<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-546/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0546</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:105">EU:C:2021:105</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>17</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>17</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi P. Pikamäeja – Zadeva C‑546/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Westerwaldkreis</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Priita Pikamäeja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20210210">10. februarja 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑546/19</P><P>BZ</P><P>proti</P><P>Westerwaldkreis</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Mejni nadzor, azil in priseljevanje</KEYWORD><KEYWORD>Politika priseljevanja</KEYWORD><KEYWORD>Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2008/115/ES</KEYWORD><KEYWORD>Področje uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Prepoved vstopa državljanu tretje države zaradi kazenske obsodbe</KEYWORD><KEYWORD>Razlogi javnega reda in javne varnosti</KEYWORD><KEYWORD>Odprava odločbe o vrnitvi</KEYWORD><KEYWORD>Zakonitost prepovedi vstopa</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V tej zadevi je Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija) pri Sodišču ponovno vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="348" PAGE.FIRST="98" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 348, str. 98</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi bodo vprašanja predložitvenega sodišča Sodišču omogočila, da zagotovi potrebna pojasnila v zvezi z dvema vidikoma, ki se nanašata na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>prepoved vstopa<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> iz Direktive 2008/115, ki prepoveduje vstop v vse države članice in prebivanje na njihovem ozemlju. Natančneje, Sodišče je pozvano, prvič, da opredeli obseg manevrskega prostora, ki ga imajo države članice pri sprejetju prepovedi vstopa, ki jih urejajo izključno pravila nacionalnega prava, in, drugič, da opredeli pravno povezavo, ki jo zadevna direktiva vzpostavlja med prepovedjo vstopa in odločbo o vrnitvi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2008/115</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 2008/115, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Predmet urejanja<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Ta direktiva določa skupne standarde in postopke, ki se uporabljajo v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, v skladu s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Skupnosti in mednarodnega prava, vključno z obveznostmi, ki se nanašajo na zaščito beguncev in človekove pravice.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 2 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, v odstavkih 1 in 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice se lahko odločijo, da te direktive ne uporabljajo za državljane tretjih držav, ki:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>se morajo v skladu z nacionalno zakonodajo vrniti zaradi kazenske sankcije ali zaradi posledice kazenske sankcije ali pa so v postopku izročitve.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 3 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Opredelitev pojmov<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>odločba o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/> pomeni upravno ali sodno odločbo ali akt, ki navaja ali opredeljuje, da je prebivanje državljana tretje države nezakonito, ter nalaga ali navaja obveznost vrnitve;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>prepoved vstopa<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/> pomeni upravno ali sodno odločbo ali akt, ki prepoveduje vstop in prebivanje na ozemlju držav članic za določeno obdobje, skupaj z odločbo o vrnitvi;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 6 Direktive 2008/115, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Odločba o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Brez poseganja v izjeme iz odstavkov 2 do 5 države članice izdajo odločbo o vrnitvi vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 9 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Odlog odstranitve<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="009.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice odložijo odstranitev:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>če bi odstranitev kršila načelo nevračanja […]<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 11 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Prepoved vstopa<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="011.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Odločbam o vrnitvi se priloži prepoved vstopa, če:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>obdobje za prostovoljni odhod ni bilo odobreno, ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>obveznost vrnitve ni bila spoštovana.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>V drugih primerih se odločbam o vrnitvi lahko priloži prepoved vstopa.</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="011.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Trajanje prepovedi vstopa se določi ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin posameznega primera in načeloma ne traja več kot pet let. Pet let se lahko prekorači, če državljan tretje države predstavlja resno grožnjo javnemu redu, javni varnosti ali državni varnosti.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uredba (ES) št. 1987/2006</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 24, od (1) do (3), Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061220">20. decembra 2006</DATE> o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="381" PAGE.FIRST="4" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 381, str. 4</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="024.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Podatki o državljanih tretjih držav, za katere je bil izdan razpis ukrepa za zavrnitev vstopa ali prepovedi prebivanja, se vnesejo na podlagi nacionalnega razpisa, ki temelji na odločitvi pristojnih upravnih organov ali sodišč v skladu s poslovnikom, ki je določen v okviru nacionalne zakonodaje. Ta odločitev se lahko sprejme samo na podlagi individualne ocene. Postopek za pritožbo zoper tako odločitev se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="024.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Razpis ukrepa se vnese, kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na nevarnosti za javni red in varnost ali za nacionalno varnost, ki jo predstavlja prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice. To je zlasti mogoče:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pri državljanu tretje države, ki je bil v državi članici obsojen za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen odvzema prostosti najmanj eno leto;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>pri državljanu tretje države, za katerega se utemeljeno sumi, da je storil huda kazniva dejanja ali zoper katerega obstajajo konkretni dokazi, da načrtuje taka dejanja na ozemlju države članice.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="024.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Razpis ukrepa se lahko vnese tudi, kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na dejstvu, da je bil za državljana tretje države sprejet ukrep izgona, zavrnitve vstopa ali prisilne odstranitve, pri čemer ukrep ne sme biti razveljavljen ali zadržan in mora vsebovati ali biti dopolnjen s prepovedjo vstopa ali po potrebi prebivanja in mora temeljiti na neupoštevanju nacionalnih predpisov o vstopu ali prebivanju državljanov tretjih držav.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nemško pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Gesetz über den Aufenthalt, die Erwerbstätigkeit und die Integration von Ausländern im Bundesgebiet (zakon o prebivanju, delu in vključevanju tujcev na zveznem ozemlju) (BGBl. 2008 I, str. 162), v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: AufenthG), vsebuje člen 11, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Prepoved vstopa in prebivanja<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, ki določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="011.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Tujec, ki je bil izgnan, vrnjen ali odstranjen, nima pravice do ponovnega vstopa na zvezno ozemlje in prebivanje na njem ter se mu ne izda dovoljenje za prebivanje, tudi če bi bil do tega upravičen na podlagi tega zakona.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="011.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Trajanje prepovedi vstopa in prebivanja se določi po uradni dolžnosti. Ta rok začne teči s tujčevim odhodom. V primeru izgona se trajanje prepovedi določi hkrati s sprejetjem sklepa o izgonu. V drugih primerih se določi hkrati z izrekom odredbe o zapustitvi ozemlja z grožnjo odstranitve in najpozneje med odstranitvijo oziroma vračanjem […].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="011.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Trajanje prepovedi vstopa in prebivanja se določi po prosti presoji. Prepoved lahko velja več kot pet let le, če je bil tujec izgnan zaradi kazenske obsodbe ali če pomeni resno grožnjo javnemu redu in javni varnosti. Trajanje prepovedi ne sme biti daljše od deset let.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 50 AufenthG, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Obveznost zapustitve ozemlja<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="050.