(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 18. februarja 2021 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom kalcijevega silicida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK ali Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. januarja 2021 vložilo združenje Euroalliages (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije kalcijevega silicida v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija bi morala na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, v obdobju predhodnega razkritja, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 5, da zahteve iz točke (c) ali (d) člena 10(4) niso izpolnjene.

(4)

V zadevnem primeru pritožnik registracije ni zahteval, Komisija pa je ugotovila, da zahteve iz točke (d) niso izpolnjene, saj poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave, ni bilo nadaljnje znatne rasti uvoza. Po podatkih Eurostata se je obseg uvoza iz Kitajske v prvih štirih mesecih (tj. od marca do junija 2021) po začetku preiskave zmanjšal za 86 % v primerjavi z istimi meseci v obdobju preiskave. Mesečno se je povprečni uvoz iz Kitajske v prvih štirih mesecih po začetku preiskave zmanjšal za 74 % v primerjavi s povprečnim mesečnim uvozom v obdobju preiskave. Komisija zato uvoza ni registrirala v obdobju predhodnega razkritja.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe v LRK, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

V tej fazi preiskave zaslišanja niso bila zahtevana.

(8)

Komisija je pripombe glede začetka preiskave prejela od združenja Eurofer in nemškega jeklarskega združenja (Wirtschaftsvereinigung Stahl), ki sta zahtevala prekinitev preiskave.

(9)

Združenje Eurofer je trdilo, da je glavni razlog za majhno uspešnost industrije Unije upad proizvodnje jekla in ne uvoz iz Kitajske ter da zato v pritožbi ni bila dokazana vzročna zveza med uvozom iz Kitajske in položajem industrije Unije. Združenje Eurofer je trdilo tudi, da pritožnik ni navedel informacij o tem, v kolikšni meri lahko proizvajalci kalcijevega silicida z istimi stroji proizvajajo železove zlitine. Poleg tega je združenje Eurofer trdilo, da pritožnik ni ustrezno analiziral drugih dejavnikov razen dampinškega uvoza, ki bi lahko povzročili zadevne razmere v industriji kalcijevega silicida v Uniji, na primer pandemija COVID-19 in povezava s presežno jeklarsko zmogljivostjo. Združenje Eurofer je navedlo tudi, da domnevnih povečanj uvoza iz Kitajske ni mogoče uskladiti s podatki Eurostata/COMEXT o uvozu za oznako KN 7202 99 80. Po teh podatkih v obdobju preiskave ni bilo opaznih povečanj uvoza iz Kitajske, medtem ko so bila povečanja uvoza iz Brazilije veliko večja. Poleg tega sta združenje Eurofer in nemško jeklarsko združenje v zvezi z dobičkonosnostjo trdila, da je bilo njeno zmanjšanje logična posledica najhujše gospodarske krize v več kot desetih letih. Po mnenju združenja Eurofer so bili slabi rezultati posledica splošnih gospodarskih razmer, in ne uvoza. Združenje je v zvezi s stroški poudarilo zlasti, da so se v nasprotju s trditvijo pritožnika stroški energije v obdobju preiskave znižali in torej niso mogli prispevati k zvišanju stroškov. Po mnenju združenja Eurofer se zaradi manjšega povpraševanja po jeklu niso zvišali niti fiksni stroški. Nemško jeklarsko združenje je dodalo, da je treba upoštevati tudi, da imajo kitajski proizvajalci legirnih elementov opazne primerjalne stroškovne prednosti pri proizvodnji zlitin zaradi nižjih stroškov energije in dela ter lastnih virov surovin. Vse to naj bi kazalo na to, da zmanjšanje dobičkonosnosti ni bilo posledica uvoza iz Kitajske, temveč logična posledica splošnih gospodarskih razmer in pandemije COVID-19.

(10)

V pritožbi je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen ugotovljeno na podlagi nekaterih transakcij, kar so bile najboljše informacije, ki so bile takrat na voljo pritožniku. Združenje Eurofer je kritiziralo to metodo in opozorilo, da bi bilo treba pri nelojalnem nižanju prodajnih cen upoštevati tudi, ali je bilo blago prodano v razsutem stanju ali kot polnjene žice.

(11)

Analiza Komisije je potrdila, da nobeden od navedenih elementov, ne glede na to, ali je točen ali ne, ne zadostuje za dvom v sklep, da pritožba vsebuje zadostne dokaze, ki kažejo, da se je zadevni izdelek v Unijo uvažal po dampinških cenah in da je bila s tem uvozom proizvajalcem Unije povzročena znatna škoda. Ti vidiki so bili ugotovljeni na podlagi najboljših dokazov, ki so bili takrat na voljo pritožniku ter so bili dovolj reprezentativni in zanesljivi. Poleg tega so bile trditve združenja Eurofer in nemškega jeklarskega združenja med preiskavo podrobno proučene in so nadalje obravnavane v nadaljevanju.

(12)

Komisija je na podlagi navedenega potrdila, da je pritožnik predložil dovolj dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi, s čimer je izpolnil zahteve iz člena 5(2) osnovne uredbe.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec nekaterih vrst zainteresiranih strani skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo dala vprašalnike na voljo edinima znanima proizvajalcema Unije, in sicer družbama OFZ, a.s., in Ferropem. Kljub temu je pozvala tudi druge morebitne proizvajalce Unije, naj se ji javijo in zahtevajo vprašalnik najpozneje v sedmih dneh po objavi obvestila o začetku.

(15)

Komisiji se ni javil noben drug proizvajalec Unije. Za navedena proizvajalca Unije se torej šteje, da predstavljata 100 % industrije Unije.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(17)

Štirje nepovezani uvozniki (Affival SAS, Coftech GmbH, Sider Trading SpA, SKW Stahl-Metallurgie GmbH) so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Komisija je štiri navedene družbe pozvala k izpolnitvi vprašalnika za uvoznike.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(19)

Zahtevane informacije so zagotovili trije proizvajalci izvozniki iz LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(20)

Komisija je vladi LRK (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe.

(21)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze o izkrivljanju cen surovin v LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava tako zajemala ta izkrivljanja cen surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za LRK uporabijo določbe člena 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatni vprašalnik v zvezi s tem.

(22)

Vprašalniki za proizvajalce Unije, nepovezane uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike so bili na spletu (3) objavljeni na dan začetka preiskave.

(23)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od navedenih dveh proizvajalcev Unije, dveh uvoznikov Unije (Affival in Coftech), dveh uporabnikov (AFV Acciaierie Beltrame S.p.A. in Filo d.o.o.) in treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (Ningxia Ketong New Material Technology Co., Ltd., Ningxia Shun Tai Smelting Co., Ltd. in njegov povezani trgovec Overseas Metallurgy Co., Ltd. ter Shaanxi Shenghua Metallurgy-Chemical Co., Ltd.).

(24)

Komisija je zbrala in navzkrižno preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Komisija zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19) (4), ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih sodelujočih družb. Namesto tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki so jih prek videokonference predložile naslednje družbe:

—

OFZ, a.s., Istebné, Slovaška,

—

Ferropem, Chambéry, Francija;

—

Affival SAS, Solesmes, Francija;

—

Ningxia Ketong New Material Technology Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Ketong),

—

Ningxia Shun Tai Smelting Co., Ltd. in njegov povezani trgovec Overseas Metallurgy Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Shun Tai),

—

Shaanxi Shenghua Metallurgy-Chemical Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Shenghua).

(25)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(26)

Zadevni izdelek je zlitina ali spojina, ki vsebuje 16 mas. % ali več kalcija, 45 mas. % ali več silicija, manj kot 14 mas. % železa in ne več kot 10 mas. % katerega koli drugega elementa, ne glede na to, ali je predložen v razsutem stanju, pakiran v vrečah ali jeklenih bobnih, obdan z jeklenimi ploščami (ali s polnjeno žico) ali predložen drugače, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7202 99 80 in ex 2850 00 60 (kodi TARIC 7202998030 in 2850006091) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Običajno se zanj uporablja poimenovanje kalcijev silicid ali CaSi.

(27)

Kalcijev silicid se uporablja pri proizvodnji posebnih kovinskih zlitin. Zlitine CaSi se uporabljajo kot dezoksidant in razžvepljevalo pri proizvodnji jekla visoke kakovosti.

(28)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(29)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(30)

Komisija ni prejela trditev glede obsega izdelka.

(31)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(32)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo kalcijevega silicida. Relevantne informacije so predložili trije kitajski proizvajalci izvozniki.

(33)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni predložila odgovora na zahtevane informacije. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(34)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla Brazilijo kot potencialno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Nadalje je navedla, da bo v skladu s členom 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(35)

Komisija je 7. maja 2021 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedeno obvestilo je vključila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji kalcijevega silicida. Poleg tega je kot možni reprezentativni državi opredelila Brazilijo in Argentino. Prejela je pripombe pritožnika ter proizvajalcev izvoznikov Ketong in Shenghua. Te pripombe so podrobneje proučene v uvodnih izjavah 93 do 119.

(36)

Komisija je 14. junija 2021 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za zadevno družbo Rima Industrial S.A. (v nadaljnjem besedilu: Rima Industrial) v reprezentativni državi. V drugem obvestilu so bile obravnavane tudi pripombe, prejete glede prvega obvestila. Pripombe glede drugega obvestila so poslali pritožnik ter proizvajalca izvoznika Ketong in Shenghua. Te pripombe so podrobneje proučene v uvodnih izjavah 122 do 136.

(37)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(38)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(39)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze in zaradi nesodelovanja kitajske vlade, kot je navedeno v uvodni izjavi 33, uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(40)

Komisija je v nedavni preiskavi v zvezi s fero-silicijem s poreklom iz LRK, katerega proizvajalci – podobno kot proizvajalci kalcijevega silicida – spadajo v sektor železovih zlitin (5), ugotovila, da v navedenem sektorju obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Komisija je v navedeni preiskavi sklenila, da je na podlagi razpoložljivih dokazov primerna tudi uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe.

(41)

Komisija je v navedeni preiskavi ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar je povzročilo izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (6). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju fero-silicija ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a)(b), prva alinea, osnovne uredbe (7), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a)(b), druga alinea, osnovne uredbe omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške (8). Komisija je ugotovila tudi, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva dodeljujejo sektorjem, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (9). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a)(b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (10). Prav tako je ugotovila izkrivljanje stroškov plač v sektorju fero-silicija v smislu člena 2(6a)(b), peta alinea, osnovne uredbe (11) in izkrivljanja na finančnih trgih v smislu člena 2(6a)(b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa družb do kapitala v LRK (12). Zaradi velike podobnosti uporabljenih vložkov in proizvodnega procesa se te ugotovitve večinoma nanašajo tudi na sektor kalcijevega silicida, saj je tudi ta del sektorja železovih zlitin.

(42)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v preiskavi v zvezi s sektorjem fero-silicija v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v pritožbi in poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(43)

Pritožba se je v tem primeru sklicevala na poročilo, zlasti na izkrivljanja v energetskem sektorju in v zvezi z nekaterimi mineralnimi vložki. Pritožnik je poleg tega predložil študijo o izkrivljanju trga s strani države v kitajski industriji železovih zlitin in silicija. V študiji je bilo ugotovljeno, da na kitajsko industrijo železovih zlitin močno vpliva vlada, saj se ta vanjo samovoljno vmešava, in sklenjeno, da kitajske družbe v tej industriji „delujejo v izkrivljenem tržnem okolju, v katerem ni dovoljena konkurenca, ki bi strukturirala domači trg in ga prilagodila globalnim trgom.“ Ta študija je bila na začetku preiskave vključena v spis preiskave. Nobena zainteresirana stran, vključno s kitajsko vlado in proizvajalci izvozniki, ni predložila pripomb na to študijo. Pritožba je vsebovala tudi sklice na evidenco OECD o izvoznih omejitvah za industrijske surovine.

(44)

V sektorju kalcijevega silicida kitajska vlada ohranja določeno stopnjo lastništva in nadzora v smislu člena 2(6a)(b), prva alinea, osnovne uredbe. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov – Shenghua – v 65-odstotni lasti družbe Shaanxi Metallurgical & Mining Group Co., ki je odvisna družba družbe Shaanxi Non-ferrous Metals Holding Group Co., ki je v državni lasti (13). Proizvajalec izvoznik priznava, da ostaja pod vplivom podjetja v državni lasti in da ima korist od močne podpore vlade (14). Čeprav se zdi, da sta druga dva sodelujoča proizvajalca izvoznika v zasebni lasti, se zdi, da je eden od njiju – Ningxia Shun Tai Smelting – prav tako v tesnem razmerju z lokalnimi organi: nahaja se v industrijski coni Zhongwei, ki uveljavljenim podjetjem podeljuje številne ugodnosti, kot so znižani davki ali cene elektrike (15). Na spletišču industrijske cone je navedeno tudi, da „je projekt obločne peči s potopljenim oblokom za kalcijevo-silicijeve zlitine in proizvodnje električne energije z uporabo odpadne toplote, ki ga izvaja družba Ningxia Shuntai Smelting Company, ključni projekt za spodbujanje naložb občinske uprave Zhongweija“.

(45)

Ker drugi kitajski izvozniki izdelka v preiskavi niso sodelovali, natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci kalcijevega silicida ni bilo mogoče podrobneje določiti.

(46)

Poleg tega je bilo v preiskavi v skladu s členom 2(6a)(b), prva alinea, osnovne uredbe potrjeno, da kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva v elektroenergetskem sektorju, ki je glavni proizvodni dejavnik pri proizvodnji kalcijevega silicida. Kot je Komisija ugotovila v poročilu, je za trg električne energije na Kitajskem značilna močna vključenost podjetij v državni lasti v različne faze dobavne verige, leta 2017 je bilo približno 50 % proizvodne zmogljivosti v državni lasti, celotno prenosno omrežje pa je bilo last dveh podjetij v državni lasti (16).

(47)

Kar zadeva to, da lahko kitajska vlada zaradi svoje prisotnosti v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a)(b), druga alinea, osnovne uredbe, je Komisija med preiskavo ugotovila obstoj osebnih povezav med Kitajsko komunistično partijo (v nadaljnjem besedilu: KKP) in vsaj eno družbo, ki proizvaja izdelek v preiskavi. Generalni direktor in lastnik 35 % družbe Shenghua je hkrati partijski sekretar (17).

