European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/1203

9.6.2026

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/1203

z dne 8. junija 2026

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Arabske republike Egipt, kakor je bila razširjena na uvoz, ki je prenesen na naprave na morju, na uvoz, poslan iz Kraljevine Maroko, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Kraljevine Maroko ali ne, in na uvoz, poslan iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Turčije ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/492 (2) uvedla protidampinške dajatve na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken (v nadaljnjem besedilu: tkanine iz steklenih vlaken) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska) in Arabske republike Egipt (v nadaljnjem besedilu: Egipt) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, ki je privedla do uvedbe prvotnih ukrepov, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „prvotna preiskava“.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/776 (3) uvedla dokončne izravnalne dajatve na uvoz tkanin iz steklenih vlaken in spremenila raven protidampinških dajatev, uvedenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/492.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/806 (4) razširila protidampinške in izravnalne dajatve na tkanine iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta, ki so prinesene na umetni otok, fiksno ali plavajočo napravo ali katero koli drugo strukturo v epikontinentalnem pasu države članice ali izključni ekonomski coni, ki jo je prijavila država članica v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (v nadaljnjem besedilu: UNCLOS).

(4)

Po prvi preiskavi proti izogibanju je Komisija z izvedbenima uredbama Komisije (EU) 2022/302 (5) in (EU) 2022/301 (6) razširila protidampinške in izravnalne dajatve na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske, poslanih iz Kraljevine Maroko (v nadaljnjem besedilu: Maroko), ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Maroka ali ne.

(5)

Komisija je po ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1233 (7) spremenila raven protidampinških dajatev na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Egipta.

(6)

Po drugi preiskavi proti izogibanju je Komisija z izvedbenima uredbama Komisije (EU) 2022/1477 (8) in (EU) 2022/1478 (9) razširila protidampinške in izravnalne dajatve na uvoz tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne, razen tistega, ki ga uvažajo nekatere določene turške družbe.

(7)

Po delni vmesni preiskavi je bil z izvedbenima uredbama Komisije (EU) 2023/2169 (10) in (EU) 2023/2158 (11) na seznam izvzetij iz izvedbenih uredb (EU) 2022/1477 oziroma (EU) 2022/1478 dodan še en turški proizvajalec izvoznik.

(8)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve za družbe na Kitajskem znašajo od 34,0 % do 69,0 %.

(9)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve za družbe v Egiptu znašajo 33,1 % za vse proizvajalce izvoznike.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov

(10)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (12) prejela zahtevek za pregled (v nadaljnjem besedilu tudi: zahtevek) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(11)

Zahtevek za pregled je 3. januarja 2025 vložilo združenje proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken Tech-Fab Europe e.V. (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

(12)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 3. aprila 2025 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom v Unijo tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi) na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (13) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(13)

Komisija je 13. junija 2025 začela pregled zaradi izteka (14) protisubvencijskih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta.

1.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(14)

Preiskava nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5   Zainteresirane strani

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce na Kitajskem in v Egiptu, znane uvoznike, distributerje in uporabnike izrecno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov ter jih povabila k sodelovanju.

(16)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.6   Pripombe glede začetka preiskave

(17)

Egiptovska vlada je trdila, da se preiskava ne bi smela začeti, pri čemer je navedla, da obstajajo pomanjkljivosti v odprti različici zahtevka za pregled ter nezadostni dokazi o dampingu, škodi in vzročni zvezi.

(18)

Prvič, egiptovska vlada je trdila, da trditve, da zahtevek podpirajo proizvajalci, ki predstavljajo več kot 50 % proizvodnje Unije, ni bilo mogoče preveriti, saj sta bila obseg proizvodnje in prodaje v odprti različici zahtevka za pregled predstavljena le kot indeksa.

(19)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala, saj je pred začetkom preiskave preverila reprezentativnost. V ta namen je bil z vsemi proizvajalci Unije, navedenimi v zahtevku za pregled in sicer znanimi Komisiji pred začetkom preiskave, vzpostavljen stik, pri čemer so bili ti proizvajalci nato upoštevani pri izračunu reprezentativnosti vložnika.

(20)

V okviru tega postopka je 11 proizvajalcev Unije predložilo odgovore v okviru ugotavljanja reprezentativnosti. V odprti različici teh odgovorov so vsi navedli, da podpirajo začetek preiskave. Navedene odprte različice teh odgovorov so vsebovale tudi obseg proizvodnje za vsakega od navedenih proizvajalcev Unije, običajno izražen v razponu, kar je omogočilo razumno razumevanje njihove relativne velikosti.

(21)

V obvestilu o ugotovljeni reprezentativnosti, objavljenem v odprti dokumentaciji 27. marca 2025 (15), je bila navedena celotna ocenjena proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji na podlagi teh odgovorov v okviru ugotavljanja reprezentativnosti. Egiptovska vlada ni predložila nobenih pripomb na to obvestilo. Na podlagi teh informacij je bilo mogoče razumno sklepati, da je bila reprezentativnost proizvajalcev Unije ugotovljena. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(22)

Drugič, egiptovska vlada je trdila, da bi moral vložnik namesto konstruiranja normalne vrednosti uporabiti domače cene v Egiptu ali izvozne cene za tretje države. Egiptovska vlada je dodala, da je bila normalna vrednost v vsakem primeru konstruirana v nasprotju s členom 2.2 in členom 2.2.1.1 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994. Po navedbah egiptovske vlade se je vložnik pri oceni ključnih stroškovnih elementov (vključno s stroški surovin, dela in električne energije) oprl na deleže potrošnje proizvajalcev Unije in podatke iz javnih virov. Prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter stopnje dobička so bili prav tako vzeti iz javno dostopnih evidenc družb v tretjih državah. Egiptovska vlada je trdila, da bi bilo treba namesto tega uporabiti dejanske stroške, PSU-stroške in dobiček egiptovskih proizvajalcev.

(23)

Poleg tega je egiptovska vlada dodala, da je vložnik uporabil pomanjkljive podatke o izvoznih cenah, kar je privedlo do nepoštene primerjave konstruirane normalne vrednosti in izvoznih cen. Egiptovska vlada je izpodbijala dejstvo, da je vložnik za več izračunov stopenj dampinga uporabil različne javno dostopne podatke (kot so Eurostat, podatkovna zbirka GTA in navedbe cen iz tržnih informacij), ki so bili neustrezno prilagojeni. Egiptovska vlada je trdila, da je vložnik tako v svojem zahtevku za pregled precenil stopnje dampinga.

(24)

Komisija je najprej poudarila, da pravni dokazni standard, ki se zahteva za zahtevek za pregled v skladu s členom 11 osnovne uredbe („ali obstaja dovolj dokazov, da lahko opraviči začetek preiskave“), jasno določa, da količina in kakovost informacij v zahtevku za pregled nista enaki kot količina in kakovost informacij, na katerih temeljijo ugotovitve Komisije ob koncu preiskave. Zato mora zahtevek za pregled vključevati zadostne dokaze o verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode, ki so vložniku razumno na voljo.

(25)

V obravnavanem primeru je Komisija na podlagi analize dokazov, ki jih je predložil vložnik v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, pokazala, da zahtevek za pregled vsebuje zadostne dokaze o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter vzročni zvezi med domnevnim dampinškim uvozom in domnevno škodo, da se lahko začne postopek o začetku preiskave.

(26)

V zvezi s prodajnimi cenami, proizvodnimi stroški, PSU-stroški in stopnjami dobička proizvajalcev izvoznikov tkanin iz steklenih vlaken na Kitajskem in v Egiptu je Komisija poudarila, da vložnik dejansko natančno izpolnjuje dokazne standarde, ki se zahtevajo v fazi zahtevka za pregled. Točne informacije vložniku niso na voljo. Zato je bilo treba stopnje dampinga oceniti na podlagi konstruirane normalne vrednosti. Vložnik se je pri konstruiranju normalne vrednosti oprl na več preverljivih in javno dostopnih mednarodnih referenčnih vrednosti, da bi dokazal obstoj dampinga v več scenarijih.

(27)

Enako velja za statistične podatke o mednarodni trgovini, ki jih je vložnik uporabil za določitev izvozne cene, saj so to najzanesljivejši viri informacij o izvoznih cenah, in Komisija je menila, da so bili razumno prilagojeni, da bi se zagotovila poštena primerjava prodajnih cen z normalno vrednostjo. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(28)

Tretjič, egiptovska vlada je trdila, da ni zadostnih dokazov o verjetnosti nadaljevanja dampinga za začetek pregleda. Iz zahtevka za pregled je bilo razvidno, da je imel egiptovski izvoz v Unijo majhen tržni delež, medtem ko so se izvozne cene za Egipt v obravnavanem obdobju zvišale. Poleg tega je egiptovska vlada trdila, da ni dokazov o plenilskih cenah ali dampingu ali o tem, da bi se egiptovski izvoz v primeru izteka ukrepov povečal. Egiptovska vlada je nadalje poudarila, da pretekle dampinške prakse ne upravičujejo nadaljevanja ukrepov.

(29)

Komisija se prav tako ni strinjala s trditvijo, da ni zadostnih dokazov o verjetnosti nadaljevanja dampinga. Trditev, da so bile pretekle dampinške prakse dejavnik, za katerega se je štelo, da izpolnjuje dokazni standard, je napačna. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 24 in 25, je vložnik izpolnil pravni standard za začetek preiskave, pri čemer se je oprl na več javno dostopnih referenčnih vrednosti, da bi dokazal, da se damping nadaljuje. Komisija je menila, da so bili dokazi v zahtevku za pregled, ki kažejo na nadaljevanje dampinga, vložniku na voljo pod razumnimi pogoji in so zadostovali za utemeljitev začetka preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(30)

Četrtič, egiptovska vlada je trdila, da je bil osnovni razlog za zahtevek protekcionizem in ne odprava domnevnega dampinga in škode. Vendar egiptovska vlada poleg dejstva, da razlog ni med ustreznimi pravnimi merili, ni predložila nobenih dokazov v podporo tej trditvi. Komisija je ugotovila, da je zahtevek vseboval zadostne dokaze prima facie o dampingu, škodi in verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(31)

Petič, egiptovska vlada je trdila, da je vložnik egiptovski izvoz nepošteno povezal s praksami proti izogibanju in absorpcijskimi praksami, ki naj bi se pripisale Kitajski.

(32)

Vendar se je zahtevek izrecno skliceval na ustrezne predpise proti izogibanju in absorpciji, v katerih je bilo ločeno analizirano ravnanje kitajskih in egiptovskih izvoznikov. Poleg tega v nasprotju s trditvijo egiptovske vlade Kitajski niso bile pripisane nobene absorpcijske prakse. Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da egiptovski proizvajalci izvozniki absorbirajo dajatve, kot je določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2022/1233 (glej oddelek 1.1). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(33)

Šestič, egiptovska vlada je nadalje trdila, da so javne izjave kitajskih proizvajalcev izvoznikov v zvezi z njihovimi strategijami nepošteno vplivale na oceno egiptovskega izvoza. Vendar egiptovska vlada ni dokazala, da je vložnik pomešal ravnanja izvoznikov iz obeh držav. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(34)

Sedmič, egiptovska vlada je trdila, da je bila analiza škode v zahtevku pomanjkljiva, saj ni posebej obravnavala vseh kazalnikov škode, zlasti donosnosti naložb, zmožnosti zbiranja kapitala in plač.

