<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><ORDER xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.ORDER><REF.CASE FILE="ECRT12004SLA.0500160301.case.xml"><NO.CASE>T-253/03</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62003B0253(01)</NO.CELEX><NO.SEQ>0009.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1606</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>1616</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.ORDER><CURR.TITLE><LEFT>SKLEP Z DNE <DATE ISO="20040628">28. 6. 2004</DATE> — ZADEVA T-253/03</LEFT><RIGHT>AKZO NOBEL CHEMICALS IN AKCROS CHEMICALS PROTI KOMISIJI</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklep Sodišča prve stopnje</HT> (peti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20040528">28. maja 2004</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezik postopka: angleščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><ORDER.INIT><P>V zadevi T-253/03,</P></ORDER.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Akzo Nobel Chemicals Ltd,</HT> s sedežem v Surreyju (Združeno kraljestvo),</P><P><HT TYPE="BOLD">Akcros Chemicals Ltd,</HT> s sedežem v Surreyju,</P><P>ki ju zastopata C. Swaak in M. Mollica, avocats,</P><PARTY.STATUS>tožeči stranki,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><P>ob intervenciji</P><INTERVENERS><P><HT TYPE="BOLD">Council of the Bars and Law Societies of the European Union,</HT> s sedežem v Bruslju (Belgija), ki ga zastopa J. Flynn, QC,</P><?PAGE NO="II-1607"?><P><HT TYPE="BOLD">Algemene Raad van</HT> de <HT TYPE="BOLD">Nederlandse Orde van Advocaten,</HT> s sedežem v Haagu (Nizozemska), ki jo zastopa O. Brouwer, avocat,</P><P>in</P><P><HT TYPE="BOLD">European Company Lawyers Association (ECLA),</HT> s sedežem v Bruslju, ki jo zastopajo M. Dolmans, K. Nordlander, avocats, in J. Temple-Lang, solicitor,</P><PARTY.STATUS>intervenienti,</PARTY.STATUS></INTERVENERS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Komisiji Evropskih skupnosti,</HT> ki jo zastopata R. Wainwright in C. Ingen-Housz, pooblaščenca, z naslovom za vračanje v Luxembourgu,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><SUBJECT><P>zaradi vloge o vstopu v postopek, ki jo je vložil <HT TYPE="BOLD">European Council on Legal Affairs</HT> v podporo zahtevku tožečih strank v tej zadevi, zaradi zahteve za razglasitev ničnosti Odločbe K (2003), 1533 konč., z dne <DATE ISO="20030508">8. maja 2003</DATE>, s katera je bila zavrnjena zahteva za uporabo poklicne tajnosti, ki varuje komuniciranje z odvetniki (<QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>legal professional privilege<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/>) za določene listine, zasežene v okviru preiskave, odrejene v skladu s členom 14(3) Uredbe št. 17 z dne <DATE ISO="19620206">6. februarja 1962</DATE>, Prve uredbe o izvajanju členov [81] in [82] Pogodbe (<REF.DOC.OJ COLL="P" NO.OJ="013" DATE.PUB="1962" PAGE.FIRST="204">UL 1962, 13, str. 204</REF.DOC.OJ>),</P></SUBJECT><?PAGE NO="II-1608"?><PREAMBLE.GEN><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (peti senat),</P><P>v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas in J. D. Cooke, sodnika,</P><P>sodni tajnik: H. Jung,</P></PREAMBLE.INIT><PREAMBLE.FINAL><P>sprejema naslednji</P></PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE.GEN><CONTENTS.ORDER><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sklep</P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20030130">30. januarja 2003</DATE> na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17 z dne <DATE ISO="19620206">6. februarja 1962</DATE>, Prve uredbe o izvajanju členov [81] in [82] Pogodbe (<REF.DOC.OJ COLL="P" NO.OJ="013" DATE.PUB="1962" PAGE.FIRST="204">UL 1962, 13, str. 204</REF.DOC.OJ>), sprejela Odločbo K (2003) 85/4, s katero je odredila, naj se, med drugimi, Akzo Nobel Chemicals Ltd in Akcros Chemicals Ltd (v nadaljevanju: tožeči stranki) in njune zadevne podružnice podredijo preiskavi, katere cilj je bil najti dokaze za protikonkurenčna ravnanja (v nadaljevanju: odločba z dne <DATE ISO="20030130">30. januarja 2003</DATE>). Komisija je <DATE ISO="20030210">10. februarja 2003</DATE>, prav tako na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17, sprejela Odločbo K (2003) 559/4 (v nadaljevanju: odločba z dne <DATE ISO="20030210">10. februarja 2003</DATE>), s katero je bila spremenjena odločba z dne <DATE ISO="20030130">30. januarja 2003</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Na podlagi teh odločb so bile dne <DATE ISO="20030212">12.