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Tujec mora zapustiti ozemlje, če nima oziroma nima več zahtevanega dovoljenja za prebivanje […].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="050.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Tujec mora nemudoma zapustiti ozemlje Zvezne republike, ali če mu je bil določen rok za odhod z ozemlja, pred iztekom tega roka.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 51 AufenthG, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Prenehanje zakonitosti prebivanja; ohranitev omejitev<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, v odstavku 1, točka 5, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="051.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Dovoljenje za prebivanje preneha veljati v naslednjih primerih:</P><P>[…]</P><P>(5) v primeru izgona tujca, […]<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 53 AufenthG, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Izgon<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>Tujec, čigar prebivanje pomeni grožnjo javnemu redu in javni varnosti, demokratičnemu in svobodnemu ustavnemu redu ali kateremu koli drugemu prevladujočemu interesu Zvezne republike Nemčije, se izžene, če ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve tehtanje interesa za njegov odhod in njegovega interesa, da ostane na ozemlju Zvezne republike, pokaže, da prevlada interes javnosti za njegov odhod.<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 54(1), točka 1, AufenthG določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="054.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Interes za izgon tujca v smislu člena 53(1) je zlasti pomemben:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT>če je bil pravnomočno obsojen na kazen odvzema prostosti […]<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 58 AufenthG, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Odstranitev<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, v odstavkih 1 in 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="058.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Proti tujcu se sprejme ukrep odstranitve, če je odločba o vrnitvi izvršljiva, če mu ni bil določen rok za odhod z ozemlja ali če je ta rok potekel in če ni zagotovljeno, da bo prostovoljno izpolnil obveznost zapustitve ozemlja, ali če je treba zaradi javne varnosti in javnega reda nadzirati njegov odhod. […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="058.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>[…] V drugih primerih odločba o vrnitvi postane izvršljiva šele, ko postane izvršljiva zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje ali drugega upravnega akta, na podlagi katerega mora tujec zapustiti ozemlje v skladu s členom 50(1).</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 60a AufenthG, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Začasni odlog odstranitve<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, v odstavkih od 2 do 4 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="060A.002"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>2.</NO.PARAG><ALINEA>Odstranitev tujca se odloži, dokler je ta odstranitev nemogoča iz dejanskih ali pravnih razlogov in mu ni izdano dovoljenje za začasno prebivanje […].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="060A.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Odlog odstranitve tujca ne vpliva na njegovo obveznost zapustitve ozemlja.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="060A.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Tujcu, čigar odstranitev je začasno odložena, se izda potrdilo.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>BZ, čigar državljanstvo ni razjasnjeno, se je rodil v Siriji in od leta 1990 prebiva v Nemčiji. Čeprav od takrat zanj velja obveznost zapustitve ozemlja, je na podlagi dovolitve zadrževanja v skladu s členom 60a AufenthG, ki se redno podaljšuje, še naprej prebival v tej državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Zaradi kaznivih dejanj podpiranja terorizma je bil BZ <DATE ISO="20130317">17. marca 2013</DATE> obsojen na kazen odvzema prostosti treh let in štirih mesecev. Marca 2014 je bila izvršitev preostale kazni odložena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Zaradi te kazenske obsodbe je Westerwaldkreis (okrožje Westerwald) z odredbo z dne <DATE ISO="20140224">24. februarja 2014</DATE> sprejelo ukrep izgona zoper BZ v skladu s členom 53(1) AufenthG (v nadaljevanju: odredba o izgonu). Ta odredba je vključevala tudi prepoved vstopa na zvezno ozemlje in prebivanja na njem za obdobje šestih let, ki je bilo nato skrajšano na štiri leta od datuma odhoda in omejeno najdlje do <DATE ISO="20230721">21. julija 2023</DATE>. Hkrati je okrožje Westerwald v zvezi z BZ sprejelo odredbo o zapustitvi ozemlja z grožnjo odstranitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>BZ je vložil ugovor zoper ti odločbi. Na zaslišanju pred komisijo za ugovore je okrožje Westerwald umaknilo odredbo o zapustitvi ozemlja z grožnjo odstranitve. V preostalem je bil ugovor zavrnjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>BZ je zato pri Verwaltungsgericht Koblenz (upravno sodišče v Koblenzu, Nemčija) vložil tožbo za odpravo odredbe o izgonu, prepovedi vstopa na zvezno ozemlje in prebivanja na njem, ki je bila zavrnjena s sodbo tega sodišča. BZ je zoper to sodbo vložil pritožbo pri Oberverwaltungsgericht Rheinland-Pfalz (višje upravno sodišče dežele Porenje - Pfalška, Nemčija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Nato je Bundesamt für Migration und Flüchtlinge (zvezni urad za migracije in begunce, Nemčija) z odločbo z dne <DATE ISO="20170721">21. julija 2017</DATE> zavrnil prošnjo BZ za azil kot očitno neutemeljeno na podlagi nacionalnega prava. Hkrati je ta organ ugotovil, da BZ ni mogoče odstraniti v Sirijo, saj so bili v zvezi s to državo izpolnjeni pogoji za prepoved izgona iz člena 60 AufenthG v povezavi s členom 3 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> v Rimu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Oberverwaltungsgericht Rheinland-Pfalz (višje upravno sodišče dežele Porenje - Pfalška) je s sodbo z dne <DATE ISO="20180405">5. aprila 2018</DATE> zavrnilo pritožbo BZ. Zato je BZ vložil revizijo pri predložitvenem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja, da je tako revizijo že zavrnilo v delu, ki se je nanašal na odredbo o izgonu, sprejeto zoper BZ, ki je tako postala pravnomočna, in je revizijski postopek razdružilo tako, da ga je nadaljevalo le v delu, v katerem se nanaša na odločbo, sprejeto hkrati z odredbo o izgonu, o skrajšanju trajanja prepovedi vstopa in prebivanja na obdobje štirih let od morebitnega odhoda in najdlje do <DATE ISO="20230721">21. julija 2023</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Iz pojasnil predložitvenega sodišča, ki se nanašajo na nemško pravo, izhaja, da odredba o izgonu, sprejeta na podlagi člena 53 AufenthG, ne vodi nujno k odstranitvi zadevnega tujca. Po mnenju predložitvenega sodišča se zoper osebe, katerih prebivanje pomeni grožnjo javni varnosti, namreč lahko sprejme ukrep izgona, tudi če njihova odstranitev z nemškega ozemlja zaradi razmer v ciljni državi ni mogoča. V tem primeru sprejetje ukrepa izgona pomeni, da po eni strani preneha veljati dovoljenje za prebivanje zadevnega tujca v skladu s členom 51(1), točka 5, AufenthG, po drugi strani pa se v skladu s členom 11(1) AufenthG prepovejo vstop in prebivanje ter izdaja dovoljenja za prebivanje temu tujcu pred iztekom obdobja iz odredbe o izgonu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V tem okviru se predložitveno sodišče sprašuje, ali je prepoved vstopa in prebivanja, ki jo je v skladu z nacionalnim pravom mogoče izreči tudi brez odredbe o zapustitvi ozemlja z grožnjo odstranitve, združljiva s pravom Unije. V zvezi s tem to sodišče navaja, da v skladu z nemškim pravom odredba o izgonu kot taka ne pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>odločbe o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> v smislu člena 3, točka 4, Direktive 2008/115, saj je, nasprotno, to opredelitev treba priznati za odredbo o zapustitvi ozemlja z grožnjo odstranitve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predvsem dvomi, ali prepoved vstopa in prebivanja, ki se državljanu tretje države izreče za namene, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>ki niso povezani z migracijami<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, zlasti v povezavi z odredbo o izgonu, spada na področje uporabe Direktive 2008/115. Če bi bil odgovor na to vprašanje pritrdilen, se predložitveno sodišče sprašuje, ali prepovedi vstopa in prebivanja ni mogoče šteti za skladno z zahtevami te direktive, če je odredbo o zapustitvi ozemlja z grožnjo odstranitve, ki je bila izdana hkrati s to prepovedjo, odpravil organ, ki jo je izdal.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Če bi bilo treba ugotoviti, da odprava odločbe o vrnitvi nujno pomeni nezakonitost prepovedi vstopa, priložene tej odločbi, se predložitveno sodišče sprašuje, ali to velja tudi v primeru, ko je odredba o izgonu, ki je bil izdana pred odločbo o vrnitvi, postala pravnomočna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>1.</NO.P><TXT><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Ali je s področjem uporabe Direktive [2008/115] vsekakor zajeta prepoved vstopa, ki se državljanu tretje države izda za namene, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>ki niso povezani z migracijami<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="2018" ID="QE0033"/>, če država članica ni uporabila možnosti iz člena 2(2)(b) te direktive?