<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-377/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CJ0377</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:562">EU:C:2019:562</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20190704">4. 7. 2019</DATE> – Zadeva C‑377/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Komisija/Nemčija</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba sodišča</HT> (četrti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20190704">4. julija 2019</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Neizpolnitev obveznosti države</KEYWORD><KEYWORD>Storitve na notranjem trgu</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/123/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 15</KEYWORD><KEYWORD>Člen 49 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Svoboda ustanavljanja</KEYWORD><KEYWORD>Honorarji arhitektov in inženirjev za storitve načrtovanja</KEYWORD><KEYWORD>Najnižje in najvišje tarife</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑377/17,</P><P>zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene <DATE ISO="20170623">23. junija 2017</DATE>,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Evropska komisija</HT>, ki jo zastopajo W. Mölls, L. Malferrari in H. Tserepa-Lacombe, agenti,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Zvezni republiki Nemčiji</HT>, ki sta jo sprva zastopala T. Henze in D. Klebs, agenta, nato D. Klebs, agent,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS><INTERVENERS><P>ob intervenciji</P><P><HT TYPE="BOLD">Madžarske</HT>, ki jo zastopajo M. Z. Fehér, G. Koós in M. M. Tátrai, agenti,</P><PARTY.STATUS>intervenientka,</PARTY.STATUS></INTERVENERS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (četrti senat),</P><P>v sestavi M. Vilaras, predsednik senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika četrtega senata, L. Bay Larsen, S. Rodin (poročevalec) in N. Piçarra, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: M. Szpunar,</P><P>sodni tajnik: K. Malacek, administrator,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>,</VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20190228">28. februarja 2019</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Zvezna republika Nemčija s tem, da ohranja obvezne tarife za arhitekte in inženirje, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 PDEU ter iz člena 15(1), (2)(g) in (3) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o storitvah na notranjem trgu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="376" PAGE.FIRST="36" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 376, str. 36</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 40 Direktive 2006/123 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Pojem <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/>, na katerega se sklicujejo nekatere določbe te direktive, je razvilo Sodišče v svoji sodni praksi v zvezi s členoma 43 in 49 Pogodbe in se lahko razvija še naprej. Pojem, kot ga v sodni praksi priznava Sodišče, zajema vsaj naslednje razloge: […] varstvo prejemnikov storitev; […] varstvo okolja in mestnega okolja, vključno s prostorskim načrtovanjem; […] varstvo intelektualne lastnine; cilje kulturne politike, […]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 2(1) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Ta direktiva se uporablja za storitve, ki jih opravljajo ponudniki s sedežem v državi članici.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 15 navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="015.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice preverijo, ali njihov pravni sistem predvideva katere koli zahteve iz odstavka 2, in zagotovijo, da so te v skladu s pogoji iz odstavka 3. Države članice prilagodijo svoje zakone in upravne predpise tako, da so združljivi s temi pogoji.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="015.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice preverijo, ali njihov pravni sistem pogojuje začetek opravljanja ali opravljanje storitvene dejavnosti z upoštevanjem katere koli od naslednjih nediskriminatornih zahtev:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(g)</NO.P><TXT>določenih najnižjih in/ali najvišjih tarif, ki jih mora ponudnik upoštevati;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="015.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice preverijo, ali zahteve iz odstavka 2 izpolnjujejo naslednje pogoje:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>nediskriminacija: zahteve ne smejo biti niti neposredno niti posredno diskriminatorne glede državljanstva ali v primeru podjetij glede kraja registriranega sedeža;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>potreba: zahteve morajo biti utemeljene s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>sorazmernost: zahteve morajo biti take, da zagotavljajo izpolnitev zastavljenega cilja; ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za uresničitev tega cilja, ter jih ni mogoče nadomestiti z drugimi, manj omejevalnimi ukrepi, s katerimi se lahko doseže iste rezultate.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="015.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA><P>V poročilu medsebojnega ocenjevanja iz člena 39(1) države članice navedejo naslednje:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>zahteve, ki jih nameravajo obdržati, in razloge, zaradi katerih po njihovem mnenju te zahteve izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>zahteve, ki so bile odpravljene ali ublažene.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="015.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Od <DATE ISO="20061228">28. decembra 2006</DATE> države članice ne uveljavljajo nobenih novih zahtev, podobnih tistim iz odstavka 2, razen če take zahteve izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nemško pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Tarife arhitektov in inženirjev so urejene s Honorarordnung für Architekten und Ingenieure (uredba o honorarjih za arhitekte in inženirje) z dne <DATE ISO="20130710">10. julija 2013</DATE> (BGBl. I, str. 2276, v nadaljevanju: HOAI).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 1 HOAI tako določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Ta uredba ureja izračun honorarjev za osnovne storitve arhitektov in inženirjev (izvajalcev) s sedežem v Nemčiji, če so navedene osnovne storitve zajete s to uredbo in se opravljajo na nemškem ozemlju.