<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-724/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0724</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:414">EU:C:2021:414</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Camposa Sánchez-Bordone – Zadeva C‑724/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Spetsializirana prokuratura</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sanchez‑Bordone,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20210520">20. maja 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑724/19</P><P>Spetsializirana prokuratura</P><P>proti</P><P>HP</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Postopek predhodnega odločanja</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Evropski preiskovalni nalog</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2014/41/EU</KEYWORD><KEYWORD>Člen 2(c)</KEYWORD><KEYWORD>Odreditveni organ</KEYWORD><KEYWORD>Člen 6(2)</KEYWORD><KEYWORD>Pogoji izdaje</KEYWORD><KEYWORD>Državni tožilec, ki opravlja funkcijo odreditvenega pravosodnega organa</KEYWORD><KEYWORD>Izdaja, pridržana sodišču v primeru podobnega nacionalnega postopka</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali je državno tožilstvo države članice pristojno za izdajo evropskega preiskovalnega naloga v kazenskih zadevah (v nadaljevanju: EPN), v katerem zahteva podatke o prometu in lokaciji elektronskih komunikacij, če lahko v skladu z nacionalnim pravom države izdajateljice izvedbo tega dokaza dovoli le sodnik ali sodišče?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>To je v bistvu dvom, ki se obravnava v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe. Sodišče ima pri odločanju o tem priložnost, da dopolni sodno prakso v zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>odreditveni organ<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> za EPN v smislu Direktive 2014/41/EU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE> o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="130" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 130, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> glede državnega tožilstva.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije – Direktiva 2014/41</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V skladu z uvodno izjavo 30 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>[m]ožnosti sodelovanja v okviru te direktive pri prestrezanju telekomunikacij ne bi smele biti omejene na vsebino telekomunikacij, temveč bi lahko zajemale tudi zbiranje podatkov o prometu in lokaciji, povezanih s takšnimi telekomunikacijami, kar bi pristojnim organom omogočilo, da izdajo EPN za pridobitev manj intruzivnih podatkov o telekomunikacijah. EPN, ki je izdan za pridobitev preteklih podatkov o prometu in lokaciji,<?PAGE NO="2"?> povezanih s telekomunikacijami, bi moral biti obravnavan v skladu s splošno ureditvijo v zvezi z izvrševanjem EPN in se lahko glede na nacionalno pravo države izvršiteljice šteje za omejitveni preiskovalni ukrep<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V skladu z uvodno izjavo 32 bi moral <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>[o]dreditveni organ […] v EPN, ki vsebuje zahtevo za prestrezanje telekomunikacij, izvršitvenemu organu zagotoviti zadostne informacije, kot so podrobnosti o kaznivem ravnanju, ki se preiskuje, da bi se izvršitvenemu organu omogočilo presojo, ali bi bil zadevni preiskovalni ukrep odobren v podobnem notranjem primeru<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Evropski preiskovalni nalog in obveznost njegove izvršitve<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Evropski preiskovalni nalog (EPN) je sodna odločba, ki jo izda ali potrdi pravosodni organ države članice (v nadaljnjem besedilu: država izdajateljica) zaradi izvedbe enega ali več posebnih preiskovalnih ukrepov v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: država izvršiteljica) z namenom pridobitve dokazov v skladu s to direktivo.</ALINEA><ALINEA>EPN se lahko izda tudi za pridobitev dokazov, ki jih pristojni organi države izvršiteljice že imajo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice izvršijo EPN na podlagi načela vzajemnega priznavanja in v skladu s to direktivo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Za izdajo EPN lahko v okviru veljavnih pravic do obrambe v skladu z nacionalnim kazenskim postopkom zaprosi osumljenec ali obdolženec ali odvetnik, ki nastopa v imenu osumljenca ali obdolženca.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne spreminja obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in pravnih načel, določenih v členu 6 PEU, vključno s pravico do obrambe oseb v kazenskem postopku, nespremenjene pa ostanejo tudi kakršne koli tozadevne obveznosti pravosodnih organov.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 2, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Opredelitev pojmov<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>odreditveni organ<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/>:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>sodnika, sodišče, preiskovalnega sodnika ali javnega tožilca, pristojnega v zadevnem primeru, ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>kateri koli drug pristojni organ, ki ga določi država izdajateljica in deluje v posameznem primeru kot preiskovalni organ v kazenskem postopku, s pristojnostjo odreditve zbiranja dokazov v skladu z nacionalnim pravom Poleg tega EPN, preden se ga pošlje izvršitvenemu organu in po preučitvi njegove skladnosti s pogoji za izdajo EPN iz te direktive, zlasti pogoji iz člena 6(1), potrdi sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izdajateljice. Kadar je EPN potrdil pravosodni organ, se lahko ta organ šteje tudi za odreditveni organ za namene predložitve EPN.