</DATE> in <DATE ISO="20030213">13. februarja 2003</DATE> opravljene preiskave na kraju samem, v prostorih tožečih strank v Ecclesu, Manchestru (Združeno kraljestvo). Med to preiskavo so uradniki Komisije naredili kopije številnih listin. Med preiskavo so zastopniki tožečih strank obvestili uradnike Komisije, da bi bile nekatere listine lahko varovane s poklicno tajnostjo, ki varuje komuniciranje z<?PAGE NO="II-1609"?> odvetniki. Med pregledom zadevnih listin je prišlo do nesoglasja v zvezi s petimi listinami, ki so bile obravnavane na različna načina. Tako uradniki Komisije dokončne odločitve o tem, ali sta dve od listin varovani, niso sprejeli na kraju samem. Zato so naredili kopije in jih dali v zapečateno kuverto, ki so jo odnesli ob koncu preiskave. Za druge tri zadevne listine je uradnik Komisije, odgovoren za preiskavo, menil, da niso bile varovane s poklicno tajnostjo, zato je naredil kopije in jih vložil v preostali spis, ne da bi jih ločil v zapečateni kuverti.</TXT></NP><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Tožeči stranki sta dne <DATE ISO="20030217">17. februarja 2003</DATE> Komisiji poslali dopis, v katerem sta navedli razloge, zakaj je bilo po njunem mnenju teh pet listin varovanih s poklicno tajnostjo. Z dopisom z dne <DATE ISO="20030401">1. aprila 2003</DATE> je Komisija tožeči stranki obvestila, da na podlagi utemeljitev, navedenih v njunem dopisu, ni mogoče sklepati, da so bile zadevne listine dejansko varovane s poklicno tajnostjo. Vendar je Komisija v istem dopisu navedla, da imata tožeči stranki možnost, da predstavita stališča o njenih predhodnih ugotovitvah v roku dveh tednov, po izteku katerega bo Komisija sprejela dokončno odločbo.</TXT></NP><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>Z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu dne <DATE ISO="20030411">11. aprila 2003</DATE>, sta tožeči stranki vložili tožbo zaradi zahteve za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne <DATE ISO="20030210">10. februarja 2003</DATE> in po potrebi odločbe z dne <DATE ISO="20030130">30. januarja 2003</DATE>, ki odreja, da se ti družbi in njune podružnice podredijo zadevni preiskavi (zadeva Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals proti Komisiji, T-125/03).</TXT></NP><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Komisija je dne <DATE ISO="20030508">8. maja 2003</DATE> na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17 sprejela Odločbo K (2003), 1533 konč., (v nadaljevanju: odločba z dne <DATE ISO="20030508">8. maja 2003</DATE>). V členu 1 te odločbe je Komisija zavrnila zahtevo tožečih strank, naj se jima sporne listine<?PAGE NO="II-1610"?> vrnejo in naj Komisija potrdi, da je uničila vse kopije teh listin, ki jih je imela v lasti. Poleg tega je v členu 2 odločbe z dne <DATE ISO="20030508">8. maja 2003</DATE> Komisija navedla, da namerava odpreti zapečateno kuverto, ki vsebuje dve od teh listin.