KAZALO

Uvod

33

DEL A

OBLIKA SPLOŠNEGA POROČILA

34

Država članica

34

1.

Glavni dosežki na podlagi Direktive 2009/147/ES

34

1.1.

Besedilo v nacionalnem jeziku

34

1.2.

Prevod v angleščino (izbirno)

35

1.3.

Ime, oznaka in sezona vrste/podvrste v zgodbah o uspehu

35

2.

Viri splošnih informacij o izvajanju Direktive 2009/147/ES

35

2.1.

Splošne informacije o Direktivi 2009/147/ES

35

2.2.

Informacije o omrežju Natura 2000 (posebna območja varstva (POV))

35

2.3.

Sheme spremljanja (člen 4(1) in člen 10 Direktive 2009/147/ES)

35

2.4.

Varstvo vrst (členi 5 do 8 Direktive 2009/147/ES)

35

2.5.

Prenos Direktive (pravna besedila)

35

3.

Raziskovanje in dejavnosti, ki so potrebni kot podlaga za varovanje, upravljanje in trajnostno uporabo populacij ptic (člen 10 Direktive 2009/147/ES)

36

3.1.

Nacionalni atlas ptic

36

3.2.

Nacionalni pregled spremljanja ptic

36

3.3.

Nacionalni rdeči seznam ptic

36

3.4.

Druge objave, ki so v interesu celotne EU (npr. nacionalni pregled ukrepov za ogrožene vrste)

36

4.

Tujerodne vrste ptic (člen 11 Direktive 2009/147/ES)

36

4.1.

Znanstveno ime vrste

36

4.2.

Enota, nižja od vrste

36

4.3.

Glavna vsebina pravne odločitve za naselitev

37

4.4.

Posvetovanje s Komisijo

37

4.5.

Dodatne informacije (izbirno)

37

DEL B

OBLIKA POROČILA O STANJU IN TRENDIH VRST PTIC (ČLEN 12 DIREKTIVE 2009/147/ES)

37

Vrste, o katerih se poroča

37

Pojasnila za izpolnjevanje oblike poročila o stanju in trendih vrst ptic

40

1.

Informacije o vrstah

42

1.1.

Država članica

42

1.2.

Oznaka vrste

42

1.3.

Oznaka EURING

42

1.4.

Znanstveno ime vrste

42

1.5.

Populacija, nižja od vrste

43

1.6.

Drugo znanstveno ime vrste (izbirno)

43

1.7.

Splošno ime (izbirno)

43

2.

Sezona

43

2.1.

Sezona

43

2.2.

Prvo poročanje

43

2.3.

Dodatne informacije

43

3.

Velikost populacije

43

3.1.

Leto ali obdobje

43

3.2.

Velikost populacije

43

3.3.

Vrsta ocene

44

3.4.

Uporabljena metoda

45

3.5.

Viri

45

3.6.

Sprememba in razlog za spremembo (od prejšnjega poročila)

45

3.7.

Dodatne informacije (izbirno)

46

4.

Populacijski trend

46

4.1.

Kratkoročni trend (zadnjih 12 let)

46

4.1.1.

Obdobje kratkoročnega trenda

46

4.1.2.

Smer kratkoročnega trenda

46

4.1.3.

Razsežnost kratkoročnega trenda

47

4.1.4.

Kratkoročni trend – uporabljena metoda

48

4.1.5.

Viri

48

4.2.

Dolgoročni trend (od približno leta 1980)

48

4.2.1.

Obdobje dolgoročnega trenda

48

4.2.2.

Smer dolgoročnega trenda

48

4.2.3.

Razsežnost dolgoročnega trenda

49

4.2.4.

Dolgoročni trend – uporabljena metoda

49

4.2.5.

Viri

49

4.3.

Dodatne informacije (izbirno)

49

5.

Karta razširjenosti in velikost območja gnezdenja

49

5.1.

Občutljive vrste

49

5.2.

Leto ali obdobje

49

5.3.

Karta razširjenosti območja gnezdenja

49

5.4.

Velikost razširjenosti območja gnezdenja

50

5.5.

Uporabljena metoda

50

5.6.

Dodatne karte (izbirno)

50

5.7.

Viri

51

5.8.

Dodatne informacije (izbirno)

51

6.

