<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑417/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0417</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:535">EU:C:2016:535</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>9</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI J. KOKOTT – ZADEVA C‑417/15</P><P>SCHMIDT</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160707">7. julija 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑417/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Wolfgang Schmidt</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Christiane Schmidt</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesgericht für Zivilrechtssachen Wien (deželno sodišče za civilne zadeve na Dunaju) (Avstrija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Območje svobode, varnosti in pravice</KEYWORD><KEYWORD>Sodna pristojnost za civilne in gospodarske zadeve</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1215/2012</KEYWORD><KEYWORD>Področje uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Člen 1(2)(a)</KEYWORD><KEYWORD>Izključna pristojnost</KEYWORD><KEYWORD>Člen 24(1)</KEYWORD><KEYWORD>Postopki, katerih predmet so stvarne pravice na nepremičninah</KEYWORD><KEYWORD>Darovanje nepremičnine</KEYWORD><KEYWORD>Razglasitev ničnosti darovanja zaradi opravilne nesposobnosti darovalca</KEYWORD><KEYWORD>Tožba za izbris vpisa v javne registre</KEYWORD><KEYWORD>Sodna pristojnost na podlagi medsebojne povezanosti zadev</KEYWORD><KEYWORD>Člen 8(4)</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta zadeva se nanaša na razlago člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012, tako imenovane Uredbe Bruselj Ia (v nadaljevanju: Uredba št. 1215/2012).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Navedena določba predvideva izključno sodno pristojnost za postopke, katerih predmet so stvarne pravice na nepremičninah. To pomeni, da so pristojna sodišča držav članic, v katerih je nepremičnina.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče sprašuje, ali se ta določba nanaša na pravni spor, pri katerem gre na eni strani za ničnost darila zaradi opravilne nesposobnosti darovalca, na drugi pa za posledični izbris vknjižbe lastninske pravice za obdarjenca.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Uvodna izjava 15 iz Uredbe št. 1215/2012 se glasi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Pravila o pristojnosti bi morala biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču toženca. Pri tem bi morala taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. […]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1(1) in (2), točka (a), Uredbe št. 1215/2012 ureja področje uporabe Uredbe na naslednji način:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta uredba se ne uporablja za:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb […]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V skladu s členom 7(1)(a) Uredbe št. 1215/2012 se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> uporablja posebna sodna pristojnost v kraju izpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 8(4) Uredbe št. 1215/2012 določa sodno pristojnost na podlagi medsebojne povezanosti zadev v naslednjem primeru:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena tudi:</P><P>[…]</P><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>v zadevah v zvezi s pogodbo, če se tožba lahko povezuje s tožbo zoper istega toženca v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah, pred sodiščem v državi članici, v kateri se nahaja nepremičnina.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 24(1) Uredbe št. 1215/2012 se glasi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Ne glede na stalno prebivališče strank so izključno pristojna naslednja sodišča države članice:</P><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina.</TXT><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></NP></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Avstrijsko pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Upoštevne določbe avstrijskega prava v postopku v glavni stvari je mogoče najti v splošnem civilnem zakoniku (Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch, v nadaljevanju: ABGB) in v zakonu o zemljiški knjigi (Grundbuchsgesetz, v nadaljevanju: GBG).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 431 ABGB se glasi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Za prenos lastnine na nepremičninah mora biti pravni posel pridobitve vpisan v za to določene javne knjige. Ta vpis se imenuje vknjižba (intabulacija).<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>V primeru izbrisnih tožb in zaznamb sporov člen 61 GBG določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.P><TXT>Če nekdo, ki meni, da se z vknjižbo kršijo njegove zemljiškoknjižne pravice, s tožbo izpodbija vknjižbo zaradi neveljavnosti in zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov, lahko predlaga zaznambo takega spora v zemljiško knjigo ali hkrati s tožbo ali pozneje. […]</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Posledica te zaznambe spora je, da sodba, izdana glede tožbe, v celoti učinkuje tudi proti osebam, ki so zemljiškoknjižne pravice pridobile šele po tem, ko je bila zaznamba spora predlagana pri zemljiškoknjižnem sodišču.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek v glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je bila lastnica nepremičnine na Dunaju. Z darilno pogodbo z dne <DATE ISO="20131114">14. novembra 2013</DATE> je nepremičnino podarila svoji hčerki, toženi stranki v postopku v glavni stvari. Slednja je bila na podlagi darilne pogodbe vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica. Tožena stranka v postopku v glavni stvari je v tem času prebivala v Zvezni republiki Nemčiji, kjer živi še danes.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Tožeča stranka v postopku v glavni stvari, ki poteka pred predložitvenim sodiščem, zahteva razglasitev ničnosti darilne pogodbe in izbris vknjižbe lastninske pravice za toženo stranko, saj naj prva ob izvedbi darovanja ne bi bila opravilno sposobna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Tožena stranka v postopku v glavni stvari izpodbija pristojnost avstrijskega sodišča, pri katerem se je začel postopek. Pri tem navaja, da tožeča stranka ni uveljavljala stvarne pravice v smislu člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je, potem ko je tožeča stranka v postopku v glavni stvari uredila vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo, prekinilo postopek, ki poteka pred tem sodiščem, in Sodišču Evropske unije v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P>Ali postopek o razglasitvi ničnosti darilne pogodbe zaradi opravilne nesposobnosti darovalca in vknjižba izbrisa lastninske pravice za obdarjenca v zemljiško knjigo spadata pod določbo člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012, ki določa izključno pristojnost za stvarne pravice na nepremičnini?</P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna utemeljitev</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali sodni postopek o pravni veljavnosti darovanja nepremičnine in o izbrisu lastninske pravice za obdarjenca iz zemljiške knjige spadata na področje uporabe člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012, ki določa, da so v postopkih, katerih predmet so stvarne pravice na nepremičninah, izključno pristojna sodišča držav članic, v katerih je sporna nepremičnina.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Še pred podrobno obravnavo te določbe je treba preveriti, ali se Uredba št. 1215/2012 v konkretnem primeru sploh lahko uporabi. Če to ne drži, potem namreč ni povezave med vprašanjem za predhodno odločanje in pravnim sporom v postopku v glavni stvari, kar pomeni, da predlog za sprejetje predhodne odločbe ni dopusten.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba Uredbe št. 1215/2012</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Sicer v predlogu predložitvenega sodišča ni zaznati dvomov o uporabi Uredbe št. 1215/2012, vendar pa njena uporaba v konkretnem primeru kljub temu ni povsem samoumevna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Na eni strani obstajajo pomisleki glede časovnega področja uporabe določbe, saj iz predloga za sprejetje predhodne odločbe ni razvidno, kdaj je bil pravni dokument, s katerim je bil začet postopek, vložen pri predložitvenem sodišču. Uredba št. 1215/2012 se namreč v skladu z njenim členom 66 uporablja samo za postopke, ki so bili začeti <DATE ISO="20150110">10. januarja 2015</DATE>, ali po tem datumu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Vendar ta nejasnost ne bi smela odvrniti Sodišča Evropske unije od tega, da odgovori na predložitveno vprašanje, saj je, prvič, čas vložitve tožbe mogoče razbrati iz pisnih pojasnil strank v postopku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Na podlagi pisnih pojasnil tožeče in tožene stranke v postopku v glavni stvari (v zvezi s tem glej tudi str. 2), ki se v tem smislu ujemajo, je bila tožba vložena <DATE ISO="20150324">24. marca 2015</DATE>.</P></NOTE> Če pa se te informacije ob upoštevanju člena 94 Poslovnika Sodišča, ki določa, da mora predlog predložitvenega sodišča za sprejetje predhodne odločbe vsebovati pomembne podatke o dejanskem stanju in o nacionalnem pravnem položaju, štejejo za nezadostne, je treba opozoriti na to, drugič, da že predhodna določba, torej člen 22(1) Uredbe št. 44/2001,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).</P></NOTE> vsebuje ureditev, ki je po svoji vsebini pravzaprav enaka spornemu členu 24(1) Uredbe št. 1215/2012. Tudi če je bil zadevni postopek dejansko uveden še pred 10. januarjem 2015, bi moralo Sodišče Evropske unije problematiko, ki mu jo je posredovalo predložitveno sodišče, prav tako preučiti, opirajoč se na enake premisleke, čeprav v smislu Uredbe št. 44/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>S tega vidika se v danih okoliščinah zdi pretirano formalistično razmišljati o nedopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe že samo zato, ker v predlogu za sprejetje predhodne odločbe ni naveden točen datum začetka postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Poleg tega pa so prisotni tudi pomisleki v zvezi s stvarnim področjem uporabe Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Člen 1(2)(a) sporne uredbe jasno določa, da se ta za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>[…] pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> ne uporablja. Vendar se v tem primeru, ki se nanaša na ničnost darovanja zaradi opravilne nesposobnosti darovalca, primernost uporabe navedene uredbe na prvi pogled zdi vprašljiva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Kajti člen 1(2)(a) v nemški različici ne vsebuje izraza opravilna sposobnost v nasprotju z ustrezno določbo iz Uredbe (EU) št. 650/2012.