(48)

Javna in zasebna podjetja v sektorju kalcijevega silicida so podvržena tudi političnemu nadzoru in navodilom. Kot v vseh drugih sektorjih v LRK so ti proizvajalci prisiljeni gostiti dejavnosti za krepitev partije in ohranjati močno pripadnost KKP in njeni ideologiji. Naslednji primer kaže zgoraj opisano gibanje krepitve poseganja kitajske vlade tudi v sektor kalcijevega silicida. V preiskavi so bile v družbi Shenghua ugotovljene obsežne dejavnosti za krepitev partije. Na spletišču proizvajalca so zelo konkretne navedbe o krepitvi KKP v podjetju in njeni vlogi v njem: „Odbor KKP družbe Shaanxi Shenghua Metallurgical Chemical Co., Ltd. je imel 17. julija četrto študijsko sejo osrednje skupine partijskega odbora. Seji je predsedoval partijski sekretar in izvršni direktor Wei Xinhua. Udeležili so se je člani partijskega odbora, drugi člani nepartijskih odborov in podružnični sekretarji. Na seji je Yang Hui, namestnik sekretarja partijskega odbora, predstavil študijsko gradivo o ‚temeljnem zakonu Komunistične partije Kitajske – statutu partije z 19. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske‘ in zagotovil kolektivno študijo govora predsednika družbe Metallurgical Group na konferenci v počastitev 1. julija z naslovom ‚Povežimo se z naprednimi ter združimo talilne sile za preboj naprej‘. Udeleženci so si izmenjali mnenja in razpravljali o tem, kako izpolniti obveznosti članov partije in njihove naloge. […] [Wei Xinhua] je predložil več zahtev za vodstveno ekipo in tovariše člane partije: 1. stalno se izboljševati z resnim branjem statuta partije, […]; 2. krepiti ideologijo in prepričanje, neomajno slediti vodstvu partijskega odbora družbe, prenašati ‚yananski duh‘ in ‚duh žebljev‘ ter svojo energijo posvetiti nalogam za izpolnitev dolžnosti in zagotovitev dobro opravljenega dela za družbo; […] 4. proučiti in odpraviti težavo v zvezi z načinom dela v skladu s statutom in disciplino partije. Vse podružnice si morajo prizadevati za dobro ideološko izobraževanje članov partije in kadrov ter okrepiti partijski duh; […] odbor družbe za disciplinsko inšpekcijo ter služba za disciplinsko inšpekcijo in nadzor morata dosledno izvajati svoje nadzorne dolžnosti“ (18).

(49)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so v sektor kalcijevega silicida uvedene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a)(b), tretja alinea, osnovne uredbe.

(50)

Ta industrija je skupaj z drugimi podsektorji železovih zlitin, ki imajo pomembno vlogo pri proizvodnji jekla, pomemben sektor za kitajsko vlado. Komisija je zlasti ugotovila, da se sektor šteje za spodbujano industrijo v provinci Ningxia v skladu s Katalogom nacionalne komisije za razvoj in reforme za leto 2020 o spodbujanih industrijah v zahodnih provincah (19).

(51)

Prav tako so bili v zvezi z vložki, potrebnimi za proizvodnjo kalcijevega silicida, na različnih ravneh izdani številni načrti, direktive in drugi dokumenti. Zadnji prikazujejo stopnjo vmešavanja države v trge teh vložkov.

(52)

Kot je Komisija ugotovila v svojem poročilu, cene električne energije, ki predstavlja največji delež stroškov vložkov, v LRK niso tržno določene, nanje pa prav tako vplivajo znatna izkrivljanja (s centralnim določanjem cen, razlikovanjem cen in praksami neposrednega nakupa električne energije) (20). Medtem ko je energetski trg na Kitajskem doživel številne spremembe in reforme (21), nekatere cene, pomembne za energetski sistem, še vedno niso tržne. Vlada priznava, da cene še vedno v veliki meri nadzoruje država: „Sedanje upravljanje cen električne energije še vedno temelji na vladnih cenah. Prilagoditve cen pogosto zaostajajo za spremembami stroškov in težko je pravočasno in razumno upoštevati stroške porabe električne energije […] Učinkovit konkurenčen mehanizem za prodajo električne energije še ni bil vzpostavljen, tržne transakcije med proizvajalci električne energije in uporabniki so omejene in težko je vključiti odločilno vlogo trga v dodeljevanje virov“ (22). Ta pomanjkljivost trga, ki jo povzroča država, je vzrok za nadaljnje poskuse upravljanja trga, kar se odraža v številnih poznejših administrativnih dokumentih. Novembra 2020 je nacionalna komisija za razvoj in reforme na primer izdala Obvestilo o spodbujanju sklepanja srednje- do dolgoročnih pogodb o električni energiji v letu 2021 (23). V dokumentu so zlasti navodila, da si je treba „prizadevati zagotoviti, da količina električne energije, za katero se sklenejo pogodbe, ni nižja od 80 % povprečne količine v zadnjih treh letih“, v zvezi z določanjem cen pa je treba „v predpisih za lokalni trg vzpostaviti mehanizem za odpravljanje odstopanj […] za obravnavo odstopanj med količino električne energije, za katero so sklenjene pogodbe, in dejansko izvedbo“ ter „izboljšati mehanizem za cene srednje- in dolgoročnih transakcij. Na vseh lokacijah se dosledno uporabljajo cene prenosa in distribucije električne energije, ki jih je odobrila vlada.“ Obvestilo vsebuje tudi posebne določbe o izvajanju, zlasti z vzpostavitvijo mehanizma sledenja napredku pri sklepanju pogodb ali s krepitvijo spremljanja, razkrivanja in izvrševanja pogodb (24). Poleg tega je januarja 2021 državni svet izdal Mnenje nacionalne komisije za razvoj in reforme o standardizaciji nadomestil za oskrbo z vodo, električno energijo in toploto v mestih za spodbujanje kakovostnega razvoja sektorja. Obvestilo vsebuje posebne določbe glede vladnega določanja cen: „[…] pri projektih, pri katerih cene določi vlada ali se določijo v skladu z njenimi navodili, se razumno opredeli sestava stroškov, okrepi nadzor in pregled stroškov, izboljša mehanizem oblikovanja cen in strokovno določi raven cen. […]“ Med glavnimi cilji obvestila sta posebej omenjena mehanizem vložkov vlade v zvezi z določanjem cen in sektorska diferenciacija metod določanja cen: „Do leta 2025 bodo doseženi jasni rezultati s prečiščenjem in standardiziranjem stroškov v sektorju oskrbe z vodo, električno energijo, plinom in toploto. Vzpostavljena bo podlaga za znanstven, standardiziran in pregleden mehanizem oblikovanja cen, mehanizem vložkov vlade pa bo še izboljšan. Metode določanja cen, ki se uporabljajo za povezane sektorje, metode nadzora in pregleda stroškov, cenovna politika in standardno celovito kritje storitev ter kakovost in učinkovitost oskrbe z vodo, električno energijo, toploto in drugimi izdelki in storitvami bodo znatno izboljšani.“ (25)

(53)

Premog je še ena surovina, ki se uporablja za proizvodnjo kalcijevega silicida. Kot je Komisija ugotovila v poročilu, je trg premoga v LRK izpostavljen izkrivljanju, predvsem zaradi subvencioniranja (26) ter prek upravljanja in nadzora izkoriščanja premogovnih virov (27). Poleg tega je Komisija v preiskavi v zvezi z mononatrijevim glutamatom s poreklom iz LRK in Indonezije ugotovila vmešavanje države v tržne sile v kitajskem sektorju premoga na ravni provinc, zlasti province Shandong, in sicer z dokumenti o načrtovanju, ki urejajo vzorce dobave, lokalizacije in industrije (28). Komisija je v sedanji preiskavi ugotovila nadaljnje elemente vmešavanja države. Maja 2021 sta nacionalna uprava za energijo in nacionalna komisija za razvoj in reforme skupaj izdali Obvestilo o upravljavskih ukrepih za proizvodno zmogljivost premogovnikov in merilih za odobritev z namenom urejanja zmogljivosti premogovnikov in uvedbe ustreznih omejitev, izračunanih na podlagi obvestila (29). Kot drug primer daljnosežnega državnega reguliranja trga premoga je nacionalna komisija za razvoj in reforme decembra 2020 izdala Obvestilo o zagotavljanju sklepanja in izvajanja srednje- in dolgoročnih pogodb o premogu v letu 2021 (30). V obvestilu je izrecno poudarjen cilj povečanja vpliva in nadzora države v postopku sklepanja pogodb: „dati večji pomen vlogi vlade, osredotočiti se na krepitev strukture sistema, izboljšati pravila o transakcijah, okrepiti nadzor kreditov ter usmerjati zadevne stranke, da bodo povečale ozaveščenost o splošnem stanju, prevzele družbene odgovornosti, standardizirale izvajanje pogodb ter zagotovile nemoteno delovanje trga premoga.“ V obvestilu so tudi navodila, naj se „okrepi samodisciplina v industriji. Vsa ustrezna industrijska združenja vodijo podjetja h krepitvi samodiscipline, ustreznemu izvajanju zahtev srednje- in dolgoročnih pogodb ter ne izkoriščajo položaja na trgu glede ponudbe in povpraševanja ter prednostnega položaja industrije za sklenitev neuravnoteženih pogodb. Velika podjetja dajejo zgled, samoregulirajo sklepanje pogodb, krepijo ozaveščenost o izpolnjevanju zavez, dajejo pobude za prevzemanje družbene odgovornosti za zagotavljanje oskrbe in stabilnih cen ter spodbujajo nemoteno delovanje trga premoga na nacionalni ravni.“ Zlasti je treba omeniti jasno smernico, da se pri sklepanju pogodb ne izkorišča položaj glede ponudbe in povpraševanja na trgu. Nacionalna komisija za razvoj in reforme je aprila 2021 izdala še Obvestilo o zagotavljanju nadzora in upravljanja srednje- in dolgoročnih pogodb o premogu iz leta 2021, katerega namen je boljši nadzor skladnosti s prodajnimi pogodbami in zagotavljanje oskrbe s premogom (zlasti na podlagi določb zgoraj navedenega obvestila št. 902). Na tej podlagi bi morale zadevne stranke zlasti zagotoviti, da mesečna stopnja skladnosti ni nižja od 80 % ter da četrtletna in letna stopnja skladnosti nista nižji od 90 % (31).

(54)

Poseganje države na trg premoga je vidno tudi v nedavni odločitvi, da se še za eno leto podaljša poskusni obratovalni čas zaprtih premogovnikov za povečanje proizvodnje in dobave za boj proti povečanjem cen tega blaga (po tem, ko je bila proizvodnja premogovnikov prej začasno ustavljena) (32).

(55)

Poleg tega sta dve drugi pomembni surovini, ki se uporabljata pri proizvodnji kalcijevega silicida – kvarcit in apnenec –, vključeni v 13. petletni načrt za mineralne surovine, ki državi omogoča, da trge ključnih mineralnih surovin v LRK upravlja praktično na vseh področjih (33). Poleg tega je preiskava potrdila, da je v skladu z izdajo popisa OECD o izvoznih omejitvah za industrijske surovine za leto 2020 za kvarcit (oznaka HS 250590) v LRK v letu 2019 veljala zahteva po neavtomatskem izdajanju izvoznih dovoljenj (34), ki lahko omeji izvozno dejavnost in s tem izkrivlja trg.

(56)

Kot kažejo zgornji primeri, kitajska vlada vodi razvoj sektorja kalcijevega silicida v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike ter nadzira praktično vsak vidik delovanja sektorja. To usmerjanje in poseganje vlade se nanaša tudi na glavne vložke, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi. Družba Shenghua na primer priznava, da svoje poslovanje usklajuje z dokumenti o centralnem načrtovanju in ključnimi državnimi politikami, kot je opisano v ciljih te družbe: „prizadevanje za pripravo in uvedbo projektov, kot so proizvodne linije za kovinski kalcij visoke čistosti in industrijski silicij kemičnega kakovostnega razreda ter mikrovalovne metalurške proizvodne linije, ter drugih projektov do konca ‚13. petletnega načrta‘“. Družba trdi tudi, da se „aktivno prilagaja novemu običajnemu nacionalnemu gospodarskemu razvoju, natančno razume novo usmeritev politik reform na strani ponudbe, zares izvaja odgovornost varne in okolju prijazne proizvodnje ter se na podlagi stabilnega vodilnega položaja, ki ga ima v industriji zlitin kalcijevega silicida, zanaša na upravljanje, talente in znanstvene raziskave skupine Shaanxi Nonferrous Group“ (35).

(57)

Poleg naštetega so proizvajalci kalcijevega silicida tudi prejemniki različnih oblik državne podpore, kar jasno kaže na interes organov oblasti v tem sektorju. Komisija je med preiskavo ugotovila, da je družba Ningxia Shun Tai Smelting prejela podporo, ker ima sedež v industrijski coni Zhongwei (glej uvodno izjavo 44), družba Ketong pa je bila priznana kot „podjetniško tehnološko središče avtonomne regije leta 2020“. Lokalni mediji so v zvezi s tem poročali: „v skladu z ustreznimi predpisi bo podjetniško tehnološko središče na ravni avtonomne regije, ki je bilo prvič priznano kot tako, prejelo finančno podporo v višini 1 milijon RMB.“ (36) V drugih poročilih lokalnih medijev je bila potrjena podpora province družbi: „Ustrezna odgovorna oseba službe za industrijo in informacijsko tehnologijo avtonomne regije je navedla, da naše okrožje močno spodbuja strukturno, zeleno, pametno in tehnološko preobrazbo podjetij v industriji z razširitvijo industrijske verige, ki se šteje za prednostno nalogo, ter z zeleno, pametno in tehnološko preobrazbo, ki se štejejo za ključna orodja, ter da spodbuja tudi strukturno prilagoditev in izboljšanja izdelkov v industriji surovin. […] Kar zadeva posebne zlitine, naša regija podpira razvoj visokotemperaturnih zlitin, korozijsko odpornih zlitin, izredno visokotrdnostnih zlitin ter drugih materialov s posebnimi lastnostmi in funkcijami. S podjetji, kot so Shengyan Industrial, Ketong New Materials in Jun Magnetic New Materials, bo dosežen preboj pri temeljnih tehnologijah za razvoj zlitin s posebnimi zahtevami, kot so odpornost proti visokim temperaturam, visoka trdnost in visoka korozijska odpornost, ki se široko uporabljajo na področju nerjavnega in legiranega jekla.“ (37)

(58)

Skratka, kitajska vlada je uvedla ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju javnopolitičnih ciljev podpiranja spodbujanih industrij, vključno s proizvodnjo kalcijevega silicida ter glavnih surovin za proizvodnjo navedenega izdelka. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(59)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a)(b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju kalcijevega silicida, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 41, ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(60)

Na sektor kalcijevega silicida vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a)(b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 41. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih surovin za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(61)

Prav tako v tej preiskavi niso bili predloženi dokazi o tem, da je sektor kalcijevega silicida izvzet iz poseganja države v finančni sistem v smislu člena 2(6a)(b), šesta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 41. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(62)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci kalcijevega silicida kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(63)

Posledica tega je, da domače prodajne cene kalcijevega silicida niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, to pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(64)

Kitajska vlada ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov. Proizvajalca izvoznika Ketong in Shenghua pa sta predložila več pripomb.

(65)

Družba Katong je trdila, da metodologija, ki jo predpisuje člen 2(6a) osnovne uredbe za določitev normalne vrednosti, ni združljiva s Protokolom o pristopu Kitajske k STO, protidampinškim sporazumom STO in odločbo Organa STO za reševanje sporov ter da se zato ne bi smela uporabljati.