(35)

Komisija je poudarila, da v skladu s členom 5 osnovne uredbe ni treba, da se v zahtevku za pregled analizirajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) osnovne uredbe ali da se ti poslabšajo, da bi bilo mogoče ugotoviti obstoj zadostnih dokazov o znatni škodi. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je namreč navedeno, da mora zahtevek za pregled vsebovati informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem učinku tega uvoza na industrijo Unije, kot se ta odraža v ustreznih (ne pa nujno vseh) dejavnikih in indeksih, ki kažejo stanje industrije Unije, kakršni so našteti v členu 3(3) in členu 3(5) osnovne uredbe. Poleg tega je zahtevek vključeval oceno dobičkonosnosti, ki je tesno povezana z donosnostjo naložb in zmožnostjo zbiranja kapitala. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(36)

Osmič, egiptovska vlada je trdila, da je bil egiptovski uvoz v obravnavanem obdobju v zahtevku za pregled majhen in stabilen ter zato ni mogel povzročiti znatne škode. Egiptovska vlada je trdila tudi, da so bile težave industrije Unije strukturne (npr. konkurenca v sektorju vetrne energije, uvoz iz drugih držav, zasičenost trga in spremembe v svetovni dobavni verigi) ter samopovzročene. Poleg tega je egiptovska vlada trdila, da je bil zahtevek pomanjkljiv, ker ni ločil učinkov egiptovskega uvoza od drugih dejavnikov škode.

(37)

Komisija je poudarila, da je bilo v zahtevku potrjeno, da je egiptovski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal majhen delež potrošnje Unije, kar ni neobičajno pri pregledih zaradi izteka ukrepov, pri katerih lahko ukrepi vplivajo na uvoz. Ključni dejavnik v takih primerih je morebitni učinek v primeru razveljavitve ukrepov in ne stanje v obravnavanem obdobju. Prisotnost drugih dejavnikov škode poleg egiptovskega uvoza ne pomeni, da se morebitni znatni učinek tega uvoza samodejno izniči. Tudi če egiptovski uvoz v obravnavanem obdobju ne bi imel škodljivega učinka – egiptovska vlada tega ni utemeljila – to ne bi ogrozilo trditve, da bi se škoda v primeru izteka ukrepov lahko ponovila. Egiptovska vlada prav tako ni predložila dokazov, da je bila škoda, s katero se je soočala industrija Unije, samopovzročena. Trditve so bile zato zavrnjene.

(38)

Devetič, egiptovska vlada je trdila, da je trditev iz zahtevka za pregled, da bi bil egiptovski izvoz v primeru odprave ukrepov preusmerjen v Unijo, špekulativna in neutemeljena.

(39)

Vendar je analiza Komisije, ki je temeljila na dokazih prima facie iz zahtevka za pregled, pokazala, da imajo egiptovski proizvajalci izvozniki znatno zmogljivost, ki je usmerjena predvsem na trg Unije, in da je trg Unije ostal privlačen za izvoz. Zato se je ob odsotnosti ukrepov zdelo verjetno, da se bo uvoz iz Egipta povečal. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(40)

Desetič, egiptovska vlada je trdila, da zahtevek ni vseboval zadostnih dokazov o nelojalnem nižanju prodajnih in ciljnih cen, saj je temeljil na širokih primerjavah tržnih cen in ne na podatkih o posameznih transakcijah.

(41)

V začetni fazi podrobne uvozne cene za posamezno vrsto izdelka niso na voljo. Taki podatki so na voljo šele po preverjanju izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in ob predpostavki sodelovanja. Zato je nerealno pričakovati, da bodo v zahtevku in celo pozneje v preiskavi na voljo izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen za določen izdelek, če sodelovanja ni. V začetni fazi so se dokazi prima facie, ki temeljijo na povprečnih podatkih Eurostata, šteli za zadostne. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(42)

Nazadnje je egiptovska vlada trdila, da vložnik ni analiziral ali predložil dokazov, da je nadaljevanje ukrepov v interesu Unije.

(43)

Čeprav pravne zahteve po preučitvi interesa Unije za pregled zaradi izteka ukrepov v začetni fazi ni, v razpoložljivih dokazih niso bili navedeni nobeni pomisleki glede interesa Unije (npr. negativen vpliv na uporabnike ali druge gospodarske subjekte), ki bi upravičili zaključek zadeve. To je vprašanje, ki ga je treba raziskati v sami preiskavi. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

1.7   Vzorčenje

(44)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(45)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V vzorec sta bila vključena dva proizvajalca Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 25 % obsega proizvodnje in prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vzorec je bil reprezentativen za industrijo Unije. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Prejete niso bile nobene pripombe o vzorčenju.

Vzorčenje uvoznikov

(46)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(47)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem in v Egiptu

(48)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske in Egipta pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji in misijo Arabske republike Egipt pri Evropski uniji pozvala, naj opredelita morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavita stik z njimi.

(49)

Noben proizvajalec izvoznik iz zadevnih držav ni predložil zahtevanih informacij. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje ni relevantno.

1.8   Izpolnjeni vprašalniki

(50)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Kitajska vlada vprašalnika ni izpolnila.

(51)

Komisija je vzorčene proizvajalce Unije pozvala, naj izpolnijo vprašalnike, ki so bili na dan začetka preiskave na voljo na njenem spletišču (16).

(52)

Izpolnjene vprašalnike sta poslala dva vzorčena proizvajalca Unije: Vitrulan Composites Oy in European Owens Corning Fiberglas sprl.

(53)

Vložnik je izpolnil makroekonomski vprašalnik, v katerem je navedel makrokazalnike.

1.9   Preverjanje

(54)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije

—

Vitrulan Composites Oy („Vitrulan“), Mikkeli, Finska,

—

European Owens Corning Fiberglas sprl („EOCF“), Brussels, Belgija.

1.10   Nadaljnji postopek

(55)

Komisija je 16. aprila 2026 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju.

(56)

Nobena stran ni predložila pripomb v zvezi z razkritjem niti ni zahtevala zaslišanja.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(57)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2 (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7019 61 00 , ex 7019 62 10 , ex 7019 62 90 , ex 7019 63 00 , ex 7019 64 00 , ex 7019 65 00 , ex 7019 66 00 , ex 7019 69 10 , ex 7019 69 90 in ex 7019 90 00 (oznake TARIC 7019 61 00 81, 7019 61 00 83, 7019 61 00 84, 7019 62 10 81, 7019 62 10 83, 7019 62 10 84, 7019 62 90 81, 7019 62 90 83, 7019 62 90 84, 7019 63 00 81, 7019 63 00 83, 7019 63 00 84, 7019 64 00 81, 7019 64 00 83, 7019 64 00 84, 7019 65 00 81, 7019 65 00 83, 7019 65 00 84, 7019 66 00 81, 7019 66 00 83, 7019 66 00 84, 7019 69 10 81, 7019 69 10 83, 7019 69 10 84, 7019 69 90 81, 7019 69 90 83, 7019 69 90 84, 7019 90 00 81, 7019 90 00 83 in 7019 90 00 84).

(58)

Oznaki KN in TARIC sta zgolj informativni in ne vplivata na naknadne spremembe tarifne uvrstitve.

(59)

Tkanine iz steklenih vlaken se uporabljajo za širok razpon uporab. Na primer za proizvodnjo lopatic za vetrne turbine, v proizvodnji čolnov, tovornjakov in športne opreme ter v sistemih za obnovo cevi.

2.2   Zadevni izdelek

(60)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske in Egipta.

2.3   Podobni izdelek

(61)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

—

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo,

—

izdelek, ki se pregleduje, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Kitajske in Egipta,

—

izdelek, ki se pregleduje, ki ga proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo drugje po svetu, in

—

izdelek, ki se pregleduje, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(62)

Ti izdelki se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   DAMPING

3.1   Uvodne opombe

(63)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz tkanin iz steklenih vlaken tako iz Egipta kot iz Kitajske nadaljeval, čeprav na nižji ravni kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018). Po statističnih podatkih Eurostata o uvozu pa je uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz obeh držav še vedno ohranil znaten tržni delež v Uniji. Uvoz iz Kitajske je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 8 % trga Unije, uvoz iz Egipta pa približno 2 % (v primerjavi z 22-odstotnim oziroma 9-odstotnim tržnim deležem med prvotno preiskavo). V absolutnem smislu je uvoz iz Kitajske in Egipta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 11 345 ton oziroma 2 514 ton v primerjavi s 37 558 tonami oziroma 15 334 tonami v obdobju prvotne preiskave.

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 49, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz Kitajske ali Egipta. Zato je Komisija organe Kitajske in Egipta obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede Kitajske in Egipta uporabila člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(65)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti informacijah iz zahtevka za pregled in informacijah, pridobljenih od sodelujočih strani (tj. vložnika in vzorčenih proizvajalcev Unije) med preiskavo v zvezi s pregledom, in dopolnjenih s podatki iz javno dostopnih virov.

3.2   Kitajska

3.2.1   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe pri uvozu tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske

(66)

Komisija je glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi v zvezi s Kitajsko kazali na znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(67)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(68)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(69)

Komisija je v isti točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(70)

Komisija je 27. septembra 2025 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o proizvodnih dejavnikih) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. Komisija je v navedenem obvestilu poudarila nesodelovanje kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, ki je bilo organom Ljudske republike Kitajske sporočeno z verbalno noto (17). V obvestilu o proizvodnih dejavnikih je bilo poudarjeno, da se bo Komisija zato oprla na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(71)

V zvezi s tem je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava informacije iz zahtevka za pregled uporabiti za določitev virov, ki se bodo uporabili za določitev normalne vrednosti. Komisija je kot primerno reprezentativno državo izbrala Turčijo.

(72)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo PSU-stroške ter stopnjo dobička določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbo TÜRKİYE ŞİŞE VE CAM FABRİKALARI A.Ş. (v nadaljnjem besedilu: Şişecam), tj. proizvajalca v reprezentativni državi.

(73)

V zvezi z obvestilom o proizvodnih dejavnikih Komisija ni prejela pripomb.

3.2.2   Normalna vrednost

(74)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(75)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnih izkrivljanj v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(76)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.2.3   Obstoj znatnih izkrivljanj

(77)

Komisija je preučila dokaze v dokumentaciji, da bi ugotovila, ali na Kitajskem obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, zaradi katerih uporaba domačih cen in stroškov v navedeni državi ne bi bila primerna. Ta analiza je zajemala naslednje dokazne elemente v zvezi z različnimi merili, relevantnimi za ugotovitev obstoja znatnih izkrivljanj.

(78)

Prvič, dokazi iz zahtevka so vključevali naslednje elemente, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj:

—

Za industrijo tkanin iz steklenih vlaken je značilna visoka raven državnega lastništva. Več kitajskih proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken je družb v državni lasti ali del konglomeratov v državni lasti. Družbi Hengshi in Taishan sta na primer v lasti iste matične družbe v državni lasti, tj. China National Building Material Group Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba CNBM). Eden največjih proizvajalcev, Changzhou Hongfa Zongheng Advanced Technology Co., Ltd., je v končni lasti skupine Yuntianhua Group, ki je v državni lasti. Kitajske družbe v državni lasti predstavljajo znaten del kitajske proizvodne zmogljivosti za tkanine iz steklenih vlaken (18).

—

Kitajska vlada izvaja visoko raven nadzora/vmešavanja v kitajsko industrijo tkanin iz steklenih vlaken. Kitajska vlada in Kitajska komunistična partija (v nadaljnjem besedilu: KKP) ohranjata strukturi, ki jima zagotavljata neprekinjen vpliv v podjetjih, zlasti podjetjih v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) je dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti in nadzor nad njihovim izvajanjem ter uveljavlja pravico do sodelovanja pri operativnem odločanju v teh podjetjih. Poleg tega kitajska vlada izvaja svoj vpliv z namestitvijo tako imenovanih celic KKP v vsako podjetje v državni lasti. Kitajska vlada izvaja vpliv tudi prek osebnih povezav. Povezave med kitajsko vlado in družbo Hengshi ter njeno matično družbo CNBM so na primer obširno dokumentirane, pa tudi povezave med kitajsko vlado in družbo Taishan, njeno matično družbo Sinoma Science & Technology in končno holdinško družbo CNBM (19).