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20120704">4. julija 2012</DATE> o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="201" PAGE.FIRST="107" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 201, str. 107</REF.DOC.OJ>); člen 1(2)(b) navedene uredbe določa, da je pravna, opravilna in poslovna sposobnost fizičnih oseb izključena iz njenega področja uporabe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Samo na podlagi tega pa se še ne da sklepati, da vprašanja glede opravilne sposobnosti v celoti spadajo na področje uporabe Uredbe št. 1215/2012. Na eni strani zoper to govori sodna praksa, ki se nanaša na predhodne določbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej tudi sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Schneider</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑386/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:633">EU:C:2013:633</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v Uredbi št. 44/2001 in Konvenciji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Konvencija z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="1968">UL 1968, L 299, str. 32</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> na drugi pa je treba opozoriti na to, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>pravne in poslovne sposobnosti<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> ter njegov vsebovani pomen v Uniji razlagati enotno in da druge jezikovne različice Uredbe včasih vsebujejo zelo pavšalne opise, npr. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>capacité<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>legal capacity<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>. Drugače kakor v nemški jezikovni različici pa ti pravni pojmi ne vzbujajo dvomov v to, da naj se izključitvena določba iz člena 1(2)(a) Uredbe št. 1215/2012 prav pri vprašanjih opravilne sposobnosti ne bi uporabljala. Nasprotno: razlikovanja, ki jih nemška dogmatika omogoča s trojnim pojmom pravna, opravilna in poslovna sposobnost fizičnih oseb, pri utemeljevanju monističnega koncepta, kot je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>capacité juridique<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, sploh niso mogoča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Dejstvu, da v nemški jezikovni različici določbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>opravilna sposobnost<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> sploh ni omenjena, se torej ne pripisuje bistven pomen, temveč se izhaja iz tega, da izključitvena določba iz člena 1(2) Uredbe pokriva tudi vprašanja opravilne sposobnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Za to, ali sodni postopek spada na področje uporabe Uredbe št. 1215/2012 ali ne, sta odločilna narava pravnih razmerij, ki obstajajo med strankami v sporu, in predmet spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej tudi sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Aannemingsbedrijf Aertssen in Aertssen Terrassements</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑523/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:722">EU:C:2015:722</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>flyLAL-Lithuanian Airlines</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑302/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2319">EU:C:2014:2319</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sapir in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑645/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:228">EU:C:2013:228</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sunico in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑49/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:545">EU:C:2013:545</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ob upoštevanju tega se lahko nezmožnosti uporabe Uredbe št. 1215/2012, kot je bilo že izpostavljeno v Schlosserjevem poročilu za Konvencijo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="059" PAGE.FIRST="71" DATE.PUB="1979">UL 1979, C 59, str. 71</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> pritrdi samo v primerih, ko je eno od področij, ki je izključeno iz njenega obsega uporabe, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>neposreden predmet postopka<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>. Po drugi strani pa za uporabo Uredbe ni škodljivo, če imajo pravna področja, ki so izključena iz njenega obsega uporabe, za iskanje pravno ustrezne rešitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>prejudicialni pomen<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, in sicer tudi takrat, ko na njih nanašajoča se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>pravna vprašanja […] v postopku igrajo pomembno vlogo<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej točko 51 Schlosserjevega poročila.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Tudi kadar pravna vprašanja, ki so se pojavila v postopku, po svoji naravi ne sodijo na področje uporabe Uredbe, se ta še vedno uporablja, če le glavni predmet spora spada na njeno področje uporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V konkretnem primeru je torej vse odvisno od tega, kaj je pravzaprav predmet postopka. To vprašanje ni nujno enako tistemu, o čemer dejansko teče spor.