(66)

Prvič, družba Ketong je spomnila, da oddelek 15 Protokola o pristopu Kitajske k STO dovoljuje odstopanja od standardne metodologije pri določanju normalne vrednosti in primerljivosti cen v skladu s členom VI GATT iz leta 1994 in protidampinškim sporazumom STO, vendar so bila ta odstopanja časovno omejena, saj so prenehala veljati 11. decembra 2016. Po navedbah družbe Ketong se EU od 12. decembra 2016 ne bi smela oddaljiti od standardne metodologije za določitev normalne vrednosti proizvajalcev v državi izvoznici ter od uporabe le domačih cen in stroškov države izvoznice, razen če druge določbe sporazumov STO, vključno s protidampinškim sporazumom STO določajo drugače. Družba Ketong je trdila, da je člen 2(6a) osnovne uredbe v tem, da Uniji omogoča uporabo podatkov ustrezne reprezentativne države, v nasprotju z zavezo Unije iz sporazumov STO, zlasti z njeno zavezo v skladu z oddelkom 15 Protokola o pristopu Kitajske k STO.

(67)

Družba Ketong je tudi trdila, da člen 2 protidampinškega sporazuma STO za določitev normalne vrednosti ne dovoljuje uporabe informacij, razen tistih iz države izvoznice. Tudi v izjemnih okoliščinah, ko je treba normalno vrednost računsko določiti, je treba podatke v zvezi s proizvodnimi stroški in PSA-stroški ter dobički pridobiti od virov v državi izvoznici. Po mnenju družbe Ketong protidampinški sporazum STO sploh ne vsebuje pojma „znatna izkrivljanja“.

(68)

Drugič, družba Ketong je spomnila, da je Pritožbeni organ STO v zadevi Evropska unija – protidampinški ukrepi za biodizel iz Argentine (38) ugotovil, da Unija ni ravnala v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, ker evidenc preiskovanih proizvajalcev ni uporabila kot podlago za izračun stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi. Navedla je zlasti, da glede na navedeno odločbo izkrivljanja v Argentini, ki so povzročila razliko med domačimi in mednarodnimi cenami glavne surovine zadevnega izdelka, v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO samo po sebi niso zadostovala kot podlaga za sklep, da v poročilih proizvajalca niso bili razumno upoštevani stroški surovin, povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, ali za neupoštevanje navedenih stroškov pri računski določitvi normalne vrednosti zadevnega izdelka.

(69)

Podobno je družba Shenghua trdila, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni skladen s pravom STO.

(70)

Prvič, družba Shenghua je trdila, da protidampinški sporazum STO v členu 2.2 ne priznava pojma znatnih izkrivljanj, saj ta člen računsko določitev normalne vrednosti dovoljuje le, če ni prodaje v okviru običajnega poteka trgovine. Navedla je, da v protidampinškem sporazumu STO ni člena, ki bi dovoljeval podatke iz tretje države, ki ne morejo izražati ravni cen ali stroškov države izvoznice za uporabo pri določitvi normalne vrednosti. Protidampinški sporazum STO torej zahteva, da se normalna vrednost določi na podlagi prodajnih cen ali stroškov, ki izražajo raven cen ali stroškov v državi porekla. Konstruirana cena na podlagi cen v reprezentativni državi zato ne more izražati ravni cen in stroškov v državi izvoznici.

(71)

Drugič, družba Shenghua je trdila, da tudi če bi bil pojem znatnih izkrivljanj skladen s pravom STO, bi bilo treba konstruirano vrednost izračunati v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO in razlago tega člena s strani Pritožbenega organa STO v zadevi EU – biodiesel (DS473). Znatna izkrivljanja v državi izvoznici bi morala spadati v opredelitev bodisi prodaje zunaj okvira „običajnega poteka trgovine“ bodisi „posebnih tržnih razmer“. Družba Shenghua je trdila, da čeprav pojem „običajnega poteka trgovine“ v protidampinškem sporazumu STO ni izrecno opredeljen, člen 2.2.1 določa, da se prodaja izdelka lahko obravnava kot prodaja zunaj okvira običajnega poteka trgovine in se lahko zanemari, „le če […] prodaja poteka v daljšem obdobju v znatnih količinah po cenah, ki ne omogočajo nadomestitve vseh stroškov […]“. Glede na to je družba Shenghua trdila tudi, da pritožnik ni dokazal, da domnevna znatna izkrivljanja spadajo bodisi v kategorijo prodaje zunaj okvira „običajnega poteka trgovine“ bodisi „posebnih tržnih razmer“.

(72)

Komisija je menila, da so določbe člena 2(6a) v celoti skladne z obveznostmi Unije v okviru STO in sodno prakso, ki sta jo navedli družbi Ketong in Shenghua. V zvezi z zavezami v skladu z oddelkom 15 Protokola o pristopu Kitajske k STO Komisija opozarja, da se v protidampinških postopkih v zvezi z izdelki s poreklom iz Kitajske, deli oddelka 15 Protokola, ki niso prenehali veljati, še naprej uporabljajo pri določanju normalne vrednosti glede na standard tržnega gospodarstva in v zvezi z uporabo metodologije, ki ne temelji na strogi primerjavi s kitajskimi cenami ali stroški.

(73)

Odločba v zadevi EU – biodiesel se ni nanašala na uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, temveč na posebno določbo člena 2(5) osnovne uredbe. Komisija meni, da pravo STO, kot ga razlagata Odbor STO za reševanje sporov in Pritožbeni organ STO v zadevi EU – biodiesel, dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, kadar je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za računsko določitev normalne vrednosti. V teh okoliščinah člen 2(6a) osnovne uredbe predvideva računsko določitev stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici.

(74)

Glede trditve v zvezi z nezadostnimi dokazi pritožnika so se pravna podlaga in dokazi v pritožbi, ki so temeljili na njej, nanašali na pogoje uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Kot je navedeno v točki 3 obvestila o začetku, je Komisija menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o znatnih izkrivljanjih, kot to zahteva člen 2(6a)(e) osnovne uredbe za začetek preiskave. V členu 2(6a) osnovne uredbe ni nadaljnjih zahtev glede dokazovanja take vrste, kot zatrjuje ta stranka.

(75)

Komisija je zato zavrnila trditve družb Ketong in Shenghua.

(76)

Družba Ketong je trdila, da njeni elementi stroškov ali cen, za katere Komisija ni dokazala, da so izkrivljeni, ne bi smeli biti prilagojeni ali določeni na drugi podlagi.

(77)

Družba Shenghua je trdila, da bi bilo, če se Komisija odloči uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, nerazumno nadomestiti vse stroškovne dejavnike s podatki iz drugih virov, saj se v skladu z besedilom navedene določbe samo stroški proizvodnje in prodaje, za katere je bilo dokazano, da so izkrivljeni, nadomestijo z neizkrivljenimi cenami in referenčnimi vrednostmi. Natančneje, družba Shenghua je pripomnila, da pritožnik ni uspel dokazati, da so bili stroški dela v kitajski industriji kalcijevega silicida izkrivljeni, zato bi morala Komisija uporabiti efektivne stroške dela, kot so jih sporočili proizvajalci izvozniki. Navedla je, da je bilo nerazumno nadomestiti stroške dela s tistimi v tretji državi, ker so nanje vplivali številni dejavniki, kot so razmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu, stopnja avtomatizacije v proizvodnji in raven cen blaga v regiji proizvajalcev. Dodala je, da so se stroški dela razlikovali ne le med različnimi državami, temveč tudi med različnimi kitajskimi proizvajalci. Navedla je, da enako velja za energijo, PSA-stroške in dobiček.

(78)

Komisija se v odgovor na trditev v zvezi s pomanjkanjem dokazov o izkrivljanjih stroškov dela v začetni fazi sklicuje na svoje sklepanje v uvodnih izjavah 41 in 63. Ugotavljanje dejanskega obstoja znatnih izkrivljanj in posledična uporaba metodologije iz člena 2(6a)(a) osnovne uredbe potekata šele v času začasnega in/ali končnega razkritja. V tem primeru je Komisija dokaze, ki jih je pritožnik predložil o znatnem izkrivljanju, štela za zadostne za začetek preiskave na tej podlagi. Čeprav Komisija priznava, da se lahko stroški plač med državami ali celo sektorji razlikujejo, je na podlagi preiskave ugotovila, da so na trg dela v LRK vplivala izkrivljanja na ravni države. Vprašanja, povezana s kitajskim trgom dela, vključno z neobstojem sindikatov, neodvisnih od vlade, in omejitvami mobilnosti delovne sile zaradi sistema prijave gospodinjstev, izkrivljajo določanje plač v LRK za vse gospodarske subjekte. Dejstvo, da bi bili stroški plač v drugih državah drugačni ali da bi se lahko znotraj LRK razlikovali, ne vpliva na to ugotovitev.

(79)

Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 51 do 55, je Komisija med preiskavo nadalje ugotovila, da so bili trgi vložkov, ki jih uporabljajo proizvajalci kalcijevega silicida v LRK, podvrženi številnim znatnim izkrivljanjem, ki niso le specifične, temveč tudi medsektorske narave. V enakem položaju so bili proizvajalci osnovnejših vložkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji kalcijevega silicida, in surovin zanjo. Komisija je torej ugotovila, da so bili vsi stroški vložkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, vključno z energijo, v LRK izkrivljeni. Dejstvo, da med različnimi državami obstajajo razlike v stroških električne energije, kot je trdila družba Shenghua, ne vpliva na oceno Komisije v zvezi z izkrivljenostjo cen električne energije v LRK.

(80)

Čeprav člen 2(6a)(a) osnovne uredbe dovoljuje uporabo domačih stroškov, tudi stroškov dela ali energije, če je zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni, pa v zvezi s tem v spisu ni dokazov, da izkrivljanja na ravni države ne veljajo za proizvajalce kalcijevega silicida. V skladu s tem se taki domači stroški ne bi mogli uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti.

(81)

Komisija je v zvezi s PSA-stroški in dobičkom opozorila, da lahko po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v državi izvoznici v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici, normalno vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) za vsakega proizvajalca izvoznika računsko določi glede na neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v primerni reprezentativni državi. Komisija poudarja, da zadnjenavedeni člen tudi izrecno zahteva, da konstruirana normalna vrednost vključuje razumen znesek prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter dobička. Če Komisija med preiskavo na podlagi vseh dokazov v spisu dokaže obstoj znatnih izkrivljanj, ki vplivajo na zadevni izdelek v državi izvoznici, to pomeni, da ta izkrivljanja vplivajo tudi na PSA-stroške proizvajalcev izvoznikov.

(82)

Trditve družb Ketong in Shenghua so bile zato zavrnjene.

(83)

Družba Shenghua je nadalje trdila, da tudi če bi bili uporabljeni podatki iz drugih virov, bi bilo nerazumno podatke tretje države uporabiti kot neizkrivljene cene. Družba Shenghua se je sklicevala na namero Komisije, da se bo sklicevala na podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) za uvozne cene reprezentativne države, in je menila, da je v obdobju preiskave vse surovine za proizvodnjo izdelka v preiskavi kupila na domačem trgu. Zato bi morala Komisija uporabiti zanesljivejši in razumnejši vir podatkov, ne glede na vir podatkov pa bi bilo treba izvesti ustrezne prilagoditve (na primer za stroške dostave), da bi se zagotovilo, da za domnevno neizkrivljeno ceno veljajo enaki nakupni pogoji kot za surovine, ki jih je kupila družba Shenghua.

(84)

Komisija je v zvezi s tem argumentom opozorila, da iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 41 do 63, v tej preiskavi uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe. Komisija mora torej uporabiti neizkrivljene stroške v primerni reprezentativni državi in tako zagotoviti, da na uporabljene stroške ne vplivajo izkrivljanja in da temeljijo na takoj dostopnih podatkih, kot so podatki o uvozu iz podatkovne zbirke GTA. Ker družba Shenghua ni zagotovila podatkov, s katerimi bi utemeljila trditve glede ustreznih prilagoditev (na primer za višje stroške dostave), se šteje, da uvozne vrednosti reprezentativne države izpolnjujejo merila iz člena 2(6a) osnovne uredbe in zagotavljajo razumno oceno cene v reprezentativni državi, vključno s stroški dostave. Ker uvoženi vložki glede cen obenem konkurirajo na domačem trgu reprezentativne države, jih je Komisija štela za zanesljiv približek. Če pri uvozu ne bi bili upoštevani vsi stroški dostave, posledična cena ne bi izražala neizkrivljene cene na trgu reprezentativne države. To bi bilo v nasprotju s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(85)

Glede na navedeno so razpoložljivi dokazi pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat prostega delovanja tržnih sil, ker nanje vpliva znatno poseganje države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v ustrezni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(86)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(87)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 35 in 36, je Komisija izdala dve obvestili za spis o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe, prejete od zainteresiranih strani o teh elementih in ustreznih virih. V drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava uporabiti Brazilijo kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(88)

V prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija za države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska, opredelila Argentino, Brazilijo, Kazahstan, Malezijo in Mehiko; Svetovna banka torej vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom.

(89)

Zainteresirane strani niso predložile pripomb glede podobnosti stopnje gospodarskega razvoja držav, ki jih je opredelila Komisija, z LRK.

(90)

Družba Ketong je opozorila, da Svetovna banka tudi Rusijo uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, enako kot LRK, in Komisijo prosila, naj tudi to državo upošteva kot možno reprezentativno državo. Vendar Komisija v Rusiji ni našla nobenega proizvajalca kalcijevega silicida z javno razpoložljivimi finančnimi informacijami, ki bi bil reprezentativen za računsko določitev normalne vrednosti izdelka v preiskavi, zato te države ni nadalje ocenjevala.

(91)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila Brazilijo in Argentino kot državi, za kateri je znano, da proizvajata kalcijev silicid. Komisija je v navedenem obvestilu nadalje opredelila Kazahstan, Malezijo in Mehiko kot države, ki proizvajajo železove zlitine, kar je industrija, najbolj podobna industriji kalcijevega silicida glede na proizvodni proces in proizvodne dejavnike, ter ki bi jih lahko uporabila, če ne bi bilo ustreznih podatkov iz držav, ki proizvajajo kalcijev silicid. Pripombe so predložili družbi Ketong in Shenghua ter pritožnik.

(92)

Komisija je opredelila dva proizvajalca kalcijevega silicida v Braziliji in enega v Argentini, za katere so bile finančne informacije javno razpoložljive. Vendar so bili najnovejši finančni podatki (tj. za leto 2019) na voljo le za argentinskega proizvajalca in enega od obeh brazilskih proizvajalcev (Rima Industrial S.A.).

(93)

Pritožnik je opozoril, da Brazilija ostaja ena od možnih reprezentativnih držav, in je podprl potencialno izbiro te države za reprezentativno, kot je prvotno predlagal v pritožbi.

(94)

Družbi Shenghua in Ketong sta v pripombah k prvemu obvestilu trdili, da Brazilija ne more biti primerna reprezentativna država, ker so količine uvoza nekaterih surovin (kot sta pasta za elektrode in kremenična kamnina/kvarcit) majhne in torej niso reprezentativne.