—

Kitajska vlada ohranja tesne povezave s kitajskimi proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken tudi prek reprezentativnih industrijskih združenj. Kitajsko združenje za gradbene materiale (CNBF) ima podporo kitajskega ministrstva za civilne zadeve, deluje pa pod vodstvom in nadzorom komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti. CNBF izvaja politike KKP in državnega sveta, njegovi člani pa v KKP opravljajo partijske funkcije (20).

—

Visoka raven poseganja države v industrijo tkanin iz steklenih vlaken in velik delež podjetij v državni lasti v sektorju tudi zasebnim proizvajalcem preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Zato tako javne kot zasebne družbe v sektorju tkanin iz steklenih vlaken delujejo pod političnim nadzorom kitajske vlade (21).

—

Kitajske politike in ukrepi, ki se uporabljajo v sektorju tkanin iz steklenih vlaken diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga. Ustrezni načrti obstajajo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, vključno s sektorjem tkanin iz steklenih vlaken, ki je opredeljen kot „sektor visokotehnoloških novih materialov in novih tehnologij“. Podjetja v tem sektorju imajo koristi od številnih podpornih mehanizmov, vključno s politikami finančne podpore, fiskalnimi in davčnimi preferenčnimi politikami, podporo raziskavam in razvoju itd. Glej na primer (22):

—

14. petletni načrt za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj Kitajske (splošni 14. petletni načrt),

—

načrt „Made in China 2025“,

—

katalog industrijskih panog, ki spodbujajo tuje naložbe (izdaja iz leta 2022),

—

katalog smernic za strukturno prilagoditev industrije iz leta 2019 in katalog smernic glede ključnih novih materialov iz leta 2021,

—

kitajski katalog visokotehnoloških izvoznih izdelkov,

—

zakon Kitajske o napredku na področju znanosti in tehnologije,

—

14. petletni razvojni načrt za industrijo steklenih vlaken,

—

14. petletni načrt za razvoj industrije gradbenih materialov,

—

14. petletni načrt za razvoj pametne proizvodnje,

—

14. petletni načrt za razvoj industrije novih materialov v provinci Zhejiang,

—

14. petletni načrt industrije gradbenih materialov v provinci Shandong,

—

14. petletni načrt za visokokakovostni razvoj proizvodne industrije v provinci Chongqing,

—

podpora industriji tkanin iz steklenih vlaken v drugih provincah, vključno s provincami Guangxi, Hubei in Hebei.

—

Stroški praktično vseh proizvodnih dejavnikov tkanin iz steklenih vlaken, vključno s surovinami, električno energijo, zemljišči in stroški dela, so na Kitajskem izkrivljeni. Glavna surovina za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken so rovingi iz steklenih vlaken, ki se štejejo za vrste izdelkov iz ojačitev iz steklenih vlaken in preje iz steklenih vlaken. V zvezi s tem se je vložnik skliceval na nedavne ugotovitve Komisije, da obstajajo znatna izkrivljanja v kitajskem sektorju ojačitev iz steklenih vlaken in sektorju preje iz steklenih vlaken (23) ter da stroški in cene niso rezultat sil prostega trga (24). Kar zadeva cene energije, kitajska vlada znatno in sistematično posega na kitajski trg električne energije (25). Vsa zemljišča na Kitajskem so v lasti kitajske države, organi pa si pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo za posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (26). Izkrivljeni so tudi stroški plač v sektorju tkanin iz steklenih vlaken (27).

—

Dostop do financiranja in kapitala v sektorju tkanin iz steklenih vlaken odobrijo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države. Za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti, ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili so pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Prost dostop do financiranja nadalje izkrivljajo dodatna pravila, ki finančna sredstva usmerjajo v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni. Stroški izposojanja, vključno z obrestnimi merami, se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. Kitajska zakonodaja o stečaju v industrijskem sektorju tkanin iz steklenih vlaken ne deluje pravilno in ohranja plačilno nesposobna podjetja (28).

—

Glede na navedeno je vložnik ugotovil, da obstajajo številni prepričljivi dokazi, da kitajska vlada posega v kitajsko industrijo tkanin iz steklenih vlaken, kar je povzročilo znatna izkrivljanja v sektorju.

(79)

Drugič, Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi s sektorjem steklenih vlaken na Kitajskem (29) ugotovila obstoj znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija je v teh preiskavah ugotovila, da na Kitajskem obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (30).

(80)

Komisija je zlasti sklenila, da kitajska vlada v sektorju steklenih vlaken ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (31) ter da ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (32) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške.

(81)

Nadalje je Komisija ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter nadaljnje zagotavljanje surovin in vložkov še dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (33).

(82)

Komisija je sklenila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem (34).

(83)

Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v sektorju steklenih vlaken v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (35) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala na Kitajskem (36).

(84)

Tretjič, Komisija je v prvotni preiskavi, ki je privedla do uvedbe prvotnih ukrepov (37), ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija ni seznanjena z nobenimi večjimi strukturnimi spremembami na Kitajskem na splošno in/ali zlasti v zadevnem sektorju, ki bi lahko vplivale na njen sklep.

(85)

Četrtič, dodatni dokazi, ki so bili na voljo v poročilu o znatnih izkrivljanjih v kitajskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (38), ki ga je Komisija pripravila v skladu s členom 2(6a), točka (c), osnovne uredbe, so kazali na obstoj znatnega izkrivljanja tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(86)

Petič, kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(87)

Glede na navedeno so razpoložljivi dokazi pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(88)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Zato je normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

3.2.4   Reprezentativna država

Splošne opombe

(89)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

—

podobna stopnja gospodarske razvitosti, kot jo ima Kitajska. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot Kitajska glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (39),

—

proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi (40),

—

razpoložljivost ustreznih podatkov v reprezentativni državi,

—

če je možnih reprezentativnih držav več, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to primerno.

(90)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 70 do 73, je Komisija izdala obvestilo k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, hkrati pa je Komisija v njem zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerno reprezentativno državo v tem primeru izbrati Turčijo, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj. Komisija je v uvodni izjavi 88 sklenila, da obstajajo znatna izkrivljanja.

Podobna stopnja gospodarske razvitosti, kot jo ima Kitajska

(91)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih Turčijo opredelila kot državo, ki ima glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka obe državi na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za kateri je bilo znano, da se je v njiju proizvajal izdelek, ki se pregleduje. Izdelek, ki se pregleduje, se je proizvajal v Turčiji.

(92)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih pojasnila, da v preiskavi niso sodelovali niti kitajska vlada niti proizvajalci izvozniki na Kitajskem. V obvestilu o proizvodnih dejavnikih je bilo poudarjeno, da se bo Komisija zato oprla na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe, tj. uporabila informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov za izbiro reprezentativne države in določitev virov, ki se bodo uporabili za določitev normalne vrednosti.

(93)

Komisija je zato štela Turčijo kot primerno reprezentativno državo.

Razpoložljivost ustreznih podatkov v reprezentativni državi

(94)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla tudi, da so takoj na voljo tudi ustrezni finančni podatki proizvajalca tkanin iz steklenih vlaken v Turčiji.

(95)

Komisija je glede na navedene premisleke zainteresirane strani v obvestilu o proizvodnih dejavnikih obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Turčijo kot primerno reprezentativno državo in takoj dostopne računovodske izkaze družbe Şişecam, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti in finančne podatke za izračun normalne vrednosti.

(96)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Turčije kot reprezentativne države in družbe Şişecam kot proizvajalca v reprezentativni državi. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(97)

Prvotni izbor potencialnih reprezentativnih držav in primernih družb s takoj dostopnimi podatki Komisiji ne preprečuje, da bi tak izbor in svojo raziskavo pozneje dopolnila ali izpopolnila, vključno s predložitvijo novih predlogov za potencialno reprezentativno državo in podobni izdelek. Pravzaprav je namen obvestil o proizvodnih dejavnikih ravno pozvati zainteresirane strani, naj predložijo pripombe k predhodni raziskavi služb Komisije in, če je to upravičeno, predlagajo alternative, da jih službe Komisije nato nadalje preučijo. Ta obvestila celo vsebujejo posebno prilogo, ki stranem pomaga pri predložitvi informacij o morebitnih dodatnih reprezentativnih državah in/ali družbah za namen člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

Raven socialne zaščite in varstva okolja

(98)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

Zaključek

(99)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

3.2.5   Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(100)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in takoj dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(101)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške glavne surovine, tj. rovingi iz steklenih vlaken. Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela in energije uporabila podatke turškega statističnega urada (TÜİK) (41) oziroma Eurostata (42).

(102)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so temeljile na zahtevku za pregled, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki za izdelke iz tkanin iz steklenih vlaken

Proizvodni dejavnik

Oznaka HS

Vir podatkov

Merska enota

Strošek na enoto

Surovine

 

 

 

 

Rovingi iz steklenih vlaken

7019 12

Podatkovna zbirka GTA (43)

kg

10,63 CNY/kg

Energija

 

 

 

 

Električna energija

n. r.

Eurostat (44)

kWh

0,73 CNY

Delo

 

 

 

 

Stroški dela

n. r.

Turški statistični urad (45)

Ura

72,55 CNY/uro

(43)  http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm. Uvoz rovingov iz steklenih vlaken iz Rusije je bil izključen.

(44)  https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nrg_pc_205/default/table?lang=en.

(45)  TÜİK - Veri Portalı (tuik.gov.tr).

Surovine

(103)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene rovingov iz steklenih vlaken, kot so dostavljeni do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve.

(104)

Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (46). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je v uvodnih izjavah 77 do 88 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(105)

Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Po izključitvi uvoza iz Kitajske v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(106)

Komisija je ugotovila tudi, da je več kot 80 % uvoza glavne surovine (rovingov iz steklenih vlaken) v Turčijo prihajalo iz Egipta, cene pa so bile nižje od cen katerega koli drugega vira uvoza.

(107)

Komisija je v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/870 (47) ugotovila, da je družba Jushi Egypt edini proizvajalec ojačitev iz steklenih vlaken v Egiptu in posledično edini proizvajalec rovingov iz steklenih vlaken. Kot je bilo ugotovljeno v navedeni uredbi, je bila družba Jushi Egypt v lasti kitajskih družb, subvencionirali pa sta jo Kitajska in Egipt. Z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/870 so bili torej uvedeni izravnalni ukrepi za izvoz ojačitev iz steklenih vlaken v Unijo.

(108)

Glede na to, da je družba Jushi Egypt še naprej edini proizvajalec izvoznik rovingov iz steklenih vlaken v Egiptu, ni razloga za domnevo, da iste subvencije ne vplivajo enako na cene izdelkov, ki se izvažajo na druge trge, zato je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene rovingov iz steklenih vlaken v Turčijo. Po izključitvi uvoza iz Egipta v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen, in sicer več kot 10 000 ton.

(109)

Komisija je v zvezi z uvoznimi dajatvami ugotovila, da je Turčija uvažala rovinge iz steklenih vlaken iz več kot 20 držav z različnimi stopnjami uvoznih dajatev in precejšnjimi razlikami v obsegu. Komisija je uvozne dajatve za rovinge iz steklenih vlaken izračunala na podlagi stopnje dajatev, ki se uporabljajo za uvoz rovingov iz steklenih vlaken iz vsake od teh držav.