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 3 HOAI določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Honorarji za osnovne storitve na področju prostorskega, projektnega in specializiranega načrtovanja so zavezujoče urejeni v delih od 2 do 4 te uredbe. Honorarji za svetovalne storitve iz Priloge 1 niso urejeni z zavezujočim učinkom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Osnovne storitve, ki so na splošno potrebne za pravilno izvedbo naročila, so vključene v storitvene sklope. Storitveni sklopi so razdeljeni na storitvene faze v skladu z določbami v delih od 2 do 4.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Seznam posebnih storitev v tej uredbi in v storitvenih sklopih iz njihovih prilog ni izčrpen. Za naročilo posebnih storitev se je mogoče dogovoriti tudi v okviru storitvenih sklopov in storitvenih faz, pod katere ne spadajo, če niso osnovne storitve. Honorarji za posebne storitve se lahko prosto dogovarjajo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Vedno je treba upoštevati stroškovno učinkovitost storitve.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 7 HOAI določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Honorar temelji na pisnem sporazumu, ki ga v okviru najvišjih in najnižjih stopenj, določenih s to uredbo, sklenejo pogodbene stranke ob dodelitvi naročila.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Če so izračunani upravičeni stroški ali površine zunaj stopenj honorarjev, določenih v tabelah honorarjev iz te uredbe, se lahko honorarji prosto dogovarjajo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>V izjemnih primerih se lahko s pisnim sporazumom določi honorar, ki je nižji od minimalnih stopenj, določenih v tej uredbi.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Najvišje stopnje, določene v tej uredbi, pa se lahko presežejo samo v primeru izjemnih ali neobičajno dolgotrajnih osnovnih storitev na podlagi pisnega sporazuma. V tem primeru se okoliščine, ki so se že upoštevale za razvrstitev v tarifne razrede ali za razvrstitev v okvir najnižjih in najvišjih stopenj, ne upoštevajo.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Deli od 2 do 4 HOAI, na katere je napoteno v členu 3(1) te uredbe, vsebujejo podrobne določbe v zvezi z najnižjimi in najvišjimi zneski za prostorsko, projektno in specializirano načrtovanje. Nekatere od teh določb v skladu s členom 7(3) navedene uredbe v izjemnih primerih dopuščajo znižanje honorarja pod najnižjo stopnjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 44(7) HOAI določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>V primeru nesorazmerja med stroški za načrtovanje gradbenih inženirskih objektov velikih dolžin, ki se gradijo pod enakimi gradbenimi pogoji, in zaračunanim honorarjem se uporablja člen 7(3).<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 52(5) HOAI določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>V primeru nesorazmerja med stroški za načrtovanje nosilnih konstrukcij gradbenih inženirskih objektov velikih dolžin, ki se gradijo pod enakimi gradbenimi pogoji, in zaračunanim honorarjem se uporablja člen 7(3).<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Člen 56(6) HOAI določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>V primeru nesorazmerja med stroški za načrtovanje tehnične opreme gradbenih inženirskih objektov velikih dolžin, ki se gradijo pod enakimi gradbenimi pogoji, in zaračunanim honorarjem se uporablja člen 7(3).<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predhodni postopek</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Po opravljeni oceni izpolnjevanja obveznosti iz Direktive 2006/123 je Komisija organizirala dvostranska srečanja z nekaterimi državami članicami, zlasti v zvezi z obveznimi tarifami, ki jih določajo nacionalne zakonodaje. V zvezi s tem je Komisija sprožila postopek EU Pilot, v okviru katerega je Zvezna republika Nemčija <DATE ISO="20150310">10. marca 2015</DATE> predložila pripombe, s katerimi je utemeljevala določbe HOAI o tarifah arhitektov in inženirjev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Komisija je z uradnim opominom z dne <DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE> nemške organe opozorila na morebitno kršitev členov 15(1), (2)(g) in (3) Direktive 2006/123 ter člena 49 PDEU z določbami HOAI v zvezi s tarifami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija je z dopisom z dne <DATE ISO="20150922">22. septembra 2015</DATE> izpodbijala očitke, navedene zoper njo. Trdila je, da HOAI ne omejuje svobode ustanavljanja in da bi bila – tudi, če bi bilo tako – morebitna tovrstna omejitev upravičena s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes. Poudarila je tudi, da zadevne nacionalne določbe urejajo samo povsem notranje položaje, ki jih ni mogoče presojati z vidika Direktive 2006/123 in člena 49 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20160225">25. februarja 2016</DATE> izdala obrazloženo mnenje, v katerem je ponovila svoje trditve, ki jih je navedla v uradnem opominu. To državo članico je pozvala, naj v roku dveh mesecev od prejema tega mnenja sprejme potrebne ukrepe za uskladitev z njim. Zvezna republika Nemčija je na navedeno mnenje odgovorila <DATE ISO="20160513">13. maja 2016</DATE>, pri čemer je vztrajala pri svojih trditvah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Ker je Komisija presodila, da Zvezna republika Nemčija ni odpravila očitane kršitve, se je odločila vložiti to tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>S sklepom predsednika Sodišča z dne <DATE ISO="20171107">7. novembra 2017</DATE> je bila Madžarski dovoljena intervencija v podporo predlogom Zvezne republike Nemčije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Tožba</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Komisija na prvem mestu trdi, da HOAI omejuje svobodo ustanavljanja, ki je zagotovljena s členom 49 PDEU in Direktivo 2006/123. Meni, da ta ureditev, ki uvaja sistem najnižjih in najvišjih tarif za storitve arhitektov in inženirjev, novim ponudnikom iz drugih držav članic ovira vstop na nemški trg. Glede tega trdi, da HOAI tem osebam, ki težje pridobijo stranke na nemškem trgu, omejuje možnosti, da ponudijo enakovredne storitve tistim, ki jih ponujajo že uveljavljeni ponudniki v Nemčiji, po cenah, ki so nižje od tistih, ki so določene z obvezno tarifo, ali vrhunske storitve po cenah, ki presegajo najvišje določene tarife.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Ta institucija meni, da gostota ponudbe arhitekturnih in inženirskih storitev v Nemčiji ne vpliva na obstoj zadevnih omejitev svobode ustanavljanja. V zvezi s tem trdi, da v členu 15 Direktive 2006/123 ni omenjen tržni položaj in da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061205">5. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Cipolla in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑94/04 in C‑202/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:758">EU:C:2006:758</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), menilo, da je določitev najnižjih nagrad za odvetnike pomenila omejitev svobode opravljanja storitev, čeprav je bilo za zadevni trg značilno izjemno veliko število odvetnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Poleg tega trdi, da HOAI, čeprav ureja način opravljanja storitve s strani arhitektov in inženirjev, s svojimi učinki ovira dostop do trga kot takega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Poleg tega Komisija iz besedila člena 2(1) Direktive 2006/123 sklepa, da se ta uporablja tudi v primerih povsem notranjih položajev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Na drugem mestu Komisija meni, da omejitve svobode ustanavljanja, ki jih vsebuje HOAI, ni mogoče upravičiti s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, na katere se sklicuje Zvezna republika Nemčija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Prvič, Komisija meni, da ohranjanje visoke ravni storitev v obravnavanem primeru ne more upravičiti zadevne omejitve. Iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061205">5. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Cipolla in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑94/04 in C‑202/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:758">EU:C:2006:758</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni mogoče sklepati, da je Sodišče kot zakonito štelo vsako ureditev, ki določa najnižje tarife, kadar je za trg značilno veliko število ponudnikov zadevnih storitev. Dokaz, da so tarife take, da zagotavljajo kakovost teh storitev, bi morala predložiti Zvezna republika Nemčija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Komisija zlasti meni, da bi ta država članica morala dokazati, da bi opustitev najnižjih tarif privedla do določitve takšne ravni cen za te storitve, ki bi lahko ustvarila negotovost glede kakovosti teh storitev. Iz podatkov Eurostata naj bi izhajalo, da je bruto poslovna stopnja za arhitekturne storitve v Nemčiji veliko višja kot v drugih državah članicah, medtem ko ne obstaja noben indic, da naj bi bila kakovost storitev, ki se opravljajo v drugih državah članicah, zaradi uporabe nižjih marž nižja. Poleg tega Komisija trdi, da HOAI presega tisto, kar je potrebno za dosego zastavljenega cilja, ker ponudniki, ki želijo svoje storitve ponuditi po nižji ceni v primerjavi z najnižjimi tarifami, nimajo možnosti dokazati, da izpolnjujejo vse zahteve iz nacionalne zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Komisija ugotavlja, da pogosta uporaba možnosti – določena s HOAI – sklenitve sporazuma o stroških gradnje in določitve honorarjev, nižjih od najnižjih tarif, ne da bi prišlo do zmanjšanja kakovosti storitev, omaja trditev Zvezne republike Nemčije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Drugič, Komisija zavrača trditev, da bi se cilj varstva potrošnikov z odpravo asimetrije informacij med potrošniki in ponudniki dosegel z visoko kakovostjo storitev, ki bi bila zagotovljena z uvedbo najnižjih tarif. Po mnenju Komisije ta trditev temelji na napačni predpostavki, da takšne tarife zagotavljajo kakovost opravljenih storitev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Poleg tega Komisija ugotavlja, da se s členom 22 Direktive 2006/123 od ponudnikov storitev zahteva, da prejemnike obvestijo o ceni storitve ali načinu izračuna te cene. Nacionalni organi bi lahko določili obveznost objave informacij o trenutnih cenah kot indic o tržni praksi. Poleg tega opozarja, da Zvezna republika Nemčija ni pojasnila razlogov, zakaj pri svetovalnih storitvah, za katere ne veljajo obvezne tarife, ki jih določa HOAI, ni prišlo do asimetrije informacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Ta institucija meni, da s študijami, na katere se sklicuje ta država članica, ni mogoče dokazati obstoja povezave med cenami storitev in njihovo kakovostjo. Poudarja tudi, da iz pojasnil, ki jih je predložila Zvezna republika Nemčija, ne izhajajo razlogi, zaradi katerih bi domnevni spodbujevalni učinek najnižjih tarif privedel do posledic, ki jih je navedena država članica opisala s splošnimi pojmi. Komisija meni, da dopis Evropskega sveta inženirskih zbornic z dne <DATE ISO="20151105">5. novembra 2015</DATE> napotuje na izjavo navedenega sveta z dne <DATE ISO="20150926">26. septembra 2015</DATE>, v kateri so pozitivno opisani sistemi, ki zagotavljajo enotno, predvidljivo in pregledno plačilo za nekatere vrste storitev, ne da bi bil določen zavezujoč okvir tarif za te storitve. Komisija meni, da iz te izjave izhaja, da se z manj omejevalnimi ukrepi od tistih, ki so določeni s HOAI, lahko dosežejo zastavljeni cilji. Meni, da bi bilo treba za doseganje pričakovane ravni kakovosti sprejeti alternativne ukrepe tistim, ki so določeni s HOAI, kot so pravila o poklicnih kvalifikacijah in poklicni odgovornosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Tretjič, Komisija trdi, da so cilji zagotavljanja ohranjanja in dolgoročnega obstoja storitvenih podjetij ter prihodkov ponudnikov storitev povsem gospodarske narave in niso pomembni razlogi, ki se nanašajo na javni interes.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Na tretjem mestu Komisija meni, da v nasprotju s tem, kar trdi Zvezna republika Nemčija, tarifna pravila, določena s HOAI, niso primerna za doseganje cilja varstva potrošnikov, saj se na njihovi podlagi ti ne morejo seznaniti s primernostjo predlaganih cen, niti ne morejo preveriti zneskov, ki se zaračunavajo v praksi, kljub ceniku, ki je določen s HOAI. Po mnenju te institucije pa s tem cenikom, čeprav lahko potrošniki na njegovi podlagi lažje razlikujejo med različnimi storitvami, ki so jim na voljo, in je lahko koristen za razvrščanje storitev glede na njihov pomen, ni mogoče upravičiti obveznosti uporabe najnižjih in najvišjih tarif, določenih glede na to podrobno delitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Na četrtem mestu Komisija ugotavlja, da je bil člen 7(3) in (4) HOAI, na podlagi katerega je mogoča določena prožnost pri uporabi obveznih tarif, zasnovan kot izjema, ki jo nemška sodišča razlagajo ozko. Zato bi bilo mogoče na podlagi pisnega sporazuma odstopiti od najvišjih tarif samo v primeru izjemnih ali neobičajno dolgotrajnih osnovnih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Trdi tudi, da so v skladu s členom 7(3) HOAI odstopanja od najnižjih tarif dovoljena v posebnih primerih, ki se nanašajo na storitve, ki jih opravljajo inženirji, in ne arhitekti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Po mnenju Komisije nemška sodišča odstopanja od najnižjih tarif prav tako razlagajo ozko. Komisija s