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje, točka (a), nikalen: Ali taka prepoved vstopa ne spada na področje uporabe Direktive 2008/115/ES niti, če državljan tretje države nezakonito prebiva v državi članici že ne glede na odredbo o izgonu, ki mu je bila izdana, na katero se navezuje prepoved vstopa, in se Direktiva zato zanj načeloma že uporablja?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>Ali k prepovedim vstopa, izdanim za namene, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>ki niso povezani z migracijami<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="2018" ID="QE0034"/>, spada prepoved vstopa, ki se izda v povezavi z izgonom, odrejenim zaradi javne varnosti in reda (v tem primeru: izključno zaradi splošne prevencije s ciljem boja proti terorizmu)?</TXT></NP></ITEM></LIST></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje, da obravnavana prepoved vstopa spada na področje uporabe Direktive 2008/115/ES:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Ali zaradi odprave odločbe o vrnitvi (v tem primeru: odredbe o zapustitvi ozemlja z grožnjo odstranitve), ki jo opravi upravni organ, prepoved vstopa v smislu člena 3, točka 6, Direktive 2008/115/ES, ki je bila izdana hkrati z odločbo o vrnitvi, postane nezakonita?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Ali ta pravna posledica nastopi tudi, če je upravna odredba o izgonu, ki je bila izdana pred odločbo o vrnitvi, (postala) pravnomočna?<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Pisna stališča glede teh vprašanj so predložile nemška in nizozemska vlada ter Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Sodišče je <DATE ISO="20200423">23. aprila 2020</DATE> na predložitveno sodišče naslovilo zahtevo po informacijah o pravnem okviru spora o glavni stvari. Odgovor predložitvenega sodišča z dne <DATE ISO="20200506">6. maja 2020</DATE> je Sodišče prejelo <DATE ISO="20200527">27. maja 2020</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V okviru ukrepov procesnega vodstva z dne <DATE ISO="20201008">8. oktobra 2020</DATE> je Sodišče vsem zainteresiranim stranem postavilo vprašanje za pisni odgovor. Pisna stališča o tem vprašanju so bila predložena v za to določenem roku.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Nemška vlada je uveljavljala nedopustnost prvega vprašanja za predhodno odločanje. Ker menim, da se ta argument implicitno nanaša tudi na drugo vprašanje, bom analizo začel s presojo dopustnosti (oddelek A), preden se bom osredotočil na vsebino vsakega od teh vprašanj za predhodno odločanje (oddelek B).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Nemška vlada v pisnih stališčih trdi, da je Zvezna republika Nemčija v nasprotju s tem, kar izhaja iz predložitvene odločbe, uporabila možnost iz člena 2(2)(b) Direktive 2008/115, da te direktive ne uporabi za državljane tretjih držav, ki jih je treba v skladu z nacionalno zakonodajo vrniti zaradi kazenske sankcije ali zaradi posledice kazenske sankcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V podporo tej trditvi ta vlada Sodišče opozarja, da obrazložitveni memorandum nemškega zakona, s katerim je bila prenesena Direktiva 2008/115, vsebuje naslednji odlomek, ki se nanaša na člen 11 AufenthG, s katerim je bil prenesen člen 11 Direktive 2008/115: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>Odstopanja od običajnega petletnega obdobja, predvidenega v novem četrtem stavku, temeljijo na členu 2(2)(b) (v zvezi s tem gre za omejitev področja uporabe Direktive v zvezi z obsojenci za kazniva dejanja) in členu 11(2), drugi stavek (resna grožnja javnemu redu in javni varnosti), Direktive 2008/115.<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>V zvezi s tem poudarjam, da je predložitveno sodišče v odgovoru na zahtevo po informacijah, ki mu jo je poslalo Sodišče, vztrajalo pri svoji razlagi nemškega prava, kot je bila navedena v predložitveni odločbi, v skladu s katero se Zvezna republika Nemčija ni odločila, da na podlagi člena 2(2)(b) Direktive 2008/115 s <HT TYPE="ITALIC">celotnega</HT> področja uporabe te direktive izključi državljane tretjih držav, ki jih je treba vrniti zaradi kazenske sankcije ali zaradi posledice kazenske sankcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče namreč ugotavlja, da se odlomek iz obrazložitvenega memoranduma, ki ga je navedla nemška vlada, nanaša na člen 11(3) različice AufenthG, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, v skladu s katerim prepoved vstopa lahko velja več kot pet let le, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>če je bil tujec izgnan <HT TYPE="ITALIC">zaradi kazenske obsodbe</HT> ali če pomeni resno grožnjo javnemu redu in javni varnosti<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Zato meni, da iz tega odlomka izhaja, da je nemški zakonodajalec v primeru državljanov tretjih držav, za katere se sprejme ukrep izgona zaradi kazenske obsodbe, s sklicevanjem na člen 2(2)(b) Direktive 2008/115 nameraval <HT TYPE="ITALIC">v določenem primeru</HT> odstopiti od specifičnega pravila, določenega v členu 11(2) te direktive, ki omejuje trajanje veljavnosti prepovedi vstopa na pet let in dovoljuje odstopanja le v primeru resne grožnjo javnemu redu, javni varnosti ali državni varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso pa velja, da mora v skladu z razdelitvijo pristojnosti med Sodiščem in nacionalnimi sodišči v postopku predhodnega odločanja Sodišče upoštevati dejanski in pravni okvir, znotraj katerega se postavljajo vprašanja za predhodno odločanje in <HT TYPE="ITALIC">kot je opredeljen v predložitveni odločbi</HT>. To pomeni, da je treba ne glede na kritike nemške vlade glede razlage nacionalnega prava, ki jo je podalo predložitveno sodišče, predlog za sprejetje predhodne odločbe preučiti glede na razlago<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160621">21. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>New Valmar</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑15/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:464">EU:C:2016:464</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE>, v skladu s katero nemški zakonodajalec s sklicevanjem na člen 2(2)(b) Direktive 2008/115 državljanov tretjih držav, izgnanih zaradi kazenske obsodbe, ni želel izključiti s celotnega področja uporabe te direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>V zvezi z vprašanjem, ali člen 2(2)(b) Direktive 2008/115 državam članicam dovoljuje, da od njega odstopajo v določenem primeru, predložitveno sodišče po mojem mnenju pravilno trdi, da to vprašanje ni odločilno za rešitev spora o glavni stvari, saj bi s pravnega vidika nikalni odgovor povzročil le neuporabo trajanja prepovedi vstopa, daljšega od petih let.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Dejstvo, da je Sodišče v sodbi Filev in Osmani<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130919">19. septembra 2013</DATE> (<NO.CASE>C‑297/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:569">EU:C:2013:569</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> sprejelo nasprotno razlago nemškega nacionalnega prava, kot je poudarila nemška vlada, po mojem mnenju ne more dovoljevati drugačnega zaključka. V zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, je bilo namreč Sodišče na podlagi sodne prakse, navedene v prejšnji točki teh sklepnih predlogov, vezano na razlago nacionalnega prava, kot jo je podalo Amtsgericht Laufen (okrajno sodišče v Laufnu, Nemčija), ki je vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Ker zato ni mogoče dvomiti o upoštevnosti vprašanj predložitvenega sodišča, menim, da je treba ta vprašanja šteti za dopustna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Najprej je treba za razlago, ki se zahteva od Sodišča, na kratko predstaviti bistvene značilnosti upoštevnega pravnega okvira.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Cilj Direktive 2008/115 je vzpostavitev učinkovite politike odstranitev in repatriacije, ki temelji na skupnih standardih, da se osebe vrnejo na human način in ob polnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic in dostojanstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej uvodni izjavi 2 in 11 Direktive 2008/115.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V ta namen ta direktiva natančno vzpostavlja postopek s pravnimi jamstvi, ki ga mora vsaka država članica uporabiti pri vračanju nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, in določa vrstni red poteka različnih faz tega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Natančneje, navedena direktiva določa, da nezakonito prebivanje državljana tretje države na ozemlju države članice povzroči obveznost države članice, da mu izda <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>odločbo o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Člen 6(1) Direktive 2008/115.</P></NOTE> Ta odločba zadevnemu državljanu nalaga <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>obveznost vrnitve<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, torej obveznost vrnitve v državo izvora, državo tranzita ali drugo tretjo državo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Člen 3, točki 3 in 4, Direktive 2008/115.</P></NOTE>, in po potrebi določi ustrezno obdobje za prostovoljni odhod tega državljana z ozemlja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Člen 7(1) Direktive 2008/115. Države članice se lahko vzdržijo odobritve takega obdobja v primerih iz odstavka 4 navedene določbe (glej opombo 18 v teh sklepnih predlogih).