(95)

Vendar je uvoz paste za elektrode v Brazilijo predstavljal vsaj 10 % sporočene potrošnje na Kitajskem in se torej šteje za reprezentativnega. Komisija je pri kvarcitu štela, da majhna količina uvoza v Brazilijo ni reprezentativna, in je kot ustrezno referenčno vrednost uporabila povprečno nakupno ceno, ki jo plačajo proizvajalci Unije.

(96)

Družba Shenghua je trdila, da je cena električne energije v Braziliji previsoka, in je Komisijo prosila, naj na tej podlagi zavrne Brazilijo kot reprezentativno državo.

(97)

Komisija je opozorila, da nikjer v merilih za izbiro reprezentativne države, določenih v osnovni uredbi, ni navedeno, da morajo biti cene komunalnih storitev znotraj določenega razpona. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(98)

Družba Ketong je v pripombah k prvemu obvestilu trdila, da je trg električne energije v Braziliji izkrivljen, ker (1) je brazilska vlada večinski delničar proizvajalca električne energije Eletrobrás in ker (2) brazilska vlada regulira ceno električne energije prek regulativne agencije Agência Nacional de Energia Elétrica (ANEEL). Brazilija naj torej iz tega razloga ne bi bila primerna reprezentativna država.

(99)

Komisija je ugotovila, da družba Ketong ni predložila dokazov, da je državno lastništvo družbe Eletrobrás privedlo do izkrivljanja elektroenergetskega trga v Braziliji in zlasti da je v obdobju preiskave vplivalo na proizvajalce kalcijevega silicida v zvezi s ceno, ki so jo plačevali za električno energijo. Na primer, čeprav je 52 % delnic družbe Eletrobrás v državni lasti, preostale delnice kotirajo na borzi. To vprašanje je nadalje obravnavano v uvodni izjavi 133 spodaj na podlagi dodatnih dokazov, ki so jih prejele zainteresirane strani, in v uvodni izjavi 152.

(100)

Družba Shenghua je trdila, da je Brazilija zelo zaščiten trg in država, ki uporablja „veliko število ukrepov, ki potencialno omejujejo trgovino“, kar je Komisija potrdila v oceni uvoznih omejitev Brazilije (40).

(101)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da v Braziliji ni ugotovila izkrivljanj trgovine, ki bi vplivala na glavne vložke za proizvodnjo kalcijevega silicida. Družba Shenghua ni predložila dokazov o obstoju takih izkrivljanj glede kalcijevega silicida in/ali glavnih proizvodnih dejavnikov. Trditev se je štela za neutemeljeno in je bila zato zavrnjena.

(102)

Družba Ketong je nadalje trdila, da so brazilski proizvajalci, ki jih je opredelila Komisija, dejavni v raznovrstnih gospodarskih dejavnostih ter da torej njihovi stroški, prihodki in dobički ne izražajo stroškov, prihodkov in dobičkov proizvajalca kalcijevega silicida.

(103)

Komisija je v prvem obvestilu priznala, da brazilski proizvajalci opravljajo tudi druge dejavnosti in ne samo proizvodnjo in prodajo kalcijevega silicida ter da njihovo računovodsko poročanje ne omogoča določitve finančnih rezultatov za vsak izdelek posebej. Komisija je pojasnila, da to samo po sebi ne pomeni, da družbe niso reprezentativne, zato je lahko uporabila finančne rezultate na ravni družb za določitev referenčnih vrednosti za PSA-stroške in dobiček. Trditev je bila zato zavrnjena.

(104)

Družba Shenghua je trdila, da PSA-stroški in dobiček edine družbe niso zanesljivi ali reprezentativni za računsko določitev normalne vrednosti.

(105)

Komisija je opozorila, da družba Shenghua ni utemeljila, zakaj PSA-stroški in dobiček edine družbe niso zanesljivi ali reprezentativni za računsko določitev normalne vrednosti. Poleg tega družba Shenghua ni opredelila drugih proizvajalcev v Braziliji s takoj dostopnimi javnimi finančnimi informacijami, ki bi jih bilo mogoče dodati v nabor podatkov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(106)

Družba Ketong je nadalje trdila, da ni ustrezno uporabiti finančnih podatkov družbe Dun & Bradstreet, ker niso dovolj podrobni, da bi zagotovili potrebne informacije za točen izračun stopnje dampinga.

(107)

Komisija je opozorila, da je podatkovna zbirka Global Financials družbe Dun & Bradstreet orodje, ki ga uporablja za pridobitev računovodskih izkazov in količnikov posameznih družb v možnih reprezentativnih državah. Komisija je v zvezi s tem pojasnila, da se izraza „neposredni stroški“ in „posredni stroški“, uporabljena v podatkovni zbirki Dun & Bradstreet, nanašata na „stroške prodanega blaga“ oziroma „operativne stroške“. V nasprotju s trditvijo družbe Ketong ima Komisija torej podatke, ki so dovolj podrobni, da lahko poišče ustrezne informacije za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(108)

Družbi Shenghua in Ketong sta trdili, da Argentina ni primerna reprezentativna država zaradi izkrivljanj trgovine v zvezi s polkoksom, enim od najpomembnejših proizvodnih dejavnikov, kar je Komisija omenila že v prvem obvestilu.

(109)

Komisija se je strinjala, da je mogoče z izkrivljanji trgovine (v tem primeru v zvezi z izdajo izvoznih dovoljenj in davki) pojasniti majhno količino uvoza polkoksa v Argentino in da je lahko zaradi tega uporaba uvozne cene kot referenčne cene neprimerna.

(110)

Družba Ketong je nadalje trdila, da mora Komisija, če je sklenila, da je trg za številne vložke na Kitajskem izkrivljen, tudi za argentinski trg šteti, da je izkrivljen, saj številni ključni vložki v Argentini izvirajo iz Kitajske.

(111)

Komisija je to trditev zavrnila, saj je bila v nasprotju s trditvijo družbe Ketong velika večina vložkov, razen polkoksa, v Argentino uvožena iz drugih držav, in ne iz Kitajske. Komisija je v prvem obvestilu navedla, da se v Argentino uvažajo zelo omejene količine polkoksa, in to ne iz Kitajske. Zato je Komisija v tisti fazi menila, da količina uvoza polkoksa v Argentino ni reprezentativna. Polkoks pomeni približno 10 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka.

(112)

Pritožnik je nadalje trdil, da Argentina ne more izpolnjevati meril za izbor kot reprezentativna država v tej fazi, če se upoštevajo javno razpoložljive informacije za edinega proizvajalca zadevnega izdelka v navedeni državi, ki so pokazale ustvarjanje izgube.

(113)

Komisija se je strinjala, da se edini argentinski proizvajalec kalcijevega silicida, katerega finančni podatki so javno razpoložljivi, ne more uporabiti kot referenčna vrednost za stopnjo dobička, saj je družba leta 2019 ustvarjala izgubo. Če bodo finančni podatki za leto 2020 razpoložljivi pozneje, lahko Komisija ponovno razmisli o Argentini kot o reprezentativni državi.

(114)

Družba Ketong je Komisijo prosila, naj uporabi Rusijo kot reprezentativno državo, saj jo je Svetovna banka enako kot LRK uvrstila med države z višjim srednjim dohodkom, ima proizvodnjo kalcijevega silicida in vsaj enega proizvajalca, in sicer družbo Kluchevsky Ferroalloy Plant PJSC.

(115)

Komisija je proučila trditev družbe Ketong v zvezi z uporabo Rusije kot primerne reprezentativne države. Proučila je najnovejše finančne podatke, ki jih je predložila družba Ketong v zvezi z ruskim proizvajalcem železovih zlitin, družbo Kluchevsky Ferroalloy Plant PJSC, ki glede na podatke na svojem spletišču domnevno proizvaja tudi kalcijev silicid. Podatki so se nanašali na leto pred obdobjem preiskave. Ker so bili iz teh podatkov razvidni skoraj ničeln dobiček in zelo nizki PSA-stroški, je Komisija štela, da ti podatki za računsko določitev normalne vrednosti izdelka v preiskavi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe niso reprezentativni.

(116)

Ker Komisija ni mogla najti reprezentativnih finančnih podatkov za druge morebitne proizvajalce kalcijevega silicida v Rusiji in ker niti družba Ketong ni zagotovila takih podatkov, je sklenila, da Rusija v tej fazi ni primerna reprezentativna država.

(117)

Družbi Shenghua in Ketong sta trdili, da ne Brazilija ne Argentina nista primerni reprezentativni državi iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 94, 96, 98, 100, 102, 104, 106, 108, 110 in 112, ter predlagali, naj Komisija zaradi omejenosti svetovne proizvodnje kalcijevega silicida uporabi podatke proizvajalcev železovih zlitin in/ali silicijeve kovine, saj imajo ti proizvajalci podobno strukturo stroškov kot proizvajalci kalcijevega silicida. Predlagali sta uporabo Kazahstana, ker je eden največjih proizvajalcev železovih zlitin z več proizvajalci, katerih podatke o PSA-stroških in dobičku je mogoče uporabiti.

(118)

Komisija je navedla, da se glede na to, da obstajajo države, ki proizvajajo kalcijev silicid, Kazahstan v tej fazi v skladu z merili iz člena 2(6a)(a) osnovne uredbe ne šteje za primerno reprezentativno državo, saj ne proizvaja kalcijevega silicida in ustrezni javni podatki niso na voljo.

(119)

Družba Ketong je nadalje trdila, da sta kakovost in popolnost podatkov GTA za Kazahstan in Rusijo slabši kot pri podatkih International Trade Centre (ITC), in predlagala uporabo slednjih namesto podatkov GTA. Ker Komisija ne namerava nobene od teh držav uporabiti kot reprezentativno državo, ta trditev v tej fazi ni bila nadalje proučena.

(120)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Brazilijo kot primerno reprezentativno državo in finančne podatke družbe Rima Industrial S.A., da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(121)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Brazilije kot reprezentativne države in družbe Rima Industrial S.A. kot proizvajalca v reprezentativni državi. Pripombe so predložili družbi Ketong in Shenghua ter pritožnik.

(122)

Pritožnik je podprl izbiro Brazilije kot reprezentativne države ter zavrnil Kazahstan, Argentino in Rusijo kot neprimerne reprezentativne države. Pritožnik je v pripombah predložil najnovejše razpoložljive finančne podatke dveh znanih brazilskih proizvajalcev kalcijevega silicida, kot so bili objavljeni v Uradnem listu Minas Gerais (41) (42). Pritožnik je nadalje trdil, da tudi če ruska družba Kluchevsky Ferroalloy Plant PJSC v skladu s svojim spletiščem domnevno proizvaja kalcijev silicid, tega v zadnjih šestih letih ni proizvajala, vključno z obdobjem preiskave, in ne načrtuje proizvodnje kalcijevega silicida v bližnji prihodnosti.

(123)

Družba Shenghua je ponovila svojo trditev, da so cene električne energije v Braziliji previsoke in da se zato Brazilija ne bi smela šteti za primerno reprezentativno državo. Družba Shenghua je trdila, da navedba Komisije, da nikjer v merilih za izbiro, določenih v osnovni uredbi, ni navedeno, da morajo biti cene komunalnih storitev znotraj določenega razpona, da je država lahko izbrana za reprezentativno državo, kot je navedeno v uvodni izjavi 97, ni v skladu z osnovno uredbo in protidampinškim sporazumom STO, ki zahteva, da tudi če se Komisija odloči, da ne bo uporabila prodajnih cen ali stroškov družb v državi porekla, bi morala za določitev normalne vrednosti uporabiti razumne nadomestne podatke.

(124)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 86, Komisija za izbiro reprezentativne države uporablja ustrezna merila v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Brazilija je izpolnjevala vsa ta merila. Dejstvo, da so cene električne energije v Braziliji višje kot v drugih državah, ne pomeni, da Brazilija ni primerna reprezentativna država. Trditev je bila zato zavrnjena.

(125)

Družba Ketong je trdila, da je bil edini razlog, da je Komisija zavrnila Rusijo kot reprezentativno državo, ta, da je imela družba Kluchevsky Ferroalloy Plant leta 2019 nereprezentativno (tj. prenizko) stopnjo dobička in PSA-stroške. Družba Ketong je poleg tega trdila, da stopnja dobička ni bila del preskusa v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe za izbiro reprezentativne države in da bi morali biti podatki le takoj dostopni. Po mnenju družbe Ketong iz te pravne določbe ni mogoče ekstrapolirati nobenega dodatnega „preskusa reprezentativnosti“, zato ta ni merilo za ocenjevanje primernosti reprezentativne države. Družba Ketong je nadalje trdila, da tudi če bi bila stopnja dobička del preskusa, ni jasno, zakaj bi bila družba Rima Industrial S.A. z le 3-odstotno stopnjo dobička boljša od družbe Kluchevsky Ferroalloy Plant z nizko, vendar še vedno pozitivno stopnjo dobička.

(126)

Komisija je to trditev zavrnila. V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSA-stroške in dobiček. Komisija skoraj ničelne stopnje dobička ne šteje za „razumen znesek“ v smislu zadnjega odstavka člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(127)

Družba Ketong je poleg tega trdila, da ima Rusija kakovostnejše podatke kot Brazilija, in sicer iz več razlogov. Prvič, družba Rima Industrial ima raznovrstnejše dejavnosti kot družba Kluchevsky Ferroalloy Plant, ki je osredotočena na železove zlitine. Drugič, družba Ketong je trdila, da Komisija ni utemeljila svoje navedbe, da neposredni stroški družbe Rima Industrial, vključeni v podatkovno zbirko Dun&Bradstreet, ustrezajo stroškom prodanega blaga in da so posredni stroški operativni stroški. Nasprotno, podatki družbe Kluchevsky Ferroalloy Plant omogočajo ocenitev tistega, kar vključujejo različne kategorije stroškov. Tretjič, družba Kluchevsky Ferroalloy Plant je imela podrobnejše PSA-stroške.

(128)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 122, so postali razpoložljivi novejši finančni podatki za brazilska proizvajalca, ki ju je opredelila Komisija. Po teh podatkih je imela družba Rima Industrial S.A. leta 2020 izgubo. Nasprotno je družba Bozel Brasil S.A. leta 2020 poslovala z dobičkom. Kot je bilo predvideno v prvem obvestilu, je Komisija uporabila podatke iz leta 2020, ko so postali razpoložljivi. Zato je Komisija ob upoštevanju tega, da po eni strani družba, ki ni dobičkonosna, ni reprezentativna za položaj na domačem trgu in da po drugi strani družba Bozel Brasil S.A. proizvaja skoraj izključno kalcijev silicid, uporabila podatke družbe Bozel Brasil S.A. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(129)

Družba Ketong je poleg tega ponovila svojo trditev, da brazilski uvoz kvarcita ne more biti reprezentativen, medtem ko so statistični podatki ITC o ruskem uvozu kvarcita zanesljiva referenčna vrednost cene kvarcita za industrijsko uporabo.