(110)

Običajno je treba tem uvoznim cenam dodati cene notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na stopnjo dampinga, ki je izračunana spodaj, ter naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

Delo

(111)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je referenčno vrednost za obdobje preiskave v zvezi s pregledom določila na podlagi povprečnih urnih stroškov dela za proizvodni sektor pod oznako NACE (48) C-23 v letu 2022 za gospodarsko dejavnost „Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2. Vrednosti so bile dalje prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa stroškov dela, ki ga je objavil turški statistični urad (49), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

Električna energija

(112)

Ceno električne energije za podjetja (industrijske uporabnike) v Turčiji objavlja Eurostat. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v CNY/kWh za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, kot je bilo objavljeno 10. septembra 2025 (50).

Splošni stroški proizvodnje, PSU-stroški, dobiček

(113)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(114)

Za določitev neizkrivljene vrednosti splošnih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je na podlagi podatkov, ki jih je vložnik predložil v svojem zahtevku za pregled, določila razmerje med splošnimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost splošnih stroškov proizvodnje.

(115)

PSU-stroški in dobiček so temeljili na takoj dostopnih informacijah za družbo Şişecam (glej uvodno izjavo 118).

3.2.6   Izračun normalne vrednosti

(116)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost na podlagi franko tovarna.

(117)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je vložnik v zahtevku za pregled predložil o uporabi posameznih dejavnikov (materialov in dela) pri proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken. Komisija je ponderirane povprečne deleže porabe glavnih kategorij izdelkov pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi Turčiji, kot je opisano v oddelku 3.2.5.

(118)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, kot je določeno zgoraj, je Komisija prištela splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in stopnjo dobička. Splošni stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik. PSU-stroški in stopnja dobička so bili določeni na podlagi računovodskih izkazov družbe Şişecam za leto 2023, kot so bili sporočeni in prilagojeni glede na inflacijo v revidiranih računovodskih izkazih družbe za leto 2024 (51) (glej oddelek 3.2.5).

(119)

Komisija je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala zlasti naslednje elemente:

—

splošne stroške proizvodnje, ki so skupaj predstavljali 16,8 % neposrednih stroškov proizvodnje,

—

PSU-stroške in druge stroške, ki so predstavljali 11,24 % stroškov prodanega blaga družbe Şişecam, ter

—

dobiček, ki je znašal 22,4 % stroškov prodanega blaga, kot ga je ustvaril proizvodni subjekt Şişecam za steklena vlakna.

(120)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost na podlagi franko tovarna.

3.2.7   Izvozna cena

(121)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven cen franko tovarna. Tako je bila cena CIF znižana za stroške (pomorskega) prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza.

3.2.8   Primerjava

(122)

Komisija je konstruirano normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, primerjala z izvoznimi cenami, določenimi na podlagi franko tovarna, kot je opisano zgoraj.

(123)

Normalna vrednost in/ali izvozna cena se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe nista prilagodili za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

3.2.9   Stopnja dampinga

(124)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno izdelka, ki se pregleduje, v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(125)

Na tej podlagi je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašalo 59,0 % za izvoz iz Kitajske. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

3.3.   Egipt

(126)

Kot je navedeno že v uvodni izjavi 49, v preiskavi ni sodeloval noben egiptovski proizvajalec izvoznik. Zato se je Komisija pri sklepih o dampingu zanašala na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

3.3.1.   Normalna vrednost

(127)

Ker ni bilo razpoložljivih informacij o domačih cenah tkanin iz steklenih vlaken v Egiptu za družbo Hengshi Egypt ali Jushi Egypt, je Komisija normalno vrednost za Egipt konstruirala na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe z uporabo podatkov, navedenih v zahtevku za pregled.

(128)

Natančneje, vložnik je za surovine uporabil statistične podatke o izvozu rovingov iz steklenih vlaken iz podatkovne zbirke Comtrade (52). Razlog, zakaj je bil ta pristop izbran, namesto da bi se zanašal na uvoz rovingov iz steklenih vlaken v Egipt, je v tem, da je skoraj ves ta uvoz prihajal iz Kitajske in da je verjetno šlo za prenose znotraj skupine Jushi.

(129)

Za električno energijo so bile uporabljene cene električne energije za podjetja v Egiptu iz podatkovne zbirke Global Petrol Prices (53). Za stroške dela so bile uporabljene plače, ki jih je Salary Explorer (54) objavil za sektor „proizvodnje in predelave“ v Egiptu.

(130)

Takim proizvodnim stroškom so bili dodani ustrezni zneski za splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, ki so temeljili na podatkih, ki jih je predložil vložnik.

(131)

Dodan je bil enak delež splošnih stroškov proizvodnje v neposrednih stroških proizvodnje, izračunanih na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik, kot pri normalni vrednosti na Kitajskem, in sicer 16,8 % (glej uvodno izjavo 119).

(132)

Računovodski izkazi družbe Hengshi Egypt niso bili takoj na voljo, računovodski izkazi družbe Jushi China pa niso vsebovali informacij o PSU-stroških družbe Jushi Egypt. Vložnik je zato uporabil podatke o PSU-stroških družbe Şişecam, turškega proizvajalca tkanin iz steklenih vlaken. Komisija je uporabila enak pristop in uporabila PSU-stroške družbe Şişecam v višini 11,24 % stroškov prodanega blaga, kot je navedeno v uvodni izjavi 119.

(133)

Proizvodnim stroškom je bila dodana tudi 20,1-odstotna stopnja dobička, kot je bilo navedeno v zahtevku za pregled. Vložnik je za pridobitev dobička uporabil javno dostopne računovodske izkaze družbe Jushi China.

3.3.2   Izvozna cena

(134)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Egipta je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven cen franko tovarna. Tako je bila cena CIF znižana za stroške (pomorskega) prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza.

3.3.3   Primerjava

(135)

Komisija je na podlagi razpoložljivih dejstev konstruirano normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, primerjala z izvoznimi cenami, določenimi na podlagi franko tovarna, kot je opisano zgoraj.

(136)

Normalna vrednost in/ali izvozna cena se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe nista prilagodili za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

3.3.4   Stopnja dampinga

(137)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno izdelka, ki se pregleduje, v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(138)

Na tej podlagi je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašalo 100,26 % za izvoz iz Egipta. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

(139)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Egiptu in na Kitajskem, privlačnost trga Unije ter prakse izogibanja in absorpcijske prakse.

4.1   Proizvodna in prosta zmogljivost na Kitajskem in v Egiptu

(140)

Zaradi popolnega nesodelovanja Egipta, Kitajske in proizvajalcev izvoznikov iz obeh držav so ugotovitve o proizvodnih in prostih zmogljivostih temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov.

(141)

Vložnik je predložil dokaze, da je skupna proizvodna zmogljivost tkanin iz steklenih vlaken na Kitajskem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala približno 1 400 000 ton, s približno 800 000 tonami presežne zmogljivosti. Po odbitku domačega povpraševanja in celotnega izvoza je bila prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev, ki je bila na voljo za trg Unije, ocenjena na približno 700 000 ton, kar je petkrat več od celotne potrošnje Unije.

(142)

Kar zadeva egiptovske zmogljivosti, dokazi kažejo, da sta bila edina proizvajalca tkanin iz steklenih vlaken v Egiptu (družbi Hengshi Egypt in Jushi Egypt) ustanovljena z namenom oskrbe trga Unije. Družbi Hengshi Egypt in Jushi Egypt pripadata isti skupini družb s sedežem na Kitajskem, obe pa imata sedež na območju gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Kitajsko in Egiptom v Suezu. Njun končni obvladujoči lastnik je kitajska vladna agencija, ustanovljeni pa sta bili v okviru strategije za spodbujanje širitve Kitajske navzven.

(143)

Medtem ko je bil glavni cilj družbe Jushi Egypt izvoz ojačitev iz steklenih vlaken v EU, je bila družba Hengshi Egypt ustanovljena naknadno, da bi njen portfelj izdelkov dopolnila s tkaninami iz steklenih vlaken. Leta 2017 je zmogljivost družbe Hengshi za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken po ocenah vložnika znašala 30 000 ton ali 22 % celotne potrošnje Unije.

(144)

Poleg tega je vložnik dokazal, da je Unija od leta 2022 ena od glavnih destinacij za egiptovske tkanine iz steklenih vlaken, medtem ko je egiptovski domači trg za tkanine iz steklenih vlaken minimalen, povpraševanje pa ne presega 1 500 ton letno.

(145)

Komisija je zato sklenila, da bi bili kitajski in egiptovski proizvajalci, ki imajo zadostne zmogljivosti, v primeru izteka ukrepov pripravljeni na uporabo za močno povečanje izvoza na trg Unije.

4.2   Privlačnost trga Unije

(146)

Kljub veljavnim protidampinškim in izravnalnim dajatvam, ki dopolnjujejo konvencionalne uvozne dajatve za uvoz iz Kitajske (med 5 % in 7 % za različne carinske oznake, pod katere spada zadevni izdelek), kitajski in egiptovski proizvajalci izvozniki še naprej izvažajo v Unijo. Obseg uvoza iz obeh držav se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu celo povečal: obseg kitajskega uvoza se je povečal za 102 %, obseg egiptovskega uvoza pa za 115 %.

(147)

Podatki o izvozu iz podatkovne zbirke GTA so pokazali, da so bile cene kitajskega izvoza v Unijo pred stroški pošiljanja in dajatvami za približno 15 % višje od tehtanih povprečnih izvoznih cen za deset največjih izvoznih trgov. Glede na pomen trga Unije za kitajske in egiptovske proizvajalce izvoznike ter dejstvo, da lahko kitajski proizvajalci izvozniki kljub veljavnim ukrepom v Unijo prodajajo po takih cenah, je jasno, da trg Unije ostaja zelo privlačen.

(148)

Poleg tega obstoj praks izogibanja in absorpcije, ki so bile obravnavane s spremembami ukrepov iz oddelka 1.1, dodatno kaže na privlačnost trga Unije.

4.3   Zaključek

(149)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo ugotovljeno nadaljevanje dampinga z znatnimi stopnjami dampinga za Egipt in Kitajsko. Glede na znatno prosto zmogljivost na Kitajskem in velikost zmogljivosti v Egiptu ter privlačnost trga Unije in prejšnje prakse izogibanja je Komisija sklenila, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga, saj bi dampinški izvoz na trg Unije vstopal v znatnih količinah.

5.   ŠKODA

5.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(150)

Na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo Komisija, je podobni izdelek v obravnavanem obdobju proizvajalo 18 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(151)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na 100 653 ton. Komisija je znesek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, na primer:

—

izpolnjenega makroekonomskega vprašalnika, ki ga je predložil vložnik,

—

preverjenih podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije.

Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, sta bila v vzorec izbrana dva proizvajalca Unije. Predstavljala sta [30 %–40 %] celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

5.2   Potrošnja Unije

(152)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi izpolnjenega makroekonomskega vprašalnika in podatkov Eurostata o uvozu.

(153)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Potrošnja Unije

120 045

133 260

138 175

136 112

Indeks

100

111

115

113

Vir:

Eurostat, izpolnjeni makroekonomski vprašalnik.

(154)

Potrošnja Unije se je med letoma 2021 in 2022 povečala za 11 % zaradi okrevanja in obnove zalog po pandemiji v industrijah v spodnjem delu verige.

(155)

Potrošnja Unije se je med letoma 2022 in 2024 razvijala pod vplivom dveh nasprotujočih si trendov. Po eni strani se je povpraševanje proizvajalcev vetrnih turbin in lopatic vetrnih turbin zmanjšalo, saj so se ti proizvajalci soočali s povečanim konkurenčnim pritiskom kitajskega uvoza v Unijo. Po drugi strani pa se je povečalo povpraševanje na drugih trgih končne uporabe, zlasti v sektorju popravil cevi brez izkopavanja. Na splošno je ta nasprotujoči si razvoj dogodkov privedel do stabilizacije potrošnje Unije, ki je po letu 2021 nihala v ozkem razponu.