Trend razširjenosti območja gnezdenja

51

6.1.

Kratkoročni trend (zadnjih 12 let)

51

6.1.1.

Obdobje kratkoročnega trenda

51

6.1.2.

Smer kratkoročnega trenda

51

6.1.3.

Razsežnost kratkoročnega trenda

51

6.1.4.

Kratkoročni trend – uporabljena metoda

52

6.1.5.

Viri

52

6.2.

Dolgoročni trend (od približno leta 1980)

52

6.2.1.

Obdobje dolgoročnega trenda

52

6.2.2.

Smer dolgoročnega trenda

53

6.2.3.

Razsežnost dolgoročnega trenda

53

6.2.4.

Dolgoročni trend – uporabljena metoda

53

6.2.5.

Viri

53

6.3.

Dodatne informacije (izbirno)

53

7.

Glavni pritiski in grožnje

53

7.1.

Opredelitev pritiskov

54

7.2.

Uporabljene metode (izbirno)

55

7.3.

Viri informacij (izbirno)

56

7.4.

Dodatne informacije (izbirno)

56

8.

Ukrepi za ohranitev

56

8.1.

Stanje ukrepov

56

8.2.

Obseg sprejetih ukrepov

56

8.3.

Glavni namen sprejetih ukrepov

56

8.4.

Lokacija ukrepov

57

8.5.

Odziv na ukrepe

57

8.6.

Seznam glavnih ukrepov za ohranitev

57

8.7.

Dodatne informacije (izbirno)

57

9.

Pokritost omrežja Natura 2000 (posebna območja varstva (POV))

57

9.1.

Velikost populacije znotraj omrežja Natura 2000 (posebna območja varstva (POV))

58

9.2.

Vrsta ocene

58

9.3.

Velikost populacije znotraj omrežja – uporabljena metoda

58

9.4.

Kratkoročni trend velikosti populacije znotraj omrežja – smer

58

9.5.

Kratkoročni trend velikosti populacije znotraj omrežja – uporabljena metoda

59

9.6.

Dodatne informacije (izbirno)

59

10.

Napredek, dosežen pri dejavnostih, povezanih z mednarodnimi akcijskimi načrti za vrste (SAP), načrti za upravljanje (MP) in kratkimi izjavami o upravljanju (BMS)

59

10.1.

Vrsta mednarodnega načrta

59

10.2.

Ali je bil sprejet nacionalni načrt, povezan z mednarodnim akcijskim načrtom za vrste (SAP) / načrtom za upravljanje (MP) / kratko izjavo o upravljanju (BMS)?

60

10.3.

Ocena učinkovitosti akcijskih načrtov za vrste (SAP), ogrožene na svetovni ravni

60

10.4.

Ocena učinkovitosti načrtov za upravljanje (MP) za vrste brez varnega stanja, ki se lahko lovijo

60

10.5.

Viri dodatnih informacij

61

11.

Informacije v zvezi z vrstami iz Priloge II (člen 7 Direktive 2009/147/ES)

61

11.1.

Ali se vrsta lovi po vsej državi?

61

11.2.

Velikost odstrela

61

11.3.

Velikost odstrela – uporabljena metoda

61

11.4.

Dodatne informacije (izbirno)

61

Viri

61

Uvod

Osrednji element izvajanja in uspešnosti Direktive 2009/147/ES je dobra raven informacij o stanju in trendih vrst ptic, kot se zahtevajo s členom 12 Direktive. Podatki in informacije so potrebni v strukturirani in primerljivi obliki, da lahko Komisija zbere in analizira podatke. Pravna podlaga za zagotavljanje podatkov v strukturirani obliki je člen 12(1), drugi pododstavek.

Ta dokument vsebuje informacije in navodila, kako izpolniti različna podatkovna polja oblike poročila iz člena 12 (del A in del B). Sestoji predvsem iz opisov informacij, ki jih je treba navesti v vsakem polju, in navaja osnovne zahteve, ki jih morajo sporočene informacije izpolnjevati.

Podrobnejši opisi konceptov in metod za sporočene informacije so navedeni v smernicah, ki niso del tega izvedbenega akta. Poleg tega je dodatna dokumentacija, ki jo je treba uporabiti za pravilno izpolnjevanje oblike poročila, na voljo na spletnem „referenčnem portalu za člen 12“.