(130)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 90 in 115, Komisija Rusije ni štela za primerno reprezentativno državo. Kar zadeva referenčno vrednost za kvarcit, je Komisija zaradi neobstoja reprezentativnih količin uvoza v Braziliji uporabila ceno kvarcita na trgu Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 95. Trditev je bila zato zavrnjena.

(131)

Družba Ketong je poleg tega trdila, da če Komisija izbere Brazilijo kot reprezentativno državo, potem mora izbrati najtočnejše in neizkrivljene stroške električne energije za Brazilijo. Trdila je zlasti, da se v Braziliji električna energija trži v dveh različnih pogodbenih okoljih: na reguliranem trgu (v nadaljnjem besedilu: ACR) in na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: ACL). Družba Ketong je trdila, da ker industrijski kupci večinoma kupujejo električno energijo na trgu ACL, je pravi vir reprezentativne cene za industrijske odjemalce električne energije trg ACL, in ne trg ACR. To naj bi zlasti veljalo za velike industrijske odjemalce električne energije, vključno s proizvajalci kalcijevega silicida. Po mnenju družbe Ketong bi bilo razumno, da bi proizvajalec kalcijevega silicida s povpraševanjem po električni energiji, ki daleč presega 3 MW (pri čemer je nazivna moč ene peči več kot 20 MW), kupil električno energijo neposredno od proizvajalca električne energije po preferencialni ceni na trgu ACL. Družba Ketong je nadalje trdila, da so cene električne energije družbe EDP Brasil, ki jih je Komisija uporabila v drugem obvestilu, tarife za električno energijo na trgu ACR, ki ni reprezentativna za cene električne energije, po katerih električno energijo kupujejo veliki industrijski odjemalci, kot so proizvajalci kalcijevega silicida. Družba Ketong je trdila tudi, da je tarifa za električno energijo družbe EDP Brasil cenovna kapica, ki jo regulira regulativna agencija ANEEL, in ne dejanska cena, po kateri prodaja energija. Družba Ketong je v podporo tej trditvi predložila sporočilo za javnost, v katerem je bilo navedeno, da je agencija ANEEL odobrila zgornjo mejo cene za dražbo, napovedano za december 2020. Družba Ketong je poleg tega trdila, da operativni podatki družbe EDP Brasil kažejo, da je dejanska cena, ki jo plačujejo stranke družbe EDP Brasil, na trgu ACR ali trgu ACL, nižja od tarife, zato Komisija teh podatkov ne bi smela uporabiti.

(132)

Komisija je opozorila, da so cene električne energije na trgu ACL dvostransko dogovorjene in niso objavljene (43). Poleg tega morajo odjemalci, ki kupijo električno energijo na trgu ACL, podpisati dve pogodbi: eno s proizvajalcem električne energije, ki je odgovoren za proizvodnjo električne energije, in drugo z distributerjem za uporabo infrastrukture (daljnovodov) (44). Na splošno tarifa za električno energijo vključuje stroške proizvodnje, prenosa in distribucije ter sektorske stroške in davke. Cene električne energije iz letnega poročila družbe EDP Brasil, ki jih je navedla družba Ketong, vključujejo samo ceno proizvodnje električne energije (v hidroelektrarnah in termoelektrarnah), ki ni končna cena, ki jo plača odjemalec, in se torej ne more uporabiti kot referenčna vrednost.

(133)

Komisija je nadalje opozorila, da družba Ketong ni zagotovila dokazov, razen svoje predpostavke, da se proizvajalci kalcijevega silicida oskrbujejo na trgu ACL, in ne na trgu ACR. Poleg tega ni dokazov, da so tarife, ki jih je uporabila Komisija, s spletišča družbe EDP Brasil, ki je zasebna družba, dejansko cenovna kapica, kot je navedla družba Ketong, in ne tarife, ki jih plačujejo odjemalci. Dokazi, ki jih je družba Ketong predložila v zvezi s tem, ne podpirajo te trditve. V predloženem sporočilu za javnost je navedeno le, da je agencija ANEEL povišala cenovno kapico. Komisija je v resnici ugotovila, da je bila povprečna tarifa, uporabljena za električno energijo za industrijske odjemalce v obdobju preiskave, 391 R$/MWh, medtem ko je v letnem poročilu družbe EDP, ki ga je predložila družba Ketong, navedeno, da je v zadnjem četrtletju leta 2020 tarifa za industrijske odjemalce znašala 508 R$/MWh in je bila torej veliko višja od tarife, ki jo je Komisija uporabila za izračun referenčne vrednosti. Ker v spisu ni bilo ustreznih alternativnih podatkov, se je Komisija začasno odločila, da bo uporabila tarifne cene, ki jih je objavila družba EDP Brasil. Trditev je bila zato zavrnjena.

(134)

Družba Ketong je trdila, da če se Komisija odloči uporabiti finančne podatke družbe Rima Industrial, ki jih zagotavlja družba Dun&Bradstreet in ki so bili predstavljeni v nenatančni in splošni obliki, ki ne omogoča identifikacije stroškov, vključenih v „posredne stroške“, prilagoditev izvozne cene s prodajnimi stroški ne bi bila upravičena, saj so isti stroški vključeni v računsko določeno normalno ceno.

(135)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 128, bo Komisija uporabila računovodske izkaze družbe Bozel Brasil S.A., zato ta trditev ni več relevantna.

(136)

Družba Shenghua je ponovila svojo trditev, da bi bilo treba Kazahstan izbrati kot primerno reprezentativno državo. Komisija bi morala v resnici upoštevati države s proizvodnjo železovih zlitin, saj kalcijev silicid proizvajata le Argentina in Brazilija, pri čemer je prvo Komisija izključila, druge pa družba Shenghua ni štela za primerno zaradi visokih cen električne energije, kot je navedeno v uvodni izjavi 123.

(137)

Ker v Braziliji obstajajo proizvajalci, katerih finančne informacije so javno razpoložljive, ni potrebe, da bi se upoštevale države, ki proizvajajo železove zlitine, kot je Kazahstan. Trditev je bila zato zavrnjena.

(138)

Ker je bilo v začasni fazi preiskave ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe.

(139)

Glede na zgornjo analizo je Brazilija izpolnila merila iz člena 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(140)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in takoj dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(141)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatke GTA, da bi določila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 151 in 152, je Komisija navedla, da bo uporabila statistične podatke MOD in takoj dostopne vire o stroških dela v Braziliji za določitev neizkrivljenih stroškov dela ter takoj dostopne vire o tarifah za industrijsko distribucijo, ki jih objavi ponudnik električne energije, za določitev neizkrivljenih stroškov električne energije.

(142)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med navzkrižnimi preverjanji na daljavo, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki za kalcijev silicid

(143)

Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Metodologija za določitev tega zneska je ustrezno pojasnjena v uvodni izjavi 154.

(144)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, in ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cene uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (48). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 85 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz Kitajske in držav z netržnim gospodarstvom v Brazilijo je Komisija ugotovila, da je uvoz glavnih surovin iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen (več kot 98 % celotnega uvoza v Brazilijo). V podatkovni zbirki GTA so navedene uvozne vrednosti za Brazilijo na ravni FOB. Za določitev uvoznih vrednosti CIF za Brazilijo je bilo vrednostim FOB dodanega 3,1 %, kar je razlika med povprečnimi izvoznimi cenami kalcijevega silicida CIF in FOB v obdobju preiskave, kot so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Kitajske.

(145)

Ker v Braziliji ni uvoznih podatkov in ker ni ustrezne neizkrivljene mednarodne cene premoga, je Komisija menila, da je primerna referenčna vrednost tehtano povprečje uvozne cene bituminoznega črnega premoga.

(146)

Ker so bile količine uvoza kvarcita v Brazilijo majhne in so se zato štele za nereprezentativne ter ker ni bilo neizkrivljene mednarodne cene kvarcita, je Komisija menila, da je primerna referenčna vrednost povprečna nakupna cena, ki jo plačajo proizvajalci Unije.

(147)

En proizvajalec izvoznik je sporočil, da je proizvodni dejavnik tudi kremenov pesek. Za ta proizvodni dejavnik so dejanski stroški, nastali sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, v obdobju preiskave predstavljali zanemarljiv delež celotnih proizvodnih stroškov. Ker vrednost, ki se je zanje uporabljala, ne glede na uporabljeni vir ni znatno vplivala na izračune stopnje dampinga, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago. Komisija je izračunala delež potrošnega blaga kot delež skupnih stroškov surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

(148)

Stranska proizvoda mikrosilika (v HS uvrščena kot žlindra) in silikokalcijev oborjen fin prah, odpadek, uvrščen po isto oznako HS kot kalcijev silicid, sta vsak predstavljala manj kot 1 % skupnih proizvodnih stroškov. Ker v obdobju preiskave ni bilo uvoza žlindre v Brazilijo, je Komisija referenčno ceno tega stranskega proizvoda določila na podlagi razmerja med njegovo domačo prodajno vrednostjo v LRK in skupnimi stroški materiala ter to razmerje uporabila za izračunane neizkrivljene skupne stroške materiala. Dobljeni znesek je nato delila z dejansko prodano količino, da je dobila neizkrivljeno ceno na enoto, kot je navedena v preglednici 1 v uvodni izjavi 142. Pri drugem stranskem proizvodu, odpadnem kalcijevem silicidu, je Komisija prilagodila referenčno ceno z uporabo razmerja med prodajno ceno stranskega proizvoda in domačo prodajno ceno v LRK za kalcijev silicid za referenčno ceno kalcijevega silicida iz reprezentativne države. Dobljena prilagojena referenčna vrednost je navedena v preglednici 1.

(149)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države.

(150)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(151)

Delo je pomemben proizvodni dejavnik, ki predstavlja približno 5–10 % skupnih proizvodnih stroškov. Komisija je za določitev plač v Braziliji uporabila statistične podatke MOD. Statistični podatki MOD (49) zagotavljajo informacije o mesečnih plačah delavcev v proizvodnem sektorju in povprečne opravljene tedenske ure v Braziliji v letu 2020. Komisija je izračunala stroške dela delodajalca v Braziliji z uporabo javno razpoložljivih virov (50) za stroške dela v Braziliji.

(152)

Komisija je uporabila takoj dostopno najnovejšo ceno električne energije (iz avgusta 2021), kot jo je zaračunala družba EDP Brasil (51). Ta cena je bila prilagojena za inflacijo, da se je ugotovila cena, ki jo je mogoče uporabiti za leto 2020. Razpoložljive informacije omogočajo določitev cene električne energije in cene za uporabo distribucijskega sistema (modalidade tarifaria azul), ki ju plačajo industrijski odjemalci. Zagotavljajo celo več podrobnosti o cenah, ki jih plačajo industrijski odjemalci, ki so se odločili za diferencirane tarife, ki temeljijo na času porabe električne energije v dnevu (modalidade tarifaria verde). Opozoriti je treba, da v Braziliji regulativna agencija ANEEL (52) od dobaviteljev električne energije občasno zahteva, da zvišajo svoje tarife za določen odstotek, da bi tako uravnavala porabo električne energije v državi. Agencija ANEEL uporablja sistem barvnih oznak (53) (zelena, rumena, rdeča ravni 1, rdeča ravni 2), ki nakazujejo, ali bi morala cena električne energije ostati taka, kot jo predlaga dobavitelj (zelena), ali pa bi se morala zvišati za 0,01343 BRL/kWh (rumena), 0,04169 BRL/kWh (rdeča ravni 1) ali 0,06243 BRL/kWh (rdeča ravni 2) (podatki za leto 2020). Agencija ANEEL oznake objavlja mesečno in so za obdobje preiskave takoj dostopne na spletišču družbe EDP Brasil (54). V obdobju preiskave je bil sistem oznak večinoma zelen. Le januarja 2020 je bila oznaka rumena, decembra 2020 pa rdeča ravni 2, zato je bilo treba tarife električne energije rahlo zvišati. V celoti je imelo to zvišanje zanemarljiv vpliv na tarifo.

(153)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(154)

Režijski stroški proizvodnje in amortizacija, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(155)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov in dobička za družbo Bozel Brasil S.A. uporabila finančne podatke za leto 2020, kot so povzeti po Uradnem listu Minas Gerais (55).

(156)

Na podlagi neizkrivljenih cen in referenčnih vrednosti, opisanih zgoraj, je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(157)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje na podlagi proizvodnih dejavnikov, ki jih je kupila vsaka od družb. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika je nato uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe, ki jih je predložil vložnik, so bile vključene v preverjanje. Faktorje uporabe je pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v preglednici 1. Komisija je stroške proizvodnje znižala za neizkrivljene stroške stranskih proizvodov.

(158)

Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala režijske stroške proizvodnje in amortizacijo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 154, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(159)

Komisija je za stroške proizvodnje, ki so bili določeni, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, uporabila PSA-stroške in dobiček družbe Bozel Brasil S.A. PSA-stroški, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 11,98 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 18,96 %.

(160)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(161)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezane družbe s sedežem zunaj Unije.

(162)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe tista, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(163)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(164)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške pakiranja, stroške kreditov, pribitke trgovcev in bančne stroške.

(165)

Komisija je za sodelujoča proizvajalca izvoznika v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečje normalne vrednosti vsake vrste podobnega izdelka s tehtanim povprečjem izvozne cene ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(166)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(167)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK je Komisija stopnjo dampinga v skladu s členom 18 osnovne uredbe določila na podlagi dostopnih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(168)

V tem primeru je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 57,5 % celotnega izvoza v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni najvišje posamezne stopnje dampinga, določene za reprezentativno vrsto izdelka za enega sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(169)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(170)

Podobni izdelek sta v obdobju preiskave v Uniji izdelovala dva proizvajalca. Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(171)

Ker so bili podatki v zvezi z oceno škode zlasti pridobljeni le od dveh proizvajalcev Unije, so podatki za analizo škode zaradi zaupnosti navedeni v razponih. Vendar indeksi temeljijo na dejanskih podatkih in ne na razponih.

(172)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 1 313–1 590 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, med katerimi so bili najpomembnejši odgovori sodelujočih proizvajalcev Unije na protidampinške vprašalnike. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, sta sodelujoča proizvajalca Unije predstavljala 100 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(173)

Da bi Komisija ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s položajem industrije Unije, je proučila nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije, v okviru integriranih proizvajalcev Unije.

(174)

Da bi lahko čim bolj celovito prikazala položaj industrije Unije, je Komisija pridobila podatke za celotno dejavnost kalcijevega silicida in proučila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastne potrebe ali za prosti trg. Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni uporabi za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(175)

Komisija je ugotovila, da je bilo 7,6 % celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave namenjene uporabi za lastne potrebe, kot je prikazano v preglednici 2 spodaj. Uporaba za lastne potrebe kot delež celotne potrošnje je bila v obravnavanem obdobju razmeroma stabilna, saj se je povečala le za 3 %. V tem pogledu je zadevni proizvajalec kalcijev silicid uporabljal za proizvodnjo železovih zlitin nižje v verigi, zato ni bilo dejanske zaračunane prodaje.

(176)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok.