5.3   Uvoz iz zadevnih držav

5.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(156)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza in celotne potrošnje Unije.

(157)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz Kitajske in Egipta (v tonah)

6 778

9 871

9 570

13 859

Indeks

100

146

141

204

Tržni delež (v %)

6

7

7

10

Indeks

100

131

123

180

Obseg uvoza iz Kitajske (v tonah)

5 611

5 535

4 693

11 345

Indeks

100

99

84

202

Tržni delež (v %)

5

4

3

8

Indeks

100

89

73

178

Obseg uvoza iz Egipta (v tonah)

1 168

4 336

4 877

2 514

Indeks

100

371

418

215

Tržni delež (v %)

1

3

4

2

Indeks

100

335

363

190

Vir:

Eurostat.

(158)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz Kitajske in Egipta povečal za 102 % oziroma 115 %.

(159)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala samo za 13 %. Posledično sta zadevni državi povečali svoj tržni delež: s 5 % na 8 % za Kitajsko in z 1 % na 2 % za Egipt.

5.3.2   Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(160)

Komisija je določila cene uvoza iz zadevnih držav na podlagi Eurostatovih podatkov o uvozu.

(161)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (EUR/tono)

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Kitajska in Egipt

1 640

2 022

1 982

1 687

Indeks

100

123

121

103

Kitajska

1 770

2 494

2 331

1 744

Indeks

100

141

132

99

Egipt

1 015

1 421

1 647

1 431

Indeks

100

140

162

141

Vir:

Eurostat – cene, zagotovljene na podlagi CIF na ravni meja Unije.

(162)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav na trg Unije se je med letoma 2021 in 2022 zvišala za 23 %, leta 2023 ostala stabilna in se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižala približno na raven iz leta 2021.

(163)

V zvezi z obravnavanjem nelojalnega nižanja prodajnih cen v obdobju preiskave zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov in posledičnega pomanjkanja podatkov o transakcijah ni bilo mogoče izračunati dejanskega nelojalnega nižanja prodajnih cen (primerjave glede na vrsto). Glede na statistično naravo podatkov povprečne uvozne cene zlasti ne zajemajo razlik v naboru izdelkov, ki so same po sebi znatne za izdelek, ki se pregleduje. To ponazarjajo dokazi, pridobljeni od proizvajalcev Unije, katerih prodajne cene se med vrstami izdelka znatno razlikujejo. Zato je nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov ustvarilo veliko vrzel v dokazih, ki je Komisiji preprečila izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(164)

Ker v teh okoliščinah na podlagi statističnih podatkov o uvozu ni bilo mogoče sklepati, ali je v obdobju preiskave prišlo do nelojalnega nižanja prodajnih cen, je bilo treba upoštevati druge elemente. Zlasti je lahko Komisija na podlagi razpoložljivih zabeleženih dejstev sklepala o obstoju znatnih cenovnih učinkov uvoza iz zadevnih držav.

(165)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz zadevnih držav povečeval hitreje kot zmerno povečanje potrošnje Unije. Povečanje uvoza iz zadevnih držav je prispevalo k zmanjšanju obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije, pa tudi h kronični nezmožnosti industrije Unije, da zviša svoje cene, da bi pokrila svoje stroške. V takem scenariju razpoložljiva dejstva torej kažejo na obstoj nelojalnega nižanja prodajnih cen in oviranja dviga cen.

5.4   Uvoz iz tretjih držav, razen Kitajske in Egipta

(166)

Uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz tretjih držav, razen Kitajske in Egipta, je izviral predvsem iz Indije, Turčije in Tajske.

(167)

Skupni obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene za uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz drugih tretjih držav so se gibali tako:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Indija

Obseg (v tonah)

6 402

5 866

10 783

15 384

 

Indeks

100

92

168

240

 

Tržni delež (v %)

5

4

8

11

 

Povprečna cena (v EUR/mersko enoto)

1 479

1 850

1 786

1 753

 

Indeks

100

125

121

119

Turčija

Obseg (v tonah)

3 161

19 540

10 524

8 151

 

Indeks

100

618

333

258

 

Tržni delež (v %)

3

15

8

6

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

1 448

1 809

2 078

1 791

 

Indeks

100

125

144

124

Tajska

Obseg (v tonah)

229

3 014

5 246

3 968

 

Indeks

100

1 314

2 288

1 730

 

Tržni delež (v %)

0

2

4

3

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

1 388

1 794

1 338

1 208

 

Indeks

100

129

96

87

Druge tretje države

Obseg (v tonah)

11 665

5 919

3 796

5 044

 

Indeks

100

51

33

43

 

Tržni delež (v %)

10

4

3

4

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

1 641

3 587

3 126

2 905

 

Indeks

100

219

191

177

Vse tretje države skupaj, razen Kitajske in Egipta

Obseg (v tonah)

21 457

34 340

30 349

32 547

 

Indeks

100

160

141

152

 

Tržni delež (v %)

18

26

22

24

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

1 561

2 121

1 978

1 875

 

Indeks

100

136

127

120

Vir:

Eurostat – cene, zagotovljene na podlagi CIF na ravni meja Unije.

(168)

Komisija je preučila razvoj obsega, cen CIF in cen s plačano dajatvijo za uvoz (v nadaljnjem besedilu: DDP za uvoz) iz tretjih držav. Cena s plačano dajatvijo je bila določena tako, da se je ceni CIF prištela veljavna konvencionalna in protidampinška dajatev.

(169)

Kar zadeva Indijo, se je obseg uvoza v obravnavanem obdobju znatno povečal in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 11-odstotni tržni delež. V celotnem obravnavanem obdobju so bile povprečne cene CIF in DDP za uvoz iz Indije znatno nižje od povprečnih prodajnih cen in stroškov proizvodnje industrije Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile cene na ravni DDP nižje za 16 % oziroma 24 %.

(170)

Kar zadeva Turčijo, se je obseg uvoza med letoma 2021 in 2022 povečal za šestkrat in leta 2022 dosegel 15-odstotni tržni delež. Komisija je septembra 2022 po preiskavi proti izogibanju iz uvodne izjave 6 (55) razširila protidampinške ukrepe na uvoz tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne, razen tistih, ki jih izvažajo nekatere določene turške družbe. Uvoz iz Turčije se je leta 2023 začel zmanjševati, vendar je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno predstavljal 6-odstotni tržni delež. V celotnem obravnavanem obdobju so bile povprečne cene CIF in DDP za uvoz iz Turčije znatno nižje od povprečnih prodajnih cen in stroškov proizvodnje industrije Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile cene na ravni DDP nižje za 14 % oziroma 22 %.

(171)

Kar zadeva Tajsko, se je obseg uvoza začel z zelo nizkega izhodišča 229 ton leta 2021 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 3-odstotni tržni delež. V celotnem obravnavanem obdobju so bile povprečne cene CIF in DDP za uvoz iz Tajske znatno nižje od povprečnih prodajnih cen in stroškov proizvodnje industrije Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile cene na ravni DDP nižje za 42 % oziroma 48 %.

(172)

Skupen obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal, medtem ko se je njihov tržni delež zmanjšal z 10 % na 4 %. Od leta 2022 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom je bila povprečna cena CIF uvoza iz drugih tretjih držav znatno višja od povprečnih prodajnih cen in stroškov proizvodnje industrije Unije.

5.5   Gospodarski položaj industrije Unije

5.5.1   Splošne opombe

(173)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(174)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(175)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(176)

Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi preverjenih podatkov iz izpolnjenega makroekonomskega vprašalnika, ki ga je predložil vložnik. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(177)

Ob upoštevanju, da so bili mikrokazalniki, uporabljeni v analizi škode, pridobljeni od samo dveh vzorčenih proizvajalcev Unije, so številke, določene na podlagi teh podatkov in predstavljene spodaj, navedene v razponih, da se zaščiti zaupnost podatkov proizvajalcev Unije.

(178)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(179)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

5.5.2   Makroekonomski kazalniki

5.5.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(180)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

113 426

104 578

111 728

100 653

Indeks

100

92

99

89

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

251 530

235 308

231 444

246 427

Indeks

100

94

92

98

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

45

44

48

41

Indeks

100

99

107

91

Vir:

izpolnjeni makroekonomski vprašalnik.

(181)

Obseg proizvodnje proizvajalcev Unije je nihal, vendar se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 11 %. To je posledica zmanjšanja povpraševanja proizvajalcev lopatic za vetrne turbine, ki so neposredno izpostavljeni kitajski konkurenci. To zmanjšanje povpraševanja je bilo delno izravnano s povpraševanjem v drugih sektorjih, navedenih v uvodni izjavi 155. Vendar je proizvodnja za te druge sektorje krajša, zaradi česar je treba stroje pogosteje konfigurirati in so dlje časa nedejavni, kar negativno vpliva na izkoriščenost zmogljivosti.

(182)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju na svetovni ravni zmanjšala le za 2 %, posledično pa se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 9 %. Nizka izkoriščenost zmogljivosti, ki je posledica nezmožnosti prodaje zadostnih količin po vzdržnih cenah, je prispevala k negotovemu položaju industrije Unije.

5.5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(183)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

91 810

89 049

98 257

89 706

Indeks

100

97

107

98

Tržni delež (v %)

76

67

71

66

Indeks

100

87

93

86

Vir:

izpolnjeni makroekonomski vprašalnik.

(184)

Obseg prodaje na trgu Unije je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 ostal stabilen, nato pa se je leta 2023 povečal za 10 odstotnih točk. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je prodaja vsako leto zmanjšala za 8 551 ton ali 9 odstotnih točk. V obravnavanem obdobju se je prodaja zmanjšala za 2 %, potrošnja Unije pa se je povečala za 13 %, zaradi česar se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal s 76 % na 66 %. Ne le, da industrija Unije ni imela koristi od rastočega trga Unije, temveč je celo izgubila znaten del svojega tržnega deleža.

5.5.2.3   Rast

(185)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije zaradi naraščajočega povpraševanja ni mogla ohraniti svojega tržnega deleža, v nasprotju z zadevnima državama, ki sta v obravnavanem obdobju pridobili tržni delež.

5.5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(186)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

1 106

1 114

1 154

1 126

Indeks

100

101

104

102

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

103

94

97

89

Indeks

100

92

94

87

Vir:

izpolnjeni makroekonomski vprašalnik.

(187)

V obravnavanem obdobju je zaposlenost ostala relativno stabilna.

(188)

Ker je zaposlenost ostala na splošno stabilna, obseg proizvodnje pa se je zmanjšal, se je produktivnost dela v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 181, se je povpraševanje postopoma preusmerilo na izdelke, proizvedene v manjših serijah, kar je zahtevalo pogostejšo konfiguracijo strojev, to pa je podaljšalo čas mirovanja in negativno vplivalo na produktivnost.

5.5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(189)

Kitajska in egiptovska stopnja dampinga sta bili znatno višji od stopnje de minimis.

(190)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza iz zadevnih držav bistveno povečal.

(191)

Kljub veljavnim protidampinškim ukrepom se je večina kazalnikov škode v obravnavanem obdobju poslabšala, industrija Unije pa je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v negotovem položaju.

5.5.3   Mikroekonomski kazalniki

5.5.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(192)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji

[1 900 –2 200 ]

[2 200 –2 500 ]

[2 200 –2 500 ]

[2 100 –2 400 ]

Indeks

100

112

116

109

Stroški proizvodnje na enoto

[1 900 –2 200 ]

[2 300 –2 600 ]

[2 400 –2 700 ]

[2 300 –2 600 ]

Indeks

100

118

126

120

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(193)

Povprečna prodajna cena industrije Unije je bila v celotnem obravnavanem obdobju nižja od povprečnih stroškov proizvodnje na enoto. Najvišja prodajna cena na enoto je bila dosežena leta 2023, ker je bila cena navedena v dogovorih, podpisanih leta 2022, na podlagi visokih stroškov energije.