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Tudi če se zdi, da se v postopku v glavni stvari vse vrti okoli vprašanja opravilne sposobnosti tožeče stranke in se z odgovorom na to vprašanje utemeljujejo tožbeni zahtevki, to še ne pomeni, da je to dejanski predmet spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Drugače pa je bil zastavljen postopek v glavni stvari, na katerem temelji sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Schneider</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑386/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:633">EU:C:2013:633</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) in katerega predmet je bil nepravdni postopek za odobritev navedenega pravnega posla, ki ga je treba razlikovati od nepremičninskega posla.</P></NOTE> S tem se namreč <HT TYPE="ITALIC">ne</HT> zahteva konstitutivna in za celoten pravni promet zavezujoča odločitev glede vprašanja, ali tožeča stranka v postopku v glavni stvari opravilno ni sposobna in ji je torej treba dodeliti skrbnika, temveč gre za pravno veljavnost darovanja in posledično iz tega izhajajočo lastninsko pravico. Za presojo teh tožbenih zahtevkov je vprašanje opravilne sposobnosti tožeče stranke le predhodno vprašanje, ki se ne dotakne narave in dejanskega predmeta obravnavanega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Ker vprašanja glede opravilne sposobnosti niso glavni predmet v postopku v glavni stvari, Sodišče Evropske unije torej lahko izhaja iz tega, da člen 1(2)(a) Uredbe št. 1215/2012 ne nasprotuje njeni uporabi v konkretnem primeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Na predlog za sprejetje predhodne odločbe v zvezi s členom 24 Uredbe št. 1215/2012 je zato treba odgovoriti. V nadaljevanju pa je treba preveriti, ali tožbeni zahtevek spada v člen 24(1) Uredbe št. 1215/2012, kar pomeni, da se za spor uporablja izključna sodna pristojnost v Republiki Avstriji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Najprej se lahko ugotovi, da je treba v sporu v postopku v glavni stvari razlikovati med dvema različnima vidikoma: na eni strani se predlaga razglasitev darilne pogodbe za nično, na drugi pa izbris vknjižbe lastninske pravice za obdarjenca v zemljiško knjigo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Za vsakega od teh dveh vidikov je treba v nadaljevanju preučiti, ali je njegov predmet <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>stvarna pravica<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> na nepremičnini v smislu člena 24 Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Ta pravni pojem je samostojni pojem prava Unije in se zato, ker člen 24 Uredbe št. 1215/2012 določa izjemo od pravila sodne pristojnosti tožene stranke, razlaga ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Reichert in Kockler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:3">EU:C:1990:3</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Da bi se predmet postopka lahko kvalificiral kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>stvarna pravica<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> v smislu Uredbe št. 1215/2012, torej ni pomembno, ali se tudi v skladu z nacionalnim pravnim redom razvršča kot stvarna pravica.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej sklep <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Gaillard</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑518/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:209">EU:C:2001:209</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se namreč iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>stvarne pravice<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> na nepremičnini v smislu Uredbe št. 1215/2012 izhaja samo takrat, kadar sporna pravica učinkuje zoper vsakogar (<HT TYPE="ITALIC">erga omnes</HT>). Ker mora biti ta stvarna pravica tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>predmet<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> postopka, pa ne zadostuje, če je tožba le povezana z nepremičnino ali pravico na takšni nepremičnini. Sporna tožba se mora opirati prav na stvarno pravico,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sklep <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Gaillard</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑518/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:209">EU:C:2001:209</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> njen obstoj ali obseg pa morata biti predmet postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej tudi sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Reichert in Kockler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:3">EU:C:1990:3</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Weber</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑438/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:212">EU:C:2014:212</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Pri tem je treba upoštevati, da je glavni razlog za izključno pristojnost, ki jo določa člen 24(1) Uredbe št. 1215/2012, ta, da je sodišče v državi, v kateri je nepremičnina, zaradi svoje krajevne bližine v najboljšem položaju, da si o spornem predmetu pridobi zadostno znanje o njegovih dejanskih okoliščinah in pravnih