Referenčni portal za člen 12

Referenčni portal vsebuje dokumentacijo, povezano z informacijami, navedenimi v oblikah poročila iz člena 12 Direktive 2009/147/ES.

Vključuje:

—	obliko poročila ter pojasnila in smernice;

—	referenčno gradivo, npr. kontrolne sezname za vrste ptic, seznam pritiskov in groženj, seznam ukrepov za ohranitev in evropske mreže (10 × 10 km ETRS), ki se uporabijo za kartiranje razširjenosti;

—	primere, ki ponazarjajo smernice.

DEL A

OBLIKA SPLOŠNEGA POROČILA

Splošno poročilo je kratka strukturirana oblika, namenjena povzemanju najpomembnejših dejstev in podatkov o splošnem izvajanju Direktive 2009/147/ES, vključno s povezavami do virov podrobnejših informacij.

Pričakuje se, da bo vsaka država članica pripravila eno splošno poročilo, ki zajema celotno evropsko ozemlje države članice.

V poljih za prosto besedilo se lahko uporabi kateri koli uradni jezik EU. Vendar se priporoča uporaba angleščine.

Vse spletne naslove v poljih za poročanje je treba navesti v celoti, vključno z začetnim „http://“ ali „https://“, če je ustrezno.

Država članica

Države članice izberejo dvočrkovno oznako za svojo državo iz ISO 3166 v skladu s seznamom na referenčnem portalu za člen 12. Ne predložite ločenih splošnih poročil za podnacionalne enote.

1.   GLAVNI DOSEŽKI NA PODLAGI DIREKTIVE 2009/147/ES

Namen tega oddelka je obveščati o glavnih dosežkih na podlagi Direktive 2009/147/ES, vključno z mrežo posebnih območij varstva (POV), v državi članici v obdobju poročanja. Informacije se primarno navedejo v nacionalnem jeziku (polje 1.1), s prevodom v angleščino, če je mogoče (izbirno polje 1.2).

1.1.   Besedilo v nacionalnem jeziku

Glavni dosežki:

Na kratko opišite glavne dosežke na podlagi direktive o pticah v obdobju poročanja, s posebnim poudarkom na mreži posebnih območij varstva (POV). To lahko vključuje na primer:

—	dokazane koristi za različne vrste;

—	izkušnje z novimi ali izboljšanimi tehnikami upravljanja;

—	pozitivne spremembe v dojemanju varstva biotske raznovrstnosti v javnosti;

—	izboljšano sodelovanje med organi, naravovarstveniki in drugimi interesnimi skupinami;

—	ključne primere izvrševanja;

—	pobude za združevanje vzpostavljanja območij Natura 2000 in lokalnega gospodarstva;

—	ukrepe, sprejete za zmanjšanje vpliva invazivnih vrst na domorodne vrste ptic, v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 o invazivnih tujerodnih vrstah (1);

—

informacije, ki dopolnjujejo informacije iz oddelka 3 o raziskovanju in dejavnostih, ki so potrebni kot podlaga za varovanje, upravljanje in trajnostno uporabo populacij ptic. To lahko vključuje predloge za nujne raziskave, pri katerih je potrebno usklajevanje EU (npr. prek financiranja programa LIFE);

—	sprejete ukrepe in njihov učinek (dosežke);

—	dejavnike uspeha, obete in vlogo Nature 2000.

Primer zgodbe o uspehu

Z navedbo „zgodbe o uspehu“ (če obstaja) ima država članica priložnost pokazati, kako Direktiva deluje na njenem ozemlju. Vsaka zgodba o uspehu mora temeljiti na taksonu, pri katerem se je v obdobju poročanja pokazalo dejansko izboljšanje, tj. naraščajoč kratkoročni populacijski trend (gnezdenje ali prezimovanje) ne glede na njen dolgoročni trend ali stabilen/spremenljiv kratkoročni populacijski trend navkljub dolgoročnim trendom upadanja. Opisana izboljšanja morajo biti posledica ukrepov za ohranitev in se morajo nanašati na sedanje obdobje poročanja, lahko pa vključujejo tudi ukrepe, ki so se začeli izvajati že prej.

Predlagana struktura:

—	navedite vrsto/sezono,

—	ozadje vrste, pretekli razvoj in razlogi zanj (pritiski itd.), izzivi pri ohranjanju,

—	sprejeti ukrepi in njihov učinek (dosežki),

—	vloga omrežja Natura 2000 (če je ustrezno),

—	dejavniki uspeha,

—

obeti.

Besedilo lahko obsega največ dve ali tri strani. Če želi država članica poleg zahtevanega predložiti še dodatno dokumentacijo, zadevne priloge in imena datotek navede na koncu tega polja ter naloži zadevne datoteke v mehanizem poročanja Evropske agencije za okolje skupaj s preostalim delom poročila.

1.2.   Prevod v angleščino (izbirno)

To je izbirno polje za prevod informacij iz polja 1.1 v angleščino (če se je poročalo v drugem jeziku).

1.3.   Ime, oznaka in sezona vrste/podvrste v zgodbah o uspehu

To polje se izpolni, kadar se z zgodbo o uspehu poudarijo glavni dosežki Direktive, opisani v polju 1.1. Izbrati je mogoče več vrst.

Izpolnite:

(a)	oznako in ime vrste ptic,

(b)

sezono.

2.   VIRI SPLOŠNIH INFORMACIJ O IZVAJANJU DIREKTIVE 2009/147/ES

Namen tega oddelka je napotiti zainteresirano javnost na vire informacij, ki se nanašajo na Direktivo 2009/147/ES in mrežo posebnih območij varstva (POV) zadevne države članice. Načeloma se zahtevajo le spletni naslovi. Vendar je mogoče za pojasnila, kako dostopati do vira informacij, npr. če je virov informacij več, uporabiti polje za prosto besedilo. Izpolniti je treba vsa v nadaljevanju navedena polja.

2.1.   Splošne informacije o Direktivi 2009/147/ES

Navedite povezave do splošnih informacij o Direktivi (npr. nacionalni portal, na katerem sta predstavljeni direktivi EU o naravi).

2.2.   Informacije o omrežju Natura 2000 (posebna območja varstva (POV))

Navedite povezave do splošnih informacij o mreži posebnih območij varstva (POV) (npr. spletne podatkovne zbirke o območjih Natura 2000, objave, ki predstavljajo omrežje).

2.3.   Sheme spremljanja (člen 4(1) in člen 10 Direktive 2009/147/ES)

Navedite povezave do splošnih informacij o spremljanju (npr. portal, na katerem so predstavljene nacionalne sheme spremljanja, smernice za spremljanje).

2.4.   Varstvo vrst (členi 5 do 8 Direktive 2009/147/ES)

Navedite povezave do splošnih informacij o varstvu vrst.

2.5.   Prenos Direktive (pravna besedila)

Navedite povezave do splošnih informacij o prenosu Direktive.

3.   RAZISKOVANJE IN DEJAVNOSTI, KI SO POTREBNI KOT PODLAGA ZA VAROVANJE, UPRAVLJANJE IN TRAJNOSTNO UPORABO POPULACIJ PTIC (ČLEN 10 DIREKTIVE 2009/147/ES)

Ta oddelek se nanaša na obveznosti iz člena 10(2) Direktive 2009/147/ES, v skladu s katerim morajo države članice Komisiji poslati vse potrebne informacije, da se ji omogoči sprejetje ustreznih ukrepov za usklajevanje raziskovanja in vseh dejavnosti, ki so potrebni kot podlaga za varovanje, upravljanje in uporabo populacij domorodnih ptic. Dodatne pomembne informacije v prostem besedilu v zvezi z izvajanjem člena 10 Direktive 2009/147/ES je mogoče navesti v oddelku 1 (glavni dosežki). Zahtevane informacije so omejene na:

3.1.   Nacionalni atlas ptic

Navedite naslov najnovejše izdaje nacionalnega atlasa ptic (polje 3.1.1) z informacijami o letu objave (polje 3.1.2) in spletno povezavo ali bibliografskim sklicem (polje 3.1.3).

3.2.   Nacionalni pregled spremljanja ptic

Navedite naslov ali podobno in kratek opis nacionalnih pregledov spremljanja ptic, ki so bili objavljeni v obdobju poročanja, vključno z zajetimi vrstami, glavnimi rezultati itd. (polje 3.2.1), z največ 500 znaki. Navedite informacije o letu objave (polje 3.2.2) in spletno povezavo ali bibliografski sklic (polje 3.2.3). Če je bilo objavljenih več pregledov, ponovite polja 3.2.1 do 3.2.3.