</P></NOTE>. Če ni bilo odobreno obdobje za prostovoljni odhod ali če obveznost vrnitve ni bila izpolnjena, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvršitev odločbe o vrnitvi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Člen 8(1) Direktive 2008/115.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Odločbam o vrnitvi se lahko priloži – oziroma se v nekaterih primerih mora priložiti – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>prepoved vstopa<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>. Čeprav jo sprejme ena sama država članica, se s to prepovedjo osebi, ki ji je izdana, v skladu z opredelitvijo iz člena 3, točka 6, Direktive 2008/115 prepovedujeta vstop in prebivanje <HT TYPE="ITALIC">na ozemlju vseh držav članic</HT>. S tem daje učinkom nacionalnih ukrepov vračanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>evropsko razsežnost<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej uvodno izjavo 14 Direktive 2008/115.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Da taka razsežnost ne bi ostala le teoretična, ta direktiva določa tudi, da se mora država članica, kadar obravnava izdajo dovoljenja za prebivanje ali drugega dovoljenja, ki daje pravico do prebivanja državljanu tretje države, za katerega je druga država članica izdala prepoved vstopa, najprej posvetovati s to državo članico in upoštevati njene interese.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej člen 11(4) Direktive 2008/115, ki v zvezi s tem napotuje na člen 25 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne <DATE ISO="19850614">14. junija 1985</DATE> med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 2, str. 9).</P></NOTE> Za začetek takega postopka posvetovanja je potrebna predhodna seznanjenost s prepovedmi vstopa, ki so jih izrekle druge države članice, kar je mogoče, če so informacije o teh prepovedih vstopa vključene v nacionalni razpis ukrepa, vnesen v schengenski informacijski sistem druge generacije v skladu s členom 24(3) Uredbe št. 1987/2006.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Opozoriti je treba, da je bila ta uredba razveljavljena z Uredbo (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20181128">28. novembra 2018</DATE> o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="312" PAGE.FIRST="14" DATE.PUB="2018">UL 2018, L 312, str. 14</REF.DOC.OJ>), ki se bo uporabljala od <DATE ISO="20211228">28. decembra 2021</DATE>. Člen 24(1) Uredbe 2018/1861, ki bo nadomestil člen 24 Uredbe št. 1987/2006, določa <HT TYPE="ITALIC">obveznost</HT> držav članic, da vnesejo razpis ukrepa v SIS v vseh primerih, ko je bila prepoved vstopa izdana nezakonito prebivajočemu državljanu tretje države v skladu z določbami, skladnimi z Direktivo 2008/115.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Ravno ta prepoved vstopa je predmet vprašanj predložitvenega sodišča in jo bom preučil v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali prepoved vstopa in prebivanja, izrečena državljanu tretje države hkrati z odredbo o izgonu, sprejeto na podlagi predhodne kazenske obsodbe, spada na področje uporabe Direktive 2008/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Najprej je treba navesti, da, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, pomisleki, ki jih je izrazilo predložitveno sodišče, izhajajo iz besedila točke 11 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>Priročnika o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> Komisije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Priporočilo Komisije (EU) 2017/2338 z dne <DATE ISO="20171116">16. novembra 2017</DATE> o skupnem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>Priročniku o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, ki ga uporabljajo pristojni organi držav članic pri izvajanju nalog v zvezi z vračanjem (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="339" PAGE.FIRST="83" DATE.PUB="2017">UL 2017, L 339, str. 83</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, v skladu s katerim naj bi se Direktiva 2008/115 uporabljala samo za prepovedi vstopa, povezane s kršitvijo pravil o migracijah v državah članicah (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>prepovedi v zvezi z vračanjem<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>), torej pravil, ki urejajo vstop in prebivanje državljanov tretjih držav, medtem ko naj ta direktiva ne bi posegala v prepovedi vstopa, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>izdane za namene, ki niso povezani z migracijami<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>. Ta druga kategorija naj bi poleg prepovedi vstopa, ki pomenijo omejevalni ukrep, sprejet na podlagi naslova V, poglavje 2, PEU, vključevala tudi prepovedi vstopa, izdane državljanom tretjih držav, ki so storili huda kazniva dejanja ali za katere se lahko razumno domneva, da nameravajo storiti taka kazniva dejanja. Tako bi lahko zadevna prepoved v postopku v glavni stvari po mnenju predložitvenega sodišča spadala v to kategorijo in zato ne bi spadala na področje uporabe Direktive 2008/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Z drugimi besedami, Sodišče je pozvano, naj se izreče o pravilnosti razlage, v skladu s katero se Direktiva 2008/115 uporablja samo za prepovedi, izdane zaradi kršitve pravil o migracijah, medtem ko prepovedi zunaj te kategorije, zlasti tiste, ki so namenjene zaščiti javnega reda in javne varnosti v državah članicah, ostajajo v pristojnosti držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Najprej je treba ugotoviti, da člen 3, točka 6, Direktive 2008/115 pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>prepoved vstopa<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> opredeljuje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>upravno ali sodno odločbo ali akt, ki prepoveduje vstop in prebivanje na ozemlju držav članic za določeno obdobje, skupaj z odločbo o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, tako da ne omogoča razlage, v skladu s katero je zakonodajalec Unije v tem členu želel zajeti le ukrepe, sprejete zaradi kršitve pravil o migracijah. Po mojem mnenju take razlage ne omogoča niti člen 11(1) te direktive, ker je namen te določbe zgolj določiti pogoje, pod katerimi se odločbam o vrnitvi priloži (ali lahko priloži) prepoved vstopa, ne da bi bili navedeni razlogi, ki so privedli do take prepovedi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Glede preučitve sistematike Direktive 2008/115 se strinjam z razlago predložitvenega sodišča, v skladu s katero iz te direktive ni mogoče izpeljati nobenega razloga za omejitev njenega področja uporabe, kot je predvidena v točki 11 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>Priročnika o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se je treba sklicevati na določbe, s katerimi navedena direktiva opredeljuje svoje področje uporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Člen 2(1) Direktive 2008/115 določa, da se direktiva uporablja za državljane tretjih držav, ki <HT TYPE="ITALIC">nezakonito prebivajo</HT> na ozemlju držav članic, pri čemer tako <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>nezakonito prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> v skladu s členom 3, točka 2, te direktive pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop iz člena 5 [Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20060315">15. marca 2006</DATE> o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="105" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 105, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>] ali drugih pogojev za vstop, bivanje ali stalno prebivališče v tej državi članici<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>. Vendar glede na splošnost besedila te določbe ne dopuščajo dvoma o tem, da je zakonodajalec Unije želel področje uporabe navedene direktive opredeliti zelo široko, saj je določil, da nezakonitost prebivanja iz direktive ni samo posledica kršitve pravil o migracijah (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>pogojev za vstop iz člena 5 Zakonika o schengenskih mejah ali drugih pogojev za vstop […] v t[o] držav[o] članic[o]<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>), temveč tudi posledica kršitve <HT TYPE="ITALIC">drugih</HT> pravil (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>drugih pogojev za […] bivanje ali stalno prebivališče v tej državi članici<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Kot je opisano zgoraj, daje člen 2(2)(b) Direktive 2008/115 državam članicam možnost, da se odločijo, da navedene direktive ne uporabljajo za državljane tretjih držav, ki se morajo v skladu z nacionalno zakonodajo vrniti zaradi kazenske sankcije ali zaradi posledice kazenske sankcije. Zato ta člen nujno izhaja iz predpostavke, da je lahko nezakonito prebivanje, ki bi lahko privedlo do uporabe te direktive, tudi posledica hude kršitve nacionalne kazenske zakonodaje. Ugotoviti je namreč treba, da bi bila taka določba popolnoma nepotrebna, če bi bilo nezakonito bivanje, upoštevno za uporabo navedene direktive, le tisto, ki je povezano s kršitvijo pravil o migracijah. Iz tega sledi, da se lahko odločba o vrnitvi skupaj s prepovedjo vstopa sprejme tudi za namene, povezane z zaščito javnega reda ali javne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Ta ugotovitev se mi zdi še toliko bolj utemeljena, če se upoštevajo druge določbe Direktive 2008/115, kot so člen 6(2)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Člen 6(2) Direktive 2008/115 določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>Državljani tretje države, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice in imajo veljavno dovoljenje za prebivanje ali drugo dovoljenje, ki jim daje pravico do prebivanja, ki ga je izdala druga država članica, morajo takoj oditi na ozemlje te druge države članice. Če zadevni državljan tretje države ne izpolni te zahteve ali če se njegov takojšnji odhod zahteva <HT TYPE="ITALIC">zaradi javnega reda ali državne varnosti</HT>, se uporabi odstavek 1<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> (moj poudarek).