(177)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno proučili le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo industrije Unije za lastne potrebe. To so: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlovanje, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, pri čemer ni pomembno, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

(178)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je prodajo proizvajalcev Unije na trgu Unije dodala uvozu kalcijevega silicida. Prodaja Unije je bila pridobljena iz odgovorov proizvajalcev Unije na protidampinški vprašalnik. Podatki o uvozu so bili pridobljeni od nacionalnih carinskih organov držav članic, kot je opisano v oddelku 4.4.1 spodaj.

(179)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(180)

Celotna potrošnja v Uniji in potrošnja na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju stalno zmanjševali in v obdobju preiskave dosegli približno polovico svoje prvotne ravni. Zmanjšanje potrošnje je bilo posledica zmanjšanja uvoza za približno 25 % in domače prodaje v Uniji za približno 75 % v obravnavanem obdobju, kot je navedeno v preglednicah 6 oziroma 12. Eden od glavni razlogov za znatno zmanjšanje potrošnje je bil upad proizvodnje surovega jekla, saj je kalcijev silicid vložek v postopku proizvodnje jekla in je proizvodnja jekla daleč največji trg za kalcijev silicid, jeklarska industrija pa je do določene mere kupovala manj kalcijevega silicida, ker je porabljala zaloge kalcijevega silicida.

(181)

V pritožbi so bili od Eurostata pridobljeni statistični podatki o uvozu pod oznakama KN 7202 99 80 in 2850 00 60 ter prilagojeni na podlagi cene uvoza, da bi se izločili izdelki, ki niso izdelek v preiskavi. Združenje Eurofer je v svojih pripombah na začetek preiskave kritiziralo kakovost podatkov o uvozu (tako glede obsega kot glede cen), uporabljenih v tej fazi. Vendar so bili to v tisti fazi najzanesljivejši razpoložljivi dokazi. Kljub temu je bilo mogoče med sedanjo preiskavo pridobiti točnejše podatke o uvozu, ki so opisovali uvoženi izdelek za vsako uvozno deklaracijo, predloženo nacionalnim carinskim organom držav članic. Komisija je zahtevala podrobne informacije o uvozu, uvrščenem pod oznaki KN 7202 99 80 in 2850 00 60, iz Francije, Italije, Slovenije in Španije, štirih držav članic z največjim obsegom uvoza iz pritožbe. Komisija je nato določila obsege in cene uvoza kalcijevega silicida za tri od teh držav članic (Francijo, Slovenijo in Španijo) na podlagi analize opisa izdelka, navedenega v informacijah, prejetih od teh držav članic. Za Italijo, četrto državo članico glede na obseg uvoza, predloženi podatki niso bili v zahtevani obliki, zato se je morala Komisija v začasni fazi zanašati na podatke iz pritožbe. V pritožbi je bilo navedeno, kakšen delež so te štiri države članice predstavljale v vsakem letu obravnavanega obdobja. Komisija je te deleže uporabila za izračun obsega uvoza.

(182)

Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi uvoza iz LRK glede na obseg potrošnje na prostem trgu iz preglednice 2.

(183)

Uvoz iz LRK se je gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(184)

Po manjšem povečanju uvoza za 6 % leta 2018 glede na leto 2017 se je uvoz iz Kitajske stalno zmanjševal, in sicer se je med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšal za 27 %. Vendar se je tržni delež tega uvoza stalno povečeval, in sicer se je med letoma 2017 in 2020 povečal za 57 %. Čeprav se je uvoz iz Kitajske sam po sebi zmanjšal, je bilo njegovo zmanjšanje veliko manj izrazito kot upad potrošnje v EU.

(185)

Komisija je določila tehtano povprečje cen uvoza iz LRK na podlagi nacionalnih carinskih podatkov, iz katerih je razviden uvoz kalcijevega silicida iz LRK, kot je bilo ugotovljeno v skladu z uvodno izjavo 181 zgoraj. Te cene so bile na ravni CIF.

(186)

Tehtano povprečje cene uvoza iz LRK se je gibalo, kot sledi:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(187)

Cene uvoza iz LRK so se med letoma 2017 in 2018 povečale za 6 % ter nato ponovno med letoma 2018 in 2019, nato pa so močno padle, in sicer za 15,5 % med letom 2019 in obdobjem preiskave, ko so dosegle 5 % nižjo raven kot leta 2017. Cene uvoza iz LRK so bile nižje od cen prodaje v Uniji, kot je prikazano v preglednici 8, pri čemer je bila razlika v obdobju preiskave med 15 % in 30 %.

(188)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(189)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja, in sicer po morebitnih potrebnih prilagoditvah za popuste in provizije. Pri tej analizi za vsako vrsto posebej je bilo upoštevano, ali je bilo blago prodano v razsutem stanju ali kot polnjene žice, kot je opozorilo združenje Eurofer v pripombah na začetek preiskave, opisanih v uvodni izjavi 9. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Ugotovljeno tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen je znašalo 10,6 %. Glede na to, da je izdelek v preiskavi blago, se je to štelo za znatno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Za vse vrste izdelkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen. Ta uvoz je predstavljal približno 57 % celotnega uvoza.

(190)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(191)

Za določitev škode so vsi kazalniki temeljili na dveh sodelujočih proizvajalcih Unije, ki sta predstavljala celotno industrijo Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 15.

(192)

Skupna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(193)

Proizvodnja industrije Unije je med letoma 2017 in 2020 močno upadla, in sicer za 91 %, medtem ko se je zmogljivost povečala za 3 %, kar pomeni, da se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 91 %.

(194)

Industrija Unije kalcijev silicid proizvaja v pečeh, ki se lahko uporabljajo tudi za proizvodnjo drugih železovih zlitin. V teh okoliščinah proizvodnja kalcijevega silicida v Uniji v obravnavanem obdobju ni bila neprekinjena, ker lahko proizvajalci Unije optimizirajo dobičke ali zmanjšajo izgube s proizvajanjem najkoristnejšega izdelka v istih pečeh.

(195)

Ugotovljeno je bilo, da so bili drugi razlogi za prekinitve proizvodnje tehnične težave s proizvodno opremo in nujno vzdrževanje. Za dobavo glavnim kupcem v obdobjih brez proizvodnje je industrija Unije dobavljala iz zalog in občasno iz nakupov.

(196)

Proizvodnja je bila leta 2019 majhna, še zlasti majhna pa je bila v obdobju preiskave, ko so se proizvajalci srečali z oviranjem dviga cen zaradi znatnih količin uvoza kalcijevega silicida po nizkih cenah, večinoma iz LRK, kljub manjšemu povpraševanju v Uniji zaradi zmanjšane proizvodnje jekla in pandemije COVID-19.

(197)

Poleg tega so bile cene energije, ki predstavljajo znaten delež proizvodnih stroškov, visoke. Ker je družba Ferropem v letih 2018 in 2019 ustvarila zaloge kalcijevega silicida, se je odločila znatno zmanjšati proizvodnjo v letu 2020.

(198)

Družba Ferropem trenutno izvaja obsežen program prestrukturiranja dejavnosti. Družba Ferroglobe (matična družba družbe Ferropem) je v zvezi s kalcijevim silicidom navedla, da je zavezana nadaljevanju proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji in da ima v zvezi s tem dva tekoča projekta.

(199)

Drugi proizvajalec Unije (OFZ) je navedel, da ima znatne neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za povečanje proizvodnje Unije, če bi na trgu prevladali pošteni konkurenčni pogoji.

(200)

Proizvodna zmogljivost, navedena za industrijo Unije, temelji na zmogljivosti peči, ki so se uporabljale za proizvodnjo kalcijevega silicida v obravnavanem obdobju. Vendar, kot sta omenila združenje Eurofer in nemško jeklarsko združenje v pripombah na začetek preiskave, bi bilo treba pojasniti, da so se te peči uporabljale tudi za proizvodnjo drugih izdelkov in da so bile stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, prikazane v preglednici 5 (ki se nanašajo le na kalcijev silicid), nizke v celotnem obravnavanem obdobju. Kljub temu bi bilo mogoče zmogljivost, navedeno za Unijo, hitro precej povečati s proizvodnjo kalcijevega silicida v drugih pečeh, ki so se v obravnavanem obdobju uporabljale za proizvodnjo drugih železovih zlitin. Razlog za majhno povečanje proizvodne zmogljivosti v obravnavanem obdobju je bilo povečanje učinkovitosti.

(201)

V preiskavi je bilo torej ugotovljeno, da zmogljivost industrije Unije iz preglednice 5 kaže na razmere, ki so prevladovale v obravnavanem obdobju, vendar se lahko v kratkem obdobju precej poveča.

(202)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(203)

Zgornja preglednica prikazuje obseg prodaje proizvajalcev Unije iz lastne proizvodnje. Obseg prodaje na prostem trgu Unije se je med letom 2017 in koncem obdobja preiskave zmanjšal za 75 %. Zmanjšan obseg prodaje je sledil močnemu upadu proizvodnje, prikazanemu v preglednici 5.

(204)

Industrija Unije je med letom 2017 in obdobjem preiskave izgubila približno polovico tržnega deleža. Zmanjšanje tržnega deleža ni bilo tako izrazito kot zmanjšanje obsega prodaje, vendar je bilo posledica nadaljevanja uvoza, zlasti iz LRK, v precejšnjem obsegu.

(205)

Industrija Unije zaradi zmanjševanja potrošnje ni izgubila le precejšnjega obsega prodaje na trgu Unije, temveč tudi tržni delež. Položaj industrije Unije na trgu Unije se je torej očitno zmanjšal tako absolutno kot relativno.

(206)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(207)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju spreminjalo zaradi prerazporeditve nekaterih zaposlenih na druge izdelke v obdobjih nihajoče proizvodnje. Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ), ki so se ukvarjali kalcijevim silicidom, se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 73 %.

(208)

Produktivnost se je med letoma 2017 in 2018 povečala za 11 % in se nato med letoma 2018 in 2019 zmanjšala za 21 %, med letom 2019 in obdobjem preiskave pa močno upadla, in sicer za 63 %. Ob upoštevanju nihanj v ravneh zaposlenosti, prikazanih v preglednici 7, je gibanje večinoma sledilo gibanju proizvodnje, ki se je v obravnavanem obdobju precej zmanjšala.

(209)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(210)

To je edina protidampinška preiskava v zvezi z zadevnim izdelkom. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(211)

Tehtano povprečje prodajnih cen proizvajalcev Unije na enoto pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji (v EUR/tono)

(212)

Povprečne prodajne cene na enoto za nepovezane stranke na prostem trgu Unije so se med letoma 2017 in 2018 zvišale za 14 % in leta 2019 ostale na tej ravni, nato pa so se v obdobju preiskave znižale za 8 %. V obdobju preiskave so bile cene 5 % višje kot leta 2017. V letih 2018 in 2019 so se prodajne cene zviševale skladno z naraščajočimi stroški. Ker se je obseg prodaje precej zmanjšal, so prodajne cene na trgu Unije leta 2019 stagnirale in se nato leta 2020 znatno znižale. Na cene proizvajalcev Unije je negativno vplival stalen znaten uvoz iz Kitajske po nizkih cenah, zaradi katerega so se znižale cene na trgu Unije.

(213)

Stroški proizvodnje na enoto so se stalno povečevali, in sicer so se med letoma 2017 in 2020 povečali za več kot 50 %. Ta povečanja stroškov so bila v veliki meri posledica znatnega zmanjšanja proizvodnje v celotnem obdobju preiskave, katerega vzroki so opisani v uvodnih izjavah 193 do 197. Zlasti so nižje ravni proizvodnje v letih 2019 in 2020 pomenile, da je bilo treba fiksne stroške (npr. amortizacijo) pokriti iz manjših obsegov proizvodnje, zaradi česar so se povečali stroški proizvodnje na enoto. Poleg tega so se povečali nekateri stroški proizvodnje, npr. stroški energije.

(214)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/EPDČ)

(215)

Stroški dela na zaposlenega so se med letoma 2017 in 2018 povečali za 22 %, nato pa so se med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšali za 27 %. To nihanje je posledica precejšnjih razlik v količini proizvodnje in urnih postavkah za delo dveh proizvajalcev Unije.

(216)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 10

Zaloge

(217)

Ravni končnih zalog so se od leta 2017 do leta 2019 stalno povečevale, nato pa so med letom 2019 in koncem obdobja preiskave močno upadle. Proizvajalci Unije niso proizvajali ves čas obravnavanega obdobja, temveč so se o proizvodnji odločali glede na položaj na trgu za kalcijev silicid in druge železove zlitine ter ravni kalcijevega silicida na zalogi. Ravni zalog so same po sebi na splošno višje po obdobjih proizvodnje in se nato znižajo med obdobji, v katerih se proizvajalci odločijo, da bodo prodajali iz zalog.

(218)

Končne zaloge kot delež proizvodnje so se povečevale v celotnem obravnavanem obdobju, in sicer zlasti zaradi močnega zmanjšanja proizvodnje, prikazanega v preglednici 4.

(219)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(220)

Komisija je dobičkonosnost prodaje lastne proizvodnje proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Leta 2018 je bila dobičkonosnost ohranjena na podobni ravni kot leta 2017, ker so višjim stroškom sledile tudi višje prodajne cene, zato je industrija Unije dosegla ravni dobička med 9,7 % in 12,5 % prihodkov od prodaje. Vendar se je zaradi manjšega obsega prodaje, nespremenjenih tržnih cen in nadaljnjih zvišanj stroškov dobičkonosnost leta 2019 znižala na ravni med 0,9 % in 2,7 %. Ko sta se leta 2020 obseg proizvodnje in prodaje še zmanjšala, so se tržne cene znižale, stroški pa ponovno zvišali, in nastale so zelo velike izgube. Združenje Eurofer je uporabilo letna poročila družbe Ferroglobe za izpodbijanje stopenj dobička, navedenih v pritožbi. Vendar se zgornje stopnje dobička nanašajo na prodajo proizvodnih subjektov (družb Ferropem in OFZ), in to izključno na kalcijev silicid, medtem ko je v navedenih poročilih navedena dobičkonosnost vseh izdelkov, ki jih proizvaja družba Ferroglobe.

(221)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok je bil leta 2017 in v obdobju preiskave precej pozitiven, v letih 2018 in 2019 pa precej negativen. To gibanje je bilo na splošno skladno s spremembami ravni končnih zalog. Ko so se ravni končnih zalog v obdobju preiskave znižale, je bil denarni tok pozitiven, ker se je prodaja izvajala iz zalog, medtem ko se je v letih 2018 in 2019, ko so se ravni končnih zalog zvišale, denarni tok od prodaje zmanjšal.

(222)

Povprečne naložbe v obravnavanem obdobju so bile majhne in so znašale manj kot 600 000 EUR letno. Večje naložbe leta 2019 so skladne z majhnim povečanjem zmogljivosti leta 2020.

(223)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Medtem ko se je neto knjigovodska vrednost naložb v obravnavanem obdobju rahlo zvišala, je glavni razlog za močan upad donosnosti naložb v letih 2019 in 2020 znano zmanjšanje dobičkonosnosti v teh letih.

