1.   Ta uredba določa skupne tehnične zahteve in upravne določbe za homologacijo glede na emisije in tržni nadzor motornih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, kar zadeva njihove emisije CO2 in onesnaževal, porabo goriva in električne energije ter trajnost baterije.

2.   Ta uredba določa tudi pravila za homologacijo glede na emisije, skladnost proizvodnje, skladnost v uporabi, tržni nadzor vgrajenih sistemov za spremljanje na vozilu, trajnost sistemov za uravnavanje onesnaževanja in baterij za električna vozila ter varnostne določbe za omejevanje nedovoljenega poseganja in ukrepe za kibernetsko varnost ter pravila za natančno določitev emisij CO2, električnega dosega, porabe goriva in električne energije ter energijske učinkovitosti.

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so nova vozila, ki jih proizvajajo in se prodajajo, registrirajo ali začnejo uporabljati v Uniji, homologirana v skladu s to uredbo. Proizvajalci od specifičnih datumov začetka uporabe, določenih v tej uredbi, zagotavljajo, da so novi sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, vključno z motorji, baterijami za električna vozila, zavornimi sistemi, pnevmatikami in nadomestnimi sistemi za uravnavanje onesnaževanja, ki jih proizvajajo in se prodajajo ali začnejo uporabljati v Uniji ter za katere je potrebna homologacija, homologirani v skladu s to uredbo.

2.   Proizvajalci zasnujejo, izdelujejo in sestavljajo vozila v skladu s to uredbo, vključno z izpolnjevanjem mejnih vrednosti emisij iz Priloge I pod pogoji iz Priloge III in ob upoštevanju vrednosti, navedenih v certifikatu o skladnosti ali homologacijski dokumentaciji za življenjsko dobo vozila, kakor je določeno v preglednici 1 Priloge IV. Ta vozila se označijo kot vozila „Euro 7“.

3.   Kadar je ustrezno, se, kadar proizvajalci, nacionalni organi, Komisija ali priznane tretje osebe preverjajo skladnost z mejnimi vrednostmi emisij izpušnih plinov s preizkušanjem v razširjenih pogojih vožnje, emisije delijo z delilnikom podaljšane vožnje iz Pravilnika ZN št. 168 (25).

4.   Proizvajalci zasnujejo in izdelujejo sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, vključno z motorji, elektromotorji, baterijami za električna vozila, zavornimi sistemi, pnevmatikami in nadomestnimi sistemi za uravnavanje onesnaževanja tako, da so skladni s to uredbo, vključno z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge I pod preizkusnimi pogoji iz Priloge III.

5.   Proizvajalci ne zasnujejo, izdelujejo in sestavljajo vozil z napravami za prirejanje ali strategijami za prirejanje.

6.   Proizvajalci zasnujejo, izdelujejo in sestavljajo vozila kategorij M1, M2, M3, N1, N2 in N3 s:

7.   Proizvajalci vozila kategorij M1, M2, M3, N1, N2 in N3 načrtujejo, izdelujejo in sestavljajo tako, da v vseh fazah njihovega življenjskega cikla čim bolj zmanjšajo ranljivosti, ki bi lahko povzročile nedovoljeno poseganje v:

8.   Proizvajalci preprečijo, kolikor je mogoče, možnost izkoriščanja ranljivosti iz odstavka 7 na podlagi najboljšega razpoložljivega znanja v času homologacije. Kadar je taka ranljivost odkrita, proizvajalec sprejme vse ukrepe, da bi ranljivost odpravil s posodobitvijo programske opreme ali na kateri koli drug primeren način, izvedljive glede na razvoj tehnologije.

9.   Proizvajalci zaradi preprečevanja nedovoljenega poseganja ne zavračajo dostopa do informacij, orodij ali postopkov, potrebnih za razvoj, vgradnjo in aktivacijo združljivih nadomestnih delov na poprodajnem trgu, ki izpolnjujejo tehnične zahteve proizvajalca, razen če lahko dokažejo, da je nerazkritje zadevnih informacij, orodij in postopkov sorazmerno sredstvo za preprečevanje nedovoljenega poseganja.

10.   Okoljski podatki o tipu vozila in okoljski učinkovitosti posameznih vozil se dajo na voljo uporabnikom in so po potrebi prikazani znotraj vozila. Ti podatki zajemajo podatke iz okoljskega potnega lista vozila, sistema OBM in naprave OBFCM, vključno z vrednostmi v življenjskem ciklu in stanjem baterije za električna vozila.

11.   Proizvajalci zagotovijo varen prenos podatkov, povezanih z emisijami in trajnostjo baterije, z ukrepi za kibernetsko varnost v skladu s Pravilnikom ZN št. 155 (28).

1.   Proizvajalci lahko vozila označijo kot vozilo „Euro 7G“, kadar so navedena vozila opremljena z motorjem z notranjim zgorevanjem s tehnologijami geografskega ograjevanja. Proizvajalec v navedena vozila vgradi sistem za opozarjanje voznika, ki uporabnika obvesti, ko so baterije za električna vozila skoraj prazne, in ustavi vozilo, če se na območju geografskega ograjevanja ne napolnijo v 5 km od prvega opozorila med vožnjo v brezemisijskem načinu. Uporaba takih tehnologij geografskega ograjevanja se dokaže homologacijskemu organu med homologacijo in preveri med življenjsko dobo vozila.

2.   Homologacijski organ lahko na zahtevo proizvajalca za vozila kategorije N2 z največjo maso med 3,5 in 5 ton, ki izvirajo iz tipa vozila kategorije N1, podeli homologacijo glede na emisije, če vozilo izpolnjuje zahteve za tip vozila kategorije N1. Taka vozila se označijo kot vozila „Euro 7ext“.

3.   Proizvajalci lahko izdelajo vozila, ki združujejo značilnosti iz odstavkov 1 in 2, in jih označijo kot vozila „Euro 7Gext“.

1.   Proizvajalci zagotovijo, da vozila, ki jih proizvajajo in se prodajajo, registrirajo ali začnejo uporabljati v Uniji, izpolnjujejo mejne vrednosti emisij, določenih v Prilogi I pri vožnji v preizkusnih pogojih, kot so določene v Prilogi III, tekom življenjske dobe vozila, kot je določena v preglednici 1 Priloge IV, ter izpolnjujejo minimalne zahteve glede trajnosti baterije, kakor je določeno v Prilogi II.

2.   Proizvajalci zagotovijo, da vozila iz odstavka 1 izpolnjujejo vrednosti glede emisij CO2, porabe goriva in električne energije ter energijske učinkovitosti, navedene v tej uredbi za življenjsko dobo vozila, kot je določena v Prilogi IV.

3.   Proizvajalci zagotovijo, da so zasnova in delovanje naprav OBFCM, sistemov OBD in OBM ter ukrepi proti nedovoljenemu poseganju, ki so nameščeni v vozila iz odstavka 1, skladni z določbami te uredbe in da teh naprav, sistemov in ukrepov ni mogoče deaktivirati, dokler so ta vozila v uporabi.

4.   Zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3 veljajo za vozila za vse vrste goriv ali virov energije, ki jih poganjajo. Te zahteve veljajo tudi za vse samostojne tehnične enote in sestavne dele, namenjene za taka vozila.

5.   Da bi se preverila skladnost z zahtevami iz odstavka 1 med dodatno življenjsko dobo vozila, se mejne vrednosti plinastih onesnaževal, določene v Prilogi I, prilagodijo z uporabo multiplikatorjev trajnosti iz preglednice 2 Priloge IV.

6.   Sistemi OBM, ki jih proizvajalec vgradi v vozila, so zmožni:

7.   Naprave OBFCM, ki jih proizvajalci vgradijo v vozila iz odstavka 1, so zmožne sporočati prek vrat OBD in po zraku vse zakonsko zahtevane pomembne podatke o vozilu, ki jih zabeležijo.