</TXT></NP><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>Z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje dne <DATE ISO="20030704">4. julija 2003</DATE>, sta tožeči stranki v skladu s členom 230(4) ES vložili tožbo za razglasitev ničnosti odločbe z dne <DATE ISO="20030508">8. maja 2003</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>Z vlogami, vloženimi dne <DATE ISO="20030730">30. julija 2003</DATE> ter 7. in 18. avgusta 2003, so Council of Bars and Law Societies of the European Union (Svet odvetniških zbornic Evropske unije, v nadaljevanju: CCBE), Algemene Raad van de Nederlandse Orde van Advocaten (v nadaljevanju: nizozemska odvetniška zbornica) in European Company Lawyers Association (Evropsko združenje pravnikov v podjetju, v nadaljevanju: ECLA) želeli vstopiti v postopek, da bi podprli zahtevek tožečih strank. S sklepom predsednika petega senata z dne <DATE ISO="20031104">4. novembra 2003</DATE> je bila dopuščena intervencija CCBE, nizozemske odvetniške zbornice in ECLE.</TXT></NP><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>European Council on Legal Affairs, ki ga zastopata I. Forrester, QC, in J. Killick, avocat, je dne <DATE ISO="20031126">26. novembra 2003</DATE> vložil vlogo o vstopu v postopek, da bi podprl zahtevke tožečih strank v svojem imenu in v imenu svojih članov.</TXT></NP><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Vlagatelj v svoji vlogi o vstopu v postopek zatrjuje, da ima utemeljen interes za rešitev te zadeve, saj bo odločitev v tej zadevi vplivala na vsakdanje delo njegovih članov. Vlagatelj vloge o vstopu v postopek poudarja zlasti to, da bo ta zadeva Sodišču prve stopnje omogočila, da ponovno preuči načela, določena v sodbi Sodišča z dne <DATE ISO="19820518">18. maja 1982</DATE> v zadevi AM &amp; S proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="155/79" YEAR="1982" PAGE.ECR="1575">155/79, Recueil, str. 1575</REF.DOC.ECR>), in<?PAGE NO="II-1611"?> zlasti da ponovno pretehta vprašanje obsega poklicne tajnosti, ki varuje komuniciranje z odvetniki, in vprašanje primernih procesnih kavtel za zagotovitev upoštevanja tega načela. Poudarja, da imajo ta vprašanja pomemben vpliv na vlogo pravnikov v podjetju in neodvisnih odvetnikov, ki so člani odvetniške zbornice s sedežem zunaj Evropske unije. Vlagatelj vloge o vstopu v postopek navaja, da predstavlja interese pravnikov v podjetju, ki delujejo v Evropi, in da je njegov cilj varovati interese svojih članov.</TXT></NP><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>Vloga o vstopu v postopek je bila strankam vročena v skladu s členom 116(1), prvi pododstavek, Poslovnika Sodišča prve stopnje.</TXT></NP><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>V vlogi, vloženi dne <DATE ISO="20031218">18. decembra 2003</DATE>, sta tožeči stranki menili, da je vlagatelj vloge o vstopu v postopek dokazal, da ima interes za rešitev zadeve, in Sodišču prve stopnje predlagali, naj dopusti intervencijo. S posebno vlogo, vloženo isti dan, sta tožeči stranki predlagali zaupno obravnavanje vlagatelja vloge o vstopu v postopek.</TXT></NP><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>V vlogi, vloženi <DATE ISO="20031209">9. decembra 2003</DATE>, Komisija vlogi o vstopu v postopek ni ugovarjala. Sodišču prve stopnje je predlagala, naj vlagatelju vloge o vstopu v postopek naloži plačilo stroškov, ki so za Komisijo nastali v zvezi s to vlogo o vstopu v postopek. S posebno vlogo, vloženo isti dan, je Komisija dodatno pojasnila, da v zvezi z vlagateljem vloge o vstopu v postopek ni zahtevala zaz upnega obravnavanja.</TXT></NP><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>CCBE je v svojih stališčih, vloženih <DATE ISO="20040107">7. januarja 2004</DATE>, zatrjeval, da je vloga o vstopu v postopek nedopustna, ker vlagatelj ne izpolnjuje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati posamezniki ali predstavniška združenja, katerih namen je varovanje interesov svojih<?PAGE NO="II-1612"?> članov. CCBE je menil, da je vlagatelj vloge o vstopu v postopek v bistvu skupina posameznikov, ki nimajo neposrednega in dejanskega interesa za rešitev zadeve, temveč zgolj interes glede predloženih trditev. Končno je CCBE menil, da rešitev te zadeve ne more vplivati na položaj članov vlagatelja vloge o vstopu v postopek.</TXT></NP><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>Druga intervenienta nista ugovarjala vlogi o vstopu v postopek.