(224)

Čeprav v obravnavanem obdobju velike naložbe niso bile načrtovane, bi se zmožnost proizvajalcev Unije, da zbirajo kapital, v tem obdobju zmanjšala, saj se je raven njihove dobičkonosnosti znižala.

(225)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz zadevne države zmanjšal za 22 %, vendar se je njegov tržni delež znatno povečal, ker se je potrošnja zmanjšala za 50 %. Tržni delež uvoza iz LRK se je precej povečal (z 38,7 % na 60,8 %). Poleg tega so bile kitajske uvozne cene v celotnem obravnavanem obdobju stalno nizke in precej nižje od cen industrije Unije. V obdobju preiskave so uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v povprečju nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za 10,6 %. Industrija Unije ni mogla zviševati cen v enaki meri, kot so se povečevali stroški, zaradi pritiska na nižanje cen zaradi uvoza iz Kitajske.

(226)

Škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, je bila kombinacija učinkov na obseg in cene. Številni kazalniki obsega so pokazali precejšnje negativno gibanje v obravnavanem obdobju: proizvodnja se je zmanjšala za 91 %, izkoriščenost zmogljivosti za 91 %, obseg prodaje na trgu Unije za 75 % in njen tržni delež za 25 odstotnih točk. Poleg tega se je zaposlenost zmanjšala za 73 %, povprečni stroški dela za 11 %, produktivnost pa za 67 %.

(227)

Povprečne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za samo 5 %, stroški pa za 51 %. To je imelo močan vpliv na dobičkonosnost in donosnost naložb, ki sta se z razumnih ravni v letih 2017 in 2018 zmanjšali na raven precejšnje izgube v obdobju preiskave. Naložbe so bile v celotnem obdobju majhne.

(228)

Zelo malo kazalnikov je pokazalo pozitiven razvoj. Pri zmogljivosti se je pokazalo rahlo pozitivno gibanje zaradi povečanja učinkovitosti proizvodnje. Kalcijev silicid se običajno prodaja iz zalog, in bilo je očitno, da so spremembe denarnega toka in zalog tesno povezane. Ko so bile v letih 2018 in 2019 ustvarjene zaloge, je bil denarni tok negativen, ko pa je bila leta 2020 proizvodnja manjša in so bile večje količine prodane iz zalog, se je denarni tok izboljšal in postal pozitiven. Razmeroma majhna uporaba za lastne potrebe se je v zadevnem obdobju povečala za 3 %, vendar je imel ta razvoj le zanemarljiv vpliv na celoten položaj industrije.

(229)

Skratka, potrošnja na trgu Unije je hitro upadala, vendar industrija Unije ni bila zmožna ohraniti svojega tržnega deleža. Uvoz iz LRK je bil v celotnem obravnavanem obdobju precejšen, po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije. Konec leta 2019 in leta 2020 je industrija Unije prodajala po cenah, ki niso več pokrivale stroškov, zato je znatno zmanjšala proizvodnjo in prodajo. Največji proizvajalec Unije je leta 2020 močno zmanjšal proizvodnjo in v obdobju preiskave je prodaja večinoma potekala iz zalog. Te razmere niso bile vzdržne in pripravljen je bil načrt prestrukturiranja, ki je vključeval možno zaprtje obrata, ki se je uporabljal za proizvodnjo kalcijevega silicida.

(230)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(231)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi, ali bi bila lahko škoda za industrijo Unije istočasno tudi posledica drugih znanih dejavnikov. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: vpliv zmanjšanja potrošnje zaradi manjšega povpraševanja jeklarske industrije, uvoz iz tretjih držav, izvoz industrije Unije, povečani stroški proizvodnje v Uniji, vpliv uvoza za zadostitev povpraševanja in uporabe za lastne potrebe.

(232)

Obseg uvoza iz LRK se je (kot je prikazano v preglednici 3) med letom 2017 in obdobjem preiskave povečal za 22 %. Tržni delež LRK pa se je povečal za 57 %, tj. z 38,7 % na 60,8 %. To se je zgodilo v škodo industrije Unije. V istem obdobju se je (kot je prikazano v preglednici 6) prodaja industrije Unije na prostem trgu zmanjšala za 75 %, njen tržni delež na prostem trgu pa se je zmanjšal s 50,5 % na 25,1 %, tj. za 50 %.

(233)

Cene dampinškega uvoza so se v obravnavanem obdobju znižale za 5 % (kot je prikazano v preglednici 4). Za primerjavo so se cene industrije Unije na prostem trgu v istem obdobju zvišale za 6 %, Uvoz iz Kitajske, ki je bil v obravnavanem obdobju vedno bolj prisoten na trgu Unije, se je izvajal po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(234)

Zaradi pritiska dampinškega uvoza je bil tudi precej oviran dvig cen, kar dokazuje dejstvo, da industrija Unije ni mogla zviševati cen po enaki stopnji, kot so se zviševali stroški. Kot je prikazano v preglednici 8, so bili v obdobju preiskave stroški proizvodnje več kot 20 % višji od prodajnih cen industrije Unije. Do leta 2019 je zaradi tega preprečevanja dviga cen dobičkonosnost industrije Unije padla pod 3 %, kar je očitno nevzdržna raven. V obdobju od leta 2017 do leta 2019 se je obseg uvoza iz LRK zmanjšal le za 6 %, njegov tržni delež pa se je z 38,7 % povečal na 55,3 %, medtem ko se je tržni delež industrije Unije s 50,5 % zmanjšal na 29,5 %. Kljub 34-odstotnemu zmanjšanju potrošnje med letoma 2017 in 2019 je kitajski uvoz še naprej pridobival tržni delež na škodo industrije Unije. V istem obdobju so se cene uvoza iz Kitajske zvišale za 12 % (preglednica 4), medtem ko so se cene industrije Unije zvišale bolj, in sicer za 14 %, vendar veliko manj kot stroški proizvodnje, ki so se zvišali za 27 %. Industrija Unije je torej že do leta 2019 utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza.

(235)

Leta 2020 so se kitajske cene znižale še za 16 % v primerjavi z letom 2019, tržni delež kitajskega uvoza pa se je s 55 % povečal na 61 %, tj. za 10 %. V istem obdobju so se cene industrije Unije znižale za 8,2 %, njeni stroški proizvodnje so se povečali za 19 %, njen tržni delež pa se je zmanjšal za 15 %, in sicer z 29,5 % na 25,1 %. To je znatno vplivalo na industrijo Unije in povzročilo, da je bila njena dobičkonosnost v obdobju preiskave močno negativna.

(236)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija začasno sklenila, da uvoz iz Kitajske povzroča znatno škodo industriji Unije. Pri tem je šlo za škodo v smislu obsega in učinkov na cene.

(237)

Gibanje potrošnje, prikazano v preglednici 2, sta združenje Eurofer in nemško jeklarsko združenje v svojih pripombah na začetek preiskave štela za glavni vzrok škode. V obravnavanem obdobju se je zmanjšala za 50 %. To gibanje je bilo posledica manjšega povpraševanja v sektorju glavnih uporabnikov (jeklarski industriji). Jeklarska industrija je zmanjšala nabavo kalcijevega silicida zaradi uporabe zalog kalcijevega silicida, proizvodnja surovega jekla pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 18 %.

(238)

Leta 2018 se je potrošnja kalcijevega silicida zmanjšala za 14 % v primerjavi z letom 2017, industrija Unije pa je svoje poslovanje še lahko prilagodila temu zmanjšanju, tako da je dobičkonosnost prodaje kalcijevega silicida ostala nad 10 %. Leta 2019 pa razmere za industrijo Unije niso bile več vzdržne, ker je prodor uvoza iz Kitajske pomenil, da sta se proizvodnja in prodaja industrije Unije zmanjšali na ravni, ki niso več omogočale kritja naraščajočih stroškov na enoto. Leta 2020, ko se je začela pandemija COVID-19, se je potrošnja zmanjšala še za 25 %.

(239)

Združenje Eurofer in nemško jeklarsko združenje sta trdila, da je glavni razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija kalcijevega silicida, zmanjšanje proizvodnje surovega jekla, in ne uvoz iz Kitajske.

(240)

Vendar se je ob padajoči potrošnji tržni delež LRK povečal za 57 %, tj. z 38,7 % na 60,8 %, medtem ko so bila zmanjšanja proizvodnje, obsega prodaje, tržnega deleža, dobičkonosnosti, zaposlenosti in donosnosti naložb industrije Unije večja od zmanjšanja potrošnje. Razlog za to je bil, da je kitajski prodor na trg z nizkimi cenami znatno negativno vplival na te kazalnike škode.

(241)

Zmanjšanje potrošnje torej ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Nadalje, kot je opozorilo združenje Eurofer, se je vpliv pandemije COVID-19 začel leta 2020, škodljive razmere pa so nastale že do leta 2019. Zato bi bilo treba pandemijo COVID-19 šteti za dejavnik poslabšanja leta 2020.

(242)

Stroški proizvodnje industrije Unije so se povečali iz dveh glavnih razlogov. Prvič, stroški električne energije za proizvodnjo kalcijevega silicida, ki pomenijo znaten delež stroškov proizvodnje (do 40 % v obravnavanem obdobju), so se v obravnavanem obdobju za največjega proizvajalca Unije povečali za več kot 30 %.

(243)

Drugič, stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju znatno povečali zaradi manjših količin proizvodnje in prodaje industrije Unije. To je pomenilo, da so se fiksni stroški krili iz manjšega obsega proizvodnje in prodaje, zaradi česar se je povečal element fiksnih stroškov na enoto v stroških proizvodnje na enoto.

(244)

Združenje Eurofer je trdilo, da podatki za drugo četrtletje iz pregleda poslovanja družbe Ferroglobe za leto 2020 kažejo, da je mogoče nekatere izboljšave v zvezi s stroški pripisati znižanju cen energije. Vendar se ta pregled poslovanja nanaša na družbo Ferroglobe, ki posluje v več državah, in ne le na družbo Ferrropem oziroma njen obrat, ki se uporablja za proizvodnjo kalcijevega silicida. Zato trditve ni bilo mogoče sprejeti.

(245)

Leta 2018 je bila industrija Unije zmožna ohraniti ravni dobička nad 10 % kljub povečanjem stroškov električne energije, ker je lahko ta povečanja stroškov prenesla na svoje kupce. Leta 2019 pa industrija Unije ni več mogla dvigati cen zaradi cenovnega pritiska uvoza iz Kitajske, ki je do leta 2019 prevladal na trgu (s 55-odstotnim tržnim deležem) in deloval kot določevalec cen. Industrija Unije leta 2019 ni mogla slediti tako nizkim cenam uvoza. To je prispevalo k odločitvi družbe Ferropem, da leta 2020 znatno zmanjša proizvodnjo.

(246)

Zato bi bilo treba skleniti, da povečanje stroškov proizvodnje ni bilo vzrok za škodo. Vzrok je bil uvoz iz Kitajske po nizkih cenah, katerega delež se je na trgu Unije povečal, celo v razmerah upada potrošnje, na škodo industrije Unije in tej preprečil dvig cen na dobičkonosne ravni.

(247)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije kupovala kalcijev silicid zunaj Unije (večinoma iz Argentine). Komisija je zato proučila, ali je odločitev o uvozu kalcijevega silicida škodila industriji Unije zaradi vpliva na ravni proizvodnje in prodaje ter s tem na dobičkonosnost. Ta uvoz, ki je nihal v celotnem obravnavanem obdobju in je predstavljal 15 % celotne prodaje v tem obdobju, je bil na splošno izveden v času tehničnih težav v proizvodnih obratih Unije za izpolnitev naročil kupcev. Industriji Unije je torej omogočal, da zadosti povpraševanju, in ni mogoče šteti, da je kot tak prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Poleg tega taki nakupi niso bili izvedeni v obdobju preiskave, ko je industrija Unije utrpela največjo škodo.

(248)

Združenje Eurofer je opozorilo, da industrija Unije proizvaja kalcijev silicid z isto opremo kot druge izdelke, zato naj bi prehod na druge izdelke onemogočal proizvodnjo kalcijevega silicida.

(249)

Vendar je preiskava pokazala, da so imeli proizvajalci Unije v celotnem obravnavanem obdobju neizkoriščene zmogljivosti, tudi ob upoštevanju teh drugih železovih zlitin. Zato je jasno, da proizvodnja drugih izdelkov ni pomenila ovire za proizvodnjo kalcijevega silicida in ni bila posredni vzrok za škodo v obravnavanem obdobju.

(250)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(251)

Uvoz iz Brazilije se je v obravnavanem obdobju povečal za 30 %. Njegov tržni delež se je v tem obdobju s 4,4 % povečal na 11,5 %. Cene so bile pri tem uvozu podobne kot pri uvozu iz Kitajske v obdobju od leta 2017 do leta 2019, vendar je ta uvoz leta 2020 nelojalno znižal kitajske prodajne cene za 10 %. Uvoz iz Brazilije bi se torej moral šteti za dejavnik, ki je prispeval k škodi industrije Unije, zlasti leta 2020. Na to vprašanje sta opozorila tudi združenje Eurofer in nemško jeklarsko združenje v okviru pripomb k pritožbi.

(252)

Toda ker je bil obseg tega uvoza vedno vsaj petkrat manjši od uvoza iz Kitajske, je jasno, da je bil uvoz iz Kitajske pomembnejši vzrok.

(253)

Uvoz iz drugih tretjih držav je potekal večinoma iz Argentine, vključno z nakupi enega od proizvajalcev Unije od povezane družbe, vendar količine in cene tega uvoza niso povzročale škode v obravnavanem obdobju, ta uvoz pa je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 247, industriji Unije omogočal, da je zadostila povpraševanju v specifičnem času tehničnih težav.

(254)

Čeprav so bile količine uvoza iz Brazilije znatne, njegove cene pa nizke, ta uvoz ni bil dovolj znaten, da bi zmanjšal vzročno zvezo med znatnimi količinami uvoza kalcijevega silicida iz Kitajske po nizkih cenah in škodo, povzročeno industriji Unije.

(255)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 13

Izvoz proizvajalcev Unije

(256)

Izvoz industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 46 %, kar je bilo precej manj od 75-odstotnega zmanjšanja obsega prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije v istem obdobju.

(257)

Povprečna cena tega izvoza se je leta 2018 najprej povečala za 25 %. Ta raven je nato leta 2019 ostala enaka, nato pa se je znižala na raven, ki je bila v obdobju preiskave še vedno precej višja (+14 %) od tiste iz leta 2017. Povprečna cena tega izvoza je bila nekoliko nižja od tiste, ki bi jo lahko industrija Unije dosegla na trgu Unije leta 2017, vendar so nato ravni izvoza in domačih prodajnih cen v preostalem obravnavanem obdobju ostale na podobnih ravneh.

(258)

Ob upoštevanju obsega in ravni cen izvoza industrije Unije v tretje države in glede na to, da se izvoz ni zmanjšal toliko kot prodaja na trgu Unije (prikazana v preglednici 6), je Komisija začasno sklenila, da je izvoz prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, vendar le minimalno.