(194)

Prodajna cena industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 9 %. To je le delno izravnalo 20-odstotno zvišanje proizvodnih stroškov v istem obdobju, kar je povzročilo poslabšanje njene dobičkonosnosti.

5.5.3.2.   Stroški dela

(195)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega

[57 000 –62 000 ]

[61 000 –66 000 ]

[62 000 –67 000 ]

[61 000 –66 000 ]

Indeks

100

105

109

106

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(196)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 6 %.

5.5.3.3   Zaloge

(197)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge (v tonah)

[5 300 –5 800 ]

[4 200 –4 700 ]

[5 500 –6 000 ]

[7 500 –8 000 ]

Indeks

100

79

102

139

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

[15 –20 ]

[10 –15 ]

[15 –20 ]

[20 –25 ]

Indeks

100

84

111

140

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(198)

Potem ko se je raven zalog leta 2022 zaradi ponovnega uravnoteženja, povezanega s COVID-19, zmanjšala, se je ponovno povečala in do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom dosegla [20–25 %] proizvodnje. Povečanje ravni zalog kaže, da je industrija Unije proizvajala blago, ki ga ni mogla prodajati po vzdržnih cenah ali v zadostnih količinah. To neposredno odraža poslabšanje konkurenčnega položaja industrije.

5.5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(199)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

[0 –3 ]

[(–2  )–1 ]

[(–7 )–(–4 )]

[(–10 )–(–7 )]

Indeks

100

–50

– 228

– 364

Denarni tok (v EUR)

[550 000 –600 000 ]

[3 000 000 – 3 500 000 ]

[(–5 400 000 )–(–4 900 000 )]

[(–6 600 000 )–(–6 100 000 )]

Indeks

100

545

– 881

–1 104

Naložbe (v EUR)

[1 600 000 – 1 900 000 ]

[1 700 000 – 2 000 000 ]

[1 900 000 – 2 200 000 ]

[2 000 000 – 2 300 000 ]

Indeks

100

106

120

125

Donosnost naložb (v %)

[5 –10 ]

[(–5 )–0 ]

[(–20 )–(–15 )]

[(–30 )–(–25 )]

Indeks

100

–52

– 246

– 414

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(200)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Kot je prikazano v preglednici 9, so se proizvodni stroški na enoto povečevali hitreje od prodajne cene na enoto, zato se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju stalno in znatno slabšala.

(201)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Razen za leto 2022, ko je ponovno uravnoteženje zalog po pandemiji COVID-19 pozitivno vplivalo na denarni tok, se je ta kazalnik škode v obravnavanem obdobju poslabšal in je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno negativen. Zaradi zmanjševanja denarnih tokov se je zmanjšala tudi zmožnost zbiranja kapitala.

(202)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 25 %. Ugotovljeno je bilo, da so povezane predvsem z nadomestitvijo, racionalizacijo ter skladnostjo z okoljsko in socialno zakonodajo.

(203)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Leta 2021 se je začela pozitivno, nato se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom padla pod – 25 %.

(204)

Kljub padajočemu trendu denarnega toka in donosnosti naložb je industrija Unije lahko financirala potrebne naložbe, kot je opisano v uvodni izjavi 202.

5.6   Sklep o škodi

(205)

Večina kazalnikov škode je v obravnavanem obdobju kazala negativen trend.

(206)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala, prodaja na trgu Unije pa se je kljub 13-odstotnemu povečanju potrošnje Unije zmanjšala za 2 %. To je povzročilo izgubo tržnega deleža, ki se je zmanjšal s 76 % leta 2021 na 66 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta izguba tržnega deleža na rastočem trgu je v obravnavanem obdobju koristila Kitajski, Egiptu in drugim tretjim državam.

(207)

Izguba tržnega deleža industrije Unije na trgu Unije se je še povečala zaradi 49-odstotnega zmanjšanja izvoza v obravnavanem obdobju, kot je prikazano v preglednici 13.

(208)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, izkoriščenost zmogljivosti pa se je zaradi zmanjšanja proizvodnje zmanjšala s 45 % na 41 %.

(209)

Zaposlovanje je v obravnavanem obdobju ostalo stabilno. Produktivnost se je razvijala v skladu s spremembami v proizvodnji in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 %.

(210)

Proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju povečali za 20 %.

(211)

Povprečna prodajna cena proizvajalcev Unije se je na trgu, ki je pod pritiskom nizkih cen, zvišala le za 9 %, kar je nezadostno zvišanje, da bi ustrezalo zvišanju proizvodnih stroškov.

(212)

Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla razpon [– 7 do – 10 %].

(213)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

6.   VZROČNA ZVEZA

(214)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki.

6.1   Učinki dampinškega uvoza

(215)

Kot je pojasnjeno v oddelku 5.3.2, se je obseg kitajskega in egiptovskega uvoza kljub protidampinškim in protisubvencijskim ukrepom v obravnavanem obdobju povečal, pri čemer se je njegov tržni delež povečal s 6 % leta 2021 na 10 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(216)

Zaradi trajnega povečanja tržnega deleža uvoza po dampinških cenah iz Egipta in Kitajske v obravnavanem obdobju je bila industrija Unije pod pritiskom zaradi cene in obsega. Posledično zmanjšanje obsega prodaje in oviranje dviga cen je neposreden vzrok za škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

6.2   Učinki drugih dejavnikov

6.2.1   Uvoz iz drugih tretjih držav

(217)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na način, prikazan v preglednici 5.

(218)

Iz uvodnih izjav 169 do 171 je razvidno, da so bile povprečne DDP cene za uvoz iz Indije, Turčije in Tajske leta 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno nižje od povprečnih DDP cen za kitajski in egiptovski uvoz. Komisija je glede na njihov velik tržni delež in nizke povprečne DDP cene sklenila, da je uvoz iz Indije, Turčije in Tajske prav tako izvajal cenovni pritisk in prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ker pa se je uvoz iz Kitajske in Egipta v obravnavanem obdobju skoraj podvojil, pri čemer so se cene znatno povečale zlasti med letom 2023 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, kar je povzročilo znaten cenovni pritisk, je Komisija sklenila, da uvoz iz tretjih držav tega dejstva ni spremenil in ni zmanjšal vzročne zveze.

6.2.2   Izvozna učinkovitost industrije Unije

(219)

Celotni obseg izvoza industrije Unije in povprečne izvozne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

 

2021

2022

2023

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg izvoza (v tonah)

[19 000 –23 000 ]

[14 000 –18 000 ]

[11 000 –15 000 ]

[9 000 –13 000 ]

Indeks

100

76

62

51

Povprečna cena (v EUR/tono)

[2 000 –2 400 ]

[2 800 –3 200 ]

[2 800 –3 200 ]

[2 600 –3 000 ]

Indeks

100

135

132

124

Vir:

izpolnjeni makroekonomski vprašalnik, izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(220)

Na trgih tretjih držav so bili proizvajalci Unije izpostavljeni močni konkurenci izdelkov za vetrno industrijo in so bili vedno bolj omejeni na ožje trge, kot sta trg popravil cevi brez izkopavanja in trg prostočasnih dejavnosti (ladijski trupi, avtodomi), za katera so bile značilne višje cene, pa tudi višji stroški proizvodnje.

(221)

Izvoz se je v obravnavanem obdobju stalno slabšal, zaradi česar se je obseg izvoza zmanjšal za 49 %.

(222)

Ker je bila prodaja industrije Unije večinoma usmerjena v trg Unije in ne predvsem v izvoz, je Komisija sklenila, da izvoz industrije Unije ni zmanjšal vzročne zveze.

6.3   Sklep o vzročni zvezi

(223)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je kitajski in egiptovski dampinški izvoz povzročil znatno škodo industriji Unije. Hkrati je k škodi, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, prispeval tudi uvoz iz tretjih držav. Vendar je Komisija sklenila, da navedeni dejavniki posamično ali skupaj niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim kitajskim in egiptovskim uvozom ter škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

7.   VERJETNOST NADALJEVANJA IN/ALI PONOVITVE ŠKODE

(224)

Komisija je sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo.

(225)

Komisija je sklenila, da je kitajski in egiptovski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povzročil škodo industriji Unije, pri čemer je uvoz iz tretjih držav v določenem obsegu prispeval k znatni škodi. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov zoper te države obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske in Egipta.

(226)

V zvezi s tem je Komisija preučila proizvodno in prosto zmogljivost v zadevnih državah, privlačnost trga Unije ter verjetne ravni cen uvoza iz zadevnih držav brez protidampinških ukrepov in njihov učinek na industrijo Unije.

7.1   Proizvodna in prosta zmogljivost na Kitajskem in v Egiptu

(227)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 141, je skupna proizvodna zmogljivost tkanin iz steklenih vlaken na Kitajskem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1 400 000 ton. Po odbitku domačega povpraševanja in celotnega izvoza je prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev, ki je bila na voljo za trg Unije, znašala približno 700 000 ton, kar je petkrat več od celotne potrošnje Unije.

(228)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 142 do 144 proizvodna zmogljivost za tkanine iz steklenih vlaken v Egiptu znaša vsaj 30 000 ton ali približno 22 % celotne potrošnje v Uniji, medtem ko se zdi, da je egiptovski domači trg za tkanine iz steklenih vlaken minimalen.

(229)

Zato je mogoče skleniti, da na Kitajskem obstaja znatna prosta zmogljivost, v Egiptu pa znatna zmogljivost, ki jo je mogoče v primeru izteka protidampinških ukrepov v še večjih količinah usmeriti na trg Unije po dampinških cenah.

7.2   Privlačnost trga Unije

(230)

Kot je že pojasnjeno v oddelku 4.2, privlačnost trga Unije dokazuje dejstvo, da je Unija kljub razmeroma visoki stopnji veljavnih protidampinških dajatev, ki dopolnjujejo konvencionalno uvozno dajatev v višini od 5 % do 7 % za uvoz iz Kitajske, ostala eden od glavnih izvoznih trgov za kitajske in egiptovske proizvajalce izvoznike ter je v obravnavanem obdobju celo povečala svoj obseg izvoza, in sicer za 102 % za Kitajsko in 115 % za Egipt, pri čemer je kitajski izvoz v Unijo kljub veljavnim ukrepom lahko dosegel visoke cene v primerjavi z drugimi trgi.

(231)

Dodatni dokazi o privlačnosti trga Unije so naslednji primeri praks izogibanja in absorpcije v obravnavanem obdobju, ki so bili obravnavani v uredbah iz oddelka 1.1:

—

za protidampinške dajatve, uvedene na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta, je bilo ugotovljeno izogibanje z uvozom, poslanim iz Turčije,

—

za protidampinške dajatve, uvedene na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske, je bilo ugotovljeno izogibanje z uvozom, poslanim iz Maroka, in

—

ugotovljeno je bilo, da je egiptovski proizvajalec izvoznik absorbiral protidampinške dajatve z znatnim znižanjem svoje izvozne cene v Unijo.

7.3.   Verjetne ravni cen uvoza brez protidampinških ukrepov

(232)

Kot je prikazano v preglednici 4, so uvozne cene na ravni CIF iz Kitajske v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašale 1 744 EUR/tono, kar je nižje od povprečne prodajne cene industrije Unije [2 100–2 400] EUR/tono, prikazane v preglednici 9, in tudi nižje od njenih proizvodnih stroškov [2 300–2 600] EUR/tono.