</TXT></NP><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>V skladu s členom 116(1), tretji pododstavek, Poslovnika Sodišča prve stopnje je predsednik petega senata vlogo o vstopu v postopek odstopil v odločanje senatu.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Presoja Sodišča prve stopnje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>Na podlagi člena 40(2) Statuta Sodišča Evropskih skupnosti, ki se za Sodišče prve stopnje uporablja na podlagi člena 53(1) tega statuta, pravice, vstopiti v postopek, ki poteka pri Sodišču prve stopnje, nimajo le države članice in institucije Skupnosti, temveč vse osebe, ki izkažejo utemeljen interes za rešitev zadeve.</TXT></NP><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>Najprej je treba poudariti, da je vlagatelj vloge o vstopu v postopek neregistrirano združenje brez pravne osebnosti, ki združuje pravnike v podjetju, zaposlene v velikih družbah s sedežem v Evropi.</TXT></NP><?PAGE NO="II-1613"?><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje glede tega poudarja, da, čeprav bi bila intervencija subjektov brez pravne osebnosti dopuščena, bi morali ti vseeno izpolnjevati temeljne pogoje za tako osebnost, še zlasti sposobnost samostojno opravljati dejanja, čeprav omejeno, in prevzemati odgovornost, čeprav omejeno (sklep Sodišča z dne <DATE ISO="19731211">11. decembra 1973</DATE> v zadevi Generale sucrière in drugi proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="41/73+43/73—48/73+50/73+111/73+113/73+114/73" YEAR="1973" PAGE.ECR="1465">41/73, od 43/73 do 48/73, 50/73, 111/73, 113/73 in 114/73, Recueil, str. 1465, točka 3</REF.DOC.ECR>). Sodišče prve stopnje torej ugotavlja, da je vlagatelj vloge o vstopu v postopek ustanovljen na podlagi preproste neuradne odločitve svojih ustanoviteljev, da nima statuta in da je zgolj forum za izmenjavo informacij in praktičnih izkušenj ter za razprave o vprašanjih, ki zanimajo njegove člane.</TXT></NP><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>V skladu s tem je treba ugotoviti, da pri vlagatelju vloge o vstopu v postopek niso podani minimalni temeljni elementi pravne osebnosti pravnih oseb v smislu zgoraj navedenega sklepa v zadevi Générale sucrière in drugi proti Komisiji.</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>V vsakem primeru je treba ugotoviti, da vlagatelj vloge o vstopu v postopek vsebuje 25 članov, ki predstavljajo enako število družb. Vsak član vlagatelja vloge o vstopu v postopek ima nalogo, da družbi, v kateri je zaposlen, daje nasvete o evropskem konkurenčnem pravu in drugih pravnih zadevah.</TXT></NP><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je intervencija predstavniških združenj, katerih namen je varovanje interesov svojih članov, v zadevah, ki odpirajo taka načelna vprašanja, ki lahko vplivajo na te člane, dopustna (sklepi predsednika Sodišča Evropskih skupnosti z dne <DATE ISO="19970617">17. junija 1997</DATE> v zadevi National Power in PowerGen, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-151/97 P(I)+C-157/97 P(I)" YEAR="1997" PAGE.ECR="I-3491">C-151/97 P(I) in C-157/97 P(I), Recueil, str. I-3491, točka 66</REF.DOC.ECR>, in z dne <DATE ISO="19980928">28. septembra<?PAGE NO="II-1614"?> 1998</DATE> v zadevi Pharos proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-151/98 P" YEAR="1998" PAGE.ECR="I-5441">C-151/98 P, Recueil str. I-5441, točka 6</REF.DOC.ECR>; sklepa predsednika Sodišča prve stopnje z dne <DATE ISO="19990322">22. marca 1999</DATE> v zadevi Pfizer proti Svetu, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-13/99 R" YEAR="1999" PAGE.ECR="I-1961">T-13/99 R, Recueil, str. II-1961, točka 15</REF.DOC.ECR>, in z dne <DATE ISO="20010528">28. maja 2001</DATE>, Poste Italiane proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-53/01 R" YEAR="2001" PAGE.ECR="II-1479">T-53/01 R, Recueil, str. II-1479, točka 51</REF.DOC.ECR>). Natančneje se intervencija združenja v zadevi lahko dopusti, če to predstavlja zadostno število podjetij, dejavnih v zadevnem sektorju, če njegov namen