</P></NOTE>, člen 7(4)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Člen 7(4) Direktive 2008/115 določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>Če obstaja nevarnost pobega ali če je bila vloga za zakonito prebivanje zavrnjena kot očitno neutemeljena ali lažna ali če zadevna oseba <HT TYPE="ITALIC">ogroža javni red, javno varnost ali državno varnost</HT>, se države članice lahko vzdržijo odobritve obdobja za prostovoljni odhod ali odobrijo obdobje, krajše od sedmih dni<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> (moj poudarek).</P></NOTE>, člen 11(2) in (3) ter člen 12(1), drugi pododstavek<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Člen 12(1) Direktive 2008/115 določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>Odločbe o vrnitvi in, če so bile izdane, odločbe o prepovedi vstopa in odločbe o odstranitvi se izdajo v pisni obliki ter navajajo dejanske in pravne razloge ter informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih.</P><P>Informacije o dejanskih razlogih so lahko omejene, če nacionalna zakonodaja dovoljuje omejitev pravice do obveščenosti, zlasti <HT TYPE="ITALIC">z namenom varovanja nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti</HT> ter preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> (moj poudarek).</P></NOTE>. Te določbe namreč dokazujejo, da ukrepi za zaščito javnega reda, javne varnosti in nacionalne varnosti niso izvzeti iz usklajene ureditve, ki jo določa direktiva, saj cilji, ki jih uresničujejo ti ukrepi, vključujejo le možnost, da države članice odstopajo od pravil, določenih v teh členih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej v tem smislu moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Stadt Frankfurt am Main</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑18/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:130">EU:C:2020:130</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Zlasti v zvezi s prepovedjo vstopa člen 11(2) Direktive 2008/115 določa, da lahko države članice, čeprav taka prepoved načeloma ne sme trajati več kot pet let, prepovejo vstop za dalj časa, če državljan tretje države pomeni resno grožnjo javnemu redu, javni varnosti ali državni varnosti. Poleg tega člen 11(3) te direktive v bistvu določa, da države članice ne smejo sprejeti prepovedi vstopa za žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi, katerim je bilo odobreno dovoljenje za prebivanje, pod pogojem, da te osebe ne pomenijo grožnje za javni red, javno varnost ali nacionalno varnost.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju pripravljalna dela potrjujejo, da zakonodajalec Unije nikakor ni nameraval predvideti omejitve področja uporabe Direktive 2008/115, ki bi temeljila na razlogih nezakonitosti prebivanja. Po mojem mnenju Komisija te zamisli ne bi mogla izraziti bolj jasno, kot je to storila v predlogu direktive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (SEC(2005) 1057, COM(2005) 0391 final – 2005/0167 (COD), oddelek 4, poglavje I.</P></NOTE> in v delovnem dokumentu služb Komisije SEC(2005) 1175<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Commission staff working document – Detailed comments on Proposal for a European Parliament and Council Directive on common standards on procedures in Member States for returning illegally staying third country nationals (COM(2005) 391 final).</P></NOTE>. V prvem dokumentu je namreč navedla, da je ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>namenjen vzpostavitvi vrste horizontalnih ukrepov, ki se uporabljajo za vsakega državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v EU, <HT TYPE="ITALIC">ne glede na njegov razlog nezakonitosti bivanja</HT> (npr. iztek veljavnosti vizuma, iztek veljavnosti dovoljenja za bivanje, preklic ali odvzem dovoljenja za bivanje, dokončna odločitev o zavrnitvi prošnje za azil, odvzem statusa begunca, nezakonit vstop)<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> medtem ko je v drugem dokumentu pojasnila, da bi se predlagana direktiva morala uporabljati ne le v primeru državljanov tretjih držav, katerih prebivanje je nezakonito, ker ne izpolnjujejo pogojev za vstop iz člena 5 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (zdaj člen 6 Zakonika o schengenskih mejah), temveč tudi, kadar je njihovo prebivanje nezakonito iz drugih razlogov, pri čemer je kot primer naveden državljan tretje države, ki izgubi dovoljenje za prebivanje in je hkrati podvržen postopku vrnitve <HT TYPE="ITALIC">zaradi storitve hudega kaznivega dejanja</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Komisija je v navedenem predlogu seveda priznala, da je bilo preučeno vprašanje, ali bi bilo treba v predlagani direktivi uskladiti tudi pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>izgona/odstranitve zaradi državne in javne varnosti<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>. Priznala je tudi, da je bil odgovor na to vprašanje nikalen zlasti zato, ker take uskladitve ne bi bilo treba predlagati v okviru direktive, ki obravnava konec nezakonitega bivanja in vračanja, ampak bolj v okviru direktive, ki ureja pogoje vstopa in bivanja ter konca zakonitega prebivališča oziroma bivanja. Vendar je Komisija nato pojasnila, da to ne pomeni, da položaj državljana tretje države, katerega zakonito bivanje se je izteklo zaradi javnega reda ali državne varnosti, ne spada na področje uporabe predlagane direktive. Nasprotno, ta oseba bi tako postala državljan, ki nezakonito prebiva, ta opredelitev pa bi povzročila, da se zanj uporablja zadevna direktiva, ne da bi bilo to treba določiti naknadno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej oddelek 3, točka 12, predloga.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Presoja člena 3, točka 6, in člena 11 Direktive 2008/115 s teleološkega vidika po mojem mnenju prav tako kaže, da je bila ta direktiva načeloma zasnovana s tako širokim področjem uporabe, da je ni mogoče omejiti le na prepovedi vstopa zaradi kršitve pravil o migracijah. Dejansko je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>evropska razsežnost<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, ki naj bi jo prepoved vstopa, predvidena v teh določbah, podeljevala učinkom nacionalnih ukrepov vračanja, pojasnjena – kot pravilno poudarja predložitveno sodišče – z namenom navedenih določb, to je preprečiti nezakonito priseljevanje in se izogniti temu, da bi lahko nezakonito prebivajoči državljani tretjih držav z izkoriščanjem obstoječih razlik med ureditvami držav članic zaobšli nacionalne ukrepe za prenehanje njihovega prebivanja. Vendar ti cilji po mojem mnenju niso skladni z omejitvijo kroga oseb, za katere se lahko izda prepoved vstopa, kot je predvideno v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>Priročniku o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Vendar je treba na tej stopnji priznati, da se največji pomisleki predložitvenega sodišča očitno nanašajo na vprašanje, ali je razlaga, kakršna je ta, ki jo predlagam v teh sklepnih predlogih, pravilna glede na določbe Uredbe št. 1987/2006.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Opozoriti je namreč treba, da točka 11 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>Priročnika o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> med prepovedmi vstopa, ki so bile <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>izdane za namene, ki niso povezani z migracijami<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, in torej niso zajete z Direktivo 2008/115, izrecno navaja tiste, izdane državljanom tretjih držav, ki so storili huda kazniva dejanja ali za katere se lahko razumno domneva, da nameravajo storiti taka kazniva dejanja. Ta točka 11 v zvezi s tem napotuje na prepovedi vstopa in prebivanja, ki temeljijo na nevarnosti za javni red in varnost ali za nacionalno<?PAGE NO="12"?> varnost, iz člena 24(2) Uredbe št. 1987/2006 v povezavi s členom 24(1) navedene uredbe. Sam dodajam, da člen 24(3) navedene uredbe ureja prepovedi vstopa in prebivanja, ki se izdajo za državljane tretjih držav, za katere je bil sprejet <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>ukrep izgona, zavrnitve vstopa ali prisilne odstranitve<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, in ki temeljijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>na neupoštevanju nacionalnih predpisov o vstopu ali prebivanju [teh državljanov]<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Iz člena 24 Uredbe št. 1987/2006, sprejetega pred začetkom veljavnosti Direktive 2008/115, torej izhaja, da so prepovedi vstopa in prebivanja, ki temeljijo na nevarnosti za javni red in varnost ali za nacionalno varnost, ter prepovedi, izdane za državljane tretjih držav, ki jim je bila izdana odločba o izgonu, zavrnitvi vstopa ali prisilni odstranitvi, opredeljene kot prepovedi, ki spadajo v <HT TYPE="ITALIC">različne</HT> kategorije, ker so v skladu s pravnim redom, ki je specifičen za vsako od njih (obveznost vnosa razpisa ukrepa v SIS velja samo za prve). Uredba 2018/1861, ki se bo od <DATE ISO="20211228">28. decembra 2021</DATE> uporabljala namesto Uredbe št. 1987/2006, v členu 24(1) povzema strukturo z dvema kategorijama in vsebino člena 24 Uredbe št. 1987/2006<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Edina bistvena sprememba je razširitev obveznosti vnosa razpisa ukrepa v SIS na prepovedi vstopa, izdane v skladu s postopki, določenimi v Direktivi 2008/115. Glej zlasti Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (COM(2016) 882 final – 2016/0408 (COD), str. 4). Glej tudi opombo 15 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>, ob ugotovitvi, da je bila druga kategorija prepovedi vstopa zdaj usklajena z Direktivo 2008/115 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>prepoved vstopa v skladu s postopki, skladnimi z Direktivo [2008/115], v zvezi z državljanom tretje države<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Člen 24 Uredbe 2018/1861 določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>Države članice vnesejo razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a) država članica je na podlagi posamične ocene, ki vključuje tudi oceno osebnih okoliščin zadevnega državljana tretje države ter posledic zavrnitve vstopa in prepovedi prebivanja zanj, zaključila, da prisotnost tega državljana tretje države na njenem ozemlju predstavlja grožnjo za javni red, javno varnost ali za nacionalno varnost, in je posledično v skladu s svojim nacionalnim pravom sprejela sodno ali upravno odločbo, da zavrne vstop in prepove prebivanje, ter je izdala nacionalni razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja, ali (b) država članica je izdala prepoved vstopa v skladu s postopki, skladnimi z Direktivo [2008/115], v zvezi z državljanom tretje države.<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/></P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se sprašuje, ali bi to moralo pripeljati do sklepa, da <HT TYPE="ITALIC">vsaka</HT> prepoved vstopa na podlagi grožnje za javni red, javno varnost ali nacionalno varnost ne spada na področje uporabe Direktive 2008/115 in se zato zanjo uporablja le pravna ureditev, ki zanjo velja na podlagi nacionalnega prava, kot trdi nizozemska vlada v pisnih stališčih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Res je sicer, da je treba Direktivo 2008/115, ker pomeni razvoj schengenskega pravnega reda, razlagati ob upoštevanju potrebne koherentnosti tega pravnega reda,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101026">26. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Združeno kraljestvo/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:631">EU:C:2010:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki brez dvoma vključuje določbe Uredbe št. 1987/2006. Vendar se mi zdi, da razlaga člena 24(2) navedene uredbe, opisana v prejšnji točki teh sklepnih predlogov, temelji na napačnem razumevanju osebnega področja uporabe te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Menim namreč, da se prepovedi vstopa in prebivanja na podlagi nevarnosti za javni red in varnost ali za nacionalno varnost, kot so določene v členu 24(2) Uredbe št. 1987/2006, uporabljajo samo za državljane tretjih držav, ki v času njihove izdaje prebivajo <HT TYPE="ITALIC">zunaj</HT> ozemlja zadevne države članice. To pojasnjuje, zakaj se obravnavajo kot ločena kategorija od tistih, ki jih zajema Direktiva 2008/115: kako bi bilo mogoče začeti postopek vračanja zadevnih državljanov, če ne prebivajo nezakonito na ozemlju te države članice?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Nasprotno pa člen 24(2) Uredbe št. 1987/2006, kot trdi nizozemska vlada, ne zajema prepovedi vstopa in prebivanja, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, to je prepovedi vstopa in prebivanja zaradi javnega reda ali javne varnosti, sprejete v zvezi z državljani, ki so <HT TYPE="ITALIC">že</HT> na ozemlju države članice. Ob sprejetju takih prepovedi vstopa in prebivanja se namreč domneva, da ti državljani nezakonito prebivajo v državi in je zato v zvezi z njimi treba sprejeti odločbo o vrnitvi. Gre torej za prepovedi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>v zvezi z vračanjem<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>, ki jih kot take ureja Direktiva 2008/115.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Skratka, države članice so še naprej pristojne za izdajo prepovedi vstopa v zvezi z osebami, ki pomenijo grožnjo za javni red, javno varnost ali državno varnost, zlasti če so bile te osebe v državi članici obsojene za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen odvzema prostosti najmanj eno leto, pod pogojem, da v času izdaje teh prepovedi prebivajo zunaj ozemlja zadevne države članice. Nasprotno pa morajo države članice upoštevati usklajena pravila iz Direktive 2008/115, začenši z obveznostjo sprejetja odločbe o vrnitvi, kadar izdajo prepoved vstopa v zvezi z osebami, ki pomenijo grožnjo za javni red, javno varnost ali državno varnost, če so zadevne osebe že na njihovem ozemlju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Razlikovanje med tema kategorijama prepovedi vstopa je mogoče ponazoriti s sklicevanjem na francoski pravni red, zlasti na code de l’entrée et du séjour des étrangers et du droit d’asile (zakonik o vstopu in prebivanju tujcev ter pravici do azila). Prva kategorija, imenovana <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>upravna prepoved prebivanja na ozemlju<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>, je določena v členu L.214-2 tega zakonika, v skladu s katerim lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>[z]a vsakega [državljana tretje države], […] ki nima običajnega prebivališča v Franciji in <HT TYPE="ITALIC">ni</HT> na nacionalnem ozemlju, […] velja upravna prepoved prebivanja na ozemlju, če bi njegova prisotnost v Franciji pomenila resno grožnjo za javni red, notranjo varnost ali mednarodne odnose Francije<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> (moj poudarek). Druga kategorija, imenovana <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>prepoved vrnitve na francosko ozemlje<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>, je določena v členu L.511-1 omenjenega zakonika, v skladu s katerim lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>[u]pravni organ […] tujcu, ki ni državljan države članice Evropske unije, odredi, naj zapusti francosko ozemlje, v teh primerih: […] 7. če ravnanje tujca, ki v Franciji ne prebiva zakonito več kot tri mesece, pomeni grožnjo za javni red<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>.</P></NOTE> Ta direktiva se uporablja, razen če bi grožnje ali nevarnosti za javni red, javno varnost ali državno varnost izhajale iz dejstva, da so zadevne osebe obsojene za hudo kaznivo ravnanje ali so v postopku izročitve, zadevna država članica pa je uporabila možnost, ki ji je priznana s členom 2(2)(b) Direktive 2008/115.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Francoska republika je na primer izkoristila to možnost za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>prepoved prebivanja na francoskem ozemlju<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>, določeno v členu L.541-1 zakonika o vstopu in prebivanju tujcev ter pravici do azila, to je kazen, ki jo lahko sodni organ izreče zoper tujca, krivega kaznivega dejanja, in ki jo urejajo določbe členov 131-30, 131-30-1 in 131-30-2 code pénal (francoski kazenski zakonik).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Torej je povezava s potrebo po vračanju zadevnih državljanov tretjih držav tista, po čemer se prepovedi vstopa, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2008/115, razlikujejo od tistih, ki temeljijo izključno na nacionalnem pravu, in ne razlogi za sprejetje teh prepovedi. Sama Komisija v svojih pisnih stališčih priznava, da je točka 11 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>Priročnika o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> nejasna, saj se nanaša na prepovedi vstopa, izdane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>za namene, ki niso povezani z migracijami<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>, namesto da bi bil uporabljen pravilen izraz prepovedi vstopa, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>ki niso povezane z vračanjem<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da prepoved vstopa in prebivanja, izrečena državljanu tretje države hkrati z odredbo o izgonu, sprejeto na podlagi predhodne kazenske obsodbe, spada na področje uporabe Direktive 2008/115.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Z drugim vprašanjem želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti, ali Direktiva 2008/115 nasprotuje ohranitvi prepovedi vstopa in prebivanja, izrečene državljanu tretje države hkrati z odredbo o izgonu, ki je postala pravnomočna in je bila sprejeta na podlagi predhodne kazenske obsodbe, če je bila odločba o vrnitvi odpravljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>To vprašanje izhaja iz posebnosti nemške zakonodaje, kot so razvidne iz predstavitve nacionalnega pravnega okvira v predložitveni odločbi in ki jih je mogoče povzeti tako: (i) ukrep izgona ne pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>odločbe o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> v smislu Direktive 2008/115, ker se ta opredelitev priznava odredbi o zapustitvi nemškega ozemlja z grožnjo odstranitve; (ii) vsak ukrep izgona pomeni, da je prebivanje tujega državljana nezakonito in torej zanj velja abstraktna obveznost, da zapusti nemško ozemlje, in (iii) prepoved vstopa in prebivanja <HT TYPE="ITALIC">ipso iure</HT> ni povezana samo z vsako odredbo o zapustitvi ozemlja z grožnjo odstranitve, ampak tudi z vsakim ukrepom izgona. Taki elementi vodijo predložitveno sodišče do vprašanja, ali je treba prepoved vstopa pravno obravnavati enako kot odločbo o vrnitvi in zato po odpravi te odločbe ne more več obstajati.