dejstvih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Kot je že navedeno v sodbah (o Konvenciji) <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Rösler</NAME.CASE> (<NO.CASE>241/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:6">EU:C:1985:6</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Reichert in Kockler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:3">EU:C:1990:3</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če pa bližina do nepremičnine ne vpliva na odločitev o sporu, govori to proti izključni sodni pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>V tem kontekstu je treba preveriti, ali je predmet zahtevka za razglasitev ničnosti darovanja (točka 1) oziroma zahtevka za izbris vknjižbe tožene stranke kot lastnice (točka 2) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>stvarna pravica<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> v smislu člena 24 Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Zahtevek za razglasitev ničnosti darovanja</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Predmet zahtevka za razglasitev ničnosti darovanja, kot pravilno navajata avstrijska vlada in Evropska komisija, ni stvarna pravica na nepremičnini v smislu Uredbe št. 1215/2012. Bolj kot to gre za veljavnost pogodbe, sklenjene med obema strankama, za presojo katere niso ključni stvarnopravni preudarki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Sicer ničnost darovanja nepremičnine po avstrijskem pravu vpliva tudi na pravno veljavnost prenosa. Vendar <HT TYPE="ITALIC">neposreden</HT> predmet tožbenega zahtevka, kar zadeva ničnost darovanja, kljub vsemu ni stvarna pravica, ki bi delovala zoper vsakogar in katere obseg ali obstoj bi bilo treba sodno ugotoviti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej tudi sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Reichert in Kockler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:3">EU:C:1990:3</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tudi če obstaja povezava z nepremičnino, pa ta za vprašanje veljavnosti darovanja ni ključnega pomena in se potemtakem ne obravnava kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>predmet<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> spora v smislu Uredbe št. 1215/2012. Ali se pogodba, katere ničnost se uveljavlja zaradi opravilne nesposobnosti, nanaša na premično premoženje ali nepremičnino, ne vpliva na premisleke, ki so potrebni v zvezi z njeno veljavnostjo. Prav tako pri presoji tega spora ne gre za vprašanja, ki so posebej povezana z nepremičnino in ki bi lahko upravičevala uporabo izključne sodne pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Na to presojo ne vpliva niti dejstvo, da je tožeča stranka v postopku v glavni stvari zaradi tako imenovane zaznambe spora v zemljiški knjigi, če naj bi prevladala, v svoje breme zavarovana pred začasnimi odredbami. S tem je svoj tožbeni zahtevek samo začasno zavarovala, kar pa ne spreminja njegove narave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>V zvezi z zahtevkom za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>razglasitev darilne pogodbe za nično<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Kot je navedeno na 2. strani predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE> se torej ne more pritrditi izključni sodni pristojnosti iz člena 24 Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Zahtevek za izbris vknjižbe</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Drugače pa kaže v zvezi z zahtevkom za izbris vknjižbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Z njim tožeča stranka v postopku v glavni stvari predlaga izbris vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki temelji na premislekih o ničnosti darovanja. Pri tem je treba upoštevati pooblastila, ki jih ima tožeča stranka na podlagi stvarne pravice, in sicer lastništva sporne nepremičnine, za katero je v zemljiški knjigi kot lastnica vpisana tožena stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Čeprav naj prenos lastnine na toženo stranko v skladu z avstrijskim pravom ne bi bil uspešno izveden, je vseeno potreben njegov izbris iz zemljiške knjige, da bi tožeča stranka lahko v celoti uresničevala svoje lastninske pravice na nepremičnini. V odnosu do tretjih oseb se namreč oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo, praviloma še naprej obravnava kot lastnica. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari s tem, da zahteva izbris vknjižbe, uveljavlja neučinkovanje prenosa na toženo stranko in nato – s svojim položajem lastnika – stvarno pravico na sporni nepremičnini. Ta pravica z vidika zahtevka za izbris vknjižbe tvori predmet spora v smislu člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno je treba izhajati iz tega, da zahtevek za izbris vknjižbe lastninske pravice tožene stranke v zemljiško knjigo – drugače kakor zahtevek za razglasitev ničnosti darilne pogodbe – spada na področje uporabe člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Uporaba člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012 za celoten <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>postopek<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Po tem se vsekakor zastavlja vprašanje, ali dejstvo, da zahtevek za izbris vknjižbe vendarle spada na področje uporabe člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012, ne