<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-12-202512C104202402790-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0279-24-202504338-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="15/01/2026 14:32:37" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="Lll+96W7vti7FARovU/QWRojdOSNbhs0KtHDDLXb4Fqim7Kh7UueKA72+xlGLAWE1xw5xk9b+Y4/w06/40sRRe+2qIMtODvaRP1+oqpVTprh357OGM9uihbc+3M/JGZdqjPpxzFkPWXlm/tX78+wOF58UDaFlCzvk4Z/Oe1mlfg=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0279" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 16-05-25 11:34:27" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="179b87fa99d1440ba4f5151532582f89" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0279" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi R. Norkusa – Zadeva C‑279/24</div>
      <div id="rId21" style="default">Liechtensteinische Landesbank</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      RIMVYDASA NORKUSA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 22. maja 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑279/24
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      AY
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Liechtensteinische Landesbank (Österreich) AG
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Uredba (ES) št. 593/2008 – Člen 3(1) in (2) – Izbira prava, ki se uporablja – Člen 6(1) in (2) – Področje uporabe – Pogodba, sklenjena med podjetnikom in potrošnikom, ki ima stalno prebivališče v drugi državi članici – Usmeritev dejavnosti v državo članico, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, po sklenitvi pogodbe, ki vsebuje klavzulo o izbiri prava – Člen 6(4)(a) – Izključitve – Investicijske storitve – Direktiva 93/13/EGS – Nepošteni pogoji“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) na podlagi člena 267 PDEU, se nanaša na razlago člena 6 Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>), in člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med AY, potrošnikom s prebivališčem v Italiji, in Liechtensteinische Landesbank (Österreich) AG, banko s sedežem v Avstriji (v nadaljevanju: banka), v zvezi z izgubami, ki jih je imel AY zaradi pridobitve finančnih produktov. AY je pri avstrijskih sodiščih vložil odškodninski zahtevek za te izgube, ker naj bi mu banka dala napačne informacije in nasvete. AY trdi, da je banka svojo dejavnost usmerila v Italijo in da bi bilo treba dogovorjeno klavzulo o izbiri prava zavrniti, saj je italijanska zakonodaja zanj ugodnejša od avstrijske. Z vidika italijanske zakonodaje trdi, da je banka kršila svoje predpogodbene obveznosti in obveznosti obveščanja. Banka pa nasprotno meni, da je izbira avstrijskega prava veljavna. Po mnenju banke je vse izvršene transakcije naročil AY, ki je naložbe izbral brez svetovanja. Te transakcije so bile naložbe, ki so bile po mnenju AY primerne za njegov položaj, tako da banke ni mogoče šteti za odgovorno na podlagi avstrijskega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta zadeva daje Sodišču priložnost, da razvije svojo sodno prakso o potrošniških pogodbah. Konkretneje, Sodišče bo moralo prvič odločiti o vprašanju, ali je treba za uresničevanje cilja varstva potrošnikov zahtevati spremembo nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za pogodbo, zaradi materialnih dejanj, ki jih je podjetnik izvedel med trajanjem te pogodbe, in to kljub temu, da sta se pogodbeni stranki prvotno dogovorili o uporabi zakonodaje določene države članice. Ker bi preudarki, povezani s pravno varnostjo, lahko nasprotovali taki razlagi prava Unije, bo moralo Sodišče skrbno uravnotežiti zgoraj navedene interese, ne da bi pri tem pozabilo na načelo zasebne avtonomije, ki ima ključno vlogo v pogodbenem pravu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 593/2008</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 Uredbe št. 593/2008, naslovljen „Svoboda izbire“, v odstavkih 1 in 2 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-4">
      „1. Pogodbo ureja pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki. Izbira mora biti izrecno izražena ali mora jasno izhajati iz pogodbenih določil ali okoliščin primera. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se izbrano pravo uporablja za pogodbo v celoti ali le za njen del.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-4">
      2. Pogodbeni stranki se lahko kadar koli dogovorita, da se za pogodbo uporablja drugo pravo, kot se je prej uporabljalo na podlagi prejšnje izbire v skladu s tem členom ali na podlagi drugih določb te uredbe. Če se pogodbeni stranki po sklenitvi pogodbe dogovorita za spremembo prava, ki naj se uporablja za pogodbo, to ne posega v formalno veljavnost pogodbe v smislu člena 11 ali v pravice tretjih oseb.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6 te uredbe, naslovljen „Potrošniške pogodbe“, v odstavkih od 1 do 4 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-4">
      „1. Brez poseganja v člena 5 in 7 se za pogodbo, ki jo fizična oseba sklene za namen, ki ga ni mogoče obravnavati kot poslovno ali poklicno dejavnost te osebe (‚potrošnik‘), z drugo osebo, ki opravlja svojo poslovno ali poklicno dejavnost (‚podjetnik‘), uporablja pravo države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, pod pogojem, da podjetnik:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-23" title="page-4">
      (a) izvaja svoje poslovne ali poklicne dejavnosti v državi, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, ali
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-4">
      (b) na kakršen koli način usmerja take dejavnosti v to državo ali več držav, vključno s to državo,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-4">
      in da pogodba spada v okvir takih dejavnosti.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      2. Ne glede na odstavek 1 lahko pogodbeni stranki za pogodbo, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, izbereta pravo, ki naj se uporablja v skladu s členom 3. Vendar pa taka izbira potrošnika ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom, po pravu, ki bi se uporabljalo v skladu z odstavkom 1, če pogodbeni stranki ne bi izbrali drugega prava.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-4">
      3. Če pogoji iz točk (a) ali (b) odstavka 1 niso izpolnjeni, se pravo, ki se uporablja za pogodbo med potrošnikom in podjetnikom, določi na podlagi členov 3 in 4.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-4">
      4. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-29" title="page-4">
      (a) za pogodbe o opravljanju storitev, če se storitve za potrošnika opravijo izključno zunaj države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-31" title="page-5">
      (d) za pravice in obveznosti, ki tvorijo finančni instrument, ter pravice in obveznosti, ki tvorijo pogoje, ki urejajo izdajanje ali javne ponudbe in javne prevzemne ponudbe prenosljivih vrednostnih papirjev ter vpis in odkup enot v kolektivnih naložbenih podjemih, kolikor te dejavnosti ne predstavljajo finančnih storitev;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-5">
      […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 93/13</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 Direktive 93/13 v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-5">
      „Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nepoštenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Avstrijsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 879(3) Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch (avstrijski splošni civilni zakonik, v nadaljevanju: ABGB) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-5">