(259)

Industrija Unije je zadevni izdelek uporabljala za lastne potrebe za proizvodnjo drugih železovih zlitin nižje v verigi. Kot je prikazano v preglednici 2, se je uporaba za lastne potrebe v letih 2018 in 2019 povečala, v obravnavanem obdobju pa se je povečala le za 3 %. Poleg tega je zaprti trg v celotnem obravnavnem obdobju predstavljal manj kot 10 % celotnega trga.

(260)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da razvoj na zaprtem trgu ni znatno vplival na industrijo Unije.

(261)

Dampinški uvoz iz Kitajske je industriji Unije v letih 2019 in 2020 povzročil znatno škodo zaradi obsežnega prodora na trg na škodo industrije Unije. Kar zadeva cene, je naraščajoči tržni delež uvoza stalno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in ustvarjal precejšen pritisk na cene ter preprečeval zvišanja tržnih cen, ki bi bila potrebna, da bi lahko industrija Unije dosegla razumne ravni dobička.

(262)

Na industrijo Unije so vplivali tudi drugi dejavniki. Najpomembnejši od teh dejavnikov je bilo zmanjšanje potrošnje zaradi manjšega povpraševanja jeklarske industrije. Vendar je treba upoštevati, da je industrija Unije utrpela zmanjšanja proizvodnje, obsega prodaje, tržnega deleža in dobičkonosnosti, ki so bila veliko večja kot zmanjšanje potrošnje (50 %), in da se je ob takem zmanjšanju potrošnje tržni delež LRK povečal za 57 %, tj. z 38,7 % na 60,8 %, zato je bilo ugotovljeno, da je bilo zmanjšanje potrošnje le dodatni dejavnik. Glavni vzrok za škodo je bil uvoz iz Kitajske, ki je znatno prodiral na trg Unije z nizkimi cenami v celotnem obravnavanem obdobju.

(263)

Poleg tega sta na položaj industrije Unije vplivala uvoz iz Brazilije in izvoz industrije Unije. Vendar so imeli ti dejavniki zelo omejen vpliv na industrijo, ker so bile cene uvoza iz Brazilije podobne kot pri uvozu iz Kitajske, količine pa so bile veliko manjše. Obsežen uvoz iz Kitajske po cenah, ki so veliko nižje od cen industrije Unije, je glavni razlog, da je industrija Unije izgubila prodajo in ni mogla dvigniti cen v skladu s stroški proizvodnje, zaradi česar je utrpela velike izgube.

(264)

Komisija je torej učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(265)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je jasno razvidna iz razvoja proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje na trgu Unije, tržnega deleža, zaposlovanja, produktivnosti, stroškov proizvodnje, dobičkonosnosti in donosnosti naložb.

(266)

V tej zadevi je pritožnik trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je proučila, ali bi bila stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov višja kot njihova stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen (glej uvodne izjave 275 do 281 spodaj).

(267)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in 7(2d) osnovne uredbe.

(268)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(269)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. V letih 2017 in 2018, preden je industrija Unije utrpela znatno škodo, je bilo tehtano povprečje stopnje dobičkonosnosti industrije Unije med 9,7 % in 12,5 % prihodka od prodaje, kot je prikazano v preglednici 11. Taka stopnja dobička se je v tej preiskavi štela za osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih.

(270)

Ker eden od proizvajalcev Unije v obdobju preiskave ni proizvajal znatnih količin kalcijevega silicida, se njegovi stroški niso šteli za zanesljive in primerne za določitev ciljne cene. Ker je bila prodaja tega proizvajalca večinoma izvedena iz zalog, proizvedenih leta 2019, se je štelo, da so za to preiskavo primerni stroški proizvodnje v navedenem letu.

(271)

Na podlagi tega je neškodljiva cena med 1 650 in 1 750 EUR/tono, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene stopnje dobička v višini med 9,7 % in 12,5 % za tehtano povprečje stroškov proizvodnje proizvajalcev Unije.

(272)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Komisija je na podlagi dokazov, razpoložljivih v začasni fazi, ugotovila, da se v zvezi s tem za industrijo Unije ne uporabljajo dodatni stroški.

(273)

Nato je na podlagi primerjave tehtanega povprečja uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, kot je bilo ugotovljeno za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtanega povprečja neškodljive cene podobnega izdelka, ki so ga proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije, določila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtanega povprečja uvozne vrednosti CIF.

(274)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodno izjavo 168).

(275)

Ker je bila tako izračunana stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen nižja od stopnje dampinga, je Komisija opravila pregled v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe.

(276)

Pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom v LRK obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. V skladu z dokazi iz pritožbe se za električno energijo, ki predstavlja 20 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, v LRK uporablja sistem z dvojnimi cenami. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je zato v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe preiskava Komisije zajemala proučitev domnevnih izkrivljanj in morebitnih drugih izkrivljanj v LRK iz člena 7(2a) osnovne uredbe.

(277)

Komisija je najprej za vsakega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov opredelila glavne surovine, vključno z energijo, uporabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka. Kot glavne surovine so se upoštevale tiste surovine, ki predvidoma predstavljajo vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Komisija je ugotovila, da je električna energija edina surovina, ki predstavlja več kot 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka.

(278)

Komisija je nato proučila, ali je električna energija izkrivljena zaradi sistema z dvojnimi cenami ali drugega ukrepa iz člena 7(2a) osnovne uredbe. V ta namen je uporabila informacije iz pritožbe in informacije, ki so jih zagotovili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21, je Komisija kitajski vladi poslala vprašalnik v zvezi s tem. Kitajska vlada vprašalnika ni izpolnila. Komisija je nato kitajsko vlado z dopisom z 31. marca 2021 obvestila, da bo morda morala v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti dejstva, ki so na voljo v zvezi s tem. Kitajska vlada tudi na ta dopis ni odgovorila.

(279)

Pritožnik je v pritožbi trdil, da je cena električne energije v severnih provincah LRK izkrivljena zaradi sistema z dvojnimi cenami. Pritožba je v podporo trditvi vsebovala primerjavo cen električne energije v severnih provincah LRK, v katerih se nahajajo glavni izvozniki kalcijevega silicida, in izvozne cene električne energije, ki se izvaža iz teh provinc, ta primerjava pa je pokazala, da je slednja cena dosledno znatno višja.

(280)

V preiskavi za LRK ni bilo najdenih dokazov o sistemu z dvojnimi cenami ali drugem ukrepu iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Poleg tega se nobeden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ne nahaja v severnih regijah, opredeljenih v pritožbi. Dva od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov sta navedla, da kupujeta električno energijo po tržni ceni v svoji provinci; eden od njiju je predložil dokaze, da so v njegovi regiji cene električne energije veliko višje kot v regijah, opredeljenih v pritožbi.

(281)

Komisija je zato začasno sklenila, da na podlagi dokazov v spisu v tej fazi preiskave in glede na posebne okoliščine te zadeve električna energija ni podvržena izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(282)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(283)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov, kot so proizvajalci polnjenih žic in jeklarska industrija.

(284)

V tej preiskavi industrija Unije predstavlja 100 % proizvodnje Unije. Kombinacija dejavnikov, vključno z vse večjim prodiranjem uvoza iz Kitajske po nizkih cenah, je leta 2019 privedla do težkih razmer na trgu, te razmere pa so se leta 2020 zaradi nadaljnjega prodiranja uvoza in zmanjšanja potrošnje, ki je bilo delno posledica pandemije COVID-19, še poslabšale. Industrija Unije je utrpela znatna zmanjšanja proizvodnje, obsega prodaje, zaposlenosti in dobičkonosnosti.

(285)

Družba Ferropem, največji proizvajalec Unije, je bila prisiljena uvesti načrt prestrukturiranja, ki je vključeval morebitno zaprtje glavnega obrata za proizvodnjo kalcijevega silicida v kraju Chateau Feuillet. Uvedba ukrepov za uvoz iz Kitajske bi družbi Ferropem omogočila, da ponovno zažene proizvodnjo kalcijevega silicida v drugem obratu v Uniji. Zaposlenost v obratu Chateau Feuillet je bila okoli 250 EPDČ, od česar se je v celotnem obravnavanem obdobju znaten delež nanašal na kalcijev silicid.

(286)

Z ukrepi bi se izboljšale tržne razmere za oba proizvajalca Unije, saj bi jima ti pomagali povrniti izgubljeni tržni delež, pritisk na cene pa bi se zmanjšal, če bi bile cene uvoza iz Kitajske višje zaradi protidampinških dajatev. Ukrepi bi družbi Ferropem tudi olajšali izvajanje načrta prestrukturiranja.

(287)

Neuvedba ukrepov bi ogrozila industrijo Unije, ker bi morebitno nadaljevanje nevzdržnih razmer na trgu iz let 2019 in 2020 ogrozilo prihodnjo proizvodnjo kalcijevega silicida v Uniji.

(288)

Poleg tega bi bila ogrožena dobičkonosnost in celo obstoj proizvodnje drugih železovih zlitin, če se za take izdelke uporabljajo iste zmogljivosti kot za kalcijev silicid. Razlog za to je, da so obrati za proizvodnjo železovih zlitin odvisni od delitve fiksnih stroškov za znižanje stroškov proizvodnje na enoto, da bi bili obrati dobičkonosni.

(289)

Očitno je, da bi bila uvedba ukrepov v interesu industrije kalcijevega silicida in širšega sektorja železovih zlitin.

(290)

Preiskava je pokazala, da je bilo blago iz vseh držav v veliki večini uvoženo v obliki prahu ali koščkov in da je bilo običajno v Uniji predelano v izdelke polnjene žice, nato pa prodano največjemu končnemu uporabniku, in sicer jeklarski industriji. Zato se tu upošteva interes proizvajalcev polnjenih žic in uvoznikov.

(291)

Kot je bilo navedeno zgoraj, sta dva uvoznika po odločitvi, da se vzorčenje ne bo uporabilo, predložila izpolnjena vprašalnika. To sta bila Affival SAS iz Francije in Coftech G.m.b.H. iz Nemčije. Sodeloval je še en proizvajalec polnjenih žic, Filo d.o.o. iz Slovenije, ki je predložil vprašalnik za uporabnike, saj sam ni neposredno uvažal.

(292)

Preiskava je pokazala, da proizvajalci polnjenih žic proizvajajo tudi druge izdelke v obliki polnjenih žic. Pri zgoraj navedenih sodelujočih proizvajalcih so bili prihodki od prodaje izdelkov, ki vsebujejo kalcijev silicid, v primerjavi s celotnimi prihodki od prodaje različni, in sicer od manj kot 10 % do skoraj 50 %.

(293)

Proizvajalci polnjenih žic kalcijev silicid pridobivajo iz zadevne države, drugih tretjih držav in od industrije Unije. Njihov glavni pomislek je bil, da bi ukrepi za uvoz iz Kitajske ovirali trg kalcijevega silicida v Uniji in omejili uvoz iz enega od njihovih glavnih virov dobave.

(294)

Vendar je treba opozoriti, da so po svetu tudi drugi viri dobave, pri čemer sta bila v obravnavanem obdobju glavna Brazilija in Argentina, in da so ukrepi namenjeni ponovni vzpostavitvi poštene konkurence na trgu Unije v korist vseh akterjev na tem trgu. Če se ukrepi ne uvedejo, bi lahko to ogrozilo dobavo kalcijevega silicida od dveh proizvajalcev Unije, kar bi škodilo vsem udeležencem v dobavni verigi kalcijevega silicida.

(295)

Informacije v pritožbi kažejo, da je glavni uporabnik jeklarska industrija. Kalcijev silicid pa se uporablja tudi v livarnah in kemijski industriji.

(296)

Vprašalnik je izpolnil samo en proizvajalec jekla, in sicer družba AFV Acciaierie Beltrame S.p.A. Poleg tega sta pripombe v zvezi s preiskavo predložila združenje Eurofer in nemško jeklarsko združenje.

(297)

Združenje Eurofer in nemško jeklarsko združenje sta trdila, da uvedba protidampinških dajatev ni v interesu Unije in da uvedba protidampinških ukrepov ni gospodarsko upravičena. Glavni pomislek se je nanašal na razpoložljivost dobave za jeklarski sektor. Trdila sta, da industrija Unije ni nikoli zadostila več kot 42 % očitne potrošnje Unije.

(298)

Poleg tega sta trdila, da podatki o zmogljivosti, ki jih je objavil eden od proizvajalcev Unije, kažejo le na omejeno neizkoriščeno zmogljivost. Zato naj bi bilo zelo vprašljivo, ali bi bila industrija Unije zmožna dobavljati uporabnikom, če bi bile na uvoz iz Kitajske uvedene protidampinške dajatve.

(299)

Poleg tega sta trdila, da ni alternativnega vira, ki bi lahko nadomestil količine iz Kitajske, in da se v Uniji na uvoz iz Kitajske že pobirajo dajatve v obliki carinskih dajatev.

(300)

Industrija Unije je v zvezi s tem trdila, da ni dvoma, da je treba omogočiti različne vire dobave, če tak uvoz poteka po poštenih cenah. Vendar se za zdaj uvoz iz LRK izvaja po škodljivih cenah, ki ogrožajo proizvodnjo Unije.

(301)

Komisija je v zvezi z viri dobave sklenila, da trenutno obstaja več virov dobave, vključno s proizvajalci Unije, ki imajo obsežne neizkoriščene zmogljivosti, ter uvozom iz Kitajske, Brazilije in Argentine. Vendar ni v interesu Unije, da bi še naprej dovoljevala, da dampinški uvoz iz Kitajske ogroža obstoj industrije kalcijevega silicida v Uniji, ki tradicionalno oskrbuje velik delež trga Unije. Brez ukrepov bi za jeklarsko industrijo gotovo nastale težave z dobavo, saj proizvodnja v Uniji morda ne bi bila več mogoča.

(302)

Komisija je proučila tudi verjeten finančni vpliv ukrepov na jeklarsko industrijo, če bi bili ti uvedeni. Po mnenju pritožnika ponovna vzpostavitev poštenih tržnih pogojev ne bi pomenila nesorazmernih stroškov za industrijo v spodnjem delu verige. Informacije iz odgovora družbe AFV Acciaierie Beltrame S.p.A. so pokazale, da nakup kalcijevega silicida predstavlja zelo majhen delež njenih stroškov (manj kot 0,5 %). Uvedba ukrepov za jeklarsko industrijo bo torej imela zanemarljiv finančni vpliv na industrijo.

(303)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, da bi se štelo, da uvedba ukrepov za uvoz kalcijevega silicida s poreklom iz zadevne države ni v interesu Unije.

(304)

Glede na predhodne sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda za industrijo Unije zaradi dampinškega uvoza.

(305)

Za uvoz kalcijevega silicida s poreklom iz zadevne države bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen in stopnje dampinga, kot je navedeno v uvodni izjavi 275. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(306)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(307)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki ga proizvedejo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(308)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(309)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(310)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(311)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(312)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(313)

Ni bilo prejetih pripomb glede točnosti izračunov.

(314)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(315)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –