. 805/2004 in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Pebros Servizi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑511/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:448">EU:C:2016:448</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa). V zvezi s tem je mogoče ugotoviti, da od začetka veljavnosti Uredbe št. 1215/2012 edini smisel tega, da se predlaga uporaba Uredbe št. 805/2004, izhaja iz upoštevanja teh jamstev, saj je domneva priznavanja terjatve izpeljana iz ugotovitve, da stranka, ki ji je naloženo plačilo, v postopku ni bila odzivna.</P></NOTE> ali pa na izvedbo postopka po posebnih pravilih, določenih z nekaterimi uredbami<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="399" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 399, str. 1</REF.DOC.OJ>) ter Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070711">11. julija 2007</DATE> o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="199" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 199, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Zato menim, da je treba v primeru zahteve za izdajo potrdila v skladu s členom 53 Uredbe št. 1215/2012 predvideti dve možnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Če sodišče izvora meni, da je pristojno za pripravo potrdila, saj sodna odločba, katere izvršitev se zahteva, vsebuje vse zahtevane navedbe, potem dejanje izdaje potrdila nikakor ni dejanje sodne narave. Naj bo to potrdilo še tako bistven element v postopku izvršitve odločbe, določenem z Uredbo št. 1215/2012, se njegova narava v takem primeru ne razlikuje od narave potrdila, kot jo je upoštevalo Sodišče v zvezi s potrdilom iz člena 54 Uredbe št. 44/2001.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej sodbo z dne 6. septembre 2012, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Trade Agency</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑619/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:531">EU:C:2012:531</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Treba je pripomniti, da se je ta sodba nanašala na navedbe v zvezi s postopkom z zamudno sodbo, vnesene v razdelek obrazca, ki je v Uredbi št. 1215/2012 ostal nespremenjen.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Ker poleg tega v členu 53 Uredbe št. 1215/2012 ni pojasnjeno, kdo znotraj sodišča izvora je pristojen za izdajo takega potrdila,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Primerjaj s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Imtech Marine Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑300/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:825">EU:C:2015:825</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v zvezi z izrazom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>sodišče izvora<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> iz člena 6(1) Uredbe št. 805/2004.</P></NOTE> ga lahko izda celo nesodni organ. Tako se v takem primeru vprašanje predložitve zadeve Sodišču sploh ne postavlja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Če pa se, nasprotno, sodišče izvora – kot v obravnavani zadevi – v fazi sojenja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Vprašanje se lahko prvič postavi tudi v fazi čezmejne izvršitve sodne odločbe, izdane v nacionalnem sporu. V zvezi s tem glej zadevo Weil (C‑361/18), ki je trenutno v obravnavi pred Sodiščem.</P></NOTE> ni izreklo o uporabi Uredbe št. 1215/2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>V zvezi s tem je mogoče ugotoviti, da mora biti – v nasprotju s tem, kar trdi Komisija v točki 16 pisnih stališč – če je toženec s stalnim prebivališčem v eni državi članici tožen v drugi državi članici in se ne spusti v postopek, to sodišče še posebej pazljivo glede vprašanja uporabe Uredbe št. 1215/2012. Prvič, to sodišče mora namreč v skladu z uvodno izjavo 13 te uredbe preveriti obstoj skupnih evropskih pravil o pristojnosti ter, drugič, na podlagi člena 28 navedene uredbe se mora po uradni dolžnosti izreči za nepristojno, razen če pristojnost izhaja iz določb te uredbe, in opraviti nekatera preverjanja v zvezi s spoštovanjem pravice tožene stranke do obrambe. Poleg tega je treba opozoriti, da je Sodišče odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>je treba vprašanja v zvezi s področjem uporabe določb Konvencije [z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in izvrševanju sodb v civilnih in trgovinskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="1972">UL 1972, L 299, str. 32</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z nadaljnjimi konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji], ki določajo sodno pristojnost v mednarodnem pravnem redu, obravnavati kot vprašanja javnega reda<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930119">19. januarja 1993</DATE>, <NAME.CASE>Shearson Lehman Hutton</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑89/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:15">EU:C:1993:15</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in ni očitno, da spor spada na področje uporabe te uredbe, mora to sodišče nujno opraviti sodni preizkus po nacionalnih postopkovnih pravilih, bodisi ko mu je zadeva predložena za namene izdaje potrdila bodisi ko je vloženo pravno sredstvo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Primerjaj s sodbama z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19951019">19. oktobra 1995</DATE>, <NAME.CASE>Job Centre</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑111/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:340">EU:C:1995:340</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090625">25. junija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Roda Golf &amp; Beach Resort</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑14/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:395">EU:C:2009:395</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter s predlogom za sprejetje predhodne odločbe v zadevi Logistik XXL (C‑135/18), ki je trenutno v obravnavi pred Sodiščem.</P></NOTE> potem ko je bila izdaja tega potrdila zavrnjena.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V takem primeru sodišče izvora ne dopolnjuje ali razlaga izdane sodne odločbe, kar bi moralo storiti za to, da bi lahko izpolnilo nekatere razdelke potrdila, če bi bila ta odločba nepopolna ali nenatančna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>V takih primerih je po mojem mnenju treba uporabiti druge postopke, določene z nacionalnim pravom, saj v fazi izdaje potrdila postopek ni kontradiktoren.