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Po navedbi, da besedilo člena 11(1) Direktive 2008/115, v skladu s katerim se odločbam o vrnitvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>priloži<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> (prvi pododstavek) oziroma se lahko priloži (drugi pododstavek) prepoved vstopa, ne omogoča odgovora na to vprašanje, predložitveno sodišče pojasnjuje, da dejstvo, da člen 3, točka 6, navedene direktive opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>prepoved vstopa<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> kot upravno ali sodno odločbo ali akt, ki obstaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>skupaj z odločbo o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>, po njegovem mnenju ne pomeni nujno, da odprava odločbe o vrnitvi odvzame vso podlago prepovedi vstopa, ki ji je priložena. V zvezi s tem se sprašuje, ali se časovna zveza med tema aktoma kaže tudi v vsebinski povezavi glede na to direktivo, kar bi, nasprotno, dopuščalo razlago, v skladu s katero prepoved vstopa po odpravi odločbe o vrnitvi postane nezakonita.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Menim, da je potrebno pojasnilo, da se zagotovi dosledno razumevanje člena 3, točka 6, in člena 11(1) Direktive 2008/115. Po mojem mnenju izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>skupaj z odločbo o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/> ni namenjen izražanju časovne zveze ali celo istočasnosti obeh zadevnih aktov, kot očitno domneva predložitveno sodišče. V zvezi s tem je treba namreč poudariti, da se v skladu s členom 11(1) Direktive 2008/115 eden od obeh primerov, v katerih morajo države članice sprejeti prepoved vstopa, preverja, kadar obveznost vrnitve ni bila spoštovana v obdobju, ki je bilo v odločbi o vrnitvi odobreno za prostovoljni odhod (točka (b)). Ker pa bi bila prepoved vstopa v takem primeru glede na odločbo o vrnitvi uvedena <HT TYPE="ITALIC">pozneje</HT>, po mojem mnenju potreba po sočasnosti teh dveh aktov ne more biti del opredelitve prepovedi vstopa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ta ugotovitev bi lahko nakazovala, da je ubeseditev take opredelitve nerodna in da je zakonodajalec Unije z uporabo izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>skupaj z<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/> želel določiti potrebo po drugačni vrsti povezave med prepovedmi vstopa, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2008/115, in odločbami o vrnitvi, med drugim potrebo po vsebinski povezavi, ki kot taka pomeni, da prepoved vstopa ne more ostati veljavna po odpravi odločbe o vrnitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Tako domnevo po mojem mnenju podpira sodba Sodišča v zadevi Ouhrami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE> (<NO.CASE>C‑225/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:590">EU:C:2017:590</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je v okviru svojega odgovora v zvezi z razlago člena 11(2) Direktive 2008/115 in zlasti v zvezi s trenutkom, od katerega je treba izračunati trajanje prepovedi vstopa, namreč navedlo, da je treba člen 3, točka 6, in člen 11(1) v povezavi s členom 3, točka 4, Direktive 2008/115 razumeti tako, da je prepoved vstopa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>namenjena <HT TYPE="ITALIC">dopolnitvi</HT> odločbe o vrnitvi, pri čemer zadevni osebi za določeno obdobje prepoveduje, da po […] [svojem] odhodu z ozemlja držav članic ponovno vstopi na to ozemlje in da tam dalje prebiva<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Ouhrami</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑225/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:590">EU:C:2017:590</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE>, in sklenilo, da mora zadevna oseba, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>[d]a <HT TYPE="ITALIC">bi</HT> takšna prepoved začela učinkovati, […] predhodno zapustiti navedeno ozemlje<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Ouhrami</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑225/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:590">EU:C:2017:590</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE>. Vendar menim, da na jezikovni ravni izrazi, ki jih je uporabilo Sodišče, pomenijo, da je treba to odločbo o vrnitvi obravnavati kot <HT TYPE="ITALIC">nujen pogoj</HT> za veljavnost prepovedi vstopa. Vsekakor se mi zdi, da ta sklep izhaja iz pojasnil, ki jih Sodišče nato namenja sistematični razlagi zadevne določbe in v skladu s katerimi Direktiva 2008/115 <HT TYPE="ITALIC">jasno razlikuje</HT> med fazo postopka, ki vodi do prostovoljne ali prisilne izvršitve obveznosti vrnitve in v kateri nezakonito prebivanje zadevne osebe ureja odločba o vrnitvi, in naslednjo fazo, v kateri ima prepoved vstopa pravne učinke v obliki prepovedi vstopa in prebivanja na ozemlju držav članic po novem nezakonitem vstopu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Ouhrami</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑225/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:590">EU:C:2017:590</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 46 do 49). Pred kratkim se je Sodišče na to razlogovanje oprlo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200917">17. septembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>JZ (Zaporna kazen v primeru prepovedi vstopa)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑806/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:724">EU:C:2020:724</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 32 do 34).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Vendar je treba ugotoviti, da pisna stališča nemške vlade zagovarjajo nekoliko drugačno razlago te sodbe. Po mnenju te vlade je sicer res, da ima prepoved vstopa pravne učinke od izpolnitve obveznosti zapustitve ozemlja zaradi nezakonitega bivanja državljana tretje države, vendar prav tako ni nujno, da to obveznost določa odločba o vrnitvi, kot je predvidena v členu 6(1) Direktive 2008/115. Odločba o vrnitvi še zdaleč ni sistematično opredeljena kot sestavni del nezakonitosti prebivanja, ampak je po mnenju navedene vlade omejena na ugotovitev take nezakonitosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Čeprav nezakonitosti prebivanja ni nujno treba uradno določiti z odločbo o vrnitvi, bi ukrep prepovedi vstopa po mnenju nemške vlade ostal mogoč tudi v primeru odprave te odločbe, ker bi prepoved vstopa lahko imela lastne pravne učinke, če bi državljan tretje države izpolnil svojo obveznost iz člena 50 AufenthG in prostovoljno zapustil nemško ozemlje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Te trditve ne morem podpreti. Takšno razumevanje namreč ne bi bilo v skladu niti z logiko niti z namenom Direktive 2008/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Logika te direktive državam članicam vsekakor omogoča, da svobodno določijo, da ukrep izgona pomeni, da je prebivanje državljana tretje države nezakonito in da zato zanj velja splošna in abstraktna pravna obveznost, da zapusti ozemlje zadevne države članice, kakršna je ta, ki izhaja iz člena 50 AufenthG. Vendar navedena direktiva po ugotovitvi nezakonitosti prebivanja zadevni državi članici ne omogoča, da dopušča prisotnost navedenega državljana, dokler se ne odloči, da bo po lastni volji zapustil nacionalno ozemlje. Nasprotno, ta država mora navedenemu državljanu v skladu s členom 6(1) te direktive izdati odločbo o vrnitvi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Celaj</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑290/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:285">EU:C:2015:285</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v skladu s katerimi so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>[o]bveznosti držav članic kot posledica člena 6 in naslednjih Direktive 2008/115 […] nenehne, trajne in se uporabljajo neprekinjeno v tem smislu, da do njih pride <HT TYPE="ITALIC">avtomatično</HT>, takoj ko so izpolnjeni pogoji iz teh členov<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/> (moj poudarek).</P></NOTE> razen če se odloči za ureditev prebivanja zadevne osebe tako, da ji izda dovoljenje za prebivanje ali drugo dovoljenje, ki zagotavlja pravico do prebivanja v skladu s členom 6(4) iste direktive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej odgovor Komisije na parlamentarno vprašanje P-1687/10 (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="138" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2011">UL 2011, C138 E, str. 1</REF.DOC.OJ>), v katerem v zvezi z obveznostjo, ki je tako naložena državam članicam, kot je Kraljevina Španija, pojasnjuje: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>It implies that Spanish authorities are not free any more – once they become aware of the presence of an illegally staying third-country national on their territory – to tolerate this situation without either initiating return procedures or launching procedures for granting a right to stay<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>To pomeni, da španski organi po tem, ko se seznanijo s prisotnostjo nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav na svojem ozemlju, ne morejo več prosto odločati, da bodo to dopustili, ne da bi začeli postopke vračanja ali postopke za podelitev pravice do prebivanja<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>) (prost prevod).