8.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota predstavlja resno tveganje ali neskladnost z zahtevami te uredbe, proizvajalci takoj, ko so seznanjeni s tem tveganjem ali neskladnostjo, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, vključno s popravili ali spremembami tega vozila, sistema, sestavnega dela oziroma samostojne tehnične enote, da odpravijo resno tveganje ali zagotovijo skladnost s to uredbo. Proizvajalci in vsi drugi gospodarski subjekti ustrezno uporabljajo Uredbo (EU) 2018/858.

Proizvajalci o neskladnosti nemudoma obvesti ustrezni homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, pri čemer navedejo ustrezne podrobnosti.

1.   Da bi med homologacijo glede na emisije dokazali skladnost s pravili o homologaciji glede na emisije, proizvajalci izvedejo preizkuse iz preglednic 1, 3,5, 7, 9 in 11 Priloge V. Za preverjanje skladnosti proizvodnje z zahtevami iz te uredbe homologacijski organ ali proizvajalec v prostorih proizvajalca izbere vozila, sestavne dele in samostojne tehnične enote. Skladnost v uporabi se preverja tekom življenjske dobe vozila iz preglednice 1 Priloge IV.

2.   Proizvajalci homologacijskemu organu predložijo podpisano izjavo o skladnosti v zvezi z zahtevami iz Priloge V glede dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, korekcije temperature okolice za CO2, sistemov OBD in OBM, emisij in trajnosti baterije, neprekinjene ali periodične regeneracije, preprečevanja nedovoljenega poseganja in emisij iz okrova ročične gredi. Proizvajalci homologacijskemu organu predložijo podpisano izjavo o skladnosti glede uporabe možnosti geografskega ograjevanja, kadar je bila ta možnost izbrana.

3.   Nacionalni organi lahko preizkusijo tip vozila, da preverijo njegovo skladnost med preverjanjem skladnosti proizvodnje, skladnosti v uporabi ali tržnim nadzorom, kot je določeno v Prilogi V.

4.   Proizvajalci za vsako vozilo izdajo okoljski potni list vozila in ga skupaj z vozilom izročijo njegovemu kupcu, pri čemer ustrezne podatke pridobijo iz virov, kot sta certifikat o skladnosti in homologacijska dokumentacija. Proizvajalci zagotovijo, da so podatki o okoljskem potnem listu vozila na voljo za prikaz v elektronskih sistemih vozila ali z uporabo kode QR ali druge podobne metode in da jih je mogoče prenesti iz vozila.

5.   V primeru večstopenjske homologacije se za homologacijo glede na emisije, skladnost proizvodnje in skladnost v prometu uporablja člen 13(2) Uredbe (EU) 2018/858.

1.   Kar zadeva emisije onesnaževal, lahko proizvajalci majhnih serij preizkuse iz preglednic 1, 3, 5, 7, 9 in 11 Priloge V nadomestijo z izjavami o skladnosti. Skladnost vozil, ki jih izdelajo in dajo na trg proizvajalci majhnih serij, se lahko preizkusijo za skladnost v uporabi in tržni nadzor v skladu s preglednicami 2, 4, 6, 8, 10 in 12 Priloge V. Preizkusi skladnosti proizvodnje, določeni v Prilogi V, se ne zahtevajo.

Člen 4(6), točke (b), (c) in (e), se ne uporabljajo za proizvajalce majhnih serij vozil kategorij M1 ali N1.

2.   Proizvajalci zelo majhnih serij dokažejo skladnost z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge I, bodisi na cesti bodisi z laboratorijskimi preizkusi, ki temeljijo na dejanskih voznih ciklih za namene skladnosti v uporabi in tržnega nadzora.

1.   V primeru homologacije tipa vozila kategorije M2, M3, N2 ali N3 s homologiranim motorjem je proizvajalec vozila odgovoren za homologacijo glede na emisije. Ta obveznost velja tudi za vgradnjo motorja v vozilo. Kadar je vgradnja motorja v skladu s specifikacijami za vgradnjo motorja, ki jih je predložil proizvajalec motorja, in pod pogojem, da sta proizvajalec vozila in proizvajalec motorja glede tega predhodno sklenila dogovor, se proizvajalcu motorja lahko dodeli odgovornost za dokazovanje skladnosti z zahtevami za skladnost v uporabi.

2.   V primeru vozila s homologiranim motorjem, proizvajalec motorja v povezavi z vozilom izvede preizkuse homologacije in skladnosti proizvodnje iz preglednice 3 Priloge V, pri čemer je proizvajalec vozila iz teh preizkusov izvzet. Proizvajalec motorja izvede tudi preizkuse v zvezi s skladnostjo v uporabi, kadar je proizvajalec motorja odgovoren za dokazovanje skladnosti z zahtevami za skladnost vozila v uporabi, razen za določitev CO2, za katero je še naprej odgovoren proizvajalec vozila.

3.   Upravne zahteve za homologacijo in preizkušanje skladnosti vozil v uporabi, v katere je vgrajen homologiran motor, zajemajo zlasti značilnosti homologacije motorja, ki jih je treba upoštevati, informacije, ki jih mora proizvajalec motorja predložiti proizvajalcu vozila, in dodelitev odgovornosti za skladnost v uporabi.

1.   Homologacijski organi uvedejo ukrepe za podeljevanje homologacij glede na emisije za tipe vozil, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote ter za izvajanje preizkusov, preverjanj in inšpekcijskih pregledov za preverjanje, ali proizvajalci izpolnjujejo zahteve glede skladnosti proizvodnje in skladnosti v uporabi v skladu s Prilogo V.

2.   Organi za tržni nadzor izvajajo preglede tržnega nadzora v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2018/858 ter preglednicami 2, 4, 6, 8, 10 in 12 Priloge V k tej uredbi.

3.   Homologacijski organi z učinkom od sprejetja vseh izvedbenih aktov iz člena 14(8) na zahtevo proizvajalca ne zavrnejo podelitve EU-homologacije glede na emisije ali nacionalne homologacije glede na emisije za nov tip vozila kategorije M1 ali N1 ali prepovejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takega novega vozila, ki je v skladu s to uredbo.

Homologacijski organi z učinkom od sprejetja vseh izvedbenih aktov iz člena 14(9) na zahtevo proizvajalca ne zavrnejo podelitve EU-homologacije glede na emisije ali nacionalne homologacije glede na emisije za nov tip vozila kategorije M2, M3, N2 ali N3 ali motor, namenjen za taka vozila, ali prepovejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takega novega vozila ali motorja, ki je v skladu s to uredbo.

4.   Homologacijski organi z učinkom od 29. novembra 2026 v primeru novih tipov vozil kategorij M1 ali N1, ki niso v skladu s to uredbo, zavrnejo podelitev EU-homologacije glede na emisije ali nacionalne homologacije glede na emisije za te nove tipe vozil na podlagi razlogov, ki se nanašajo na emisije CO2 in onesnaževal, porabo goriva in električne energije ali trajnost baterije.

5.   Homologacijski organi z učinkom od 29. novembra 2027 v primeru novih vozil kategorij M1 ali N1, ki niso v skladu s to uredbo, štejejo, da certifikati o skladnosti ne veljajo več za namene registracije, in prepovejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takih novih vozil na podlagi razlogov, ki se nanašajo na emisije CO2 in onesnaževal, porabo goriva in električne energije ali trajnost baterije.

6.   Homologacijski organi z učinkom od 29. maja 2028 v primeru novih tipov vozil kategorij M2, M3, N2 ali N3 ter novih tipov priklopnikov kategorij O3 ali O4, ki niso v skladu s to uredbo, zavrnejo podelitev EU-homologacije glede na emisije ali nacionalne homologacije glede na emisije za te nove tipe vozil in priklopnikov na podlagi razlogov, ki se nanašajo na emisije CO2 in onesnaževal, porabo goriva in električne energije ali trajnost baterije.

7.   Homologacijski organi z učinkom od 29. maja 2029 v primeru novih vozil kategorij M2, M3, N2 ali N3 ter novih priklopnikov kategorij O3 ali O4, ki niso v skladu s to uredbo, štejejo, da certifikati o skladnosti ne veljajo več za namene registracije, in prepovejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takih novih vozil in priklopnikov na podlagi razlogov, ki se nanašajo na emisije CO2 in onesnaževal, porabo goriva in električne energije, energijsko učinkovitost ali trajnost baterije.