      „Pogodbeno določilo, ki je v splošnih pogojih poslovanja ali v formularnih pogodbah in ne določa ene od glavnih obveznosti strank, je že po samem zakonu nično, če ob upoštevanju vseh okoliščin resno škodi stranki.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje spora o glavni stvari, postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">AY, ki ima stalno prebivališče v Italiji, je želel leta 2013 pri banki, ki ima sedež v Avstriji, odpreti tekoči račun in skrbniški račun.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V ta namen je najprej odšel v poslovalnico banke v Avstriji ter nato vlogo za odprtje računa, ki jo je podpisal, in dokumente o „profilu stranke“, ki jih je zahtevala banka, poslal iz Italije. V skladu s splošnimi pogoji banke, ki so mu bili izročeni, za vsa pravna razmerja med strankama velja avstrijsko pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je iz predložitvene odločbe razvidno, da se je AY ob podpisu pogodbe odločil za „poslovanje brez svetovanja“ in da je nato, čeprav je bil njegov profil stranke večkrat posodobljen, vedno izrecno izbral le poslovanje „brez svetovanja“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">AY je septembra 2015 in junija 2016 prek banke pridobil dolžniške vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzi (exchange traded notes, v nadaljevanju: ETN), ki jih je julija 2016 prodal z dobičkom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nato se je AY oktobra 2016 v Padovi (Italija) udeležil dogodka, ki ga je organiziralo italijansko investicijsko podjetje in na katerem je poslovodja tega podjetja predstavil sklad, katerega portfelj je vključeval zgoraj navedene vrednostne papirje. Tega dogodka se je udeležil tudi uslužbenec banke, da bi prisotnim vlagateljem predstavil banko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med oktobrom 2017 in februarjem 2018 je AY na lastno pobudo prek banke kupil dodatne deleže ETN. Poleg tega je AY tega oktobra 2017 prek banke pridobil deleže sklada, ki je bil predstavljen na dogodku v Padovi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, ker je AY menil, da je imel finančno izgubo zaradi pridobitev obveznic in deležev sklada, izvedenih od oktobra 2017, je od banke zahteval odškodnino v višini 140.217,10 EUR, povečano za obresti, stroške in druge izdatke, ker banka ni izpolnila svoje obveznosti svetovanja in obveščanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">AY je v podporo zahtevku v bistvu trdil, da je klavzula o izbiri prava v splošnih pogojih nezakonita in da se zato lahko sklicuje na varstvo kogentnih določb prava, ki velja v državi njegovega običajnega prebivališča, Italiji, ki so zanj ugodnejše. V skladu z italijansko zakonodajo naj namreč banka ne bi izpolnila obveznosti obveščanja, pogodbe v zvezi s pridobitvijo obveznic in deležev zadevnega sklada pa naj bi bile zato nične.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zahtevek AY je bil na sodiščih nižje stopnje zavrnjen. Ti sodišči sta presodili, da se ob upoštevanju dogovora med strankama uporablja avstrijska zakonodaja. Ker poleg tega AY kot stranka „brez svetovanja“ ni uporabil nobene storitve banke v Italiji, naj gre za svetovanje pri naložbah ali drugo, se je uporabila izjema iz člena 6(4)(a) Uredbe št. 593/2008, tako da AY ni mogel biti upravičen do določb, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom, po pravu, ki bi se uporabljalo v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, če pogodbeni stranki ne bi izbrali drugega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">AY je pri Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče), ki je predložitveno sodišče, vložil revizijo. Pred tem sodiščem AY pojasnjuje, prvič, da se njegov zahtevek nanaša le na transakcije, izvršene po dogodku oktobra 2016 v Italiji, ker je banka na tem dogodku aktivno tržila sporne naložbe v Italiji in tako svoje dejavnosti usmerila na italijanski trg v smislu člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, AY ponavlja, da je treba klavzulo o izbiri prava zavrniti kot nepošteno, ker kot potrošnik ni bil obveščen, da se lahko sklicuje na zaščito, ki jo zagotavljajo kogentne določbe države njegovega običajnega prebivališča, v skladu s členom 6(2) Uredbe št. 593/2008.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, AY trdi, da se izjema iz člena 6(4)(a) Uredbe št. 593/2008 v obravnavanem primeru ne uporablja, ker ima banka spletno stran v angleškem jeziku, na kateri je lahko kot italijanski potrošnik pregledoval vse transakcije na računu, natisnil izpiske z računa ter pridobil informacije, mnenja in analize. V bistvu je banka investicijske storitve v Italiji, državi njegovega prebivališča, zagotavljala prek spleta, ne da bi bila potrebna njegova fizična navzočnost v Avstriji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno AY sklepa, da pogodbe o finančnih storitvah, ki jih je kot potrošnik sklenil za zadevne transakcije, torej v skladu s členom 6(1) Uredbe št. 593/2008 ureja italijanska zakonodaja, ki je zanj ugodnejša, kar bi povzročilo ničnost teh pogodb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče uvodoma navaja, da je AY vedno deloval kot potrošnik tako pri vzpostavitvi poslovnega razmerja kot pri oddaji spornih naročil za pridobitev finančnih produktov. Vendar ob vzpostavitvi poslovnega razmerja pogoji iz člena 6 Uredbe št. 593/2008 še niso bili izpolnjeni, saj banka takrat v Italiji še ni izvajala nobenih dejavnosti in jih tja usmerjala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako sta po ugotovitvah predložitvenega sodišča pogodbeni stranki na začetku poslovnega razmerja veljavno izbrali avstrijsko pravo, in to toliko bolj, ker bi se, tudi če ne bi izbrali prava, ki se uporablja, v skladu s členom 4(1)(b) Uredbe št. 593/2008 za pogodbo, ki sta jo sklenila AY in banka, kot pogodbo o opravljanju bančnih storitev uporabljalo to pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se zato, na prvem mestu, sprašuje, ali izpolnjevanje pogojev iz člena 6(1) Uredbe št. 593/2008 v okviru predhodno vzpostavljenega trajnega poslovnega razmerja pomeni, da se pravne posledice te določbe uporabljajo za transakcije, izvršene po izpolnitvi teh pogojev, kljub veljavnosti izbire prava, ki se uporablja, ki sta jo stranki opravili ob vzpostavitvi tega razmerja. Predložitveno sodišče namreč meni, da ni dvoma, da je banka po letu 2016 svojo dejavnost „usmerila“ v državo stalnega prebivališča potrošnika in da je poznejša naročila, ki jih je oddal AY, mogoče povezati s to dejavnostjo v skladu sodno prakso Sodišča. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) Zato naj bi se člen 6 te uredbe načeloma uporabljal od tega trenutka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, od predpostavki, da se člen 6 Uredbe št. 593/2008 uporablja, se predložitveno sodišče sprašuje, ali so pogoji za izjemo iz člena 6(4)(a) te uredbe v zadevi v glavni stvari izpolnjeni. To sodišče se med drugim sprašuje, ali se lahko v obravnavanem primeru uporabi merilo, ki izhaja iz sodbe z dne 3. oktobra 2019, Verein für Konsumenteninformation (C‑272/18, EU:C:2019:827), v skladu s katerim je treba preveriti, ali iz same „narave“ storitev izhaja, da je te mogoče v celoti opraviti samo zunaj države običajnega prebivališča potrošnika, da se ugotovi, ali te storitve spadajo na področje uporabe te izjeme. V obravnavani zadevi navedeno sodišče poudarja, da so to, da je AY lahko naročila oddal s telekomunikacijskimi sredstvi iz Italije, imel dostop do spletne strani banke v angleškem jeziku in tam pregledoval svoje račune, argumenti, ki govorijo proti „izključnemu“ opravljanju storitev v Avstriji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, ob predpostavki, da se uporablja člen 6 Uredbe št. 593/2008, ne pa člen 6(4)(a) te uredbe, se predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba klavzulo o izbiri prava, ki je bila dogovorjena, preden so bili izpolnjeni pogoji za uporabo člena 6 navedene direktive, po izpolnitvi teh pogojev šteti za nepošteno v smislu člena 3(1) Direktive 93/13, če v tej klavzuli niso navedene pravne posledice iz člena 6(2) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-59" title="page-8">
      „1. Ali je treba pravne posledice naročil za pridobitev finančnih produktov, ki jih potrošnik s stalnim prebivališčem v državi A (v obravnavanem primeru v Italiji) na podlagi trajnega poslovnega razmerja odda banki s sedežem v državi B (v obravnavanem primeru v Avstriji), presojati v skladu s pravom, ki izhaja iz člena 6 Uredbe [št. 593/2008], če so pogoji za uporabo člena 6 [te uredbe] izpolnjeni ob oddaji posameznih naročil, ne pa ob vzpostavitvi poslovnega razmerja, in sta stranki takrat v skladu s členom 3 [te] uredbe za njuno celotno poslovno razmerje izbrali pravo države B?
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-60" title="page-8">
      Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-61" title="page-8">
      2. Ali se izjema iz člena 6(4)(a) Uredbe št. 593/2008 uporabi, če banka potrošniku s stalnim prebivališčem v drugi državi članici na podlagi pogodbe odpre račune in nato za potrošnika na podlagi njegovih naročil pridobi finančne produkte, ki so pripisani računom, pri čemer lahko potrošnik naročila odda (tudi) s pomočjo komunikacije na daljavo?
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-62" title="page-8">
      Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, odgovor na drugo vprašanje pa nikalen:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-63" title="page-8">
      3. Ali je treba izbiro prava, preden so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 6 Uredbe št. 593/2008, po izpolnitvi teh pogojev šteti za nepošteno v smislu člena 3(1) Direktive [93/13], če v [klavzuli o izbiri prava] niso navedene pravne posledice člena 6(2) [te] uredbe?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitvena odločba z dne 8. aprila 2024 je v sodno tajništvo Sodišča prispela 22. aprila 2024.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stranki v postopku v glavni stvari, češka vlada in Evropska komisija so pisna stališča predložile v roku, določenem v členu 23 Statuta Sodišča Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v skladu s členom 76(2) Poslovnika na upravni seji 4. februarja 2025 odločilo, da se obravnava ne opravi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne opombe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 593/2008 vsebuje kolizijska pravila, s katerimi je mogoče določiti pravo držav članic, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja. Stvarno področje uporabe te uredbe je določeno v členu 1, v skladu s katerim se ta uredba uporablja za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih, ko pride do kolizije med zakoni več držav. S področja uporabe Uredbe št. 593/2008 so izključene zadeve, ki so naštete v njenem členu 1(2). Če zadevno pogodbeno obligacijsko razmerje spada na področje uporabe te uredbe, bo pravo, ki se uporablja, določeno v skladu s kolizijskimi pravili iz te uredbe. V skladu s členom 3 navedene uredbe se uporablja načelo svobode izbire, se pravi, da lahko pogodbeni stranki načeloma svobodno določita pravo, ki se uporablja za njuno pogodbo. Če izbira prava ni izrecno izražena ali implicitna, se pravo, ki se uporablja, običajno določi na podlagi člena 4 te uredbe, ki določa različna kolizijska pravila za različne vrste pogodb, ter člena 5 in naslednjih Uredbe št. 593/2008, ki se uporabljajo za posebne vrste pogodb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalno sodišče je pri izvajanju pooblastil, ki so mu podeljena v okviru postopka predhodnega odločanja, podalo vrsto ugotovitev, na podlagi katerih je mogoče opredeliti zadevna obligacijska pogodbena razmerja. Najprej je iz predložitvene odločbe razvidno, da je AY „potrošnik“ na podlagi člena 6(1) Uredbe št. 593/2008 neodvisno od okoliščine, da zaradi poklicnih izkušenj zelo dobro razume finančne transakcije ter kapitalske in finančne trge. Nasproti tega potrošnika je banka, ki je zanj opravila finančne storitve kot „podjetnik“ na podlagi iste določbe. Dalje, pogodbena obligacijska razmerja med AY in banko so „civilna“ v smislu člena 1(1) te uredbe, tako da spadajo na njeno področje uporabe. Nazadnje, obstaja „primer, ko pride do kolizije med zakoni več držav“, ker se banka opira na avstrijsko pravo, o čemer sta se pogodbeni stranki prvotno dogovorili, medtem ko se AY pri uveljavljanju svojih pravic sklicuje na italijansko pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz vseh teh elementov izhaja, da se v tej zadevi lahko uporabljajo kolizijska pravila iz člena 6 Uredbe št. 593/2008 v zvezi s „potrošniškimi pogodbami“. Ta pravila so tudi predmet spora o glavni stvari. Vprašanja za predhodno odločanje, ki bodo preučena v vrstnem redu, v katerem so bila postavljena, se nanašajo predvsem na razlago določb v odstavkih 1, 2 in 4 člena 6 te uredbe. Samo tretje vprašanje za predhodno odločanje se nanaša na Direktivo 93/13, ki ne zadeva neposredno kolizijskih pravil, ampak bolj vsebino pogodbenih določb. V njem so izpostavljeni pomembni vidiki, povezani z razmerjem med različnimi normativnimi akti Unije. V okviru analize bom pojasnil zakonodajni cilj teh določb in povezavo med njimi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali se člen 6 Uredbe št. 593/2008 uporablja za pridobitev finančnih produktov, čeprav pogoji iz tega člena, izpolnjeni ob izvršitvi teh transakcij, še niso bili izpolnjeni ob sklenitvi pogodbe, na kateri temeljijo te transakcije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi bil odgovor na to vprašanje pritrdilen, bi se v obravnavanem primeru uporabilo italijansko pravo v skladu s členom 6(1) Uredbe št. 593/2008. Če bi bil odgovor nikalen, bi se uporabilo avstrijsko pravo na podlagi klavzule o izbiri prava, dogovorjene v skladu s členom 3(1) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo, ki se uporablja, dogovorjeno v skladu s členom 3(1) Uredbe št. 593/2008</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je prvo vprašanje oblikovano abstraktno, je treba v interesu boljšega razumevanja pravnih izzivov pojasniti, da predložitveno sodišče izhaja iz premise, da so bili pogoji iz člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008 izpolnjeni naknadno, to je po sklenitvi pogodbe, ker je banka svojo poslovno dejavnost usmerila v državo običajnega prebivališča AY.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, ni mogoče iz ničesar sklepati, da je banka ob sklenitvi pogodbe v Italiji opravljala poslovno dejavnost ali na kakršen koli način v to državo usmerjala poslovno dejavnost. Zato prvotno ni bilo nobenega objektivnega razloga za dvom o uporabi avstrijskega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">AY je v vlogi za odprtje računa, ki jo je podpisal leta 2013, namreč soglašal s splošnimi pogoji, ki so vključevali tudi klavzulo o izbiri prava, „kot podlago za [njune] sedanje in prihodnje poslovne odnose“. Zato je klavzula o izbiri prava, to je avstrijskega prava, v skladu s svojim jasnim besedilom zajemala tudi prihodnje transakcije v okviru poslovnega razmerja med pogodbenima strankama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Možnost naknadne spremembe prava, ki se uporablja za okvirno pogodbo, na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče vseeno meni, da je bilo ravnanje banke po začetku poslovnega razmerja leta 2013 tako, da utemeljuje novo pravno presojo okoliščin. Predložitveno sodišče zlasti trdi, prvič, da iz predstavitve banke na dogodku v Padovi oktobra 2016 izhaja, da je banka aktivno izvajala svojo promocijo v Italiji in da je tako svoje dejavnosti usmerila na italijanski trg v smislu člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008. Predložitveno sodišče pojasnjuje, drugič, da so tudi poznejša naročila, ki jih je oddal AY, spadala v okvir te dejavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav mora predložitveno sodišče na lastno odgovornost opraviti pravno opredelitev dejanskega stanja, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) je treba za namene teh sklepnih predlogov najprej preučiti, ali je ta nova pravna presoja položaja upravičena. S to preučitvijo se je mogoče izogniti taki razlagi določbe prava Unije, ki je ni mogoče uporabiti v takih okoliščinah, in je namenjena temu, da se temu sodišču zagotovi koristen odgovor. Tako bom na prvem mestu na kratko obravnaval vprašanje, ali so preudarki predložitvenega sodišča dovolj za ugotovitev, da so zakonski