utemeljuje tudi izključne sodne pristojnosti v Republiki Avstriji za preostali del spora. Ta premislek se še bolj ponuja glede na to, da člen 24(1) v sedanji nemški različici<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>V nemški različici predhodne določbe v Uredbi št. 44/2001 je bilo govora še o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>tožbah<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. Na tej točki različne jezikovne različice ne izkazujejo (oziroma niso izkazovale) skladnosti, tako da argument ubeseditve ne more biti odločilnega pomena. V zvezi s podobno problematiko glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Kostanjevec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑185/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:397">EU:C:2016:397</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> govori le na splošno o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>postopku<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, katerega predmet je stvarna pravica na nepremičnini, čemur v zvezi z zahtevkom za izbris vknjižbe vsekakor lahko pritrdimo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Če se pristopi sistematično in teleološko, pa takšno široko razumevanje člena 24(1) v tem smislu ni mogoče, saj je treba to določbo, ki vsebuje izjemo, razlagati ozko, pri čemer se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>postopek<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> razume tako, da se nanaša le na tiste zahtevke, katerih predmet je konkretna stvarna pravica. V nasprotnem primeru bi si lahko tožeča stranka že samo zato, ker je poleg drugih zahtevkov uveljavljala tudi stvarno pravico na nepremičnini, v odnosu do tožene stranke zagotovila drugo sodno pristojnost, in sicer na kraju, kjer je nepremičnina, čeprav njeni preostali zahtevki, ki niso stvarnopravne narave, niso v nikakršni povezavi s takšno sodno pristojnostjo. Takšen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>forum shopping<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> bi bil v nasprotju s sistematiko glede pristojnosti, ki izhaja iz Uredbe št. 1215/2012, kot tudi z načelom, da se izključna sodna pristojnost na kraju, kjer je nepremičnina, razlaga ozko in utemeljuje s stvarno bližino tamkajšnjega sodišča – argument, ki ne pride v poštev pri stvarnopravnih zahtevkih, ki ne vključujejo nepremičnine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>To pomeni, da se sodna pristojnost v skladu s členom 24(1) Uredbe št. 1215/2012 uporablja samo za zahtevek za izbris vknjižbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Zaradi celovitosti je treba v zvezi s tem opozoriti tudi na to, da člen 7(1)(a) Uredbe št. 1215/2012 za tožbeni zahtevek, povezan z darovanjem, vsekakor določa tako imenovano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>posebno sodno pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> v Republiki Avstriji, saj je z vidika zahtevka za razglasitev ničnosti predmet postopka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>pogodba<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, ki bi se morala izpolniti v Avstriji, če bi bila pravno veljavna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej tudi sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Effer</NAME.CASE> (<NO.CASE>38/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:79">EU:C:1982:79</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 4 do 8).</P></NOTE> Torej je v tem smislu pristojno sodišče v kraju izpolnitve darovanja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Uporaba člena 8(4) Uredbe št. 1215/2012</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>V nadaljevanju je treba preučiti, ali je zahtevek za razglasitev ničnosti v skladu s členom 8(4) Uredbe št. 1215/2012 povezan tudi z zahtevkom za izbris vknjižbe in se lahko obravnava pred sodiščem, ki je v skladu s členom 24(1) Uredbe pristojno za izbris vknjižbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Člen 8(4) te uredbe določa, da je sodna pristojnost v državi članici, v kateri je nepremičnina, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>v zadevah v zvezi s pogodbo, če se tožba lahko povezuje s tožbo zoper istega toženca v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Predpogoji te določbe so torej izpolnjeni, takrat ko predmet postopka v glavni stvari na eni strani – z zahtevkom za razglasitev ničnosti darovanja – tvori <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>pogodba<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> in na drugi – z zahtevkom za izbris vknjižbe – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>tožba v zvezi s stvarnimi pravicami [na nepremičnini]<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, ki se povezuje z istim tožencem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Iz besedila določbe ni mogoče neposredno razbrati, ali mora obstajati tudi medsebojna stvarna povezanost med pogodbenim in stvarnim zahtevkom, vendar jo je s stališča o sistematičnosti iz člena 8 Uredbe št. 1215/2012 mogoče izpeljati, saj člen 8 tudi sicer brez izjeme določa sodno pristojnost na podlagi medsebojne stvarne povezanosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Za povezane zahtevke, pri katerih bi sicer obstajalo tveganje nasprotujočih odločitev (točka 1), regresnih zahtevkov (točka 2) in nasprotne tožbe (točka 3).