8.   Nacionalni organi z odstopanjem od odstavka 7 tega člena do 31. decembra 2029 za vozila kategorij M2 ali M3, za katera je v skladu z Uredbo (EU) 2019/1242 določen cilj, da so od poročevalskega obdobja leta 2030 dalje 100-odstotno brezemisijska, dovolijo registracijo, prodajo ali začetek uporabe novih vozil, ki sicer niso skladna s to uredbo, vendar imajo v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 veljavno homologacijo glede na emisije.

9.   Homologacijski organi z učinkom od 1. julija 2030 v primeru novih vozil kategorij M1 ali N1, ki jih izdelajo proizvajalci majhnih serij in ki niso v skladu s to uredbo, štejejo, da certifikati o skladnosti ne veljajo več za namene registracije, in prepovejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takih novih vozil na podlagi razlogov, ki se nanašajo na emisije CO2 in onesnaževal, porabo goriva in električne energije, energijsko učinkovitost ali trajnost baterije.

10.   Homologacijski organi z učinkom od 1. julija 2031 v primeru novih vozil kategorij M2, M3, N2 ali N3, ki jih izdelajo proizvajalcih majhnih serij in ki niso v skladu s to uredbo, štejejo, da certifikati o skladnosti ne veljajo več za namene registracije, in prepovejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takih novih vozil na podlagi razlogov, ki se nanašajo na emisije CO2 in onesnaževal, porabo goriva in električne energije, energijsko učinkovitost ali trajnost baterije.

1.   Države članice z učinkom od 29. novembra 2026 prepovejo prodajo ali vgradnjo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, namenjene za vgradnjo v vozilo kategorije M1 ali N1, homologirano v skladu s to uredbo, kadar sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enota ni bila podeljena homologacija v skladu s to uredbo.

2.   Države članice z učinkom od 29. maja 2028 prepovejo prodajo ali vgradnjo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, namenjene za vgradnjo v vozilo kategorije M2, M3, N2 ali N3, ali v priklopnik kategorije O3 ali O4, homologirano v skladu s to uredbo, kadar sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti ni bila podeljena homologacija v skladu s to uredbo.

3.   Homologacijski organi lahko še naprej dovoljujejo podaljšanje EU-homologacij glede na emisije za nadomestne sisteme za uravnavanje onesnaževanja pod pogoji, ki so veljali v času prvotne homologacije glede na emisije. Nacionalni organi prepovejo prodajo ali vgradnjo takih nadomestnih sistemov za uravnavanje onesnaževanja v vozilo, razen če jim je bila podeljena homologacija.

4.   Nacionalni organi z učinkom od 1. julija 2028 podelijo EU-homologacijo sestavnega dela ali samostojne tehnične enote samo za nove tipe pnevmatik razreda C1, ki so v skladu s to uredbo.

Nacionalni organi z učinkom od 1. julija 2030 prepovejo dajanje na trg pnevmatik razreda C1, ki niso v skladu s to uredbo, in registracijo novih vozil, opremljenih s pnevmatikami razreda C1, kadar te pnevmatike niso v skladu s to uredbo.

Pnevmatike razreda C1, ki niso v skladu s to uredbo, so lahko na voljo na trgu še do 30. junija 2032.

5.   Nacionalni organi z učinkom od 1. aprila 2030 podelijo EU-homologacijo sestavnega dela ali samostojne tehnične enote samo za nove tipe pnevmatik razreda C2, ki so v skladu s to uredbo.

Nacionalni organi z učinkom od 1. aprila 2032 prepovejo dajanje na trg pnevmatik razreda C2, ki niso v skladu s to uredbo, in prepovejo registracijo novih vozil, opremljenih s pnevmatikami razreda C2, kadar te pnevmatike niso v skladu s to uredbo.

Pnevmatike razreda C2, ki niso v skladu s to uredbo, so lahko na voljo na trgu še do 31. marca 2034.