pogoji za uporabo člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008 v obravnavanem primeru izpolnjeni, in se na drugem mestu vprašal, ali v takih okoliščinah lahko pride do pravnih posledic, ki jih želi AY, in sicer do spremembe prava, ki se uporablja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Formalna izpolnitev zakonskih pogojev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odgovor na prvo vprašanje bi bil pritrdilen, če je banka svojo poslovno dejavnost dejansko usmerila v državo, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, kot predlaga predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To je odvisno od razlage zgoraj navedene določbe, zlasti tega, kako je treba razumeti pojem poslovne dejavnosti, „usmerjene v“ državo članico, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče. V zvezi s tem je treba navesti, da Uredba št. 593/2008 ne vsebuje nobene opredelitve tega pojma, ki ga Sodišče še ni razlagalo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba pripomniti, da je ta pojem zelo podoben pojmu, uporabljenemu v členu 15(1)(c) Uredbe (ES) št. 44/2001 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) in zdaj v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>). V skladu s to določbo se sodišče, ki je pristojno za rešitev zadeve, določi glede na pojem poslovne dejavnosti, „usmerjene v“ državo članico, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče. V temu kontekstu je treba opozoriti, da je Sodišče razlago tega pojma podalo v sodbi v združenih zadevah Pammer in Hotel Alpenhof (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>), tako da bi se ta upoštevna sodna praksa lahko izkazala za koristno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejstvo, da je cilj te določbe, kot tudi določbe člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008, rešiti nasprotja med različnimi nacionalnimi pravnimi sistemi, po mojem mnenju govori v prid pristopu, pri katerem bi se upoštevala temeljna načela in merila. V tem kontekstu je treba navesti, da iz uvodne izjave 24 Uredbe št. 593/2008 izhaja, da je zakonodajalec Unije želel zagotoviti koherentnost z Uredbo št. 44/2001, ki zahteva, da se pojem „usmerjena dejavnost“ kot pogoj za uporabo pravila o varstvu potrošnikov „usklajeno razlaga“. Pristop, predlagan v teh sklepnih predlogih, torej sledi izrecni volji zakonodajalca Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v sodbi Pammer in Hotel Alpenhof odločilo, da je dejavnost „usmerjena“ v državo potrošnika, če je trgovec izrazil svojo voljo po vzpostavitvi poslovnih odnosov s potrošniki iz ene ali več drugih držav članic, med katerimi je tista, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče. Zato morajo pred morebitno sklenitvijo pogodbe s tem potrošnikom obstajati indici, da je trgovec nameraval poslovati s potrošniki s prebivališčem v drugih državah članicah, vključno z državo članico, na ozemlju katere stalno prebiva zadevni potrošnik, v smislu, da je bil trgovec pripravljen skleniti pogodbo s temi potrošniki. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zadevi v glavni stvari ni sporno, da je banka sodelovala na dogodku v Italiji, kjer jo je predstavljal eden od njenih uslužbencev, kar je bilo lahko namenjeno le sklepanju novih pogodb ali izvrševanju novih transakcij z navzočimi strankami. Strinjam se torej s presojo predložitvenega sodišča, da je treba táko ravnanje razlagati tako, da je bila dejavnost banke prav tako „usmerjena v“ Italijo v smislu člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008, da bi se sklenile pogodbe s potrošniki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba zavrniti trditev banke, da v bistvu dejstvo, da je bila poslovna dejavnost usmerjena v državo običajnega prebivališča potrošnika, povzroči uporabo člena 6(1) Uredbe št. 593/2008 le, če obstaja vzorčna zveza med dejavnostmi podjetnika v državi stalnega prebivališča potrošnika in sklenitvijo pogodbe. Sodišče je namreč v sodbi Emrek (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>), katere predmet je bila razlaga enakovredne zakonske določbe, in sicer člena 15(1)(c) Uredbe št. 44/2001, že razsodilo, da ta določba ne zahteva vzročne zveze med načinom usmerjanja gospodarske ali poklicne dejavnosti v državo članico, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, in sicer spletnim mestom, ter sklenitvijo pogodbe s tem potrošnikom. Vendar obstoj take vzročne zveze kaže na povezanost pogodbe s tako dejavnostjo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) V duhu „skladne razlage“ pojma „usmerjena dejavnost“, vsebovanega v Uredbi št. 593/2008 in Uredbi št. 44/2001, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) velja enaka razlaga za člen 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) tako da v obravnavani zadevi dokaz vzročne zveze med navzočnostjo banke na dogodku v Padovi oktobra 2016 in pridobitvijo vrednostnih papirjev s strani AY po tem dogodku ni zahtevan. Dejstvo, da predložitveno sodišče ne navaja take vzročne zveze, samo po sebi še ne pomeni, da se člen 6(1) te uredbe ne uporablja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba pravnih posledic v obravnavani zadevi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načeloma bi izpolnjevanje pogojev za uporabo člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008 moralo sprožiti pravno posledico iz te določbe, in sicer uporabo italijanske zakonodaje za potrošniške pogodbe v okoliščinah spora o glavni stvari. To bi pomenilo spremembo prava, ki se uporablja, med trajanjem pogodbe kljub temu, da sta pogodbeni stranki v skladu s členom 3(1) te uredbe prvotno izbrali avstrijsko pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tega vidika je treba navesti, da besedilo člena 6(1) Uredbe št. 593/2008 ne določa izrecno možnosti spremembe prava, ki se uporablja za potrošniško pogodbo, če zakonski pogoji iz točke (a) ali (b) te določbe na začetku pogodbenega razmerja niso bili izpolnjeni, so se pa konkretizirali med trajanjem tega razmerja. Navedena določba ureja „klasični“ položaj določitve prava, ki se uporablja za potrošniško pogodbo, kadar so te zahteve izpolnjene od začetka pogodbenega razmerja. Posebnost položaja, povezana s spremembo okoliščin med trajanjem trajnega poslovnega razmerja, zahteva, da se doseže povezava med členom 3(1) in členom 6(1) te uredbe, pri kateri bi se morala upoštevati avtonomija pogodbenih strank pri njuni izbiri prava, ki se uporablja, in varstvo potrošnika v takem razmerju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma je treba opozoriti, da je namen člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008 varovati potrošnika, ker ta določba določa uporabo prava države, v kateri ima ta običajno prebivališče. Tako se uporablja pravo, ki ga potrošnik pozna, kar je bistvenega pomena, ker se vsi potrošniki ne zavedajo, da pogodbena razmerja s čezmejnim elementom lahko privedejo do kolizije zakonov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) Zaradi pomanjkljivih izkušenj na poslovnem področju je potrošnik s stališča zakonodajalca Unije vreden zaščite v razmerju do podjetnika, kot izhaja iz uvodne izjave 23 te uredbe. Zaradi morebitne uporabe zakonodaje, ki je ne pozna, lahko namreč ostane brez zaščite, ki mu jo zagotavlja pravni red države njegovega običajnega prebivališča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se mi zdi primerna drugačna presoja, kadar potrošnik sklene pogodbo po lastni volji in ob polnem poznavanju posledic izbire prava, ki se uporablja. Ta razlaga je toliko bolj prepričljiva, kadar potrošnik odide v državo, v kateri ima podjetnik sedež, da bi tam sklenil pogodbo, in v tistem času podjetnik v državi običajnega prebivališča potrošnika