</P></NOTE> S preverjanjem, ali je pristojno za izdajo potrdila, se umesti v nadaljevanje postopka sojenja, in sicer v fazo, katere namen je zagotoviti neposredno izvršljivost izdane odločbe. Sodišče izvora mora torej sprejeti odločbo, ki upravičuje, da se mu v skladu s široko razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>postopek, ki bo pripeljal do izdaje sodne odločbe<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej točko 31 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> prizna možnost postavitve vprašanja Sodišču. Od tega sta zelo odvisni pravna varnost in hitra izvršitev sodne odločbe, izdane v državi članici izvora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Menim, da je ta primer podoben primeru, v katerem mora sodišče izvora razložiti pomen nekaterih razdelkov potrdila ob upoštevanju posebnosti svojega nacionalnega prava<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi Logistik XXL (C‑135/18), ki je trenutno v obravnavi pred Sodiščem in se nanaša na razdelek 4.4 obrazca iz Priloge I k Uredbi št. 1215/2012. V tej zadevi je sodišče izvora odločilo, da je sodba o plačilu določenega denarnega zneska začasno izvršljiva, če upnik položi varščino. Upnik lahko po izteku določenega roka izvršitev odločbe omeji na določen znesek svojega zahtevka (in posledično položene varščine) ali na ukrepe zavarovanja, ne da bi položil varščino.</P></NOTE> ali se izreči o pristojnosti sodišča, ki vsebinsko odloča o zadevi, v primeru sodne odločbe, s katero je odrejen začasni ukrep ali ukrep zavarovanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej razdelek 4.6.2 obrazca iz Priloge I k Uredbi št. 1215/2012 in zlasti pisna stališča avtorja Nuyts, A., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>La refonte du règlement Bruxelles I<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue critique de droit international privé</HT>, Dalloz, Pariz, 2013, str. 1–64, predvsem str. 27 (točki 23 in 24).</P></NOTE> Sodišče izvora v takem primeru opravlja svoje sodne naloge, ki upravičujejo tudi njegovo pristojnost za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Vendar menim, da mora taka opredelitev sodišča v smislu člena 267 PDEU kljub vsemu ostati izjema. To namreč ne sme pomeniti, da se v fazi izvršitve sodne odločbe <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>začne nov postopek<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Izraz je povzet po sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111013">13. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Prism Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑139/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:653">EU:C:2011:653</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, s čimer bi omajali cilj Uredbe št. 1215/2012 in posegli v pravice dolžnika<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Kar zadeva opozorilo v zvezi s pravico do obrambe, glej uvodno izjavo 29 Uredbe št. 1215/2012.</P></NOTE>. Treba je namreč opozoriti na nekontradiktornost postopka izdaje potrdila. Poleg tega bo lahko dolžnik, ki mu je bilo vročeno potrdilo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Ob tej priložnosti ga je treba po mojem mnenju obvestiti o razlogih za zavrnitev priznanja ali izvršitve, določenih z Uredbo št. 1215/2012, od tega zlasti o tistih, ki temeljijo na pravilih glede pristojnosti, s katerimi se zavaruje šibka pogodbena stranka. V zvezi s tem glej zadevo Salvoni (C‑347/18), ki je trenutno v obravnavi pred Sodiščem.</P></NOTE> učinke tega potrdila izpodbijal le v obsegu razlogov, določenih v členu 45<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej tudi napotilo na te določbe v členu 46 te uredbe. Kar zadeva preverjanje spoštovanja pravic tožene stranke, ki se ni spustila v postopek, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120906">6. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Trade Agency</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑619/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:531">EU:C:2012:531</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki jo je po mojem mnenju mogoče razširiti na Uredbo št. 1215/2012, saj Priloga I k tej uredbi vsebuje enak razdelek, kot ga vsebuje Priloga V k Uredbi št. 44/2001, katere učinki so se obravnavali v tej zadevi. Poleg tega je v uvodni izjavi 30 Uredbe št. 1215/2012 navedeno, da bi moralo biti stranki, ki izpodbija izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, omogočeno, da se, kolikor je mogoče in v skladu s pravnim sistemom zaprošene države članice, sklicuje tudi na razloge za zavrnitev, ki jih predvideva nacionalno pravo, v rokih, ki jih predpisuje to pravo. S tem bi morali preseči težave, ki so se preučevale v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111013">13. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Prism Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑139/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:653">EU:C:2011:653</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Uredbe št. 1215/2012. Te pa je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča razlagati ozko, da tako tožena stranka, ki je bila pravilno obveščena o postopku, v tej fazi postopka ne more uveljavljati razlogov, kakršen je tisti v zvezi z uporabo te uredbe, na katerega bi se lahko sklicevala pred sodiščem, ki je vsebinsko odločalo o zadevi, ali ob vložitvi pravnega sredstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Diageo Brands</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑681/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:471">EU:C:2015:471</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160525">25. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Meroni</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑559/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:349">EU:C:2016:349</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). V nasprotnem primeru bi, kar zadeva uporabo Uredbe št. 1215/2012, to učinkovalo tako, da bi dopustili, da lahko sodišče zaprošene države članice nadzira presojo sodišča izvora.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vsega navedenega menim, da je sodišče izvora, pri katerem je vložena zahteva za izdajo potrdila v skladu s členom 53 Uredbe št. 1215/2012 in ki dvomi o uporabi te uredbe, pri čemer v zvezi s tem še ni bilo odločeno, pristojno za to, da Sodišču postavi vprašanje za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Sodišču torej predlagam, naj ugotovi, da – v primeru negotovosti glede uporabe Uredbe št. 1215/2012 – izdaja potrdila v skladu s členom 53 te uredbe zahteva sodni preizkus, v okviru katerega je nacionalno sodišče pristojno za to, da Sodišču postavi vprašanje za predhodno odločanje, in naj posledično odloči, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj ugotovi, da – v primeru negotovosti glede uporabe Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – izdaja potrdila v skladu s členom 53 te uredbe zahteva sodni preizkus, v okviru katerega je nacionalno sodišče pristojno za to, da Sodišču postavi vprašanje za predhodno odločanje, in naj posledično odloči, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeits- und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju, Avstrija), dopusten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>