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 6, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Pogoji za izdajo in posredovanje EPN<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Odreditveni organ lahko izda EPN le, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>izdaja EPN je nujna in sorazmerna za namene postopkov iz člena 4 ob upoštevanju pravic osumljenca ali obdolženca in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>preiskovalni ukrep(i), predviden(i) v EPN, bi lahko bil(i) pod istimi pogoji odrejen(i) tudi v podobnem notranjem primeru.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Odreditveni organ za vsak posamezen primer preveri, ali so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar izvršitveni organ upravičeno domneva, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, se lahko z odreditvenim organom posvetuje o pomembnosti izvršitve EPN. Po takem posvetovanju se lahko odreditveni organ odloči za umik EPN.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 9, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Priznavanje in izvrševanje<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="009.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Izvršitveni organ brez kakršne koli nadaljnje formalnosti prizna EPN, posredovan v skladu s to direktivo, in poskrbi za njegovo izvršitev na enak način in pod enakimi pogoji, kot če bi zadevni preiskovalni ukrep odredil organ države izvršiteljice, razen če se ta organ ne odloči, da se bo skliceval na enega od razlogov za nepriznanje ali neizvršitev ali na enega od razlogov za odložitev iz te direktive.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="009.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Izvršitveni organ izpolni formalnosti in postopke, ki jih izrecno navede odreditveni organ, razen če ni v tej direktivi določeno drugače in pod pogojem, da takšne formalnosti in postopki niso v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli države izvršiteljice.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="009.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ko izvršitveni organ prejme EPN, ki ga ni izdal odreditveni organ, kakor je določeno v točki (c) člena 2, izvršitveni organ vrne EPN državi izdajateljici.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zakon za Evropeyskata zapoved za razsledvane (zakon o evropskem preiskovalnem nalogu; v nadaljevanju: ZEZR)</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 5(1) določa, da je v predkazenskem postopku za izdajo EPN pristojen državni tožilec, v samem sodnem postopku pa pristojno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nakazatelno protsesualen kodeks (zakonik o kazenskem postopku; v nadaljevanju: NPK)</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 159a, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Posredovanje podatkov s strani podjetij, ki zagotavljajo javna elektronska komunikacijska omrežja ali elektronske komunikacijske storitve<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="159A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA><P>Podjetja, ki zagotavljajo javna elektronska komunikacijska omrežja ali storitve, na zahtevo sodišča v sodnem postopku ali na podlagi obrazložene odredbe sodnika prvostopenjskega sodišča, ki je bila v predkazenskem postopku izdana na predlog državnega tožilca, ki vodi preiskavo, posredujejo podatke, ki nastanejo v okviru njihove dejavnosti in ki so potrebni za:</P><P>1. spremljanje in opredelitev vira povezave;</P><P>2. opredelitev smeri povezave;</P><P>3. opredelitev datuma, ure in trajanja povezave;</P><P>4. opredelitev vrste povezave;</P><P>5. opredelitev elektronske končne komunikacijske naprave uporabnika ali tega, kar je navedeno kot taka naprava;</P><P>6. ugotovitev identifikatorja uporabljenih celic.</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="159A.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA>Podatki iz odstavka 1 se pridobijo, če je to potrebno za preiskovanje težjih naklepnih kaznivih dejanj.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="159A.003"><NO.PARAG>(3)</NO.PARAG><ALINEA><P>Predlog državnega tožilca, ki vodi preiskavo, iz odstavka 1 mora biti obrazložen in mora vsebovati:</P><P>1. podatke o kaznivem dejanju, za katerega preiskovanje se potrebuje uporaba podatkov o prometu;</P><P>2. opis okoliščin, na katerih temelji predlog;</P><P>3. podatke o osebah, za katere se zahtevajo podatki o prometu;</P><P>4. obdobje, ki naj ga zajemajo informacije;</P><P>5. preiskovalni organ, ki mu je treba posredovati podatke.</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="159A.004"><NO.PARAG>(4)</NO.PARAG><ALINEA><P>Sodišče v odredbi iz odstavka 1 navede:</P><P>1. podatke, katerih razkritje se zahteva;</P><P>2. obdobje, ki naj ga zajemajo informacije;</P><P>3. preiskovalni organ, ki mu je treba posredovati podatke.</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="159A.005"><NO.PARAG>(5)</NO.PARAG><ALINEA>Obdobje, za katero se zahteva razkritje in posredovanje podatkov iz odstavka 1, ne sme presegati šestih mesecev.</ALINEA><?PAGE NO="5"?