sklicevanjem na sodno prakso Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) trdi, da ponudnik ne more z racionalizacijo prenesti prihrankov pri stroških v svojem podjetju na svoje stranke, če bi to privedlo do določitve cene, ki bi bila nižja od najnižjih tarif. Natančneje, kar zadeva sodbo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) z dne <DATE ISO="19970522">22. maja 1997</DATE>, Komisija trdi, da iz te sodbe izhaja, da tudi trajno sodelovanje na podlagi ponudbe arhitekta ali inženirja, v kateri so določene nižje tarife od najnižjih, pomeni kršitev HOAI, ker je treba vsako pogodbo obravnavati ločeno. Komisija ugotavlja, da nemški sistem ni dovolj prožen, da bi ga lahko šteli za skladnega s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Komisija poleg tega trdi, prvič, da Zvezna republika Nemčija ni navedla razlogov, zaradi katerih naj bi najvišje tarife prispevale k odpravi asimetrije informacij med potrošniki in ponudniki storitev o kakovosti opravljenih storitev. Drugič, ta institucija ugotavlja, da je cilj varstva strank pred določanjem previsokih honorarjev mogoče doseči tako, da se stranki dajo na razpolago ustrezne informacije, s pomočjo katerih lahko oceni, kam se umešča cena, ki ji je zaračunana, glede na običajne tržne cene. Takšen ukrep bi bil manj omejevalen od tistega, ki izhaja iz tarifnega sistema, ki je določen v HOAI.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija na prvem mestu trdi, da s HOAI nista kršena člen 49 PDEU in Direktiva 2006/123, ker, prvič, določa najnižje in najvišje tarife na področju honorarjev samo za osnovne storitve, ki se nanašajo na prostorsko, projektno in specializirano načrtovanje, za katere jamstvo za visok standard kakovosti izpolnjuje cilj splošnega interesa, in ne za svetovalne storitve, za honorarje katerih bi se stranke lahko prosto dogovorile.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Drugič, v HOAI so določene številne izjeme, da se zagotovi, da se je v vsakem posameznem primeru mogoče dogovoriti za primerne honorarje, kar odraža visoko stopnjo prožnosti te ureditve, ki gospodarskim subjektom iz drugih držav članic Evropske unije omogoča vstop na nemški trg pod pogoji učinkovite konkurence.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>V zvezi s tem se Zvezna republika Nemčija sklicuje na sodno prakso Sodišča, zlasti na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090428">28. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑518/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:270">EU:C:2009:270</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v skladu s katero najnižje in najvišje tarife ne pomenijo omejitve svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev, kadar je za sistem, ki jih določa, značilna prožnost, ki omogoča določeno prilagoditev tarif glede na naravo storitev, ki so bile opravljene. V tem primeru pa naj bi bila v HOAI določena taka prožnost, tako v zvezi z najnižjimi kot najvišjimi tarifami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Poleg tega trdi, da iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161115">15. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ullens de Schooten</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑268/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:874">EU:C:2016:874</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), izhaja, da se povsem notranjih položajev ne sme presojati glede na svobodo ustanavljanja in Direktivo 2006/123, saj se v takih primerih nobena od njiju ne uporabi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Poleg tega ta država članica meni, da Komisija ni navedla razlogov, zakaj naj bi bil dostop do trga z najnižjimi in najvišjimi tarifami, ki so določene v HOAI, omejen, niti ni dokazala obstoja konkretnih omejitev svobode ustanavljanja. Sklicevala naj bi se samo na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>morebitne omejitve<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> in zgolj trdila, da je položaj na trgu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>nepomemben<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>. Navedena država članica pa se v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso Sodišča, v skladu s katero ni nobene omejitve, če so morebitni učinki ukrepa na svobodo ustanavljanja preveč negotovi in preveč posredni, ter na uvodno izjavo 69 Direktive 2006/123, v katere besedilu je v bistvu opozorjeno na to sodno prakso. Zato meni, da v obravnavanem primeru ukrep, ki ga je treba oceniti in ki se niti ne nanaša na dostop do trga, nima nobenega konkretnega učinka na svobodo ustanavljanja in da Komisija ni predložila zahtevanega dokaza o obstoju takega učinka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija se nato sklicuje na dokumente poklicnih organizacij arhitektov in inženirjev, iz katerih izhaja, da HOAI ne preprečuje dostopa do nemškega trga in ne ovira svobode ustanavljanja na ozemlju te države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija na drugem mestu in podredno trdi, da je tarifni sistem, ki je določen v HOAI, upravičen zaradi pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes, in sicer zagotavljanja kakovosti storitev načrtovanja, varstva potrošnikov, arhitekturne varnosti, ohranjanja arhitekturne kulture in zelene gradnje. Po mnenju te države članice je glavni cilj HOAI zagotoviti visok standard kakovosti arhitekturnih in inženirskih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija poudarja, da je kakovostna storitev načrtovanja v skladu s ciljem varstva potrošnikov v dveh pogledih, in sicer, ker zagotavlja varnost stavb in ker je namenjena preprečevanju napak pri izvedbi del, ki bi bila tako tudi hitrejša in cenejša. Navedena država članica dodaja, da določitev najnižjih tarif podpirajo tako poklicne organizacije naročnikov kot tudi združenja potrošnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija izpodbija trditev Komisije, da zadevna omejitev svobode ustanavljanja ni upravičena. Zlasti trdi, da je ohranitev tržne strukture, ki temelji na malih in srednje velikih podjetjih, zaželen cilj, saj je njen učinek zagotoviti obstoj velikega števila ponudnikov in prispevati h konkurenci, ki temelji na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>boljši kakovosti<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. Ta država članica poudarja, da so lahko ugotovitve Komisije o bruto<?PAGE NO="8"?> poslovnih stopnjah v Nemčiji močno izkrivljene zaradi strukture podjetij, ki delujejo na njenem ozemlju. Dodaja, da je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) možnost sklenitve sporazuma o stroških gradnje, ki je obstajala med letoma 2009 in 2014, leta 2014 razglasilo za nezakonito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Na tretjem mestu Zvezna republika Nemčija meni, da je določitev najnižjih tarif ustrezna za zagotovitev cilja zagotavljanja visoke ravni kakovosti storitev. V zvezi s tem opozarja, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061205">5. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Cipolla in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑94/04 in C‑202/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:758">EU:C:2006:758</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), načeloma priznalo, da na trgu, za katerega je značilna močna asimetrija informacij med ponudniki in prejemniki storitev ter prisotnost velikega števila ponudnikov, obstaja povezava med določitvijo najnižje tarife za opravljanje storitev in ohranjanjem kakovosti slednjih, čeprav je nacionalnemu sodišču prepustilo presojo obstoja in pomembnosti te povezave v sporu o glavni stvari. Poleg tega naj bi Sodišče državam članicam priznalo diskrecijsko pravico v primerljivih položajih, tako da ni mogoče zahtevati, naj te dokažejo vzročno zvezo v smislu pogoja <HT TYPE="ITALIC">sine qua non</HT> med kakovostjo in ceno storitve na nacionalnem trgu. Navedena država članica pojasnjuje, da se je, čeprav ni zahteve v tem smislu, ob sprejetju HOAI oprla na podrobne študije o določitvi najnižjih in najvišjih tarif ter o njihovem učinku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Po mnenju Zvezne republike Nemčije so najnižje in najvišje tarife primerne za doseganje želenega cilja kakovosti, saj obstaja povezava med ceno in kakovostjo, ker se velika delovna obremenitev, ki jo opravi visoko kvalificirano osebje, odraža v ceni, ki s tem postane višja. Če je cena nižja od določene ravni, se lahko domneva, da je to ceno mogoče doseči le z nižjo ravnjo kakovosti storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>V zvezi s tem poudarja obstoj tveganja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>negativne selekcije<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> na trgu storitev načrtovanja v Nemčiji. Tako naj bi se potrošniki, če niso dovolj obveščeni in tudi ne morejo zaznati razlik v kakovosti, sistematično odločali za najcenejšo ponudbo, tako da naj bi konkurenca temeljila le še na cenah. Zaradi te asimetrije informacij med ponudniki in potrošniki, skupaj z močno prisotnostjo ponudnikov na trgu, naj bi bilo v praksi mogoče ohranjati konkurenčnost in ustvarjati dobiček le s ponujanjem storitev nižje kakovosti, s čimer naj bi prišlo do položaja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>moralnega tveganja<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>negativne selekcije<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Navedena država članica meni, da je z zakonsko določitvijo najnižjih tarif pomembnost cene kot konkurenčnega dejavnika zmanjšana, kar naj bi omogočilo, da se prepreči tako poslabšanje kakovosti storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija še trdi, da določitev najnižjih tarif, določenih s HOAI, ne presega tega, kar je nujno za uresničitev navedenih ciljev, in da ne obstaja noben manj omejevalen ukrep, saj je v HOAI upoštevana narava zadevnih storitev, v njej so takšne tarife zahtevane samo za storitve načrtovanja, določene pa so tudi številne izjeme pri njeni uporabi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Alternativni ukrepi, ki jih predlaga Komisija, naj ne bi bili primerni za nadomestitev obveznih tarif. Tako naj bi se s pravili o dostopu do poklica zagotavljalo samo to, da imajo člani poklica zahtevane kvalifikacije, medtem ko naj bi sistem obveznih tarif zagotavljal kakovostno opravljanje storitev. Prvič, dostop do poklicnih dejavnosti, za katere se uporablja HOAI, naj namreč v Nemčiji ne bi bil omejen, saj lahko načeloma vsakdo izvaja takšne dejavnosti, če izpolnjuje zahteve te ureditve. Drugič, uvedba kakršnih koli predpisov, ki bi urejali dostop do zadevnih poklicev, naj bi pomenila veliko strožjo omejitev svobode ustanavljanja, kot je ta, ki izhaja iz HOAI.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Poleg tega Zvezna republika Nemčija meni, da alternativa, s katero se določijo pravila o odgovornosti in obveznega zavarovanja poklicne odgovornosti, prav tako ni prepričljiva. Pravila o honorarjih iz HOAI naj bi namreč preventivno zagotovila visoko kakovost storitev, medtem ko se pravila o odgovornosti in zavarovanju uporabljajo šele, ko je bila škoda že storjena, in naj bi bila po svoji naravi neprimerna za zaščito splošnih interesov, kot so varnost zgradb, gradbena kultura ali ekologija.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Alternativa, ki jo predlaga Komisija in s katero se določijo pravila v zvezi z opravljanjem poklica, bi omogočila le doseganje minimalne kakovosti opravljenih storitev, in ne visokega standarda kakovosti, ki se mu sledi s sporno ureditvijo. Da bi se dosegel želeni cilj kakovosti, naj bi bilo namreč treba bodisi prisiliti vse zadevne ponudnike, da se pridružijo poklicnim organizacijam, odgovornim za nadzor nad kakovostjo ponujenih storitev, bodisi izključiti s trga tiste, ki niso člani takšnih organizacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Nazadnje, Zvezna republika Nemčija izpodbija alternativo objave informacij o cenah, ki se običajno zaračunavajo, kot indic o tržni praksi. Ta država članica meni, da taka objava ne bi rešila problema asimetrije informacij in bi lahko celo okrepila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>spiralo<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> cen navzdol.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Na četrtem mestu Zvezna republika Nemčija trdi, da najvišje tarife niso ovira za svobodo ustanavljanja in da so vsekakor upravičene z varstvom potrošnikov, saj preprečujejo, da bi jim bilo naloženo preveliko breme zaradi previsokih honorarjev. Poleg tega naj bi bile primerne za uresničitev navedenih ciljev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Madžarska, intervenientka v podporo predlogom Zvezne republike Nemčije, se pretežno strinja s trditvami te države članice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Pred morebitno preučitvijo nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari glede na določbe člena 49 PDEU je treba to ureditev najprej preučiti glede na člen 15 Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Najprej je treba zavrniti trditev nemške vlade, da se člen 15 Direktive 2006/123 ne uporablja za povsem notranje položaje, to pomeni za položaje, v katerih je dejansko stanje omejeno na eno samo državo članico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Sodišče je namreč že razsodilo, da je treba določbe poglavja III Direktive 2006/123 o svobodi ustanavljanja ponudnikov razlagati tako, da se uporabljajo tudi za položaj, v katerem so vsi upoštevni elementi omejeni na eno samo državo članico (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180130">30. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>X in Visser</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑360/15 in C‑31/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:44">EU:C:2018:44</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0110">110</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Dalje je treba spomniti, da morajo države članice v skladu s členom 15(1) Direktive 2006/123 preveriti, ali njihov pravni sistem predvideva zahteve, kakršne so te iz odstavka 2 tega člena, in zagotoviti, da so te v skladu s pogoji iz odstavka 3 tega člena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Člen 15(2)(g) navedene direktive se nanaša na zahteve, ki opravljanje dejavnosti pogojujejo z upoštevanjem najnižjih in/ali najvišjih tarif s strani ponudnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Iz odstavkov 5 in 6 navedenega člena 15 je razvidno, da je državam članicam dovoljeno, da ohranijo oziroma po potrebi uvedejo zahteve, podobne tistim iz odstavka 2 tega člena, če te zahteve izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3 (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150616">16. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Rina Services in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑593/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:399">EU:C:2015:399</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Navedeni pogoji se nanašajo, prvič, na nediskriminatornost zadevnih zahtev, ki ne smejo biti neposredno ali posredno diskriminatorne glede državljanstva ali v primeru podjetij glede kraja njihovega registriranega sedeža, drugič, na njihovo potrebnost, torej da morajo biti utemeljene s pomembnim razlogom, ki se nanaša na javni interes, in tretjič, na njihovo sorazmernost, saj morajo biti navedene zahteve take, da zagotavljajo izpolnitev zastavljenega cilja in ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za uresničitev tega cilja, ter jih ni mogoče nadomestiti z drugimi, manj omejevalnimi ukrepi, s katerimi se lahko doseže enak rezultat.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Namen člena 15 Direktive 2006/123 je v tem smislu uskladiti, prvič, regulativno pristojnost držav članic v zvezi z zahtevami, ki jih je treba presojati na podlagi tega člena, in drugič, učinkovito izvajanje svobode ustanavljanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Iz tega zlasti izhaja, da čeprav mora država članica, ki se za utemeljitev zahteve v smislu navedenega člena 15 sklicuje na pomemben razlog, ki se nanaša na javni interes, dokazati, da je njena ureditev ustrezna in nujna za dosego legitimnega cilja, ki mu sledi, pa to dokazno breme ne more biti tako, da bi se od te države članice zahtevalo, naj pozitivno dokaže, da navedenega cilja v enakih razmerah ne bi bilo mogoče izpolniti z nobenim predstavljivim ukrepom (glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090428">28. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑518/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:270">EU:C:2009:270</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110324">24. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑400/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:172">EU:C:2011:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0123">123</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151223">23. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Scotch Whisky Association in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑333/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:845">EU:C:2015:845</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V praksi bi taka zahteva zadevni državi članici namreč odvzela njeno regulativno pristojnost na zadevnem področju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>To velja toliko bolj, ker – kot poudarja Zvezna republika Nemčija – mora biti država članica že od uvedbe navedene zahteve sposobna utemeljiti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>zahtevo po presoji<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> s pomembnim razlogom, ki se nanaša na javni interes, kar pomeni, ne da bi nujno imela empirične dokaze o rezultatu te zahteve v primerjavi z rezultati drugih ukrepov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>V tem primeru zahteve iz HOAI v delu, v katerem določajo najnižje in najvišje tarife za storitve načrtovanja, ki jih opravljajo arhitekti in inženirji, spadajo na področje uporabe člena 15(2)(g) Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Da bi izpolnjevale cilje te direktive, morajo tarife, ki so sporne v postopku v glavni stvari, kot zahteve iz te določbe izpolnjevati tri pogoje iz člena 15(3) te direktive, in sicer, da so nediskriminatorne, potrebne in sorazmerne za uresničitev pomembnega razloga, ki se nanaša na javni interes (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180301">1. marca 2018</DATE>, <NAME.CASE>CMVRO</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑297/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:141">EU:C:2018:141</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>V zvezi s prvim pogojem iz člena 15(3) Direktive 2006/123 je treba ugotoviti, da zahteve, navedene v točki 66 te sodbe, niso niti neposredno niti posredno diskriminatorne glede državljanstva ali v primeru podjetij glede kraja registriranega sedeža v smislu točke (a) te določbe, tako da je ta pogoj izpolnjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>V zvezi z drugim pogojem Zvezna republika Nemčija navaja, da naj bi bile najnižje tarife namenjene doseganju cilja kakovosti storitev načrtovanja, varstva potrošnikov, varnosti zgradb, ohranjanja gradbene kulture in ekološke gradnje. Kar zadeva najvišje tarife, naj bi se s temi zagotavljalo varstvo potrošnikov s tem, da se zagotavlja preglednost honorarjev glede na ustrezne storitve in preprečujejo pretirane tarife.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Sodišče cilje, ki se nanašajo na kakovost del in varstvo potrošnikov, priznalo kot pomembne razloge, ki se nanašajo na javni interes (glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001003">3. oktobra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Corsten</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑58/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:527">EU:C:2000:527</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100908">8. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Stoß in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑316/07, od C‑358/07 do C‑360/07, C‑409/07 in C‑410/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:504">EU:C:2010:504</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151015">15. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Grupo Itevelesa in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑168/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:685">EU:C:2015:685</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Kar zadeva cilja ohranjanja arhitekturne kulture in ekološke gradnje, ju je mogoče povezati s splošnejšimi cilji ohranjanja kulturne in zgodovinske dediščine ter varovanja okolja, ki so prav tako pomembni razlogi, ki se nanašajo na javni interes (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19910226">26. februarja 1991</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑154/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:76">EU:C:1991:76</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20041214">14. decembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑463/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:797">EU:C:2004:797</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>Poleg tega je treba poudariti, da je z uvodno izjavo 40 Direktive 2006/123 potrjeno, da so varstvo prejemnikov storitev, varstvo okolja in cilji kulturne politike pomembni razlogi, ki se nanašajo na javni interes.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Tretji pogoj iz člena 15(3) Direktive 2006/123 zahteva obstoj treh elementov, in sicer, da je zahteva primerna za uresničitev zastavljenega cilja in ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev tega cilja, ter da tega cilja ni mogoče doseči z manj omejevalnim ukrepom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>V zvezi s tem mora država članica, ki se – kot v tem primeru Zvezna republika Nemčija – sklicuje na pomemben razlog, ki se nanaša na javni interes, da bi utemeljila ukrep, ki ga je sprejela, predložiti natančne podatke, ki utemeljujejo njene trditve (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140123">23. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Belgija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑296/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:24">EU:C:2014:24</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>V tem okviru je treba najprej poudariti, da ker je izpolnjevanje zahtev varnosti zgradb, ohranjanja arhitekturne kulture in ekološke gradnje neposredno povezano s kakovostjo del načrtovanja, bo treba sprejeti tako možnost, da se s HOAI dosežejo ti prvi trije cilji, kot tudi njeno nujnost za to, če se dokaže, da je ustrezna in potrebna za zagotavljanje te kakovosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Kar zadeva, prvič, primernost HOAI, da se dosežejo zastavljeni cilji, Zvezna republika Nemčija trdi, da je zaradi povezave med ceno storitve in kakovostjo te storitve z določitvijo najnižjih tarif mogoče doseči cilj zagotavljanja visoke ravni kakovosti opravljenih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi se z določitvijo takih tarif lahko dosegel cilj varstva potrošnikov tako, da se ublažijo posledice asimetrije informacij med arhitekti in inženirji na eni strani ter potrošniki na drugi, kar lahko pripelje do tega, da bo konkurenca temeljila izključno na cenah in da bodo potrošniki izbirali svoje ponudnike samo glede na ceno njihovih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Sodišče je v zvezi s tem razsodilo, da ni mogoče <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> izključiti, da bi določitev najnižje tarife lahko preprečevala, da bi si ponudniki v okoliščinah, kakršne so okoliščine na trgu, za katerega je značilno zelo veliko ponudnikov, konkurirali tako, da bi znižali cene storitev, zaradi česar bi lahko prišlo do poslabšanja kakovosti opravljenih storitev (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061205">5. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Cipolla in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑94/04 in C‑202/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:758">EU:C:2006:758</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru ni sporno, da je – kot trdi Zvezna republika Nemčija – na trgu storitev načrtovanja na področju gradbeništva v tej državi članici prisotno zelo veliko število gospodarskih subjektov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>Prav tako Komisija ne izpodbija uspešno trditve Zvezne republike Nemčije, da je za ta trg značilna visoka stopnja asimetrije informacij, ker imajo ponudniki storitev tehnične sposobnosti, ki jih večina njihovih strank nima, tako da imajo slednje težave pri ocenjevanju kakovosti ponujenih storitev načrtovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je Zvezna republika Nemčija v zadostni meri dokazala, da lahko ob upoštevanju posebnosti zadevnega trga in zadevnih storitev obstaja tveganje, da bi si ponudniki načrtovanja na področju gradbeništva, ki delujejo v tej državi članici, konkurirali tako, da bi znižali cene storitev ali z negativno selekcijo celo izključili gospodarske subjekte, ki ponujajo kakovostne storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>V takih okoliščinah je lahko določitev najnižjih tarif takšna, da prispeva k omejitvi tega tveganja tako, da preprečuje, da bi se storitve opravljale po cenah, ki so dolgoročno nezadostne za zagotovitev kakovosti teh storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>Poleg tega je Zvezna republika Nemčija predložila različne študije, ki potrjujejo njeno stališče, da je na trgu, kot je nemški trg, za katerega je značilno veliko število malih in srednje velikih podjetij, določitev najnižjih tarif za storitve načrtovanja lahko ustrezen ukrep za zagotavljanje visoke ravni kakovosti storitev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>V teh okoliščinah trditev Komisije, da cena kot taka ne označuje kakovosti storitve, ne more zadostovati za odpravo tveganja, ki ga navaja Zvezna republika Nemčija, da konvergenca dveh dejavnikov, navedenih v točkah 79 in 80 te sodbe, pripelje do poslabšanja kakovosti opravljenih storitev na področju načrtovanja, niti kot dokaz, da tega tveganja ni mogoče omejiti z ukrepom, ki izključuje ponujanje storitev po prenizkih cenah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85</NO.P><TXT>Poleg tega, čeprav Komisija Zvezni republiki Nemčiji očita, da ni dokazala, da bi odprava najnižjih tarif povzročila zmanjšanje kakovosti, je treba opozoriti, da – kot izhaja iz točk 64 in 65 te sodbe – tej državi članici ni treba predložiti takega dokaza, temveč mora le dokazati, da bi HOAI lahko z omejevanjem tveganja poslabšanja kakovosti storitev načrtovanja znatno prispevala k uresničevanju zastavljenih ciljev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86</NO.P><TXT>Te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvijo Komisije, da je bruto poslovna stopnja v zvezi z arhitekturnimi storitvami v Nemčiji bistveno višja kot v drugih državah članicah, čeprav ni nobenega indica o tem, da bi bila kakovost storitev, opravljenih v drugih državah članicah, nižja zaradi prakse nižjih marž.