6.   Nacionalni organi z učinkom od 1. aprila 2032 podelijo EU-homologacijo sestavnega dela ali samostojne tehnične enote samo za nove tipe pnevmatik razreda C3, ki so v skladu s to uredbo.

Nacionalni organi z učinkom od 1. aprila 2034 prepovejo dajanje na trg pnevmatik razreda C3, ki niso v skladu s to uredbo, in prepovejo registracijo novih vozil, opremljenih s pnevmatikami razreda C3, kadar te pnevmatike niso v skladu s to uredbo.

Pnevmatike razreda C3, ki niso v skladu s to uredbo, so lahko na voljo na trgu še do 31. marca 2036.

1.   Gospodarski subjekti in neodvisni izvajalci ne posegajo v vozila in njihove sisteme.

2.   Nacionalni organi med preverjanjem skladnosti v uporabi ali pregledom tržnega nadzora preverijo, ali so proizvajalci vozil pravilno vgradili sisteme za opozarjanje voznika na presežne emisije izpušnih plinov in sisteme za opozarjanje voznika na nizko raven reagenta ter ali je mogoče v vozila nedovoljeno posegati.

1.   Preverjanja skladnosti v uporabi in tržnega nadzora iz preglednic 2, 4, 6, 8, 10 in 12 Priloge V k tej uredbi izvaja Komisija v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2018/858, izvajajo pa jih lahko tudi priznane tretje strani v skladu s členom 13(10) navedene uredbe, da se preveri skladnost vozil, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot s to uredbo.

2.   Proizvajalci dajo Komisiji in priznanim tretjim osebam na voljo podatke, potrebne za izvajanje takih preverjanj, v skladu s členom 9(5) in členom 13(10) Uredbe (EU) 2018/858.

1.   Postopki za homologacijo glede na emisije vključujejo preizkuse in preglede, kot so določeni v Prilogi V, ter vse upravne postopke in zahteve glede dokumentacije. Proizvajalci za dokazovanje skladnosti z zahtevami iz Priloge V homologacijskemu organu po potrebi predložijo izjavo o skladnosti.

2.   Preizkuse za dokazovanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe izvajajo proizvajalci in nacionalni organi, kot je določeno v Prilogi V. Preizkuse za dokazovanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe lahko izvajajo tudi Komisija in priznane tretje strani, kot je določeno v Prilogi V. Kadar je preizkus v preglednicah 1, 3, 5, 7, 9 in 11 Priloge V določen kot neobvezen, lahko homologacijski organ zahteva, da se ta določen preizkus izvede.

Preizkuse, določene v preglednicah 1, 3, 5, 7, 9 in 11 Priloge V izvajajo proizvajalci. Preizkuse iz preglednic 2, 4, 6, 8, 10 in 12 Priloge V izvajajo nacionalni organi, Komisija in priznane tretje strani.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih so določeni postopki in metodologije preizkušanja, upravne določbe, postopki in metodologije za spreminjanje in podaljšanje homologacij glede na emisije, dostop do podatkov, zahteve glede dokumentacije ter predloge za homologacijo glede na emisije, skladnost proizvodnje, skladnost v uporabi in tržni nadzor za vse naslednje:

4.   Komisija sprejme izvedbene akte za homologacijo glede na emisije, skladnost v uporabi, skladnost proizvodnje in tržni nadzor, s katerimi določi naslednje:

5.   Izvedbeni akti iz odstavkov 3 in 4 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

6.   Vsak izvedbeni akt iz odstavkov 3 in 4 zajema eno ali več postavk iz odstavka 3, točke (a) do (m), v kombinaciji z eno ali več postavkami iz odstavka 4, točke (a) do (v).

7.   Kar zadeva izvedbene akte iz odstavkov 3 in 4 tega člena, se v zvezi z kategorijama M1 in N1 pri metodah za merjenje emisij onesnaževal in emisij zaradi izhlapevanja upoštevajo metode, določene v Uredbi (EU) 2017/1151 ob sprejetju zadevnega izvedbenega akta.