vključuje varovanje interesov svojih članov, če zadeva lahko odpira načelna vprašanja, ki zadevajo delovanje zadevnega sektorja, in torej sodba, ki bo izdana, lahko znatno vpliva na interese njegovih članov (glej v tem smislu sklep Sodišča prve stopnje z dne <DATE ISO="19931208">8. decembra 1993</DATE> v zadevi Kruidvat proti Komisiji, s katerim je bila zavrnjena vloga o vstopu v postopek Yves Saint Laurent Parfums SA, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-87/92" YEAR="1993" PAGE.ECR="II-1375">T-87/92, Recueil, str. II-1375, točka 14</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje torej ugotavlja, da vlagatelj vloge o vstopu v postopek ni predstavniško združenje, katerega namen je varovanje interesov pravnikov v podjetju v zgoraj navedenem smislu. Glede na to, da ima vlagatelj vloge o vstopu v postopek le 25 članov, združenje ne more biti obravnavano, kot da predstavlja zadostno veliko število dejavno zaposlenih v zadevnem sektorju. Podobno, glede na to, da vlagatelj vloge o vstopu v postopek nima statuta, ni mogoče preveriti, ali je njegov cilj zagotoviti varovanje interesov svojih članov.</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>V zvezi z možnim obstojem posamičnih interesov, zlasti članov vlagatelja vloge o vstopu v postopek, je dovolj poudariti, da jih izpodbijana odločba ne zadeva neposredno, saj ne zadeva neposredno družb, zastopanih v vlagatelju vloge o vstopu v postopek. Člani vlagatelja vloge o vstopu v postopek torej ne morejo imeti neposrednega in dejanskega interesa za sodno odločbo o ukrepu, katerega razglasitev za ničnega se zahteva v tej zadevi, temveč zgolj interes glede predloženih trditev (glej v tem smislu zgoraj navedeni sklep v zadevi National Power in PowerGen, točka 53).</TXT></NP><?PAGE NO="II-1615"?><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno presojo je treba ugotoviti, da vlagatelj vloge o vstopu v postopek ni izkazal utemeljenega interesa za rešitev zadeve v smislu člena 40(2) Statuta Sodišča Evropskih skupnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>Vloga o vstopu v postopek se zato zavrže.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>Na podlagi člena 87(1) Poslovnika končna sodba ali sklep, s katerim se postopek zaključi, vsebuje odločbo o stroških. Ker zadevni sklep zaključuje postopek v zvezi z vlagateljem vloge o vstopu v postopek, je treba odločiti o stroških glede vloge o vstopu v postopek.</TXT></NP><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Na podlagi člena 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Vlagatelj vloge o vstopu v postopek z zahtevkom ni uspel, zato se mu naloži plačilo njegovih stroškov in, v skladu z zahtevkom Komisije, stroškov Komisije glede tega postopka o intervenciji. Ker tožeči stranki in intervenienti v tej zvezi niso priglasili stroškov, nosijo svoje stroške.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="II-1616"?><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti senat)</P><P>sklenilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Vloga o vstopu v postopek, ki jo je vložil European Council on Legal Affairs, se zavrže.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>O zahtevi za zaupno obravnavanje, ki sta jo vložili tožeči stranki glede European Councila on Legal Affairs, ni treba odločiti.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>European Councilu on Legal Affairs se naloži plačilo stroškov Komisije, nastalih v postopku o intervenciji, in njegovih stroškov.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Tožeči stranki in intervenienti nosijo svoje stroške, nastale v postopku o intervenciji.</TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.ORDER><SIGNATURE.CASE><P>V Luxembourgu, <DATE ISO="20040528">28. maja 2004</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Sodni tajnik</P><P>H. Jung</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Predsednica</P><P>P. Lindh</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></ORDER>