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87</NO.P><TXT>Preglednica, ki jo je predložila Komisija, namreč prikazuje bruto poslovno stopnjo za storitve arhitektov v državah članicah v letu 2014, pri čemer pa v zvezi z Zvezno republiko Nemčijo ne razlikuje med storitvami načrtovanja, za katere veljajo najnižje tarife, in svetovalnimi storitvami, za katere te ne veljajo. Poleg tega ta preglednica odraža tržne razmere samo v enem letu, tako da po uvedbi najnižjih tarif na podlagi tega ni mogoče sprejeti nobenega sklepa glede razvoja trga. Nazadnje je treba opozoriti, da je bruto poslovna stopnja, kot trdi Zvezna republika Nemčija, odvisna od številnih dejavnikov, kot so struktura podjetij, stroški dela ali opravljanje storitev na predhodnih stopnjah, in ne samo od konkurenčnega pritiska na zadevnem trgu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88</NO.P><TXT>Iz ugotovitev v točkah od 75 do 87 te sodbe izhaja, da obstoj najnižjih tarif za storitve načrtovanja lahko načeloma – glede na značilnosti nemškega trga – prispeva k zagotavljanju visoke ravni kakovosti storitev načrtovanja in posledično k doseganju ciljev, ki si jih je zastavila Zvezna republika Nemčija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89</NO.P><TXT>Vendar je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča nacionalna zakonodaja primerna za zagotavljanje uresničevanja zastavljenega cilja le, če resnično zagotavlja, da se ta cilj doseže dosledno in sistematično (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090310">10. marca 2009</DATE>, <NAME.CASE>Hartlauer</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑169/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:141">EU:C:2009:141</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151015">15. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Grupo Itevelesa in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑168/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:685">EU:C:2015:685</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160630">30. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Sokoll-Seebacher in Naderhirn</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑634/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:510">EU:C:2016:510</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90</NO.P><TXT>V tem primeru Komisija v bistvu trdi, da nemška zakonodaja ne sledi dosledno in sistematično cilju zagotavljanja visoke ravni kakovosti storitev načrtovanja, saj opravljanje storitev načrtovanja v Nemčiji ni pridržano osebam, ki izvajajo regulirano dejavnost, tako da naj ne bi bilo nobenega jamstva, da storitve načrtovanja izvajajo ponudniki, ki so dokazali svojo strokovno usposobljenost za to.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Zvezna republika Nemčija v pisnih vlogah namreč navedla, da storitve načrtovanja niso pridržane nekaterim poklicem, za katere velja obvezni nadzor v skladu s poklicno zakonodajo ali prek obrtnih zbornic, saj imajo drugi ponudniki storitev, ki niso arhitekti in inženirji, za katere ne veljajo poklicni predpisi, pravico opravljati takšne storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92</NO.P><TXT>Okoliščina, da lahko storitve načrtovanja v Nemčiji opravljajo ponudniki, ki niso dokazali svoje strokovne usposobljenosti za to, pa odraža nedoslednost nemške zakonodaje glede na cilj ohranitve visoke ravni kakovosti storitev načrtovanja, ki se želi doseči z najnižjimi tarifami. Kljub ugotovitvi iz točke 88 te sodbe je namreč treba ugotoviti, da s takšnimi najnižjimi tarifami ni mogoče doseči takega cilja, če –kot izhaja iz dokazil, predloženih Sodišču – za samo opravljanje storitev, ki so predmet teh tarif, niso določena minimalna jamstva za zagotavljanje kakovosti teh storitev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da Zvezna republika Nemčija ni uspela dokazati, da so najnižje tarife, določene s HOAI, primerne za zagotovitev uresničitve cilja zagotavljanja visoke ravni kakovosti storitev načrtovanja in zagotavljanja varstva potrošnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94</NO.P><TXT>Nasprotno, kar zadeva najvišje tarife, lahko te, kot trdi Zvezna republika Nemčija, prispevajo k varstvu potrošnikov s tem, da se poveča preglednost cen, ki jih zaračunavajo ponudniki, in se slednjim preprečuje, da bi zaračunavali pretirane honorarje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95</NO.P><TXT>Vendar kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 111 sklepnih predlogov, Zvezna republika Nemčija ni dokazala razlogov, zakaj to, da se dajo strankam na voljo cenovne smernice za različne kategorije storitev iz HOAI, ki jih je predlagala Komisija kot manj omejujoč ukrep, ki bi potrošnikom dale konkretno predstavo o običajnem plačilu za storitev, ne bi zadostovalo za ustrezno dosego navedenega cilja. Iz tega sledi, da zahteve po določitvi najvišjih tarif ni mogoče šteti za sorazmerno s tem ciljem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96</NO.P><TXT>Iz vseh zgornjih preudarkov sledi, da je Zvezna republika Nemčija s tem, da ohranja obvezne tarife za storitve načrtovanja arhitektov in inženirjev, ni izpolnila obveznosti iz člena 15(1), (2)(g) in (3) Direktive 2006/123.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenega zadevne ureditve ni treba preučiti glede na člen 49 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98</NO.P><TXT>V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspela, ji je treba naložiti, da nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99</NO.P><TXT>Na podlagi člena 140(1) tega poslovnika države članice, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Madžarska zato nosi svoje stroške.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Zvezna republika Nemčija s tem, da ohranja obvezne tarife za storitve načrtovanja arhitektov in inženirjev, ni izpolnila obveznosti iz člena 15(1), (2)(g) in (3) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o storitvah na notranjem trgu.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Zvezna republika Nemčija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Madžarska nosi svoje stroške.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>