3.3.   Nacionalni rdeči seznam ptic

Navedite naslov najnovejših nacionalnih rdečih seznamov ptic (polje 3.3.1) z informacijami o letu objave (polje 3.3.2) in spletno povezavo ali bibliografskim sklicem (polje 3.3.3).

3.4.   Druge objave, ki so v interesu celotne EU (npr. nacionalni pregled ukrepov za ogrožene vrste)

Navedite naslov ali podobno in kratek opis drugih objav, ki so v interesu celotne EU (npr. nacionalni pregled ukrepov za ogrožene vrste) ter ki so bile objavljene v obdobju poročanja ali pred kratkim, vključno z zajetimi vrstami, glavnimi rezultati itd. (polje 3.4.1), z največ 500 znaki. Navedite informacije o letu objave (polje 3.4.2) in spletno povezavo ali bibliografski sklic (polje 3.4.3). Če je bilo objav več, se polja 3.4.1 do 3.4.3 ponovijo, poroča se o največ desetih objavah.

Več splošnih informacij o izvajanju člena 10 Direktive 2009/147/ES je mogoče navesti v polju za prosto besedilo pod „glavnimi dosežki na podlagi Direktive 2009/147/ES“ v oddelku 1.

4.   TUJERODNE VRSTE PTIC (ČLEN 11 DIREKTIVE 2009/147/ES)

Ta oddelek se nanaša na obveznost iz člena 11 Direktive 2009/147/ES, v skladu s katerim „[d]ržave članice zagotovijo, da kakršno koli naseljevanje prostoživečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu. O tem se posvetujejo s Komisijo.“

Ta oddelek se ne izpolni, če se država članica v obdobju poročanja ni posvetovala o naseljevanju v skladu s členom 11, če ni bilo odločeno o naseljevanju ali če naseljevanje ni bilo izvedeno.

O vsaki vrsti je treba poročati, kot sledi:

4.1.   Znanstveno ime vrste

Navedite znanstveno ime vrste.

4.2.   Enota, nižja od vrste

Če je ustrezno, uporabite opis populacije, nižje od vrste.

4.3.   Glavna vsebina pravne odločitve za naselitev

Navedite glavno vsebino pravne odločitve za naselitev (prosto besedilo; največ 250 znakov), vključno z informacijami o utemeljitvi, številu posameznih primerkov in trajanjem morebitnega dovoljenja.

4.4.   Posvetovanje s Komisijo

Navedite datum posvetovanja s Komisijo.

4.5.   Dodatne informacije (izbirno)

Dodatne informacije v zvezi z oddelkom 4 je mogoče navesti v izbirnem polju 4.5.

DEL B

OBLIKA POROČILA O STANJU IN TRENDIH VRST PTIC (ČLEN 12 DIREKTIVE 2009/147/ES)

Vrste, o katerih se poroča

Taksonomija in nomenklatura

Taksonomija in nomenklatura, ki ju je treba uporabiti v kontrolnem seznamu vrst za člen 12 (na voljo na referenčnem portalu), odražata taksonomijo in nomenklaturo, ki sta uporabljeni v Seznamu ptic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: seznam ptic EU (2)). V različico seznama ptic EU, objavljeno avgusta 2015 in posodobljeno leta 2018, so vključene spremembe taksonomije in nomenklature, ki sta jih predlagala del Hoyo in Collar leta 2014 (3), ter ustrezne spremembe, ki sta jih del Hoyo in Collar predlagala leta 2016. Posodobitve taksonomije bodo izvedene, da bi se ohranila usklajenost s taksonomskimi sklici, ki jih upošteva Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN).

