|
8.11.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 275/1 |
SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 33/2005,
ki ga je sprejel Svet dne 6. septembra 2005
z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/…/ES z dne … o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila
(2005/C 275 E/01)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,
ob upoštevanju Direktive 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (1) in zlasti člena 7 Direktive,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (4),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Odpravljanje izkrivljanja konkurence med prevoznimi podjetji v državah članicah, pravilno delovanje notranjega trga in izboljšana konkurenčnost so odvisni od vzpostavitve pravičnih mehanizmov pristojbin za prevoznike za uporabo infrastrukture. Z Direktivo 1999/62/ES je bila že dosežena določena stopnja usklajenosti. |
|
(2) |
Pravičnejši sistem pristojbin za uporabo cestne infrastrukture je ključnega pomena za spodbujanje trajnostnega prometa v Skupnosti. Cilj, da se obstoječe cestno omrežje kar najbolje uporablja in da se negativni vpliv tega omrežja pomembno zmanjša, bi moral biti v korist zdrave gospodarske rasti in pravilnega delovanja notranjega trga dosežen brez uvajanja dodatnih obremenitev za prevoznike. |
|
(3) |
Komisija je v Beli knjigi „Evropska prometna politika za 2010: čas za odločitev“ razglasila svojo namero, da bo predlagala direktivo o pristojbinah za uporabo cestne infrastrukture. Evropski parlament je s sprejetjem poročila z dne 12. februarja 2003 o zaključkih Bele knjige potrdil, da je potrebna uvedba pristojbin za infrastrukturo. Po Evropskem svetu v Göteborgu 15. junija 2001, ki je še posebej poudaril vprašanje trajnostnega prometa, sta tudi Evropska sveta v Kopenhagnu 12. in 13. decembra 2002 ter v Bruslju 20. in 21. marca 2003 pozdravila namero Komisije, da predloži novo direktivo o „Eurovinjeti“. |
|
(4) |
Pri določanju cestnin Direktiva 1999/62/ES upošteva stroške gradnje infrastrukture, njenega obratovanja, vzdrževanja in razvoja. Da se zagotovi preglednost stroškov gradnje, ki se lahko upoštevajo, je potrebna posebna določba. |
|
(5) |
Mednarodni prevozi v cestnem prometu so osredotočeni na vseevropsko cestno prometno omrežje. Poleg tega je dobro delovanje notranjega trga življenjskega pomena za komercialne prevoze. Okvir Skupnosti bi se moral tako uporabljati za komercialni promet na vseevropskem cestnem omrežju, kakor je opredeljeno v Odločbi št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (5). Države članice bi morale imeti pravico, da lahko v skladu z načelom subsidiarnosti in ob upoštevanju Pogodbe svobodno zaračunavajo cestnine in/ali uporabnine na cestah izven vseevropskega cestnega omrežja. |
|
(6) |
Zaradi stroškovne učinkovitosti pri izvajanju cestninskih sistemov ni nujno, da se na celotni infrastrukturi, za katero se plačuje cestnina, uvedejo omejitve dostopa za nadziranje zaračunanih cestnin. Države članice se lahko odločijo, da to direktivo izvajajo tako, da cestnine zaračunavajo samo v določeni točki infrastrukture, na katero se cestnina nanaša. |
|
(7) |
Cestnine bi se morale oblikovati na podlagi načela povračila infrastrukturnih stroškov. V primerih, ko se takšna infrastruktura sofinancira iz splošnega proračuna Evropske unije, se prispevka iz sredstev Skupnosti ne sme povrniti s cestninami, razen če so v ustreznih instrumentih Skupnosti posebne določbe, ki pri opredelitvi zneska sofinanciranja upoštevajo bodoče dohodke iz cestnin. |
|
(8) |
Dejstvo, da uporabnik lahko sprejema odločitve, ki bodo vplivale na breme, ki ga bodo zanj predstavljale cestnine, s tem, da se odloči za okolju najbolj prijazna vozila in prometno manj obremenjene ure ali poti, je pomemben sestavni del sistema cestnih pristojbin. Države članice bi tako morale imeti možnost, da predvidijo različne cestnine glede na emisijsko kategorijo vozila (klasifikacija „EURO“) in raven škode, ki jo to vozilo povzroča cestam in krajem ter glede na čas vožnje in prometno obremenjenost. Takšno razlikovanje v ravneh cestnin bi moralo biti sorazmerno z zastavljenim ciljem. |
|
(9) |
Vidiki komercialnega zaračunavanja uporabe cestne infrastrukture, ki jih ne ureja ta direktiva, bi morala spoštovati pravila Pogodbe. |
|
(10) |
Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, ki uvedejo sistem cestnin in/ali uporabnin za infrastrukturo, da brez poseganja v člena 87 in 88 Pogodbe predvidijo ustrezno povračilo teh dajatev. Takšna povračila ne bi smela povzročiti izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, določena pa bi morala biti ob upoštevanju ustreznih določb prava Skupnosti, zlasti najnižjih stopenj davkov na vozila, določenih v Prilogi I k Direktivi 1999/62/ES, in določb Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (6). |
|
(11) |