8.   Komisija do 29. maja 2025 za vozila kategorij M1 in N1 iz odstavka 3, točka (a), sprejme izvedbene akte v zvezi z:

9.   Komisija do 29. novembra 2026 za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 iz odstavka 3, točki (b) in (c), ter njihove motorje, kot tudi za priklopnike kategorij O3 in O4, sprejme izvedbene akte v zvezi z:

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16, da bi upoštevala tehnični napredek in spremenila to uredbo, kot sledi:

2.   Komisija ob upoštevanju tehničnega napredka v primeru sprejetja predloga pravilnika ZN, globalnega tehničnega predpisa ali spremembe pravilnika ZN oziroma spremembe globalnega tehničnega predpisa brez nepotrebnega odlašanja po takem sprejetju ali na podlagi poročil, predloženih Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 18(4) in (5), kadar je to ustrezno, sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, s katerimi spremeni to uredbo, kot sledi:

Komisija z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka sprejme delegirane akte v skladu s členom 16 te uredbe za spremembo te uredbe z določitvijo mejnih vrednosti obrabe pnevmatik za tipe pnevmatik iz Priloge I, kadar UN WP.29 ne sprejme enotnih določb pred ustreznim rokom iz odstavka 3 tega člena, v skladu z delom UN WP.29 in, kjer je to ustrezno, ob sklicevanju nanj ter ob upoštevanju tehničnega napredka, in sicer do 1. julija 2027 za pnevmatike razreda C1, do 1. aprila 2029 za pnevmatike razreda C2 in do 1. aprila 2031 za pnevmatike razreda C3.

3.   Če UN WP.29 do 1. julija 2026 ne sprejme enotnih določb za pnevmatike razreda C1, do 1. aprila 2028 za pnevmatike razreda C2 in do 1. aprila 2030 za pnevmatike razreda C3, Komisija na podlagi obstoječih najsodobnejših metod razvije metodo za merjenje obrabe pnevmatik in določi mejne vrednosti obrabe pnevmatik.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15(1) in (2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 28. maja 2024. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 15(1) in (2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 15(1) ali (2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Države članice do 1. septembra 2030 obvestijo Komisijo o izvajanju te uredbe.

2.   Komisija na podlagi informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1, Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. septembra 2031 predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe, tudi oceno doseženega zmanjšanja emisij izpušnih plinov in emisij, ki niso emisije izpušnih plinov.

3.   Komisija do 31. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni trajnosti težkih vozil glede na emisije.

4.   Komisija do 31. decembra 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu kot podlago za pregled minimalnih zahtev glede zmogljivosti predloži poročilo o trajnosti baterij s pregledom najnovejšega stanja, da bi sprejela delegirane akte iz člena 15(2), točka (c).

V poročilu med drugim oceni ustreznost določitve minimalnih zahtev glede zmogljivosti za vozila do vsaj 10 let ali vsaj 200 000 prevoženih km, kar nastopi prej.

5.   Komisija do 31. decembra 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o emisijah delcev zaradi uporabe zavor, v katerem pregleda merilne metode in najnovejše stanje, da bi sprejela delegirane akte iz člena 15(2), točka (a), o ravni mejnih vrednosti emisij na drugi stopnji iz preglednic 5, 6, 7 in 8 Priloge I.

6.   Komisija do 31. decembra 2027 izvede pregled ustreznosti določitve posebne mejne vrednosti za emisije formaldehida za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 na podlagi pričakovane uporabe goriv, ki bi povzročila povečanje emisij formaldehida, z namenom morebitnega sprejetja delegiranega akta iz člena 15(1), točka (c).

1.   Uredba (ES) št. 715/2007 se razveljavi z učinkom od 1. julija 2030.

Uredba (ES) št. 595/2009 se razveljavi z učinkom od 1. julija 2031.

Sklicevanja na uredbi (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI k tej uredbi.

2.   Uredba (EU) 2017/1151 se razveljavi z učinkom od 1. julija 2030.

Uredbi (EU) št. 582/2011 in (EU) 2017/2400 ter Izvedbena uredba (EU) 2022/1362 se razveljavijo z učinkom od 1. julija 2031.