ne opravlja nobene dejavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, vsako morebitno priznanje pravice potrošnika, da se sklicuje na člen 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008, da bi povzročil spremembo prava, ki se uporablja, neodvisno od tega, da je bilo pravo, ki se uporablja, izbrano na podlagi člena 3(1) te uredbe, ob polnem poznavanju dejstev in v dogovoru s pogodbenim partnerjem, bi po mojem mnenju razvrednotilo načeli svobode sklepanja pogodb in svobode izbire, ki sta pravzaprav v jedru navedene direktive. Kot je namreč razvidno iz uvodne izjave 11 te uredbe, je „[s]voboda pogodbenih strank, da izberejo pravo, ki naj se uporablja, […] temelj sistema kolizijskih pravil na področju pogodbenih obligacijskih razmerij“ (moj poudarek). Sodišče je v sodni praksi to izrecno priznalo in tudi poudarilo, da je treba svobodo pogodbenih strank, da izberejo pravo, ki se uporablja za njihovo pogodbeno razmerje, spoštovati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar ne bi bilo tako, če bi bila sprememba prava, ki se uporablja, odvisna le od volje ene od obeh pogodbenih strank. V tem kontekstu je treba navesti, da člen 3(2) Uredbe št. 593/2008 določa, da se „[p]ogodbeni stranki […] lahko kadar koli dogovorita, da se za pogodbo uporablja drugo pravo, kot se je prej uporabljalo na podlagi prejšnje izbire v skladu s tem členom ali na podlagi drugih določb [Uredbe]“ (moj poudarek). Edina možnost, ki jo dovoljuje zakonodajalec Unije, da se pravo, ki se uporablja, pozneje spremeni, je torej skupni dogovor, te možnosti pa AY in banka očitno nista uporabila. Zato ne vidim nobene možnosti, da se ugodi predlogu AY za uporabo italijanskega prava, ne da bi se pod vprašaj postavili načeli svobode sklepanja pogodb in svobode izbire. Zgoraj navedena določba, ki odraža ti načeli, bi bila brez učinka, če bi lahko banka s tem, da bi enostransko usmerila svojo dejavnost v Italijo, spremenila izbiro prava, ki se uporablja. S tega vidika je mogoče trditi, da nespremenljivost prava, ki se uporablja, prav tako prispeva k varstvu potrošnika. Sprememba prava, ki se uporablja, zaradi enostranskega dajanja podjetnika bi namreč lahko povzročila uporabo prava, ki potrošnika varuje manj kot pravo, o katerem sta se pogodbeni stranki dogovorili.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, kot sem že opozoril v teh sklepnih predlogih, preudarki glede pravne varnosti prav tako govorijo proti uporabi člena 6(1) Uredbe št. 593/2008 v smislu, da bi omogočal spremembo prava, ki se uporablja, med trajanjem pogodbe. Kot je razvidno iz uvodne izjave 16 te uredbe, „bi kolizijska pravila[, da bi] prispevala k doseganju splošnega cilja te uredbe – k pravni varnosti v evropskem pravosodnem prostoru – […] morala biti zelo predvidljiva“. Taka predvidljivost po mojem mnenju ne bi bila podana, če bi sprejeli spremembo prava, ki se uporablja za pogodbeno razmerje, na podlagi enostranskega dejanja ene od strank te pogodbe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je Sodišče v sodni praksi o tej uredbi večkrat sklicevalo na zahteve po pravni varnosti in zlasti na nujnost zagotovitve predvidljivosti prava v pogodbenih razmerjih s potrošniki. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da bi bil ta zakonodajni cilj resno ogrožen, če bi dopustili, da lahko pride do naknadne spremembe prava, ki se uporablja za pogodbo, ne le neodvisno od volje pogodbenih strank, temveč tudi po nepredvidljivem in enkratnem dogodku. Zdi se mi, da gredo trditve AY prav v to smer, saj se opira na dogodek, ki je bil v Padovi organiziran kot dogodek, ki bi sam po sebi lahko povzročil tako spremembo prava, ki se uporablja. Čeprav je ta dogodek mogoče razlagati, kot da pomeni, da je banka odtlej svoje dejavnosti usmerila v Italijo, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) pa se ne zdi, da je imel učinek na pogodbeno razmerje med AY in banko. Čeprav AY trdi, da je ob tej priložnosti srečal uslužbenca banke, nič ne kaže, da je bila obstoječa pogodba spremenjena. Prav tako se mi ne zdi, da je bil ta dogodek tako pomemben, da bi lahko pridobil kakršen koli pravni pomen, zlasti z vidika morebitne spremembe prava, ki se uporablja. Glede na informacije, ki jih je zagotovilo predložitveno sodišče, zadevni uslužbenec ni predstavljal niti sklada niti drugih finančnih produktov, temveč zgolj banko, za katero je delal.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno stališče bi imelo resne posledice za pravno varnost. Vsako ravnanje podjetnika v razmerju do njegovih strank, tudi najbolj diskretno, bi bilo treba preučiti, da bi se ugotovilo, ali ne povzroči spremembe prava, ki se uporablja v trajnih poslovnih razmerjih. Upoštevati je treba tudi, da bi morebitna sprememba prava, ki se uporablja, glede na zadevni pravni sistem znatno vplivala na pogodbena razmerja med strankami. Naknadna sprememba prava, ki se uporablja, bi namreč lahko privedla do spremembe bistvenega elementa pogodbe. Glede na obrazložitev predložitvenega sodišča bi morala v primeru uporabe italijanskega prava banka svetovati AY pri njegovih naložbah. Tako svetovanje pa ni bilo predvideno v okviru razmerja brez svetovanja, o katerem sta se dogovorili pogodbeni stranki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ni mogoče izključiti, da bi obveznost banke glede svetovanja torej zahtevala tudi prilagoditev dogovorjenega plačila. Naknadna sprememba prava, ki se uporablja, bi torej pod vprašaj postavila bistvene sestavine pogodbe (essentialia negotii) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>). Ne le da bi taka sprememba vzbudila številna vprašanja glede pravic in obveznosti pogodbenih strank, ogrožen bi bil lahko tudi sam obstoj pogodbe, če bi italijansko pravo, kot pojasnjuje predložitveno sodišče, določalo, da nespoštovanje obveznosti obveščanja potrošnika povzroči ničnost pogodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba upoštevati, da bi široka razlaga, kot jo predlaga AY, vplivala ne le na pogodbo, ki jo je sklenil z banko, temveč potencialno tudi na veliko število pogodb s čezmejno povezavo. Banka, ki deluje na celotnem evropskem notranjem trgu, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) bi lahko bila odvrnjena od razširitve svoje mednarodne prisotnosti, da bi se izognila nepredvidljivosti, povezani s tveganjem morebitne spremembe prava, ki se uporablja, v trajnih pogodbenih razmerjih s potrošniki. Tak pristop bi ji lahko preprečil, da bi izkoristila ugodnosti notranjega trga, kar bi bilo v škodo tudi potencialnim strankam, ki bi želele finančne storitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) Pravilno delovanje notranjega trga in drugih povezanih področij povezovanja, kot je območje svobode, varnosti in pravice, ki so omenjena v uvodnih izjavah 1 in 6 Uredbe št. 593/2008, bi bilo prizadeto zaradi negotovosti, ki bi vladala pri določanju prava, ki se uporablja. Torej je očitno, da bi uporaba člena 6(1) te uredbe za okoliščine, kot so te v tej zadevi, povzročila resne težave z vidika pravne varnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vmesni predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz razlogov, predstavljenih v prejšnjih točkah, menim, da člena 6(1) Uredbe št. 593/2008 ni treba razlagati široko, ker ta določba ne omogoča naknadne spremembe prava, ki se uporablja za pogodbo v okoliščinah, kot so te iz obravnavane zadeve. Nasprotno pa mora prevladati izbira prava, za katero sta se pogodbeni stranki dogovorili v skladu s členom 3(1) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja posameznih finančnih transakcij</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugačen rezultat bi bilo mogoče predvideti, če bi se štelo, da različna naročila, oddana po izpolnitvi pogojev za uporabo člena 6(1) Uredbe št. 593/2008, pomenijo samostojne pogodbe. Enako bi bilo, če bi ta naročila tako zelo spremenila obstoječo pogodbo med potrošnikom in banko, da bi se ta sprememba kazala ne zgolj v posodobitvi ali prilagoditvi te pogodbe, temveč v nastanku novega pravnega razmerja med tema pogodbenima strankama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče v sodbi, izdani v zadevi Nikiforidis, odločilo, da začetek veljavnosti Uredbe št. 593/2008 ne pomeni, da se ta uredba uporablja za pogodbo, sklenjeno pred začetkom veljavnosti te uredbe, razen če je bila ta pogodba tako zelo spremenjena, da je treba šteti, da je bila sklenjena nova pogodba. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Na podlagi osnovne ideje, na kateri temelji ta sodna praksa, bi bilo treba preučiti, ali je posamezne finančne transakcije, ki jih je AY sčasoma izvršil, mogoče s pravnega vidika razlikovati od prvotne pogodbe, ki sta jo sklenila AY in banka, ali pa pomenijo bistveno spremembo te pogodbe. Vendar nekateri elementi kažejo, da ni tako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz predložitvene odločbe je razvidno, da sta AY in banka s podpisom pogodbe o odprtju skrbniškega računa in tekočega računa vzpostavili pogodbeno razmerje za nedoločen čas. Ta pogodba je neke vrste „okvirna pogodba“, ker je bila ta pogodba podlaga za vsa poznejša naročila za pridobitev in prodajo finančnih produktov, ki jih je oddal AY. Ker se je AY odločil za „poslovanje brez svetovanja“, je banka, če poenostavim, delovala kot posrednik (zastopnik), se pravi, da je kupila ustrezne finančne produkte v skladu z navodili AY in za njegov račun.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsa naročila, ki jih je oddal AY in jih je banka izvršila, so torej del te okvirne pogodbe ne glede na datum, ko so bila izvršena. Prav tako nič ne kaže, da se je pogodbeno razmerje med AY in banko spremenilo, potem ko je banka po presoji predložitvenega sodišča začela „usmerjati“ svojo dejavnost v Italijo. Vseeno mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali – in če je odgovor pritrdilen, v kolikšni meri – je bilo pogodbeno razmerje, ki se je med AY in banko začelo leta 2013, tako zelo spremenjeno, da bi se ta sprememba kazala ne zgolj v posodobitvi ali prilagoditvi te pogodbe, temveč v nastanku novega pravnega razmerja med tema pogodbenima strankama. Ker predložitvena odločba ne vsebuje nasprotnih informacij, je treba za namene te zadeve predpostavljati, da v pogodbenem razmerju ni prišlo do bistvene spremembe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje menim, da je treba pravne posledice naročil za pridobitev finančnih produktov, ki jih potrošnik s prebivališčem v državi A na podlagi trajnega poslovnega razmerja odda banki s sedežem v državi B, presojati v skladu s pravom, ki sta ga pogodbeni stranki določili v pogodbi, s katero je nastalo poslovno razmerje, tudi če so po sklenitvi te pogodbe pogoji za uporabo člena 6(1) Uredbe š. 593/2008 izpolnjeni in so bili izpolnjeni ob oddaji različnih naročil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dodatni preudarki</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi odgovora, ki ga predlagam na prvo vprašanje za predhodno odločanje, ni več treba preučiti drugega in tretjega vprašanja za predhodno odločanje. Vendar bom ti vprašanji vseeno preučil zaradi izčrpnosti in če bi se Sodišče odločilo, da ne bo sledilo mojemu predlogu odgovora na prvo vprašanje za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali se v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje izjema iz člena 6(4)(a) Uredbe št. 593/2008 uporablja v obravnavanem primeru. V skladu s to določbo se člen 6(1) in (2) te uredbe ne uporablja za pogodbe o opravljanju storitev, če se storitve za potrošnika opravijo izključno zunaj države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav ta določba sama ne vsebuje opredelitve pojma „pogodba o opravljanju storitev“, je očitno, da varstvo potrošnikov na notranjem trgu Unije zahteva, da se ta pojem razlaga samostojno in široko, bolj z vidika ekonomskega pojmovanja, upoštevnega za člen 56 PDEU in naslednje, kot pa s sklicevanjem na pogodbeno pravo držav članic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) Torej je treba uporabiti podoben pristop, kot je bil uporabljen v sodni praksi Sodišča v zvezi s členom 5(1)(b), druga alinea, Uredbe št. 44/2001, povzetim v členu 7(1)(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojem „storitve“ torej zajema vsako gospodarsko dejavnost, opravljeno v interesu drugih, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) razen če je obveznost prenosa lastninske pravice na blagu prevladujoča. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) Tak pojem vključuje širok nabor storitev, vključno s finančnimi storitvami. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) Strinjam se torej s predložitvenim sodiščem, da bi bilo treba pogodbo o pridobitvi vrednostnih papirjev za račun stranke opredeliti kot pogodbo o opravljanju storitev v smislu člena 6(4)(a) Uredbe št. 593/2008. Zadevna pogodba zato spada na stvarno področje uporabe te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta določba tudi zahteva, da se storitve za potrošnika opravijo „izključno zunaj države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče“. Razlog za to izjemo je mogoče povzeti tako. V okoliščinah, opisanih v tej določbi, potrošnik ne more razumno pričakovati, da se bo pravo države njegovega običajnega prebivališča uporabilo z odstopanjem od splošnih pravil o določitvi prava, ki se uporablja, saj je pogodba tesneje povezana z državo, v kateri ima sedež druga pogodbena stranka, tudi če je ponudnik storitev oglaševal ali tržil v državi, v kateri prebiva potrošnik. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tem se postavlja vprašanje, katere značilnosti morajo imeti zadevne storitve, da se zanje šteje, da so na voljo „izključno“ v posamezni državi članici. Sodišče je to vprašanje preučilo v sodbi Verein für Konsumenteninformation in odločilo, da je treba za ugotovitev, ali se ta izjema uporablja, „preveriti, ali iz same narave dogovorjenih storitev izhaja, da je mogoče te storitve v celoti opraviti samo zunaj države običajnega prebivališča potrošnika“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) Sodišče je v tem kontekstu pojasnilo tudi, da „[č]e je, kot določajo pogodbe v postopku v glavni stvari, kraj, kjer se fizično opravi storitev, v državi, ki ni država, v kateri potrošnik prejme koristi iz naslova storitev, je treba šteti, da se storitve ne opravljajo ‚izključno‘ zunaj države članice, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, zgolj v primeru, če potrošnik nima nobene možnosti za prejemanje koristi iz naslova teh storitev v državi, kjer prebiva, in se mora za to, da bi te koristi prejel, premakniti v drugo državo“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) Povedano drugače, pri tem mora iti za storitve, ki se zaradi svoje narave lahko opravljajo le na točno določenem kraju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se mi, da ti pogoji v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, ker je iz predložitvene odločbe jasno razvidno, da je banka najprej na podlagi pogodbe, sklenjene z AY, odprla skrbniški račun in tekoči račun v Avstriji, nato pa na podlagi naročil, ki jih je oddal AY, in za njegov račun pridobila finančne produkte, ki so bili pripisani njegovima računoma. Dalje, AY je lahko naročila za pridobitev oddal iz Italije prek telekomunikacijskih sredstev (telefon, elektronska pošta). Po navedbah predložitvenega sodišča je AY poleg tega lahko imel dostop do spletnega mesta banke v angleškem jeziku in tam