(1)

Za zagotavljanje učinkovitih in doslednih nacionalnih ukrepov makrobonitetne politike je treba priznavanje, ki se zahteva po pravu Unije, dopolniti s prostovoljno vzajemnostjo.

(2)

Cilj okvira za prostovoljno vzajemnost ukrepov makrobonitetne politike, določenega v Priporočilu Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2015/2 (5), je zagotoviti, da se za vse ukrepe makrobonitetne politike, ki temeljijo na izpostavljenosti in se aktivirajo v eni državi članici, zagotovi vzajemnost v drugih državah članicah.

(3)

Nationale Bank van België / Banque Nationale de Belgique (NBB/BNB) je 18. julija 2023 v vlogi imenovanega organa za namene člena 133(2) Direktive 2013/36/EU Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) uradno obvestila, da namerava s 1. aprilom 2024 stopnjo sektorskega blažilnika sistemskih tveganj, ki jo je predhodno določila na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi za vse izpostavljenosti na drobno po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB) do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji, spremeniti z 9 % na 6 %.

(4)

ESRB je 25. avgusta 2023 sprejel Mnenje Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2023/7 (6), v katerem je navedel, da je po njegovem mnenju seštevek stopnje sektorskega blažilnika sistemskih tveganj in stopnje blažilnika za druge sistemsko pomembne institucije ustrezen in učinkovit za obravnavo ugotovljenih tveganj za vsako od kreditnih institucij, ki spadajo na področje uporabe teh dveh ukrepov.

(5)

ESRB je 3. oktobra 2023 sprejel Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2023/9 (7), da se stopnja sektorskega blažilnika sistemskih tveganj, ki jo je NBB/BNB aktivirala in spremenila na 6 %, obdrži na seznamu ukrepov makrobonitetne politike, za katere se priporoča zagotovitev vzajemnosti v skladu s Priporočilom ESRB/2015/2.

(6)

NBB/BNB je 19. julija 2024 v vlogi imenovanega organa za namene člena 133 Direktive 2013/36/EU ESRB predložila zahtevo za izdajo priporočila za zagotovitev vzajemnosti ukrepa makrobonitetne politike, uradno sporočenega 18. julija 2023, na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi v skladu s členom 134(5) Direktive 2013/36/EU.

(7)

Z zagotovitvijo vzajemnosti makrobonitetnih kapitalskih zahtev, ki jih aktivirajo organi drugih držav članic, na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi, ne glede na to, ali gre za izpostavljenosti prek podrejenih družb ali podružnic ali zaradi neposrednega čezmejnega posojanja, se omejuje uhajanje in regulativna arbitraža, obravnavajo sistemska tveganja in tako spodbuja splošna učinkovitost makrobonitetne politike, saj se zagotavlja, da se povečana tveganja obravnavajo ne le v državi članici, ki je uvedla blažilnik sistemskih tveganj, temveč tudi v drugih državah članicah, v katerih so bančne skupine izpostavljene tem povečanim tveganjem. Priznavanje bi moralo biti zato namenjeno tudi zagotavljanju zadostne odpornosti bančnih skupin, ki so izpostavljene tem sistemskim tveganjem. Zato bi se morale makrobonitetne kapitalske zahteve, ki izhajajo iz odločitve o priznavanju makrobonitetnih ukrepov drugih držav članic, na splošno uporabljati na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi.

(8)

Za priznanje belgijske stopnje sektorskega blažilnika sistemskih tveganj, kot ga zahteva NBB/BNB, lahko ustrezni pristojni in/ali imenovani organi druge države članice določijo stopnjo blažilnika sistemskih tveganj v skladu s členoma 134 in 133 Direktive 2013/36/EU.

(9)

V skladu s členom 134(1) Direktive 2013/36/EU bi se priznavanje uradno sporočene belgijske stopnje sektorskega blažilnika sistemskih tveganj v drugih državah članicah uporabljalo za izpostavljenosti institucij z dovoljenjem v državah članicah, ki zagotavljajo vzajemnost, ki se nahajajo v Belgiji.

(10)

V skladu s členom 133(4) Direktive 2013/36/EU se lahko stopnja blažilnika sistemskih tveganj uporablja na posamični, subkonsolidirani ali konsolidirani podlagi. Zato priznavanje stopnje blažilnika sistemskih tveganj, ki jo določi druga država članica, vključuje možnost uporabe stopnje blažilnika sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti na konsolidirani podlagi (vključno z izpostavljenostmi prek podrejenih družb, ki se nahajajo v drugi državi članici).

(11)

V nekaterih primerih je lahko upravičeno odstopanje od splošnega pristopa uporabe priznanega belgijskega ukrepa makrobonitetne politike na posamični, subkonsolidirani in konsolidirani podlagi, na primer, kadar organi, ki zagotavljajo vzajemnost, menijo, da se ta sistemska tveganja že zadostno in ustrezno zmanjšujejo z obstoječimi makrobonitetnimi ali mikrobonitetnimi zahtevami, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri je bančna skupina konsolidirana.

(12)

Priporočilo ESRB/2015/2, kakor je bilo spremenjeno s Priporočilom ESRB/2017/4 (8), priporoča, naj ustrezni organ, ki aktivira ukrep makrobonitetne politike, ob predložitvi zahteve za vzajemnost Evropskemu odboru za sistemska tveganja predlaga prag pomembnosti, pri katerem se lahko šteje, da izpostavljenost posameznega ponudnika finančnih storitev ugotovljenemu makrobonitetnemu tveganju v jurisdikciji, kjer organ, pristojen za aktiviranje, uporabi ukrep makrobonitetne politike, ni pomembna, če je pod tem pragom. ESRB lahko priporoči drugačen prag, če presodi, da je to potrebno.

(13)

Na podlagi belgijske zahteve za vzajemnost ukrepa v drugih državah članicah, ki je bila prejeta 19. julija 2024, in da bi preprečili uresničevanje negativnih čezmejnih učinkov v obliki uhajanj in regulativne arbitraže, ki bi bili lahko posledica izvajanja ukrepa makrobonitetne politike, ki se bo začel uporabljati v Belgiji, je splošni odbor ESRB odločil, da ukrep, uradno sporočen 18. julija 2023, obdrži na seznamu ukrepov makrobonitetne politike, za katere priporoča zagotovitev vzajemnosti v skladu s Priporočilom ESRB/2015/2, ter priporoči zagotovitev vzajemnosti tega ukrepa na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi v skladu z zahtevo za vzajemnost, ki jo je prejel od NBB/BNB. Splošni odbor ESRB je tudi odločil, da priporoči posamezni instituciji lasten prag pomembnosti v višini 2 milijard EUR. Ustrezni organi, ki zagotavljajo vzajemnost ukrepa, lahko institucije izvzamejo iz zahteve glede blažilnika sistemskih tveganj, če njihove zadevne izpostavljenosti ne presegajo 2 milijard EUR. Ker bi se moral ukrep, ki se sprejme na podlagi priznavanja uradno sporočene belgijske stopnje sektorskega blažilnika sistemskih tveganj, uporabiti tudi na konsolidirani podlagi, bi bilo treba glede na prag pomembnosti oceniti vsoto izpostavljenosti prek podružnic, zaradi neposrednega čezmejnega posojanja in prek podrejenih družb.

(14)

Zato je treba Priporočilo ESRB/2015/2 ustrezno spremeniti –