><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, nacionalni spor in predlog za sprejetje predhodne odločbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>V Bolgariji se je začel kazenski postopek zoper osebo HP zaradi financiranja terorističnih dejavnosti in državno tožilstvo je poslalo štiri EPN z enako vsebino, da bi pridobilo podatke o prometu in lokaciji nekaterih elektronskih komunikacij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Predložitveno sodišče pojasnjuje, da gre za podatke o prometu in lokaciji, ki jih je zahtevalo v skladu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>z uvodno izjavo 30 Direktive 2014/41 […] in členom 159a(1) NPK<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Bolgarsko državno tožilstvo je izdalo štiri EPN brez posredovanja ali potrditve sodnika ali sodišča, poslani pa so bili ustreznim organom v Nemčiji, Avstriji, Belgiji in na Švedskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Državna tožilstva držav članic, na katere so bili naslovljeni EPN, so jih izvršila, ne da bi – razen v primeru belgijskega državnega tožilstva – bilo vmes dovoljenje ali potrditev sodnika ali sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Na podlagi izvedenih dokazov, vključno z informacijami, posredovanimi v odgovor na ENP, so bile oseba HP in pet drugih oseb obtožene financiranja terorističnih dejanj in sodelovanja v hudodelski združbi za financiranje teh dejanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija), ki mora preučiti dokaze, pridobljene na podlagi EPN, dvomi o njihovi zakonitosti, saj naj bi bilo v skladu z nacionalnim pravom te dokaze mogoče v Bolgariji pridobiti šele po sodni odobritvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Sodišču predložilo ti vprašanji za predhodno odločanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.P><TXT>Ali je nacionalna določba […], v skladu s katero je pristojni organ za izdajo [EPN] za posredovanje podatkov o prometu in lokaciji, povezanih s telekomunikacijami, v predkazenskem postopku državni tožilec, medtem ko je v podobnih nacionalnih primerih pristojni organ za to sodišče, združljiva s členom 2(c)(i) Direktive 2014/41 in načelom enakovrednosti?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali se s tem, da pristojni organ države izvršiteljice (državni tožilec ali preiskovalni sodnik) prizna tak [EPN], nadomesti odredba sodišča, ki je potrebna na podlagi nacionalnega prava države izdajateljice?<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil pri Sodišču vložen <DATE ISO="20191001">1. oktobra 2019</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili HP, nemška in madžarska vlada ter Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Sodišče je odločilo, da bo namesto obravnave zaslišalo stranke in interveniente v postopku glede morebitnega vpliva sodb z dne <DATE ISO="20201208">8. decembra 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P><REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Staatsanwaltschaft Wien (Ponarejeni nalogi za nakazilo)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑584/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1002">EU:C:2020:1002</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in <DATE ISO="20210302">2. marca 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Prokuratuur (Pogoji za dostop do podatkov o elektronskih komunikacijah)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑746/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:152">EU:C:2021:152</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Prokuratuur).</P></NOTE> na spor.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V skladu z navodilom Sodišča se ti sklepni predlogi nanašajo samo na prvo vprašanje za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Trditve strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>HP trdi, da člen 5(1), točka 1, ZEZR ni v skladu s členom 2(c) Direktive 2014/41, saj ta ne dovoljuje izključitve pristojnosti sodišča, ko gre za odreditev dejanj, kot so navedena v predložitveni odločbi. Poleg tega opozarja, da mora v skladu z bolgarsko zakonodajo te akte sprejeti pristojno sodišče. Na podlagi te zakonodaje naj bi bile torej v okviru postopka <HT TYPE="ITALIC">a quo</HT> informacije o podatkih o prometu pridobljene nezakonito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Nemška vlada meni, da odgovora na postavljeno vprašanje ni mogoče najti v členu 2(c) Direktive 2014/41, temveč v njenem členu 6(1)(b). Ne glede na to, da člen 2(c) dovoljuje ločitev pristojnosti za odreditev posebnega preiskovalnega ukrepa na eni strani in pristojnosti za izdajo ENP na drugi, pa ni sporno, da člen 6(1)(b) preprečuje, da bi za zahtevo za čezmejni preiskovalni ukrep veljali pogoji, ki bi bili manj strogi od tistih, ki na podlagi nacionalnega prava veljajo za podoben nacionalni postopek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Nemška vlada meni, da če nacionalno pravo odreditvene države članice zahteva, da sodišče odobri določene preiskovalne ukrepe, bi moral ta pogoj veljati tudi takrat, kadar je treba take ukrepe izvršiti v drugi državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Po mnenju madžarske vlade je odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje vezan na upoštevanje pogojev izdaje iz člena 6(1)(b) Direktive 2014/41. Po njenem mnenju vzajemno priznavanje, na katerem temelji pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, predpostavlja, da je odločbo odreditvene države članice sprejelo stvarno in krajevno pristojno sodišče ali organ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Madžarska vlada iz te domneve sklepa, da je v okviru Direktive 2014/41 eden od pogojev izdaje EPN, da je zadevni ukrep preveril organ, ki bi bil pristojen za njegovo sprejetje na nacionalni ravni. Sicer bi bila jamstva, ki se zahtevajo za preiskovalne ukrepe, ki jih je treba izvesti v drugi državi članici, manjša od jamstev, predvidenih za podobne ukrepe, ki naj bi se izvajali v državi izdajateljici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Komisija meni, da se dvomi predložitvenega sodišča nanašajo na dva različna vidika: na eni strani na organ, ki je pristojen za izdajo EPN (člen 2(c) Direktive 2014/41), in na drugi strani na pogoje za njegovo izdajo (člen 6 navedene direktive).