Kadar države članice pobirajo cestnine ali uporabnine za uporabo cest v vseevropskem cestnem omrežju, bi morale pri svojih načrtih vzdrževanja dati ustrezno prednost cestam, za katere se pobirajo te pristojbine. |
|
(12) |
Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti gorskim regijam, kot so Alpe in Pireneji. Novi infrastrukturni projekti večjega obsega so velikokrat propadli zaradi pomanjkanja precejšnjih finančnih sredstev, ki bi bila za te projekte potrebna. V takšnih regijah se od uporabnikov torej lahko zahteva, da plačujejo pribitek, iz katerega se financirajo bistveni projekti, ki so velikega pomena za Evropo, vključno s tistimi, ki vključujejo različne vrste prometa po istem koridorju. Pribitek bi moral biti vezan na finančne potrebe posameznega projekta. Vezan pa bi moral biti tudi na osnovno raven cestnin, s čimer bi se izognili umetno visokim pristojbinam na kakšnem izmed koridorjev, kar bi lahko promet preusmerilo na druge koridorje in povzročilo lokalne zastoje ter neučinkovito uporabo omrežij. |
|
(13) |
Pristojbine bi morale biti nediskriminatorne, njihovo pobiranje pa se mora izvajati brez pretiranih formalnosti in ne sme povzročati ovir na notranjih mejah. Zlasti tam, kjer se cestnine in/ali uporabnine pobirajo izključno z uporabo sistema, ki zahteva uporabo elektronske plačilne naprave, vgrajene v vozilo, bi bilo zato treba sprejeti ustrezne ukrepe za lažje plačevanje s strani občasnih uporabnikov. |
|
(14) |
Za zagotovitev dosledne in usklajene uporabe sistema infrastrukturnih dajatev bi morale nove ureditve cestnin stroške izračunavati skladno s sklopom temeljnih načel ali pa morajo biti stroški določeni na ravni, ki ne presega ravni, ki bi izhajala iz uporabe teh načel. Te zahteve se ne bi smele uporabljati za obstoječe ureditve, razen v primeru, če se slednje v prihodnosti bistveno spremenijo. Takšne bistvene spremembe bi vključevale kakršne koli pomembne spremembe prvotnih določb in pogojev cestninske sheme, ki bi nastale s spremembo pogodbe, sklenjene z upravljavcem cestninskega sistema, vendar bi izključevale spremembe, ki so bile predvidene v prvotni shemi. V primeru koncesijskih pogodb bi se lahko bistvene spremembe izvedle po postopku javnih naročil. Da bi se doseglo preglednost, ne da bi se s tem ustvarjalo ovire za delovanje tržnega gospodarstva in javno-zasebnih partnerstev, bi morale države članice Komisiji prav tako sporočiti vrednosti enot in ostalih parametrov, ki jih nameravajo uporabiti za izračunavanje različnih elementov stroškov dajatev, ali pri koncesijskih pogodbah ustreznih pogodb in osnovnih ureditev zanje, tako da Komisija lahko poda svoje mnenje. Mnenja, ki jih je Komisija sprejela, preden so nove cestninske ureditve uvedene v državah članicah, nikakor ne posegajo v obveznost Komisije, da v skladu s Pogodbo zagotavlja uporabo prava Skupnosti. |
|
(15) |
Za razvoj sistema dajatev za uporabo cestne infrastrukture je potreben nadaljnji tehnični napredek. Komisija bi morala imeti na razpolago postopek, v skladu s katerim lahko po posvetovanju z državami članicami zahteve Direktive 1992/62/ES prilagodi tehničnemu napredku. |
|
(16) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7). |
|
(17) |
Ker cilja te direktive, in sicer uskladitve pogojev, ki se uporabljajo za cestnine in uporabnine za uporabo cestne infrastrukture, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi njihove evropske razsežnosti in zaščite notranjega trga prevozov laže doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvira, potrebnega za doseganje tega cilja. |
|
(18) |
Direktivo 1999/62/ES je treba ustrezno spremeniti — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 1999/62/EGS se spremeni:
|
1. |
Člen 2 se spremeni:
|
|
2. |
Člen 7 se spremeni:
|
|
3. |
Vstavi se naslednji člen: „Člen 7a 1. Za določanje ravni ponderiranih povprečnih cestnin, ki se bodo zaračunavale na zadevnem infrastrukturnem omrežju ali jasno opredeljenem delu tega omrežja, države članice upoštevajo različne stroške iz člena 7(9). Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja, na katerem se cestnine zaračunavajo, ter na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo. Države članice se lahko odločijo, da teh stroškov ne povrnejo s prihodki iz cestnin oziroma jih povrnejo le deloma. 2. Cestnine se določijo v skladu s členom 7 in odstavkom 1 tega člena. 3. V primeru novih cestninskih sistemov, razen tistih, ki vključujejo koncesijske cestnine, ki so jih države članice uvedle po … (12), izračunajo države članice stroške z uporabo metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III. V primeru novih koncesijskih cestnin, ki so jih države članice uvedle po … (12), je najvišja raven cestnin enaka ali nižja od ravni, dobljene z uporabo metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III. Enakost se oceni na osnovi razumno dolgega referenčnega obdobja, primernega naravi koncesijske pogodbe. Za cestninske ureditve, ki so v veljavi dne … (12) ali za katere so bile na podlagi postopka javnih naročil prejete ponudbe ali odgovori na povabila za pogajanja v okviru postopka s pogajanji pred … (12), se ne uporabljajo obveznosti iz tega odstavka, vse dokler so te ureditve v veljavi in pod pogojem, da se jih bistveno ne spremeni. 4. Države članice Komisiji najmanj štiri mesece pred izvajanjem nove cestninske ureditve sporočijo:
5. Če se uporabljajo obveznosti iz odstavka 3 Komisija v roku štirih mesecev od prejema informacij v skladu z odstavkom 4 poda mnenje, ali so bile te obveznosti izpolnjene. Mnenja Komisije so dana na voljo odboru iz člena 9c(1). 6. Če želi država članica uporabiti določbe iz člena 7(11) glede cestninskih ureditev, ki so dne … (12) v veljavi, zadevna država članica priskrbi informacije, ki izkazujejo, da je ponderirana povprečna cestnina, ki se zaračunava na določeni infrastrukturi, v skladu s členi 2(aa), 7(9) in 7(10).“. |
|
4. |
Člen 8(2)(b) se nadomesti z naslednjim:
|
|
5. |
Vstavi se naslednji člen: „Člen 8a Vsaka država članica spremlja sistem cestnin in/ali uporabnin in s tem zagotavlja, da deluje na pregleden in nediskriminatoren način.“. |
|
6. |
Člen 9 se spremeni:
|
|
7. |
Vstavijo se naslednji členi: „Člen 9a Države članice vzpostavijo ustrezen nadzor in določijo sistem kazni, ki se uporablja za kršitve nacionalnih predpisov, ki se sprejmejo na podlagi te direktive; sprejmejo tudi vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Člen 9b Komisija pospešuje dialog in izmenjavo tehničnega znanja, povezanega z izvajanjem te direktive in zlasti Priloge III, med državami članicami. Komisija v skladu s postopkom iz člena 9c(3) posodablja in pojasnjuje priloge 0, III in IV glede na tehnični razvoj ter prilogi I in II glede na inflacijo. Člen 9c 1. Komisiji pomaga odbor. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece. 4. Odbor sprejme svoj poslovnik.“. |
|
8. |
Člen 11 se nadomesti z naslednjim: „Člen 11 Komisija najpozneje … (13) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinkih te direktive, pri čemer upošteva tehnološki razvoj in trend gostote prometa ter oceni njen vpliv na notranji trg, vključno na otoke, neobalne in obrobne regije Skupnosti, obseg naložb v sektorju in njihov prispevek k doseganju ciljev trajnostne prometne politike. Poročilo po potrebi spremljajo predlogi Evropskega parlamenta in Sveta za nadaljnjo revizijo te direktive. Države članice najpozneje … (14) Komisiji pošljejo potrebne informacije.“. |
|
9. |
Tabela v Prilogi II, ki vsebuje zneske letnih uporabnin, se nadomesti z naslednjim:
|
|
10. |
Zadnji stavek Priloge II se nadomesti z naslednjim: „Dnevna uporabnina je enaka za vse kategorije vozil in znaša 11 EUR.“. |
|
11. |
Vstavi se Priloga 0, katere besedilo se nahaja v Prilogi I k tej direktivi. |
|
12. |
Vstavi se Priloga III, katere besedilo se nahaja v Prilogi II k tej direktivi. |
|
13. |
Vstavi se Priloga IV, katere besedilo se nahaja v Prilogi III k tej direktivi. |
Člen 2
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do … (15). O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, skupaj s korelacijsko tabelo med določbami te direktive in določbami predpisov, sprejetih v nacionalni zakonodaji.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Predsednik
…
Za Svet
Predsednik
…
(1) UL L 187, 20.7.1999, str. 42. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(2) UL C 241, 28.9.2004, str. 58.
(3) UL C 109, 30.4.2004, str. 14.
(4) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2004 (UL C 104 E, 30.4.2004, str. 372), Skupno stališče Sveta z dne 6. septembra 2005 in Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(5) UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30.4.2004, str. 1).
(6) UL L 283, 31.10.2003, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).
(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(8) UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30.4.2004).“;
(9) 24 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(10) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1874/2004 (UL L 326, 29.10.2004, str. 17).“.
(11) UL L 370, 31.12.1985, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 432/2004 (UL L 71, 10.3.2004, str. 3).“;
(12) 24 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(13) 5 let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(14) 54 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(15) 24 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
PRILOGA I
„PRILOGA 0
MEJNE EMISIJSKE VREDNOSTI
|
1. |
Vozilo ‚EURO 0‘
|
|
2. |
Vozili ‚EURO I‘/‚EURO II‘
|
|
3. |
Vozila ‚EURO III‘/‚EURO IV‘/‚EURO V‘/‚EEV‘
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
4. |
Lahko se upoštevajo prihodnji emisijski razredi vozil, kakor so opredeljeni v Direktivi 88/77/EGS in njihove nadaljnje spremembe.“ |
(1) Za mejno vrednost za emisije delcev pri motorjih z nazivno močjo 85 kW ali manj se uporablja koeficient 1,7.
(2) Preskusni cikel zajema zaporedje preskusnih točk, od katerih ima vsaka točno določeno vrtilno frekvenco in navor, in ki jim mora motor slediti v stacionarnem stanju (preskus ESC) ali v prehodnih pogojih delovanja (preskusa ETC in ELR).
(3) 0,13 pri motorjih z gibno prostornino, manjšo od 0,7 dm3 na valj, in nazivno vrtilno frekvenco, večjo od 3 000 min-1.
PRILOGA II
„PRILOGA III
TEMELJNA NAČELA ZA RAZDELITEV STROŠKOV IN IZRAČUN CESTNIN
Ta priloga določa temeljna načela za izračun ponderiranih povprečnih cestnin v skladu s členom 7(9). Obveznost odvisnosti cestnin od stroškov ne posega v svobodno izbiro držav članic, da jim v skladu s členom 7a(1) vseh stroškov ni treba povrniti s prihodki iz cestnin, ali v svobodno odločitev, da lahko v skladu s členom 7(10) zneske določenih cestnin prilagodijo tako, da odstopajo od povprečnih cestnin (1).
Uporaba teh načel je v celoti skladna z drugimi obstoječimi obveznostmi po pravu Skupnosti, zlasti z zahtevo po sklenitvi koncesijskih pogodb v skladu z Direktivo Sveta 2004/18/ES, in z drugimi instrumenti Skupnosti na področju javnih naročil.
Kadar se država članica pogaja z eno ali več tretjimi strankami z namenom sklenitve koncesijske pogodbe v zvezi z gradnjo ali obratovanjem dela njene infrastrukture, oziroma če s tem namenom pristane na podobno zavezo na podlagi nacionalne zakonodaje ali sporazuma, ki ga je sklenila vlada države članice, se skladnost s temeljnimi načeli ocenjuje na podlagi izida teh pogajanj.
1. Opredelitev omrežja in vozil
|
— |
Kadar se za celotno cestno omrežje TEN ne uporablja enoten cestninski režim, država članica natančno navede del oziroma dele omrežja, za katere velja cestninski režim, kakor tudi sistem, ki ga uporablja za klasifikacijo vozil za namene razlikovanja višin cestnin. Države članice prav tako navedejo, ali njihov cestninski režim zajema tudi vozila, katerih skupna masa ne presega praga 12 ton. |
|
— |
Kadar se država članica odloči, da bo za različne dele svojega omrežja sprejela različne politike glede povračila stroškov (kar dopušča člen 7a(1)), se za vsak jasno opredeljen del omrežja izvede ločen izračun stroškov. Država članica lahko svoje omrežje razdeli na več jasno opredeljenih delov ter tako za vsak del posebej predvidi ločene koncesijske ali podobne ureditve. |
2. Infrastrukturni stroški
2.1 Stroški naložb
|
— |
Stroški naložb vključujejo stroške gradnje (vključno s stroški financiranja) in stroške razvoja infrastrukture ter po potrebi donosnost kapitalskih naložb ali stopnjo dobička. Vključeni so tudi stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja, konstruiranja, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov, arheoloških raziskav in raziskav tal kot tudi drugi ustrezni dodatni stroški. |
|
— |
Povračilo stroškov gradnje temelji na pričakovani življenjski dobi infrastrukture ali na drugi dobi amortizacije (ne krajši od 20 let), ki se zdi primerna zaradi financiranja po koncesijski pogodbi ali kakšnega drugega načina financiranja. Trajanje dobe amortizacije je lahko ključnega pomena pri pogajanjih glede sklenitve koncesijskih pogodb, zlasti če želi zadevna država članica kot del pogodbe določiti zgornjo mejo ponderirane povprečne cestnine, ki se bo uporabljala. |
|
— |
Brez poseganja v izračun stroškov naložb se povračilo stroškov lahko:
|
|
— |
Vsi stroški, nastali v preteklih obdobjih, temeljijo na dejansko plačanih zneskih. Stroški, ki bodo nastali v prihodnosti, se izračunajo na podlagi razumnih napovedi teh stroškov. |
|
— |
Javne naložbe se lahko štejejo za posojila. Obrestna mera za stroške, nastale v preteklih obdobjih, je obrestna mera, ki se je v posameznem obdobju uporabljala za javna posojila. |
|
— |
Porazdelitev stroškov na težka tovorna vozila se izvede na objektivni in pregledni podlagi, ob upoštevanju deleža prometa težkih tovornih vozil, ki poteka prek omrežja, ter s tem povezanih stroškov. Prevoženi kilometri, ki jih opravijo težka tovorna vozila, se lahko v ta namen prilagodijo s pomočjo uporabe objektivno utemeljenih ‚ekvivalenčnih faktorjev‘, kot so tisti, določeni v točki 4 (2). |
|
— |
Rezervacije za pričakovan donos iz kapitala ali stopnje dobička so razumne in odražajo razmere na trgu, lahko pa se prilagodijo, da se podelijo spodbude za večjo uspešnost sopogodbenici pri izpolnjevanju zahtev za kakovost storitev. Donos iz kapitala se lahko oceni z uporabo ekonomskih kazalcev, kot sta interna stopnja donosnosti naložbe (IRR — internal rate of return on investment) ali tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC — weighted average cost of capital). |
2.2 Letni stroški vzdrževanja in stroški popravil
|
— |
Ti stroški vključujejo tako letne stroške vzdrževanja omrežja kot redne stroške v zvezi s popravili, utrjevanjem in preplastitvijo, da se zagotovi trajno ohranjanje obratovalne funkcionalnosti omrežja. |
|
— |
Takšni stroški se porazdelijo med težka tovorna vozila in ostali promet na podlagi dejanskih in predvidenih deležev prevoženih kilometrov ter se lahko prilagajajo glede na objektivno utemeljene ekvivalenčne faktorje, kot so tisti, določeni v točki 4. |
3. Stroški obratovanja, upravljanja in pobiranja cestnin
Ti stroški vključujejo vse stroške, ki jih je imel upravljavec infrastrukture in niso zajeti v oddelku 2 ter se nanašajo na izvedbo, obratovanje in upravljanje infrastrukture in cestninskega sistema. Sem sodijo zlasti:
|
— |
stroški izgradnje, namestitve in vzdrževanja cestninskih hišic in drugih plačilnih sistemov, |
|
— |
vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja cestnin, |
|
— |
upravne takse in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami, |
|
— |
stroški upravljanja, upravni in storitveni stroški, povezani z obratovanjem infrastrukture. |
Stroški lahko vključujejo donosnost kapitala ali stopnjo dobička, ki odražata stopnjo prenesenega tveganja.
Takšni stroški se na pravični in pregledni podlagi porazdelijo med vse razrede vozil, za katere velja cestninski sistem.
4. Delež prometa težkih tovornih vozil, ekvivalenčni faktorji in mehanizem popravkov
|
— |
Izračun cestnin temelji na dejanskih in predvidenih deležih prevoženih kilometrov težkih tovornih vozil, ki se lahko po potrebi prilagodijo z uporabo ekvivalenčnih faktorjev zaradi upoštevanja povečanih stroškov gradnje in popravil infrastrukture, ki jo uporabljajo težka tovorna vozila. |
|
— |
Naslednja tabela prikazuje sklop okvirnih ekvivalenčnih faktorjev. Če država članica uporablja drugačne ekvivalenčne faktorje, kot so prikazani v tabeli, ti temeljijo na objektivno utemeljenih merilih in so dostopni javnosti.
|
|||||||||||||||||||||||
|
— |
Cestninski režimi, ki temeljijo na predvidenih obsegih prometa, predvidevajo mehanizem popravkov, v skladu s katerim se cestnine redno prilagajajo, s čimer se popravljajo vsa previsoka ali prenizka povračila stroškov, ki nastanejo zaradi napačnih predvidevanj.“ |
(1) Te določbe, skupaj z možnostjo prilagajanja, ki omogoča povrnitev stroškov v daljšem časovnem obdobju (glej tretjo alineo točke 2.1), dopuščajo precejšnjo svobodo pri določanju cestnin na ravneh, ki so sprejemljive za uporabnike in prilagojene posebnim ciljem prometne politike države članice.
(2) Države članice lahko pri uporabi ekvivalenčnih faktorjev upoštevajo gradnjo cest, ki poteka v več fazah ali temelji na usmeritvi k dolgemu življenjskemu ciklu.
(3) Za določitev razredov vozil glej Prilogo IV.
(4) Razredi vozil ustrezajo osnim obremenitvam v vrednostih 5,5; 6,5; 7,5 oziroma 8,5 tone.
PRILOGA III
„PRILOGA IV
OKVIRNA DOLOČITEV RAZREDOV VOZIL
Razredi vozil so opredeljeni v spodnji tabeli.
Vozila so razporejena v podkategorije 0, I, II in III glede na škodo, ki jo povzročajo cestišču, in sicer v naraščajočem zaporedju (razred III je torej kategorija, ki povzroča največ škode cestni infrastrukturi). Škoda narašča eksponentno z večanjem osne obremenitve.
Vsa motorna vozila in kombinacije vozil z največjo dovoljeno skupno maso naloženega vozila, ki ne presega 7,5 tone, spadajo v škodni razred 0.
Motorna vozila
|
Pogonske osi z zračnim vzmetenjem ali priznanim enakovrednim vzmetenjem (1) |
Drugi sistemi vzmetenja vozne osi |
Škodni razred |
||
|
Število osi in največja dovoljena skupna masa vozila (v tonah) |
Število osi in največja dovoljena skupna masa vozila (v tonah) |
|
||
|
Ne manj kot |
Manj kot |
Ne manj kot |
Manj kot |
|
|
Dve osi |
|
|||
|
7,5 12 13 14 15 |
12 13 14 15 18 |
7,5 12 13 14 15 |
12 13 14 15 18 |
I |
|
Tri osi |
|
|||
|
15 17 19 21 23 25 |
17 19 21 23 25 26 |
15 17 19 21 |
17 19 21 23 |
|
|
|
|
23 25 |
25 26 |
II |
|
Štiri osi |
|
|||
|
23 25 27 |
25 27 29 |
23 25 |
25 27 |
I |
|
|
|
27 29 31 |
29 31 32 |
II |
|
29 31 |
31 32 |
|
|
|
Kombinacije vozil (povezana vozila in cestni vlaki)
|
Pogonske osi z zračnim vzmetenjem ali priznanim enakovrednim vzmetenjem |
Drugi sistemi vzmetenja vozne osi |
Škodni razred |
||
|
Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila (v tonah) |
Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila (v tonah) |
|
||
|
Ne manj kot |
Manj kot |
Ne manj kot |
Manj kot |
|
|
2 + 1 osi |
|
|||
|
7,5 12 14 16 18 20 22 23 25 |
12 14 16 18 20 22 23 25 28 |
7,5 12 14 16 18 20 22 23 25 |
12 14 16 18 20 22 23 25 28 |
I |
|
2 + 2 osi |
|
|||
|
23 25 26 28 |
25 26 28 29 |
23 25 26 28 |
25 26 28 29 |
|
|
29 |
31 |
29 |
31 |
II |
|
31 |
33 |
31 |
33 |
|
|
33 36 |
36 38 |
33 |
36 |
III |
|
2 + 3 osi |
II |
|||
|
36 38 |
38 40 |
36 |
38 |
|
|
|
|
38 |
40 |
III |
|
3 + 2 osi |
II |
|||
|
36 38 |
38 40 |
36 |
38 |
|
|
|
|
38 40 |
40 44 |
III |
|
40 |
44 |
|
|
|
|
3 + 3 osi |
|
|||
|
36 38 |
38 40 |
36 |
38 |
I |
|
|
|
38 |
40 |
II |
|
40 |
44 |
40 |
44“ |
|
(1) Vzmetenje, priznano kot enakovredno v skladu z opredelitvijo iz Priloge II k Direktivi Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 67, 9.3.2002, str. 47).
UTEMELJITEV SVETA
I. UVOD
Komisija je svoj predlog sprejela 23. julija 2003.
Evropski parlament je svoje mnenje sprejel na prvi obravnavi, 20. aprila 2004.
Svet je 6. septembra 2005 sprejel Skupno stališče v skladu s členom 251 Pogodbe.
Pri svojem delu je Svet upošteval tudi mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1) in Odbora regij (2).
II. ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA
Svet je ob četrtem poskusu, 21. aprila 2005, končno lahko dosegel politični dogovor, ki je omogočil sprejetje Skupnega stališča, in s tem zaključil notranji proces pogajanj, ki so potekala več kot 18 mesecev. Težave pri dosegi tega dogovora odražajo različne interese in stališča držav članic, pogojene tako z njihovim zemljepisnim položajem (v središču ali na obrobju notranjega trga) kakor z drugimi dejavniki, kot so razvojno stanje njihovega obstoječega cestnega omrežja in njihov prednostni način financiranja infrastrukturnih projektov.
Pogajanja so potekala v okviru politike, ki jo je z Belo knjigo iz leta 2001 o evropski prometni politiki za leto 2010 (3) začrtala Komisija; Bela knjiga je poudarila ključno vlogo učinkovitih cestnih pristojbin za prometno infrastrukturo, in sicer kot orodja za ponovno vzpostavitev ravnotežja pri širjenju različnih sredstev prevoza in s tem za reševanje naraščajoče problematike prometne preobremenjenosti in okoljske škode.
1. Uresničevanje ključnih ciljev politike
Svet se je v Skupnem stališču osredotočil na izboljšave obstoječe direktive, ki prinašajo določeno dodano vrednost, da bo nov zakonski okvir odražal potrebe moderne prometne politike Skupnosti, prilagojene 21. stoletju. Zlasti Skupno stališče:
|
— |
skuša rešiti problematiko prometnih zastojev in okoljske škode, |
|
— |
zagotavlja način zbiranja dodatnih sredstev za naložbe v alternativno infrastrukturo (sprememba načina prevoza), |
|
— |
zagotavlja večjo preglednost in objektivnost pri določanju cestnin, skupaj z dodatnimi „orodji“, da se Komisiji omogoči boljše spremljanje skladnosti, |
|
— |
prilagaja zakonski okvir modelu javno-zasebnega partnerstva, ki služi financiranju gradnje infrastrukture. |
Spremembe, ustrezne tem štirim ciljem, so navedene spodaj.
(i) Spoprijemanje s prometnimi zastoji in okoljsko škodo
Prilagajanje višine cestnin (člen 7(10))
Možnost prilagajanja višine cestnin razredu EURO in obdobju dneva je glavni mehanizem, predviden za spoprijemanje s prometnimi zastoji in okoljsko škodo. Svet se je pri uvedbi možnosti prilagajanja višine cestnin ob koncih tedna ali praznikih zgledoval po Evropskem parlamentu (sprememba 29). A razlikovanje, ki ga dopušča Svet, močno presega tistega iz spremembe 29. Poglavitna razlika je v tem, da Parlament podpira splošno omejitev, tako da najvišje cestnine ne morejo več kot dvakrat preseči najnižjih. Nasprotno pa Svet razlikovanja glede na škodo, povzročeno cestam (npr. teža, število osi), sploh ne omejuje, medtem ko se za emisijske razrede in obdobja dneva 100-odstotne omejitve seštevajo. Posledično bi lahko težko, onesnažujoče tovorno vozilo, ki potuje ob prometni konici, naposled plačalo štirikrat več kot lažje, čistejše vozilo v manj obremenjenem obdobju. Ta učinek se še stopnjuje z uvedbo možnosti „oprostitve plačila“ v nekaterih obdobjih dneva.
Zaščita teh novih možnosti pred zlorabo je uvedba jasne in nedvoumne zahteve, v skladu s katero morajo biti ureditve prilagajanja nevtralne od prihodkov, za vsak nenamerni presežek prihodkov pa je treba izvesti povračilo v obliki nižjih cestnin v prihodnjih letih. Načelo nevtralnosti od prihodkov je zajeto tudi v spremembi 12 Parlamenta.
Druga sestavina Skupnega stališča, ki zadeva okoljska vprašanja in vprašanja prometne preobremenjenosti, je „pribitek“, obravnavan v naslednji točki.
(ii) Financiranje alternativne infrastrukture
Pribitek (člen 7(11))
Svet je sprejel predlog Komisije, ki le-tej omogoča, da v izjemnih primerih uvede pribitek na cestnine v gorskih predelih, in sicer na cestah, kjer prihaja do zastojev ali katerih uporaba povzroča okoljsko škodo. V primeru čezmejnih cest se ohrani 25-odstotna stopnja, za druge ceste pa najvišja stopnja znaša 15 %. Predlog Parlamenta (sprememba 30) o razširitvi uporabe pribitka na urbane predele ni bil sprejet. V besedilu Skupnega stališča se ohrani in okrepi zahteva po porabi prihodkov od pribitka za navzkrižno financiranje prednostnega projekta TEN v istem prometnem koridorju.
Pribitek je znaten, saj predstavlja dodatni neto prihodek (večji od stroškov gradnje ceste, ki se uporablja), namenjen izrecno financiranju alternativne (večinoma železniške) infrastrukture.
(iii) Pregledne in objektivne ravni cestnin, ki jih nadzoruje Komisija
Opredelitev „stroškov gradnje“ (člen 2(aa))
Skupno stališče zajema to novo opredelitev, ki jo je kot sredstvo za določitev preteklih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri izračunu ravni cestnin, predlagala Komisija. Besedilo Sveta povzema predlog Parlamenta (sprememba 21), da se upošteva le določen delež teh stroškov, kot merilo za tako porazdelitev pa namesto podaljšanja amortizacije uporablja pričakovano življenjsko dobo. (Težje je kot pojem uporabljati amortizacijo, če se gradnja infrastrukture ne financira s posojili).
Dopustni stroški (člen 7(9))
Skupno stališče povzema predlog Komisije o natančnejši predstavitvi stroškov, na katerih lahko temeljijo cestnine. Upoštevajo se elementi spremembe 28 Parlamenta, kot so črtanje nezavarovanih stroškov ob nesrečah, vključitev donosa kapitala in pojasnitev, da gre za najvišje stopnje (ta pojasnitev je zajeta v členu 7a(1) besedila Sveta).
Popusti za pogoste uporabnike (člen 7(4b) in (4c))
Člen 8b, ki ga je predlagala Komisija, je bil črtan in nadomeščen z zgoraj omenjenimi določbami, ki vsebujejo odstotno omejitev popustov za pogoste uporabnike. Gre za znaten prispevek k zagotavljanju večje jasnosti in objektivnosti glede stopnje popustov, ki jih dopušča pravo Skupnosti.
Metodologija/Načela za izračun (Priloga III)
Kratka metodologija, ki jo je predlagala Komisija, je bila razširjena in razvita v niz splošnih načel za izračun in razdelitev stroškov. Zavezujoča so za vse v prihodnosti uvedene cestninske sisteme, čeprav posredno za sisteme, temelječe na koncesiji. Komisija lahko s postopkom komitologije ta načela posodobi in pojasni.
Nadzor sistema (člen 7a)
Čeprav je bil sprejet predlog Parlamenta o črtanju določb za vzpostavitev neodvisnih organov nadzora infrastrukture v državah članicah (spremembi 18 in 38), je v členu 7a nadalje razvita vloga Komisije za nadzor sistema in preverjanje skladnosti novih cestninskih ureditev z obstoječimi pravili.
(iv) Združljivost z javno-zasebnimi partnerstvi
Posebne ureditve za koncesijske pogodbe
Glede na to, da na koncesijah temelječa javno-zasebna partnerstva postajajo najobičajnejši način financiranja in gradnje nove infrastrukture, je Svet v besedilo Skupnega stališča vnesel številne elemente, s katerimi skuša zagotoviti prilagoditev Direktive stvarnosti javno-zasebnih partnerstev. Te spremembe, ki so dejansko odgovor Sveta na zaskrbljenost, izraženo v spremembah 9, 33 in 52 Parlamenta, so:
|
— |
posebno obravnavanje pogodb v opredelitvi „stroškov gradnje“, predvideno v členu 2(aa), |
|
— |
možnost vključitve stopnje dobička v cestnine, predvidena v členu 7(9), |
|
— |
„posredna uporaba“ sistema nadzora za koncesijske pogodbe, določena v členu 7a. |
2. Druga pomembna vprašanja
Namenskost porabe prihodkov od cestnin (člen 9(2))
Svet je v celoti sprejel občutljiv kompromis, ki ga je o tem vprašanju v spremembi 48 predlagal Evropski parlament. Ohrani se stroga namenskost porabe prihodka od pribitka (člen 7(11)) za ponovne naložbe v ustrezen projekt TEN.
Zunanji okoljski stroški
Svet je po preučitvi sprememb 2, 17, 25, 28, 41 in 50 Parlamenta izbral predlog Komisije in tako ohranil veljavni sistem, temelječ na povračilu infrastrukturnih stroškov.
Področje uporabe (člen 7(1) in (2))
V skladu s predlogom Komisije bi države članice morale uporabljati cestninski sistem „vse ali nič“ za vse ceste TEN in vsa vozila težja od 3,5 tone. Svet je menil, da bi imelo tako področje uporabe velik zaviralni učinek na uvedbo cestninskih sistemov v številnih državah članicah, kjer ni zagotovila, da bo prebivalstvo sprejelo cestnine. Tak predlog Komisije bi lahko resno ogrozil osrednji cilj, tj. privzem sistema, v katerem uporabniki v večji meri prispevajo k stroškom prometne infrastrukture, ki jo uporabljajo. Svet je namesto tega raje izbral okvir, v katerem predpisi Skupnosti veljajo, kadar cestnina zadeva vozilo na cesti TEN, katerega masa je enaka ali presega 3,5 tone, države članice pa ohranjajo možnost odločanja o tem, kateri deli njihovega omrežja TEN so podvrženi cestnini, in o tem, ali je cestnina omejena na težja vozila.
V drugih delih Direktive je Svet skušal omejiti prožnost držav članic za zaračunavanje zelo visokih cestnin na nekaterih cestah (na primer cestah z velikim deležem tranzitnega prometa), kot je predlagala Komisija. Člen 7(10)(c) na primer, ki ga je predlagala Komisija in je dovoljeval prilagajanje višine cestnin določenim cestam v omrežju, je bil črtan.
Povračila za uporabnike cest
Tako kot Evropski parlament (glej spremembo 36) je bil tudi Svet zaskrbljen nad morebitnim diskriminacijskim učinkom sredstev — zlasti popustov pri obdavčevanju vozil — iz predloga Komisije, namenjenih v povračilo prevoznikom za vse nove stroške, nastale s cestninskimi shemami. Svet prav tako ni videl razloga za „razveljavitev“ usklajenosti obdavčevanja vozil, dosežene z obstoječo direktivo. Člen 7b, kot ga je predlagala Komisija, se torej črta iz besedila Sveta in nadomesti z uvodno izjavo (10), ki se nanaša tudi na druga sredstva za zagotavljanje povračil, kot so popusti pri obdavčitvi goriva, pri čemer povzema idejo iz spremembe 13 Parlamenta.
3. Spremembe Evropskega parlamenta
Odgovor Sveta na spremembe 2, 9, 12, 13, 17, 18, 21, 25, 28, 29, 30, 33, 36, 38, 41, 48, 50 in 52 je opredeljen zgoraj v povezavi s ključnimi vprašanji.
Poleg tega je Svet v celoti, delno ali načelno sprejel spremembe 3, 4, 10, 22, 24, 34, 39, 42 in 43.
III. ZAKLJUČEK
Izjemna in vztrajna prizadevanja Sveta za dosego dogovora o tem skupnem stališču odražajo polno zavedanje o pomenu te teme za širšo prometno politiko Skupnosti. Skupno stališče uvaja pravni okvir za zaračunavanje, ki se jasneje in enostavneje izvaja na pregleden, objektiven in pravičen način, hkrati pa cestninam daje nove možnosti legitimne uporabe v obliki sredstva za spoprijemanje z okoljsko problematiko in problematiko prometne preobremenjenosti, s katerima se srečuje Skupnost. Besedilo predstavlja resnične, opredeljive in stvarne izboljšave Direktive iz leta 1999, pri čemer previdno vzpostavlja ravnotežje med potrebo po razvoju v smeri trajnostne prometne politike in pomenom dobro delujočega notranjega trga.
(1) UL C 241, 28.9.2004, str. 58.
(2) UL C 109, 30.4.2004, str. 14.
(3) COM(2001) 370, 12.9.2001.