</P></NOTE>. Za obveznost držav članic, da začnejo postopek vračanja, če ne podelijo pravice do prebivanja, ne obstaja nobena izjema. Tako ta obveznost velja za države članice, ne glede na to, ali je v danem primeru odločba o vrnitvi sestavni del nezakonitosti prebivanja ali pa ima samo ugotovitveno vrednost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>V zvezi z namenom Direktive 2008/115 je cilj obveznosti iz člena 6(1) te direktive, kot pojasnjuje Komisija v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>Priročniku o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>, odpraviti pomanjkljivosti (nezakonito priseljevanje), da se prepreči izkoriščanje nezakonito prebivajočih oseb in izboljša pravna varnost za vse udeležene strani.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej Priročnik o vračanju, točka 5, str. 100. Glej tudi odgovor Komisije na parlamentarno vprašanje št. P-1687/10 (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="138" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2011">UL 2011, C138 E, str. 1</REF.DOC.OJ>), v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>[t]he obligation on Member States to either initiate return procedures or to grant a right to stay has been proposed by the Commission and was adopted by the European Parliament and Council in order to reduce <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>grey areas<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="2018" ID="QE0087"/>, to prevent exploitation of illegally staying persons and to improve legal certainty for all involved<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>.</P></NOTE> Vendar razlaga, kot jo predvideva nemška vlada – v skladu s katero začetek veljavnosti vsake prepovedi vstopa ne zahteva nujno, da je zadevna oseba zapustila nacionalno ozemlje, potem ko je bila v zvezi z njo sprejeta odločba o vrnitvi, ker bi bilo dovolj, da je to storila za izpolnitev splošne in abstraktne obveznosti iz nacionalne zakonodaje – po mojem mnenju očitno ne upošteva teh ciljev. Dejansko se pomanjkljivosti, na katere se sklicuje Komisija, s tako obveznostjo ne morejo učinkovito odpraviti, saj v nasprotju z obveznostjo vrnitve iz istoimenske odločbe ne vključuje nujno niti roka, v katerem mora zadevna oseba prostovoljno zapustiti ozemlje zadevne države članice, niti prisilne izvršitve njenega odhoda, če tega ne bi storila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Če ima lahko prepoved vstopa, ki spada na področje uporabe Direktive 2008/115, svoje pravne učinke samo zaradi prostovoljne ali prisilne izvršitve odločbe o vrnitvi, je samoumevno, da je po odpravi te odločbe ni mogoče ohraniti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Trditev, predstavljena v teh sklepnih predlogih, da je ta prepoved vstopa instrument, ki je nujno dodaten glede na odločbo o vrnitvi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej tudi Martucci, F., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>La directive <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>retour<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="2018" ID="QE0089"/>: la politique européenne d’immigration face à ses paradoxes<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue trimestrielle de droit de l’Union européenne</HT>, 2009, str. 50, ki opredeljuje prepoved vstopa, ki spada na področje uporabe člena 11 Direktive 2008/115, kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>accessoire du retour<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> (postranski element vračanja).</P></NOTE> se mi sicer zdi jasno izražena v ciljih, na katerih je temeljila uvedba prepovedi vstopa v zadevni direktivi. V teh sklepnih predlogih je bilo že večkrat poudarjeno, da je namen prepovedi vstopa s tem, da prepoveduje vsakršen vstop v vse države članice in prebivanje na njihovem ozemlju, dati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>učinkom nacionalnih ukrepov vračanja evropsko razsežnost<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Direktiva 2008/115, uvodna izjava 14.</P></NOTE> Dodati je treba, kot je v bistvu navedeno v točki 11 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>Priročnika o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>, da je namen prepovedi vstopa spodbujanje verodostojnosti postopka vračanja, saj se s tem pošlje sporočilo, da osebe, ki so bile odstranjene zaradi kršitve pravil o migracijah v državah članicah EU, za določeno obdobje ne bodo smele ponovno vstopiti v katero koli državo članico. Po mojem mnenju ti cilji ne puščajo nobenega dvoma o tem, da prepovedi vstopa, ki spada na področje uporabe Direktive 2008/115, nikakor ni mogoče sprejeti brez odločbe o vrnitvi ali jo ohraniti v primeru odprave te odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Poleg tega, ne razumem, kako lahko okoliščina, ki jo je navedlo predložitveno sodišče, da je odredba o izgonu, izdana pred odločbo o vrnitvi, postala pravnomočna, spremeni to ugotovitev. Nasprotno, dejstvo, da ob upoštevanju te okoliščine manjka samo upravna odločba za izpolnitev prisilne izvršitve obveznosti odhoda tožeče stranke v postopku v glavni stvari, kot je določena v členu 50 AufenthG, zgolj poudarja, da odločba o vrnitvi pravno ne obstaja več, tako da prepoved vstopa, ki iz tega izhaja, nima nobene podlage.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Na tej točki bi se bilo kljub temu mogoče vprašati, ali odprava odločbe o vrnitvi kljub temu povzroči, da prepoved vstopa, ki ji je bila prvotno priložena, postane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>prepoved, ki ni povezana z vračanjem<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/>, in zato ne spada na področje uporabe Direktive 2008/115, kar je bilo vprašanje, ki je bilo strankam v tem postopku postavljeno za pisni odgovor.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Glede tega se strinjam z negativnim mnenjem Komisije. Ta poudarja, da prepoved vstopa in prebivanja, ki je bila prvotno priložena odločbi o vrnitvi v postopku v glavni stvari, spada na področje uporabe Direktive 2008/115, ker je bila izrečena nezakonito prebivajočemu državljanu tretje države prav zaradi nezakonitega prebivanja. Ker zgolj odprava take odločbe ne vpliva na te elemente, se mi zdi jasno, da brez novega ukrepa nacionalnih organov ta odprava verjetno ne more spremeniti pravne opredelitve navedene prepovedi vstopa in prebivanja. V nasprotju s prepovedmi vstopa, sprejetimi na podlagi člena 11 Direktive 2008/115, za nacionalne prepovedi vstopa veljajo pogoji uporabe, ki ne vključujejo nezakonitosti prebivanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej točko 68 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> V zvezi s tem imajo nemški organi še vedno možnost, da sprejmejo upravni akt, ki vključuje nacionalno prepoved vstopa, če so izpolnjeni pogoji za uporabo take prepovedi, ki niso povezani z vračanjem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Potrebna je še sklepna pripomba. Zavedam se, da so nemški organi s tem, da so odpravili odločbo o vrnitvi, v prepoved vstopa in prebivanja pa niso posegali, nameravali tožeči stranki v postopku v glavni stvari preprečiti krepitev njene pravice do prebivanja v Nemčiji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej točko 25 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Vendar tako kot nizozemska vlada in Komisija ugotavljam, da Direktiva 2008/115 državam članicam omogoča pravno pot za obravnavanje takih primerov, in sicer tisto v členu 9(1)(a) navedene direktive, ki določa, da morajo države članice odložiti odstranitev, če bi ta kršila načelo nevračanja, hkrati pa zadevnim osebam zagotoviti pisno potrdilo o njihovem položaju v skladu z uvodno izjavo 12 navedene direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>V uvodni izjavi 12 Direktive 2008/115 je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>[…] Da bi lahko dokazale poseben položaj v primeru upravnih kontrol ali preverjanj, bi moral[i nezakonito prebivajoči državljani tretjih držav, katerih odstranitev še ni mogoča] prejeti pisno potrdilo o svojem položaju […]<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/>.</P></NOTE> Na ta način lahko nacionalni organi zagotovijo, da se izvršitev odločbe o vrnitvi preprosto<?PAGE NO="17"?> začasno odloži, in se tako izognejo dvomom o zakonitosti ohranitve veljavnosti prepovedi vstopa, ki je priložena tej odločbi. Ker se zdi, da je bila odstranitev tožeče stranke v postopku v glavni stvari začasno odložena zaradi dovolitve zadrževanja iz člena 60a AufenthG, se sprašujem, ali so nemški organi uporabili tako možnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da Direktiva 2008/115 nasprotuje ohranitvi prepovedi vstopa in prebivanja, izrečene državljanu tretje države hkrati z odredbo o izgonu, sprejeto na podlagi predhodne kazenske obsodbe, če je bila odločba o vrnitvi odpravljena. To velja tudi, če je ta odredba o izgonu postala pravnomočna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Prepoved vstopa in prebivanja, izrečena državljanu tretje države hkrati z odredbo o izgonu, sprejeto na podlagi predhodne kazenske obsodbe, spada na področje uporabe Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Direktiva 2008/115 nasprotuje ohranitvi prepovedi vstopa in prebivanja, izrečene državljanu tretje države hkrati z odredbo o izgonu, sprejeto na podlagi predhodne kazenske obsodbe, če je bila odločba o vrnitvi odpravljena. To velja tudi, če je ta odredba o izgonu postala pravnomočna.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>