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Poudarja, da zahteva po pristojnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>v zadevnem primeru<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> (člen 2(c) Direktive 2014/41) pomeni, da mora imeti odreditveni organ institucionalno vlogo v izvornem kazenskem postopku. Vendar pravo Unije ne določa, ali mora ta organ voditi ta postopek v celoti ali pa mora sodelovati samo v konkretni preiskavi: Direktiva 2014/41 državam članicam v zvezi s tem daje proste roke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Zato se po mnenju Komisije odgovor na postavljeno vprašanje skriva v členu 6(1)(b) Direktive 2014/41. Meni, da če ukrep na nacionalni ravni zahteva posredovanje sodnika (kot v primeru Bolgarije), se za njegovo izvršitev v drugi državi članici na podlagi EPN zahteva, da je za izdajo tega EPN prav tako pristojno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Sodišče je nedavno izdalo dve sodbi (sodbo z dne <DATE ISO="20201208">8. decembra 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Staatsanwaltschaft Wien (Ponarejeni nalogi za nakazilo) (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑584/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1002">EU:C:2020:1002</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in sodbo Prokuratuur), o katerih vplivu na to zadevo so bile stranke in intervenienti v postopku predhodnega odločanja zaslišani.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Čeprav se vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče v obravnavani predložitveni odločbi, ne nanašajo neposredno na to, kar je bilo predmet razprave v teh dveh sodbah, Sodišču nič ne preprečuje, da predložitvenemu sodišču poda smernice, ki temeljijo na navedbah iz spisa in predloženih stališč, v zvezi z zadevami, ki v predlogu za sprejetje predhodne odločbe niso obravnavane, če meni, da je to lahko koristno za izboljšanje sodelovanja s predložitvenim sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V sodbi z dne <DATE ISO="20201208">8. decembra 2020</DATE> so se razpršili dvomi glede tega, ali državno tožilstvo lahko izda EPN, čeprav ne uživa <HT TYPE="ITALIC">statusa</HT> popolne neodvisnosti od izvršilne veje oblasti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Staatsanwaltschaft Wien (Ponarejeni nalogi za nakazilo)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑584/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1002">EU:C:2020:1002</NO.ECLI>), točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in izrek: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Člen 1(1) in člen 2(c) Direktive 2014/41[…] je treba razlagati tako, da državni tožilec države članice ali, splošneje, državno tožilstvo države članice spadata pod pojma <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="2018" ID="QE0019"/> in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>odreditveni organ<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="2018" ID="QE0020"/> v smislu teh določb, ne glede na razmerje pravne podrejenosti, ki bi lahko obstajalo med tem državnim tožilcem ali tem državnim tožilstvom in izvršilno vejo oblasti te države članice, ter izpostavljenost navedenega državnega tožilca ali navedenega državnega tožilstva tveganju, da bodo nanju v okviru sprejemanja evropskega preiskovalnega naloga neposredno ali posredno naslovljene odredbe ali posamezna navodila te veje oblasti<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Ne glede na institucionalni položaj bolgarskega državnega tožilstva v nacionalnem pravu torej njegovo splošno upravičenje, da izda EPN, ne naleti na ovire v Direktivi 2014/41.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Sodba Prokuratuur, čeprav se ne nanaša neposredno na EPN, temveč na povsem nacionalni preiskovalni ukrep, ki nima čezmejne razsežnosti (na podlagi katerega je državno tožilstvo države članice odobrilo zbiranje podatkov o prometu in lokaciji določenih elektronskih komunikacij), je za to zadevo zelo pomembna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Sodišče je v tej sodbi razsodilo, da Direktiva 2002/58/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20020712">12. julija 2002</DATE> o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 514), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20091125">25. novembra 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="337" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 337, str. 11</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> v povezavi s členi 7, 8 in 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je državno tožilstvo, katerega naloga je, da usmerja predkazenski postopek in v morebitnem kasnejšem postopku zastopa obtožbo, pristojno za to, da javnemu organu zaradi preiskovanja kaznivih dejanj dovoli dostop do podatkov o prometu in lokaciji<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Ugotovitve Sodišča v zvezi s to zadevo so med drugim:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>[B]istveno [je], da pred dostopom pristojnih nacionalnih organov do hranjenih podatkov sodišče ali neodvisen upravni organ opravi predhoden preizkus in da se odločba tega sodišča ali tega organa izda na obrazložen predlog navedenih nacionalnih organov, ki se predloži, med drugim, v okviru postopkov preprečevanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj.<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba Prokuratuur (točka 51).</P></NOTE></P></ITEM><?PAGE NO="8"?><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>V zvezi s tem predhodnim preizkusom se med drugim zahteva, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 105 sklepnih predlogov, da ima sodišče ali organ, ki je zadolžen za izvedbo navedenega predhodnega preizkusa, vse pristojnosti in zagotavlja vsa potrebna jamstva za uskladitev različnih zadevnih interesov in pravic. Glede, natančneje, kazenske preiskave mora to sodišče ali ta organ v okviru takega preizkusa zagotoviti pravično ravnotežje med interesi, povezanimi s potrebami preiskave, ki se nanaša na boj proti kriminalu, na eni strani ter temeljnimi pravicami do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov posameznikov, do katerih podatkov se dostopa, na drugi<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Prav tam (točka 52).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>Natančneje, na kazenskem področju zahteva po neodvisnosti pomeni, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 126 sklepnih predlogov, da organ, pristojen za ta predhodni preizkus, prvič, ne sodeluje pri preiskovanju zadevnih kaznivih dejanj, in drugič, da je v razmerju do strank v kazenskem postopku nevtralen.<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Prav tam (točka 54).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>To pa za državno tožilstvo, ki usmerja preiskovalni postopek in po potrebi zastopa obtožbo, ne velja. Naloga državnega tožilstva namreč ni popolnoma neodvisno odločati o sporu, ampak da spor po potrebi predloži pristojnemu sodišču, kot stranka postopka, ki zastopa obtožbo<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Prav tam (točka 55).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Okoliščina, da mora državno tožilstvo v skladu s pravili, ki urejajo njegove pristojnosti in status, preveriti obremenilne in razbremenilne dokaze, zagotavljati zakonitost predkazenskega postopka ter delovati izključno na podlagi zakona in svojega prepričanja, ne more zadostovati za to, da bi se mu dodelil status tretje osebe v razmerju do interesov, navedenih v točki 52 te sodbe<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Prav tam (točka 56).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Sodišče državnemu tožilstvu skratka ne priznava statusa nepristranske tretje osebe, kadar so pri njem združene naloge kazenske preiskave na eni strani in izvajanje kazenskega pregona v poznejšem postopku na drugi strani. Tako mu ni mogoče podeliti pristojnosti, da odobri dostop do podatkov o prometu in lokaciji, ki jih hranijo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Razlaga Direktive 2014/41 se ne more izogniti vplivu sodbe Prokuratuur.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 30 Direktive 2014/41 je priznano, da se s prestrezanjem elektronskih komunikacij posega v zasebno življenje. Prav zato več držav članic za ta preiskovalni ukrep zahteva predhodno dovoljenje sodnika ali sodišča, pri čemer so izključeni drugi organi, med katerimi je državno tožilstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Vendar, kot bom pozneje podrobneje pojasnil, člen 6 Direktive 2014/41 določa, da lahko odreditveni organ izda EPN le, če bi bil preiskovalni ukrep, ki se zahteva s tem nalogom, v podobnem notranjem primeru lahko izdan pod enakimi pogoji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>K temu pogoju je treba zdaj dodati pogoj, ki izhaja iz sodbe Prokuratuur v primeru, v katerem je kumulativno podano naslednje: (a) organi, ki so izdali EPN, so del državnega tožilstva, ki ima zgoraj navedeni dvojni status (vodja preiskave in izvajalec poznejšega kazenskega pregona), in (b) EPN vključuje ukrep prestrezanja elektronskih komunikacij, ki pomeni tako intenziven poseg kot v primeru ukrepa, analiziranega v navedeni sodbi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>V teh primerih državno tožilstvo ne more izdati EPN, čeprav mu zakonodaja njegove države članice dovoli, da brez predhodnega sodnega nadzora v ožjem smislu samo sprejme ukrep prestrezanja elektronskih komunikacij.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče prosi za razlago izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, ki ga uporabljata obe točki člena 2(c) Direktive 2014/41.