</P></NOTE> V konkretnem primeru tudi dejansko obstaja takšna povezava, saj se izbris vknjižbe tožene stranke v zemljiško knjigo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glede popravka v zemljiški knjigi in medsebojne stvarne povezanosti glej tudi publikacijo Winter, W. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>Ineinandergreifen der EuGVVO und nationalem Zivilverfahrensrecht am Beispiel des Gerichtsstands des Sachzusammenhangs, Art. 6 EuGVVO<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, Berlin 2007, str. 139 ter stran 144 in nadaljnje.</P></NOTE> zahteva prav zaradi ničnosti pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Člen 8(4) Uredbe št. 1215/2012 govori o tem, da se poleg tega zahtevki, ki so predmet obravnave v konkretnem primeru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>lahko<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> medsebojno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>povezujejo<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>. Kaj je s tem mišljeno, Sodišče Evropske unije doslej še ni pojasnilo. V literaturi se lahko zasledi stališče, da je to sklicevanje na trenutno veljavno nacionalno procesno pravo: samo takrat, ko so predpogoji iz člena 8(4) Uredbe št. 1215/2012 in predpogoji nacionalnega procesnega prava <HT TYPE="ITALIC">kumulativno</HT> izpolnjeni tako, da se lahko postopki združijo, pride za sporne zahtevke v poštev skupna sodna pristojnost na kraju, kjer je nepremičnina.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej tudi Dörner v publikaciji: Saenger, <HT TYPE="ITALIC">Zivilprozessordnung</HT>, 6. izdaja 2015, člen 8, točka 15; v zvezi z Uredbo št. 44/2001 konvencijo glej zadevo Winter (točka 22), str. 149, Muir Watt v publikaciji: Magnus/Mankowski, <HT TYPE="ITALIC">Brussels I Regulation</HT> (slo. Uredba Bruselj I), 2. izdaja 2012, člen 6, točka 52, in Nagel/Gottwald, <HT TYPE="ITALIC">Internationales Zivilprozessrecht</HT> (slo. Mednarodno civilno procesno pravo), 7. izdaja 2013, člen 3, točka 128.</P></NOTE> Torej bi že predložitveno sodišče moralo preveriti, ali člen 8(4) Uredbe št. 1215/2012 in njegovo nacionalno procesno pravo v konkretnem primeru dopuščata združitev postopkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Poleg tega ta razlaga, ki jo je mogoče najti v literaturi, presega besedilo določbe, saj besedna zveza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>se lahko povezuje<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> lahko pomeni tudi enostavno sklicevanje na sočasno litispendenco dveh postopkov pri istem sodišču, ki bi se iz tega razloga lahko združila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Če se v tej besedni zvezi, kot izhaja iz literature, vidi sklicevanje na dodatne procesne predpogoje nacionalnega prava, bi to na eni strani pomenilo, da se člen 8(4) Uredbe št. 1215/2012 v Uniji ne uporablja enotno, temveč načeloma v vsaki državi članici drugače, in sicer z vidika trenutno veljavnega nacionalnega procesnega prava. Takšna neskladnost bi bila v nasprotju s ciljem čim bolj poenotene in<?PAGE NO="9"?> predvidljive uporabe določb Uredbe za stranke v sporu. Poleg tega bi zato, ker sklicevanje na nacionalno pravo ne izhaja jasno iz besedila določbe, prišlo do nasprotovanja načelu, v skladu s katerim se pravo Unije praviloma razlaga avtonomno in enotno, pri čemer mora biti morebitno sklicevanje na nacionalno pravo jasno razvidno iz zadevnega pravnega akta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej na primer sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>EMU Tabac in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑296/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:152">EU:C:1998:152</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nokia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑316/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:789">EU:C:2006:789</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Spasic</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑129/14 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:586">EU:C:2014:586</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Ker več razlogov govori v prid temu, da besedna zveza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>se lahko povezuje<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> iz člena 8(4) Uredbe št. 1215/2012 ni mišljena kot sklicevanje na nacionalno procesno pravo, se lahko pritrdi skupni sodni pristojnosti na kraju, kjer je nepremičnina, če sta tam, kot velja v tem primeru, sočasno v teku dva zahtevka, ki izpolnjujeta predpogoje iz člena 8(4) Uredbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno Sodišču Evropske unije predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje odgovori tako:</TXT><P>Zahtevek za razglasitev ničnosti darilne pogodbe o nepremičnini, ki je predmet obravnave v postopku v glavni stvari, ne spada na področje uporabe člena 24(1) Uredbe št. 1215/2012, medtem ko zahtevek za izbris vknjižbe lastninske pravice za obdarjenca v zemljiško knjigo spada na področje uporabe navedene določbe.</P><P>V primeru, kot je v postopku v glavni stvari, se lahko oba zahtevka v skladu s členom 8(4) Uredbe št. 1215/2012 združita pred sodiščem, pristojnim v skladu s členom 24(1) Uredbe.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>