(233)

Če ne bi bilo protidampinških ukrepov in bi veljali le protisubvencijski ukrepi, bi kitajski uvoz vstopil v Unijo po še nižjih cenah. Dejansko se pričakuje, da bo nelojalno nižanje prodajnih cen še večje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 165.

(234)

Kot je prikazano v preglednici 4, so uvozne cene na ravni CIF iz Egipta v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašale 1 431 EUR/tono, kar je nižje od povprečne prodajne cene industrije Unije [2 100–2 400] EUR/tono, prikazane v preglednici 9, in tudi nižje od njenih proizvodnih stroškov [2 300–2 600] EUR/tono.

(235)

Če ne bi bilo protidampinških ukrepov in bi veljali le protisubvencijski ukrepi, bi egiptovski uvoz vstopil v Unijo po še nižjih cenah.

(236)

Zato je verjetno, da bi kitajski in egiptovski uvoz brez protidampinških dajatev še bolj negativno vplival na cene Unije.

(237)

Ta ugotovitev jasno kaže, da bi v vsakem primeru obstajala verjetnost ponovitve škode, ki bi jo povzročil uvoz, ki bi poleg tega v primeru izteka ukrepov verjetno pomenil znatno večje količine.

7.4   Zaključek

(238)

Na podlagi navedene analize je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza s poreklom iz Kitajske in Egipta. Poleg tega in brez poseganja v to ugotovitev je Komisija ugotovila, da v primeru izteka ukrepov obstaja očitno tveganje ponovitve znatne škode, ki jo je povzročil navedeni uvoz. Če se ukrepi ne bi podaljšali, bi se dampinški uvoz iz obeh držav po vsej verjetnosti vrnil v bistveno večjem obsegu in po škodljivih cenah. Podaljšanje ukrepov je zato upravičeno zaradi nadaljevanja škode, ki jo povzroča uvoz iz zadevnih držav, in, neodvisno od tega, zaradi tveganja ponovitve take škode.

8.   INTERES UNIJE

(239)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev.

8.1   Interes industrije Unije

(240)

Preiskava je pokazala, da bi imel iztek ukrepov verjetno znaten negativen učinek na industrijo Unije. Položaj industrije Unije, ki je že v negotovem položaju, bi se hitro poslabšal v smislu manjšega obsega prodaje in prodajnih cen, zaradi česar bi se močno zmanjšala dobičkonosnost, kar bi lahko ogrozilo njeno preživetje.

(241)

Zato je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

8.2   Interes nepovezanih uvoznikov

(242)

Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki in jih povabila k sodelovanju v tej preiskavi. Sodeloval ni noben uvoznik.

(243)

V prvotni preiskavi je sodeloval en sam uvoznik, za katerega je bilo ugotovljeno, da uvaža zanemarljive količine tkanin iz steklenih vlaken.

(244)

Tako v prvotni kot sedanji preiskavi je bilo ugotovljeno, da večina uporabnikov velikih količin zahteva posebne tkanine iz steklenih vlaken, izdelane po naročilu, zato tkanine iz steklenih vlaken niso blago, ki ga neodvisni uvozniki redno uvažajo v velikih količinah.

(245)

Zato je Komisija sklenila, da trenutno veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uvoznikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje ali bi nanje vplivalo le neznatno.

8.3   Interes uporabnikov

(246)

Komisija je vzpostavila stik z vsemi znanimi uporabniki v tej preiskavi in jih povabila k sodelovanju. Sodeloval ni noben uporabnik, kar potrjuje, da obstoječi ukrepi niso zelo negativno vplivali na uporabnike.

(247)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je proizvodna zmogljivost industrije Unije (246 427 ton) večja od potrošnje Unije (136 112 ton). Svetovna izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 41 %. Zlasti dve vzorčeni družbi, ki sta certificirana dobavitelja tkanin iz steklenih vlaken za vetrno industrijo, imata znatno prosto zmogljivost in bi lahko zadostili dodatnemu povpraševanju. Poleg tega industrijo Unije sestavlja več kot deset skupin ali podjetij, zaradi česar je konkurenčna.

(248)

Preiskava je pokazala tudi, da protidampinški ukrepi niso blokirali uvoza iz Kitajske in Egipta, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom skupaj predstavljal 10-odstotni tržni delež. Poleg tega so druge tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečale svoj tržni delež z 18 % na 24 %.

(249)

Komisija je zato sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bi ogrozilo stabilnosti oskrbe.

(250)

Prvotna preiskava je pokazala (56), da so tkanine iz steklenih vlaken predstavljale med 4 % in 14 % skupnih stroškov proizvodnje lopatic za turbine, da se lopatice ne prodajajo ločeno, temveč kot del vetrnih turbin, ter da proizvajalci vetrnih turbin razvijalcem vetrnih parkov redno prodajajo dodaten material in storitve. Zato je Komisija stroške tkanin iz steklenih vlaken izračunala sorazmerno s skupnimi stroški vetrne turbine in skupnimi stroški gradnje celotnega vetrnega parka. Zato je bil delež tkanin iz steklenih vlaken v stroških proizvajalcev vetrnih turbin določen med 0,1 % in 2 %. Komisija je v prvotni preiskavi sklenila, da bi se vsako povečanje stroškov zaradi protidampinških dajatev lahko preneslo na razvijalce vetrnih parkov ali pa bi ga absorbirali proizvajalci vetrnih turbin.

(251)

Sedanja preiskava je pokazala, da je bila cena industrije Unije v obravnavanem obdobju v povprečju le [5–6 %] višja od povprečne cene v obravnavanem obdobju prvotne preiskave, tj. med letoma 2015 in 2018. Zato je mogoče skleniti, da je imel protidampinški ukrep majhen vpliv, če sploh, na ceno tkanin iz steklenih vlaken.

(252)

Komisija je zato sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bi vplivalo na konkurenčnost industrije vetrne energije.

(253)

Ker protidampinški ukrepi ne ogrožajo stabilnosti oskrbe s tkaninami iz steklenih vlaken ali konkurenčnosti, kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 249 in 252, se ne pričakuje, da bodo spodbudili selitev proizvodnje, in so združljivi s cilji Unije glede energije iz obnovljivih virov.

(254)

V prvotni preiskavi je več uporabnikov iz smučarske industrije trdilo, da je obstoj proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken v Uniji bistven za njihovo stabilnost oskrbe, saj je zanje potreben lokalni partner za tesno sodelovanje pri oblikovanju prilagojenih tkanin iz steklenih vlaken.

(255)

Zato je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi ukrepov, kar zadeva interes uporabnikov.

8.4   Interes ponudnikov storitev rezanja in sestavljanja kompletov

(256)

Prvotna in sedanja preiskava sta pokazali, da industrija in uporabniki Unije uporabljajo storitve zunanjih ponudnikov storitev, znanih pod imenom ponudniki storitev rezanja in sestavljanja kompletov. Rezanje zajema prejem tkanin iz steklenih vlaken v zvitkih in rezanje tkanine v zahtevane dimenzije. Sestavljanje kompletov zajema sestavljanje rezanih plasti tkanin iz steklenih vlaken in njihovo pakiranje v komplete po meri, kar olajšuje proizvodnjo v industriji v spodnjem delu verige.

(257)

V tej preiskavi se ni javil noben ponudnik storitev rezanja ali sestavljanja kompletov.

(258)

V prvotni preiskavi je bila zaposlenost pri ponudnikih storitev rezanja v Uniji ocenjena na približno 2 000 delovnih mest, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so kitajski in egiptovski proizvajalci izvozniki storitve rezanja in sestavljanja kompletov vse bolj vključevali v svoje storitve. Nič ni kazalo na to, da bi se razmere spremenile. Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi ti ponudniki teh storitev izgubili znaten del svojega poslovanja.

(259)

Zato je Komisija sklenila, da je nadaljevanje ukrepov v interesu ponudnikov storitev rezanja in sestavljanja kompletov v Uniji.

8.5   Interes dobaviteljev

(260)

Proizvajalci rovingov iz steklenih vlaken v Uniji, ki so glavne surovine za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, v tej preiskavi niso sodelovali. Vendar je jasno, da je v njihovem interesu, da se protidampinški ukrepi za zaščito njihovih strank ohranijo.

8.6   Sklep o interesu Unije

(261)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da z vidika interesa Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih ukrepov v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz zadevnih držav.

9.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(262)

Na podlagi sklepov Komisije o nadaljevanju dampinga, nadaljevanju in ponovitvi škode za Kitajsko, nadaljevanju škode za Egipt ter interesu Unije bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe za tkanine iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta.

(263)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev in izvzetij iz razširitve ukrepov po preiskavah proti izogibanju. Individualne protidampinške dajatve ali izvzetja se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(7) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi se morala za uvoz uporabljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“ ali za „ves drug uvoz s poreklom iz Arabske republike Egipt“.

(264)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve in izvzetij za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(7) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve ali izvzetja, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(265)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(266)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske in Egipta, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“ ali „ves drug uvoz s poreklom iz Arabske republike Egipt“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(267)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (57). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(268)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Določen je bil tudi rok za predložitev stališč po tem razkritju. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(269)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (58) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(270)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz tkanih in/ali šivanih tkanin iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7019 61 00 , ex 7019 62 10 , ex 7019 62 90 , ex 7019 63 00 , ex 7019 64 00 , ex 7019 65 00 , ex 7019 66 00 , ex 7019 69 10 , ex 7019 69 90 in ex 7019 90 00 (oznake TARIC 7019 61 00 81, 7019 61 00 83, 7019 61 00 84, 7019 62 10 81, 7019 62 10 83, 7019 62 10 84, 7019 62 90 81, 7019 62 90 83, 7019 62 90 84, 7019 63 00 81, 7019 63 00 83, 7019 63 00 84, 7019 64 00 81, 7019 64 00 83, 7019 64 00 84, 7019 65 00 81, 7019 65 00 83, 7019 65 00 84, 7019 66 00 81, 7019 66 00 83, 7019 66 00 84, 7019 69 10 81, 7019 69 10 83, 7019 69 10 84, 7019 69 90 81, 7019 69 90 83, 7019 69 90 84, 7019 90 00 81, 7019 90 00 83 in 7019 90 00 84) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Arabske republike Egipt.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:

Država porekla

Družba

Protidampinška dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Ljudska republika Kitajska

Jushi Group Co. Ltd

Zhejiang Hengshi Fiberglass Fabrics Co. Ltd

Taishan Fiberglass Inc.

69,0

C531

PGTEX China Co. Ltd;

Chongqing Tenways Material Corp.

37,6

C532

Druge družbe, ki so sodelovale v prvotni protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi I

37,6

Glej Prilogo I.

Druge družbe, ki so sodelovale v prvotni protidampinški preiskavi, ne pa v prvotni protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi II

34,0

Glej Prilogo II.

Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

69,0

C999

Arabska republika Egipt

Jushi Egypt For Fiberglass Industry S.A.E.

Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics S.A.E.

33,1

C533

Ves drug uvoz s poreklom iz Arabske republike Egipt

33,1

C999

3.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kot je določeno v odstavku 2, se razširi na uvoz tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, s poreklom iz Maroka, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Maroka ali ne (oznake TARIC 7019 61 00 81, 7019 62 10 81, 7019 62 90 81, 7019 63 00 81, 7019 64 00 81, 7019 65 00 81, 7019 66 00 81, 7019 69 10 81, 7019 69 90 81 in 7019 90 00 81). Razširjena dajatev je protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

4.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Arabske republike Egipt, kot je določeno v odstavku 2, se razširi na uvoz tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, s poreklom iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne (oznake TARIC 7019 61 00 83, 7019 62 10 83, 7019 62 90 83, 7019 63 00 83, 7019 64 00 83, 7019 65 00 83, 7019 66 00 83, 7019 69 10 83, 7019 69 90 83 in 7019 90 00 83), razen tistih, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe:

Država

Družba

Dodatna oznaka TARIC

Turčija

Saertex Turkey Tekstil Ltd. Şti.

C115

Turčija

Sonmez Asf Iplik Dokuma Ve Boya San Tic A. Ş.

C116

Turčija

Telateks Tekstil Ürünleri Sanayi ve Ticaret Anonim Şirketi

Telateks Dış Ticaret ve Kompozit Sanayi Anonim Şirketi

C117

Turčija

Fibroteks Dokuma Sanayi Ve Ticaret AS

899G

Razširjena dajatev je protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

5.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Arabske republike Egipt, kot je določeno v odstavku 2, se razširi na tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2 (oznake TARIC 7019 61 00 81, 7019 61 00 83, 7019 61 00 84, 7019 62 10 81, 7019 62 10 83, 7019 62 10 84, 7019 62 90 81, 7019 62 90 83, 7019 62 90 84, 7019 63 00 81, 7019 63 00 83, 7019 63 00 84, 7019 64 00 81, 7019 64 00 83, 7019 64 00 84, 7019 65 00 81, 7019 65 00 83, 7019 65 00 84, 7019 66 00 81, 7019 66 00 83, 7019 66 00 84, 7019 69 10 81, 7019 69 10 83, 7019 69 10 84, 7019 69 90 81, 7019 69 90 83, 7019 69 90 84, 7019 90 00 81, 7019 90 00 83 in 7019 90 00 84), ki se v smislu carinskega zakonika Unije ponovno izvozijo na umetni otok, fiksno ali plavajočo napravo ali katero koli drugo strukturo v epikontinentalnem pasu države članice ali izključni ekonomski coni, ki jo prijavi država članica v skladu z UNCLOS.

6.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Arabske republike Egipt, kot je določeno v odstavku 2, se razširi na tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2 (oznake TARIC 7019 61 00 81, 7019 61 00 83, 7019 61 00 84, 7019 62 10 81, 7019 62 10 83, 7019 62 10 84, 7019 62 90 81, 7019 62 90 83, 7019 62 90 84, 7019 63 00 81, 7019 63 00 83, 7019 63 00 84, 7019 64 00 81, 7019 64 00 83, 7019 64 00 84, 7019 65 00 81, 7019 65 00 83, 7019 65 00 84, 7019 66 00 81, 7019 66 00 83, 7019 66 00 84, 7019 69 10 81, 7019 69 10 83, 7019 69 10 84, 7019 69 90 81, 7019 69 90 83, 7019 69 90 84, 7019 90 00 81, 7019 90 00 83 in 7019 90 00 84), ki prispejo na umetni otok, fiksno ali plavajočo napravo ali katero koli drugo strukturo v epikontinentalnem pasu države članice ali izključni ekonomski coni, ki jo je prijavila država članica v skladu z UNCLOS, in ne spadajo pod odstavek 5.

7.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, in izvzetij iz razširitve ukrepov po preiskavah proti izogibanju iz odstavka 4 je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (izdelka, ki se pregleduje), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevna država]. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki velja za ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države.

8.   Kadar nov proizvajalec izvoznik iz Ljudske republike Kitajske Komisiji predloži zadostne dokaze, se lahko Priloga spremeni tako, da se navedeni novi proizvajalec izvoznik doda na seznam sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec in za katere tako velja ustrezna tehtana povprečna stopnja protidampinške dajatve. Novi proizvajalec izvoznik predloži dokaze, da:

(a)

v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje prvotne preiskave) ni izvažal blaga iz člena 1(1) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske;

(b)

ni povezan z izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, in ki je ali bi lahko sodeloval v preiskavi, ki je privedla do uvedbe dajatve, in

(c)

je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske dejansko izvažal ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja prvotne preiskave izvozil znatno količino zadevnega izdelka v Unijo.

9.   Če bi se dokončne izravnalne dajatve, uvedene s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2020/776, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/1233, spremenile ali odpravile, se bodo dajatve iz odstavka 2 povečale v enakem razmerju, pri čemer bodo omejene na dejansko ugotovljeno stopnjo dampinga ali ugotovljeno stopnjo škode, kot je ustrezno za posamezno družbo, in se bodo uporabljale od začetka veljavnosti te uredbe.

10.   Kadar se izravnalna dajatev odšteje od protidampinške dajatve za nekatere proizvajalce izvoznike, zahtevki za nadomestilo v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (59) sprožijo tudi oceno stopnje dampinga za tega proizvajalca izvoznika, ki prevladuje v obdobju preiskave v zvezi z nadomestilom. Znesek, ki se povrne vložniku zahtevka za nadomestilo, ne sme presegati razlike med pobrano dajatvijo ter kombinirano izravnalno in protidampinško dajatvijo, določeno v preiskavi v zvezi z nadomestilom.

11.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. junija 2026

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21. ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/492 z dne 1. aprila 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL L 108, 6.4.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/492/oj).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/776 z dne 12. junija 2020 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/492 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL L 189, 15.6.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/776/oj).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/806 z dne 23. maja 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/492 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta ter Izvedbene uredbe (EU) 2020/776 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta ter o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta, ki so prinesene na umetni otok, fiksno ali plavajočo napravo ali katero koli drugo strukturo v epikontinentalnem pasu države članice ali izključni ekonomski coni, ki jo je prijavila država članica v skladu z UNCLOS (UL L 145, 24.5.2022, str. 20, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/806/oj).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/302 z dne 24. februarja 2022 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/492, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/776, na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), na uvoz tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Maroka ali ne, ter o zaključku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/492 na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, z uvozom tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Maroka ali ne (UL L 46, 25.2.2022, str. 49, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/302/oj).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/301 z dne 24. februarja 2022 o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/776 na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), na uvoz tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Maroka ali ne, ter o zaključku preiskave glede možnega izogibanja izravnalnim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/776 na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, z uvozom tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Maroka ali ne (UL L 46, 25.2.2022, str. 31, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/301/oj).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1233 z dne 18. julija 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/492 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL L 190, 19.7.2022, str. 70, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/1233/oj).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1477 z dne 6. septembra 2022 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/492, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/776, na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta, na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne (UL L 233, 8.9.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/1477/oj).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1478 z dne 6. septembra 2022 o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/776 na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta, na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne (UL L 233, 8.9.2022, str. 18, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/1478/oj.

(10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/2169 z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1477 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/492, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/776, na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta, na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne (UL L, 2023/2169, 18.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/2169/oj).

(11)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/2158 z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1478 o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/776 na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta, na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne (UL L, 2023/2158, 18.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/2158/oj).

(12)   UL C, C/2024/4357, 9.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4357/oj.

(13)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL C, C/2025/2022, 3.4.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2022/oj).

(14)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protisubvencijskih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL C, C/2025/3223, 13.6.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3223/oj).

(15)  Zagotovljena v dokumentaciji za zainteresirane strani pod arhivsko številko: t25.010131.

(16)   https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2784.

(17)  Zagotovljena v dokumentaciji za zainteresirane strani pod arhivsko številko: t25.005259.

(18)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavki 45–48.

(19)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavki 46–49.

(20)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavek 50.

(21)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavki 52–54.

(22)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavki 55–72.

(23)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1452 z dne 13. julija 2023 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 179, 14.7.2023, str. 57, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1452/oj), uvodne izjave 42 do 68; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2673 z dne 11. oktobra 2024 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz preje iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2024/2673, 14.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/2673/oj), uvodne izjave 44 do 70.

(24)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavek 74.

(25)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavek 75.

(26)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavek 76.

(27)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavek 77.

(28)  Zahtevek (javno dostopna različica), odstavki 79–88.

(29)  Izvedbena uredba (EU) 2023/1452, uvodne izjave 53 do 68, in Izvedbena uredba (EU) 2024/2673, uvodne izjave 54 do 70.

(30)  Izvedbena uredba (EU) 2023/1452, uvodna izjava 68, Izvedbena uredba (EU) 2024/2673, uvodna izjava 70.

(31)  Izvedbena uredba (EU) 2023/1452, uvodne izjave 53 do 55, Izvedbena uredba (EU) 2024/2673, uvodne izjave 54 do 56.

(32)  Izvedbena uredba (EU) 2023/1452, uvodne izjave 56 do 59, Izvedbena uredba (EU) 2024/2673, uvodne izjave 57 do 60.

(33)  Izvedbena uredba (EU) 2023/1452, uvodne izjave 60 do 61, Izvedbena uredba (EU) 2024/2673, uvodne izjave 61 do 63.

(34)  Izvedbena uredba (EU) 2023/1452, uvodna izjava 62, Izvedbena uredba (EU) 2024/2673, uvodna izjava 63.

(35)  Izvedbena uredba (EU) 2023/1452, uvodna izjava 63, Izvedbena uredba (EU) 2024/2673, uvodna izjava 64.

(36)  Izvedbena uredba (EU) 2023/1452, uvodna izjava 64, Izvedbena uredba (EU) 2024/2673, uvodna izjava 65.

(37)  Izvedbena uredba (EU) 2020/492, uvodne izjave 98 do 162.

(38)  Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (SWD(2024) 91 final) z dne 10. aprila 2024.

(39)  Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(40)  Če nobena država s podobno stopnjo razvitosti ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko upošteva proizvodnja izdelka, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje.

(41)   TÜİK - Veri Portalı (tuik.gov.tr).

(42)   https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nrg_pc_205/default/table?lang=en.

(46)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/755/oj). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.

(47)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/870 z dne 24. junija 2020 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne izravnalne dajatve, uvedene na uvoz izdelkov iz neskončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, ter uvedbi dokončne izravnalne dajatve na registrirani uvoz izdelkov iz neskončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta (UL L 201, 25.6.2020, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/870/oj.

(48)  Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti, splošno znana kot NACE.

(49)  Turški statistični urad, indeksi stroškov dela: TÜİK - Veri Portalı (tuik.gov.tr). Zadnji dostop 30. marca 2026. Zadevne datoteke so v spisu za zainteresirane strani pod arhivsko številko: t25.010131.

(50)   https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nrg_pc_205/default/table?lang=en, zadnji dostop 10. septembra 2025.

(51)   https://www.sisecam.com/en/investor-relations/annual-reports, zadnji dostop 13. oktobra 2025.

(52)   https://comtradeplus.un.org/.

(53)   https://www.globalpetrolprices.com/Egypt/electricity_prices/.

(54)   https://www.salaryexplorer.com/average-salary-wage-comparison-egypt-c64.

(55)  Izvedbena uredba (EU) 2022/1477.

(56)  Glej uvodni izjavi 480 in 481 Izvedbene uredbe (EU) 2020/492.

(57)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino in gospodarsko varnost, Direktorat G, Rue de la Loi/ Wetstraat 170, 1040 Bruselj, BELGIJA.

(58)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(59)  Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55, http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1037/oj).


PRILOGA I

Druge družbe, ki so sodelovale v prvotni protisubvencijski in protidampinški preiskavi

Ime družbe

Dodatna oznaka TARIC

Changshu Dongyu Insulated Compound Materials Co., Ltd

B995

Changzhou Pro-Tech Industry Co., Ltd

C534

Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd

C535

Neijiang Huayuan Electronic Materials Co., Ltd

C537

NMG Composites Co., Ltd

C538

Zhejiang Hongming Fiberglass Fabrics Co., Ltd

C539


PRILOGA II

Druge družbe, ki so sodelovale v prvotni protidampinški preiskavi, ne pa v prvotni protisubvencijski preiskavi

Ime družbe

Dodatna oznaka TARIC

Jiangsu Jiuding New Material Co., Ltd

C536


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/1203/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)