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V tej točki je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>odreditveni organ<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> za EPN opredeljen z dveh vidikov:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>V točki (i) se pojem nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>sodnika, sodišče, preiskovalnega sodnika ali javnega tožilca, <HT TYPE="ITALIC">pristojnega v zadevnem primeru</HT><QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>V točki (ii) je pojem razširjen tako, da zajema <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>kateri koli drug <HT TYPE="ITALIC">pristojni</HT> organ, <HT TYPE="ITALIC">ki ga določi država izdajateljica</HT> in deluje v posameznem primeru kot preiskovalni organ v kazenskem postopku, <HT TYPE="ITALIC">s pristojnostjo odreditve zbiranja dokazov v skladu z nacionalnim pravom</HT><QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Če izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> pomeni enako v obeh točkah, bi se z Direktivo 2014/41 določitev organa, pristojnega za izdajo EPN, v celoti prepustila nacionalnemu pravu.</P></ITEM><ITEM><P>V skladu s tem je v Bolgariji člen 5(1), točka 1, ZEZR državnemu tožilstvu podelil splošno pristojnost za izdajanje EPN, ne glede na predmet tega EPN.</P></ITEM><ITEM><P>Ker lahko v skladu z bolgarskim pravom v nacionalnih kazenskih postopkih le sodišče odredi pridobitev nekaterih dokazov, bi lahko ZEZR kršil načeli enakovrednosti in enakega obravnavanja: v določenih povsem nacionalnih primerih posameznik računa na to, da je zagotovljeno sodno posredovanje, ki ga pa ni, ko se dokazi pridobivajo na podlagi EPN.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Lahko sprejmem, da ima izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> načeloma enak obseg v obeh točkah člena 2(c) Direktive 2014/41. Obe se nanašata na pooblastilo, podeljeno organu, da v okviru kazenskega postopka izvaja pristojnosti, ki so mu podeljene z zakoni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>To, po čemer se točki (i) in (ii) člena 2(c) Direktive 2014/41 razlikujeta, v resnici ni (oziroma ni neposredno) <HT TYPE="ITALIC">pristojnost</HT> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>v [konkretnem] zadevnem primeru<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, temveč <HT TYPE="ITALIC">organ</HT>, ki izvaja to pristojnost v vsakem posameznem primeru.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Resnična razlika med tema točkama temelji namreč na tem, da vsaka zajema kategorije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>odreditvenih organov<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, ki ne sovpadajo: na eni strani <HT TYPE="ITALIC">pravosodni</HT> organi (točka (i)) in na drugi strani <HT TYPE="ITALIC">nepravosodni</HT> organi (točka (ii)),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Tako kot v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Staatsanwaltschaft Wien (Ponarejeni nalogi za nakazilo)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑584/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:587">EU:C:2020:587</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sklepni predlogi Staatsanwaltschaft), točka 32 (opomba 16), uporabljam besedi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>pravosodni<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>nepravosodni<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> zaradi poenostavitve, ker ustrezata naravi institucij, ki spadajo v eno ali drugo kategorijo.</P></NOTE> ki so vsi <HT TYPE="ITALIC">pristojni</HT> za izvajanje svojega pooblastil v kazenskih postopkih:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>V točki (i) so kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>odreditveni organ<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> za EPN opredeljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>pravosodni organi<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, ki pri izvajanju svojih pristojnosti delujejo v okviru konkretnega kazenskega postopka.</P></ITEM><ITEM><P>S točko (ii) je status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>odreditvenega organa<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> za EPN podeljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>kater[emu] koli drug[emu] pristojn[emu] organ[u] […] v posameznem primeru<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>. Ta <HT TYPE="ITALIC">drugi</HT> organ seveda ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>pravosodni<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> in EPN, ki ga odredi, se lahko posreduje državi izvršiteljici šele, ko ga potrdi sodnik, sodišče ali državni tožilec.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>Drugi organ<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> iz točke (ii) mora biti v skladu z nacionalnim pravom pooblaščen, da deluje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>kot preiskovalni organ v kazenskem postopku<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> in da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>odredi[…] zbiranj[e] dokazov<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>. Drugače povedano, pooblaščen, da v kazenskih postopkih izvaja nekatere <HT TYPE="ITALIC">pristojnosti</HT> nekaterih upravnih organov (na primer policistov), kadar to določa njihov pravni red.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>V točkah (i) in (ii) člena 2(c) Direktive 2014/41 je torej uporabljen pojem <HT TYPE="ITALIC">pristojnosti</HT> v enotnem smislu (kot skupek pooblastil, podeljenih javni instituciji), da bi takoj razmejili <HT TYPE="ITALIC">pristojnosti</HT> različnih organov, obravnavanih v vsaki od teh točk. Glede na to, katere so te zadnjenavedene pristojnosti, za izdajo EPN veljajo različni pogoji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Nedvomno je lahko državni tožilec, <HT TYPE="ITALIC">pristojen</HT> v določenem kazenskem postopku, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>odreditveni organ<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> za kateri koli EPN v skladu s členom 2(c)(i) Direktive 2014/41.