pregledoval svoja računa. Nazadnje, to sodišče predpostavlja, da je banka AY posredovala tudi informacije o izvrševanju njegovih naročil. Torej je očitno, da je AY kot potrošnik imel možnost uporabljati storitve banke iz katerega koli kraja. Iz tega sledi, da se člen 6(4)(a) Uredbe št. 593/2008 ne uporablja v takih okoliščinah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj navedenih razlogov predlagam, naj se na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da se izjema iz člena 6(4)(a) Uredbe št. 593/2008 ne uporabi, če banka potrošniku s prebivališčem v drugi državi članici na podlagi pogodbe odpre račune ter nato na podlagi naročil, ki jih odda ta potrošnik, in njegovih navodil pridobi finančne produkte, ki so pripisani tem računom, vključno če so ta naročila oddana (tudi) prek telekomunikacijskih sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba klavzulo o izbiri prava šteti za „nepošteno“ v smislu člena 3(1) Direktive 93/13, če se po sklenitvi pogodbe pogoji za uporabo člena 6 Uredbe št. 593/2008 uresničijo, ker potrošnik ob sklenitvi te pogodbe ni bil opozorjen na pravne posledice odstavka 2 te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To vprašanje se nanaša na povezavo med Uredbo št. 593/2008 in Direktivo 93/13, ki jo je Sodišče že imelo priložnost obravnavati v sodbi Verein für Konsumenteninformation (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>). Sodišče je v tej sodbi poudarilo, da so z zakonodajo Unije načeloma dovoljene klavzule o izbiri prava. Člen 6(2) te uredbe namreč določa, da imajo stranke možnost dogovoriti se o pravu, ki se uporabi za potrošniško pogodbo, če je zagotovljeno spoštovanje varstva, do katerega je potrošnik upravičen na podlagi določb prava pristojnega sodišča, od katerih ni mogoče odstopiti z dogovorom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je pojasnilo, da je vnaprej sestavljena klavzula o izbiri prava, ki določa pravo države članice sedeža prodajalca ali ponudnika, nepoštena samo, če ima njeno besedilo ali njen kontekst določene značilnosti, ki povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Natančneje, nepoštenost take klavzule lahko izhaja iz ubeseditve, ki ne izpolnjuje zahteve po jasnosti in razumljivosti iz člena 5 Direktive 93/13. To zahtevo je treba ob upoštevanju tega, da je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika v podrejenem položaju, med drugim tudi glede ravni obveščenosti, razlagati široko. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podobno je Sodišče navedlo, da če so učinki klavzule odvisni od kogentnih zakonodajnih določb, je bistveno, da prodajalec ali ponudnik potrošnika seznani s temi določbami. Tak je primer iz člena 6(2) Uredbe št. 593/2008, ki določa, da izbira prava, ki se uporabi, potrošnika ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih po pravu, ki bi se uporabljalo, če izbire ne bi bilo, ni dovoljeno odstopati z dogovorom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) Sodišče je tako presodilo, da je klavzula nepoštena, če potrošnika zavaja, tako da pri njem ustvari vtis, da se za pogodbo uporablja samo pravo navedene države članice, ne da bi bil potrošnik seznanjen s tem, da je na podlagi te določbe upravičen tudi do varstva, ki mu je zagotovljeno s kogentnimi določbami prava, ki bi se uporabljalo, če te klavzule ne bi bilo, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) in sicer z določbami prava države, v kateri ima običajno prebivališče. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vseeno je treba opozoriti, da predložitveno sodišče v tej zadevi obravnava poseben položaj, in sicer morebitno naknadno spremembo prava, ki se uporablja za pogodbo, zaradi ravnanja podjetnika na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe št. 593/2008. Postavlja se torej vprašanje, ali je v takih okoliščinah mogoče predvideti varstvo potrošnika pred nepoštenim pogojem na podlagi Direktive 93/13, kar je ob upoštevanju odgovora, ki ga nameravam dati na prvo vprašanje za predhodno odločanje, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>) lahko zgolj hipotetičen primer.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar in tudi če bi bila morebitna sprememba prava, ki sta ga pogodbeni stranki prvotno izbrali, dovoljena zaradi poznejše izpolnitve pogojev iz člena 6(1) Uredbe št. 593/2008 (česar ne priporočam), bi bil potrošnik odtlej zaščiten s pravom države svojega običajnega prebivališča, izbrano pravo se ne bi več uporabljalo in varstvo potrošnika s členom 6(2), drugi stavek, te uredbe ne bi imelo nobenega smisla.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor je treba na vprašanje morebitne nepoštenosti klavzule o izbiri prava, ki se uporablja za potrošniško pogodbo v okoliščinah obravnavane zadeve, odgovoriti nikalno. V zvezi s tem je treba navesti, da se predložitveno sodišče ne sprašuje, ali je bila klavzula veljavna ob podpisu pogodbe, temveč ali je bila veljavna, ko so se leta po podpisu te pogodbe uresničili pogoji za uporabo člena 6 Uredbe št. 593/2008. Iz sodne prakse Sodišča pa je razvidno, da je treba presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja na podlagi člena 3(1) Direktive 93/13 opraviti glede na trenutek, ko je bila zadevna pogodba sklenjena, pri čemer je treba upoštevati vse okoliščine, ki bi jih prodajalec ali ponudnik lahko poznal ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na poznejše izvajanje navedene pogodbe, ker pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izpolnjevanjem pogodbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato „je treba to, ali prodajalec ali ponudnik izpolnjuje zahtevo po preglednosti iz člena 4(2) in člena 5 Direktive 93/13, presojati glede na elemente, ki so mu bili na voljo na dan sklenitve pogodbe, ki jo je sklenil s potrošnikom“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) Glede na to menim, da je treba ob neobstoju navedb, ki bi kazale na nasprotno, izhajati iz načela, da banka ni imela nobenega objektivnega razloga za predpostavljanje, da bi v prihodnje lahko prišlo do spremembe prava, ki se uporablja za pogodbo, in da bi bilo zato treba o tem obvestiti AY. S tega vidika se mi zdi, da banki ni mogoče očitati, da ni izpolnila svoje obveznosti preglednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako ni lahko opredeliti aktov prava Unije, ki bi poleg splošne obveznosti na področju storitev, da se zagotovijo informacije o obstoju pogodbenih pogojev glede prava, ki se uporablja za pogodbo, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>) podjetniku v obravnavanem primeru nalagali obveznost, da potrošnika opozori na vsako morebitno spremembo prava, ki se uporablja. To se nanaša zlasti na točno določene pravne posledice, ki izhajajo iz uporabe člena 6(2) Uredbe št. 593/2008 v povezavi s kogentnimi določbami nacionalne zakonodaje, ob upoštevanju dejstva, da bi izpolnitev take obveznosti zahtevala kompleksno pravno oceno položaja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) Obveznosti zagotavljanja informacij potrošniku pa ni mogoče razumeti, kot da vključuje splošno obveznost podjetnika, da zagotovi pravne nasvete, zlasti kadar gre za negotove dogodke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno menim, da bi bilo treba na tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da klavzule o izbiri prava ni treba šteti za „nepošteno“ v smislu člena 3(1) Direktive 93/13, če se po sklenitvi pogodbe pogoji za uporabo člena 6 Uredbe št. 593/2008 uresničijo, ker potrošnik ob sklenitvi te pogodbe ni bil opozorjen na pravne posledice odstavka 2 te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VI.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse zgornje ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-135" title="page-22">
      Pravne posledice naročil za pridobitev finančnih produktov, ki jih potrošnik s prebivališčem v državi A na podlagi trajnega poslovnega razmerja odda banki s sedežem v državi B, je treba presojati v skladu s pravom, ki sta ga pogodbeni stranki določili v pogodbi, s katero je nastalo poslovno razmerje, tudi če so po sklenitvi te pogodbe pogoji za uporabo člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I), izpolnjeni in so bili izpolnjeni ob oddaji različnih naročil.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) UL 2008, L 177, str. 6.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Glej sodbi z dne 7. decembra 2010, Pammer in Hotel Alpenhof (C‑585/08 in C‑144/09, EU:C:2010:740, točka 75 in naslednje), in z dne 17. oktobra 2013, Emrek (C‑218/12, EU:C:2013:666, točka 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Glej sodbe z dne 21. julija 2005, Coname (C‑231/03, EU:C:2005:487, točka 10); z dne 10. marca 2011, Privater Rettungsdienst und Krankentransport Stadler (C‑274/09, EU:C:2011:130, točki 29 in 36), in z dne 21. maja 2015, Kansaneläkelaitos (C‑269/14, EU:C:2015:329, točka 25).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Sodba z dne 7. decembra 2010, Pammer in Hotel Alpenhof (C‑585/08 in C‑144/09, EU:C:2010:740).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Sodba z dne 7. decembra 2010, Pammer in Hotel Alpenhof (C‑585/08 in C‑144/09, EU:C:2010:740, točki 75 in 76).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Sodba z dne 17. oktobra 2013 (C‑218/12, EU:C:2013:666).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Sodba z dne 17. oktobra 2013, Emrek (C‑218/12, EU:C:2013:666, točka 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Glej točko 43 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Calliess, G.-P., Rome Regulations: Commentary (Calliess, Gralf-Peter/Moritz Renner), 3. izdaja, Kluwer Law International, Alphen aan den Rijn, 2020, člen 6, točka 54, str. 190, je prav tako naklonjen uporabi te sodne prakse v okviru Uredbe št. 593/2008.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Glej v tem smislu Calliess, G.-P., Rome Regulations: Commentary (Calliess, Gralf-Peter/Moritz Renner), 3. izdaja, Kluwer Law International, Alphen aan den Rijn, 2020, člen 6, točka 3, str. 164.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Glej sodbo z dne 17. oktobra 2013, Unamar (C‑184/12, EU:C:2013:663, točka 49).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Glej sodbi z dne 18. oktobra 2016, Nikiforidis (C‑135/15, EU:C:2016:774, točka 36), in z dne 14. septembra 2023, Diamond Resorts Europe in drugi (C‑632/21, EU:C:2023:671, točka 75).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej točko 45 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Izmenjane storitve ali blago na eni strani ter cena in plačilo na drugi strani so jedro pogodbenega razmerja (glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Wahla v zadevi Andriciuc in drugi (C‑186/16, EU:C:2017:313, točka 34)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Gre za notranji trg s temeljnimi svoboščinami, zlasti svobodo opravljanja storitev, ki je upoštevna v tej zadevi. Notranji trg, ki se izvaja na ozemlju Unije, je razširjen na članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), vključno z Lihtenštajnom, s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) (glej sodbo z dne 28. oktobra 2010, Établissements Rimbaud (C‑72/09, EU:C:2010:645, točka 20)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Cordero-Moss, G., „The impact of EU law on Norwegian private international law“, Acta Universitatis Carolinae Iuridica, zv. 66, št. 4, 2020, str. 34, poudarja nujnost izbire prava v sedanjem svetu. Po mnenju avtorice ima lahko nepredvidljivost pravic in obveznosti pogodbenih strank odvračilni učinek in v najslabšem primeru lahko omejuje mednarodno dejavnost gospodarskih subjektov, ki želijo poslovati ali vlagati na notranjem trgu.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Glej sodbo z dne 18. oktobra 2016 (C‑135/15, EU:C:2016:774, točka 37).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Calliess, G.-P., Rome Regulations: Commentary (Calliess, Gralf-Peter/Moritz Renner), 3. izdaja, Kluwer Law International, Alphen aan den Rijn, 2020, člen 6, točka 60, str. 192.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Glej sodbo z dne 14. julija 2016, Granarolo (C‑196/15, EU:C:2016:559, točka 37).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Mankowski, P., Brussels Ibis Regulation: Commentary (Magnus, Ulrich/Mankowski, Peter), 1. izdaja, Sellier European Law Publishers, Köln, 2016, člen 7, točka 97 in naslednje.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Schulze, R., Bürgerliches Gesetzbuch, 12. izdaja, Nomos, Baden-Baden, 2024, člen 6 Rom I‑VO, točka 7; Mankowski, P., Brussels Ibis Regulation: Commentary (Magnus, Ulrich/Mankowski, Peter), 1. izdaja, Sellier European Law Publishers, Köln, 2016, člen 7, točka 114, str. 201.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) McParland, M., The Rome I Regulation on the Law Applicable to Contractual Obligations, Oxford, 2015, str. 554, točka 12, str. 198.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Sodba z dne 3. oktobra 2019 (C‑272/18, EU:C:2019:827, točka 51). Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Sodba z dne 3. oktobra 2019, Verein für Konsumenteninformation (C‑272/18, EU:C:2019:827, točka 52). Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Sodba z dne 28. julija 2016 (C‑191/15, EU:C:2016:612).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Glej sodbo z dne 28. julija 2016, Verein für Konsumenteninformation (C‑191/15, EU:C:2016:612, točka 66).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Sodba z dne 28. julija 2016, Verein für Konsumenteninformation (C‑191/15, EU:C:2016:612, točki 67 in 68).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Sodba z dne 28. julija 2016, Verein für Konsumenteninformation (C‑191/15, EU:C:2016:612, točka 69).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Glej sodbo z dne 28. julija 2016, Verein für Konsumenteninformation (C‑191/15, EU:C:2016:612, točka 71).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Glej sodbo z dne 14. septembra 2023, Club La Costa in drugi (C‑821/21, EU:C:2023:672, točka 74).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Glej točko 63 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Glej sodbo z dne 9. julija 2020, Ibercaja Banco (C‑452/18, EU:C:2020:536, točka 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Glej sodbo z dne 9. julija 2020, Ibercaja Banco (C‑452/18, EU:C:2020:536, točka 49). Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) V skladu s členom 22(1)(g) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL 2006, L 376, str. 36) države članice zagotovijo, da ponudniki storitev prejemniku zagotovijo informacije o „obstoju pogodbenih klavzul, ki jih uporablja ponudnik, če obstajajo, glede prava, ki se uporablja za pogodbo in/ali pristojnih sodišč“. Vendar so v skladu s členom 2(2)(b) te direktive finančne storitve izključene s področja uporabe navedene direktive.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Rühl, G., „The Unfairness of Choice-of-Law Clauses, Or: The (Unclear) Relationship of Art. 6 Rome I Regulation and the Unfair Terms in Consumer Contracts Directive“, Common Market Law Review, 55, 2018, str. 219 in naslednje, omenja kompleksnost te določbe, ki povzroča težave celo pravnikom. Po navedbah avtorice je treba sodno prakso Sodišča razumeti tako, da je podjetnik zavezan našteti vse predpise države prebivališča potrošnika, ki imajo prednost pred izbranim pravom.</p>
</body>
</html>