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Prav tako je lahko v skladu s točko (ii) istega člena 2(c) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>odreditveni organ<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> tudi nepravosodni organ, ki mu, kot sem že opozoril, nacionalno pravo podeli preiskovalne naloge v kazenskih postopkih ali mu priznava pristojnost, da odredi zbiranje dokazov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Sam status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>odreditvenega organa<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> pa ne zadostuje za to, da lahko organi, ki imajo to lastnost, izdajo konkretni EPN in ga posredujejo državi izvršiteljici. Ponovno je treba razlikovati med pravosodnimi in nepravosodnimi organi, ki jih omenja člen 2(c) Direktive 2014/41.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Kot sem pojasnil ob drugi priložnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Finanzamt für Steuerstrafsachen und Steuerfahndung</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑66/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:200">EU:C:2021:200</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>člen 2(c)(ii) Direktive 2014/41 sicer prizna državam članicam pravico, da določijo [(nepravosodne)] organe, ki so pristojni za preiskovanje v kazenskih postopkih in odreditev zbiranja dokazov, vendar tako določenim organom ne prizna druge funkcije, kot je ta, omejena na <HT TYPE="ITALIC">izdajo</HT> EPN, ki mora biti, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>preden se ga pošlje izvršitvenemu organu<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="2018" ID="QE0049"/>, potrjen. Potrditi pa ga mora konkretno sodišče ali državni tožilec<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Prav tam (točka 75). Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Drugače povedano, nacionalno pravo lahko nepravosodnemu organu, pooblaščenem za odreditev zbiranja dokazov, podeli splošno lastnost <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>odreditvenega organa<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> za EPN. Vendar pa se EPN, ki ga je izdal, izvršitveni državi članici lahko pošlje šele po tem, ko ga potrdi pravosodni organ.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V primeru pravosodnega organa ne glede na to, ali gre za sodnika ali za državnega tožilca, Direktiva 2014/41 ne določa, da mora tretja oseba <HT TYPE="ITALIC">potrditi</HT> izdajo vsakega konkretnega EPN, ampak zanj določa dva pogoja, katerih spoštovanje mora preveriti sam sodnik ali državni tožilec, ki ga namerava izdati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Člen 6(1) Direktive 2014/41, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>Pogoji za izdajo in posredovanje EPN<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, namreč določa, da lahko odreditveni organ izda EPN le, če sta izpolnjena naslednja dva pogoja:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Prvič, da je izdaja EPN <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>nujna in sorazmerna<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>Nujnost<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>sorazmernost<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> je treba presojati glede na namene postopkov iz člena 4 Direktive 2014/41. Med njimi so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>kazenski[…] postopki, ki jih sprožijo pravosodni organi ali so lahko sproženi pred njimi, v zvezi z dejanjem, ki je kaznivo po nacionalnem pravu države izdajateljice<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> (točka (a) omenjenega člena 4).</P></NOTE> poleg tega pa upošteva pravice osumljenca ali obdolženca (člen 6(1)(a)).</P></ITEM><ITEM><P>Drugič, predmet EPN je ukrep, ki je lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>pod istimi pogoji odrejen[…] tudi v podobnem notranjem primeru<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> (člen 6(1)(b)).</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Tukaj je zlasti pomemben drugi pogoj. Direktiva 2014/41 je uvedla določene <HT TYPE="ITALIC">vzporednice</HT>, ko je za izdajo EPN določila pogoje, ki so v nacionalnem pravu določeni za sprejetje enakovrednega ukrepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Ti pogoji so po mojem mnenju povezani s pravili za presojo primernosti in pravili, ki veljajo za postopek, kot so določena v nacionalnem pravu, a tudi in še posebej s <HT TYPE="ITALIC">pristojnostjo</HT>, ki jo to pravo podeljuje za sprejetje ukrepa, enakovrednega tistemu, ki se namerava izvršiti z EPN, na nacionalni ravni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Če med pogoji, ki se zahtevajo v podobnem notranjem primeru, pravo države izdajateljice določa, da je za sprejetje določenega preiskovalnega ukrepa <HT TYPE="ITALIC">pristojen</HT> le sodnik ali sodišče, je ta ukrep lahko predmet EPN samo, če ga izda pravosodni organ.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Poleg tega je v uvodni izjavi 30 Direktive 2014/41 priznano, da se z vidika države izvršiteljice prestrezanje elektronskih komunikacij <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>glede na nacionalno pravo države izvršiteljice šteje za omejitveni preiskovalni ukrep<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V tem smislu člen 6(1)(b) Direktive 2014/41 oriše obseg <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>, na katero se sklicuje člen 2(c)(i) iste direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Iz kombinacije obeh določb izhaja, da nacionalno pravo pooblašča <HT TYPE="ITALIC">pravosodni organ</HT> (sodnika ali državnega tožilca), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>pristojen v zadevnem primeru<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>, na katerega se sklicuje člen 2(c)(i) Direktive 2014/41, da v povsem notranji zadevi odredi enak ukrep, ki je predmet EPN, za katerega izdajo gre.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Drugače povedano, pristojnost za izdajo ENP natančno ustreza tisti, ki se v skladu z nacionalnim pravom zahteva za sprejetje naloga s podobno vsebino in obsegom v čisto domačem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>Pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> iz člena 2(c)(i) Direktive 2014/41 se torej razdeli na: (a) pristojnost za posredovanje v kazenskem postopku na eni strani in (b) pristojnost za sprejetje določenega ukrepa v okviru tega postopka na drugi strani.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Čeprav se sistem evropskih nalogov za prijetje (v nadaljevanju: ENP)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Okvirni sklep Sveta z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="081" PAGE.FIRST="24" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 81, str. 24</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> in sistem EPN razlikujeta, pa tudi ta drugi instrument ne dopušča, da bi državno tožilstvo lahko izvršilo v čezmejnem smislu to, kar mu je na nacionalni ravni prepovedano.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V sklepnih predlogih Staatsanwaltschaft, točke od 46 do 65, sem obravnaval razlike med pravno ureditvijo ENP in pravno ureditvijo EPN. Trdil sem, da državno tožilstvo ne more <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>odobriti [kot pogoj za sprejetje ENP] policijskega pripora, pri katerem bi pogoji in učinki presegali pogoje in učinke tistih, ki bi jih lahko določilo samo<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> (sklepni predlogi v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>OG (Državno tožilstvo v Lübecku) in PI (Državno tožilstvo v Zwickauu)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑508/18 in C‑82/19 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:337">EU:C:2019:337</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)). Bilo bi namreč protislovno, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>da ne bi bilo mogoče sprejeti najblažjega ukrepa (za kratek čas izdati NNP [(nacionalni nalog za prijetje)]), medtem ko bi bilo mogoče sprejeti najstrožji ukrep (izdati ENP, zaradi katerega bi bilo lahko obdobje pripora veliko daljše)<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> (prav tam, točka 76). Menim, da protislovje ne bi bilo nič manjše, če bi državno tožilstvo lahko <HT TYPE="ITALIC">per se</HT> v drugi državi članici zahtevalo pridobitev dokaza, za katero bi v svoji državi potrebovalo dovoljenje pravosodnega organa.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi so se EPN, ki jih je izdalo bolgarsko državno tožilstvo, nanašali na sprejetje ukrepov, ki jih lahko v povsem notranjem primeru odobri le sodnik ali sodišče. In sicer, kot je bilo že navedeno, gre za štiri EPN, ki so se nanašali na posredovanje podatkov o prometu in lokaciji nekaterih elektronskih komunikacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Bolgarska zakonodaja, ki v teh okoliščinah sodniku (in ne državnemu tožilstvu) pridrži odločitev, da od telefonskega operaterja zahteva dostop do podatkov o prometu in lokaciji elektronskih komunikacij, je popolnoma v skladu s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Glede nalog državnega tožilstva v zvezi s tem konkretnim preiskovalnim ukrepom sodba Prokuratuur, če bi se izkazalo za potrebno, potrjuje ustreznost te ureditve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Skratka, bolgarsko državno tožilstvo ne more izdati in posredovati EPN drugi državi članici za pridobitev dokaza, ki bi, če bi se izvedel v Bolgariji, bil pridržan sodišču. To državno tožilstvo nima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>, ki je v skladu s členom 2(c)(i) Direktive 2014/41 v povezavi s členom 6(1)(b) te direktive pogoj, da bi bilo priznano za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>odreditveni organ<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Glede na navedeno predlagam, naj se na prvo vprašanje za predhodno odločanje Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija) odgovori:</TXT><P>Člen 2(c)(i) v povezavi s členom 6(1)(b) Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE> o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah je treba razlagati tako, da državno tožilstvo države članice ne more izdati evropskega preiskovalnega naloga za pridobitev podatkov o prometu in lokaciji elektronskih komunikacij, če je v skladu z nacionalnim pravom te države članice v podobni domači zadevi sodnik ali sodišče izključno pristojno za odreditev izvedbe tega dokaza.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>