Na splošno se poročanje zahteva predvsem na ravni vrst, saj je to taksonomska enota, ki se omenja v celotnem besedilu Direktive, pa tudi enota, ki se je uporabljala pri prejšnjih celovitih ocenah stanja ptic EU. Vendar se v manjšem številu primerov zahtevajo poročila za „enote, nižje od vrste“ – tj. podvrste ali določene populacije –, katerih stanje je v posebnem interesu in/ali politično pomembno (npr. v okviru seznamov na ravni podvrst v prilogah k Direktivi). Podrobnejša utemeljitev, ki pojasnjuje, o katerih populacijah, nižjih od vrste, je treba poročati ločeno, je na voljo v smernicah s tehničnimi navodili za koncepte in opredelitve. Zaradi poenostavitve se v večini primerov v nadaljevanju uporablja izraz „vrste“, tudi če se nanaša na enote, nižje od vrste.

Redno pojavljajoče se vrste

Države članice morajo poročati o vseh „redno pojavljajočih se“ gnezditvenih vrstah (tudi če so njihove populacije majhne ali veljajo za „obrobne“), da se omogoči pregled velikosti in trenda njihove populacije po vsej EU. Vrsta se lahko šteje za redno pojavljajočo se, če je na primer gnezdila v štirih letih ali več v šestletnem obdobju poročanja. O vrstah, ki se pojavljajo manj pogosto, je prav tako treba poročati, če lahko njihova nacionalna populacija v letih, ko se pojavljajo, predstavlja pomemben delež (npr. > 1 %) celotne populacije EU ali če so se bolj redno pojavljale v preteklosti (glej tudi „Izumrle vrste“ v nadaljevanju). Podobna merila se uporabijo za pomembne (glej v nadaljevanju) prezimovajoče ali preletne vrste. Redno pojavljajoče se vrste so označene z oznako pojavljanja PRE v kontrolnem seznamu vrst ptic za člen 12 na referenčnem portalu.

Vrste ptic, ki se pojavljajo med sezono prezimovanja ali na preletu

Ključne prezimovajoče vrste

Države članice morajo poleg tega poročati tudi o določenih ključnih prezimovajočih vrstah – zlasti o selitvenih vodnih pticah, kot so pernata divjad (race, gosi in labodi) in pobrežniki –, ki jih je v EU znatno več pozimi in/ali katerih velikost in trend populacije se bolje spremljata pozimi (ko se zbirajo v večjem številu na razmeroma majhnem številu območij). Za te vrste lahko ocena njihovega stanja populacije EU temelji predvsem (ali v nekaterih primerih v celoti) na podatkih za njihove zimske populacije, zato se od vseh držav članic, v katerih te vrste redno prezimujejo, zahtevajo poročila o prezimovanju (glej tudi „Redno pojavljajoče se vrste“ zgoraj). Dodatne informacije o utemeljitvi za podskupino vrst, za katere je obvezno poročanje o prezimovanju, so na voljo v tehničnih navodilih za koncepte in opredelitve.

Vrste, ki sprožijo določitev posebnih območij varstva (POV) (vključno z vrstami iz Priloge I) in vrste iz Priloge II k Direktivi 2009/147/ES, ki se pojavljajo med sezono prezimovanja in na preletu

Poleg tega se poročila o prezimovanju zahtevajo za številne druge redno prezimovajoče vrste, ki ne izpolnjujejo zgornjih meril, so pa navedene v Prilogi I k Direktivi ali so navedene/opredeljene s strani držav članic kot vrste, ki sprožijo določitev posebnih območij varstva (POV) na nacionalni ravni zaradi njihovega pojavljanja pozimi. V vseh takih primerih poročila o prezimovanju vsebujejo pomembne informacije v zvezi z nacionalnim izvajanjem Direktive, čeprav sporočenih podatkov o velikosti in trendu populacije ni mogoče vedno uporabiti za splošno oceno prezimovajoče populacije EU.

Državam članicam načeloma ni treba poročati o velikosti ali trendu populacij vrst na preletu (tj. ko se selijo na območja gnezdenja in območja prezimovanja ali z njih), ker je nacionalne podatke o velikosti in trendu populacij težko zbrati na ravni EU brez podrobnih dodatnih informacij, ki bi omogočale razlago, potrebno za kakršno koli dvojno štetje.

Kljub temu se poročila o sezoni preleta še vedno zahtevajo za določene ključne selitvene vrste, v zvezi s katerimi se pomembne informacije drugače ne bi sporočale. Med temi so:

—	vrste, navedene v Prilogi I k Direktivi 2009/147/ES,

—	druge selitvene vrste, katerih pojavljanje na preletu sproži določitev posebnih območij varstva (POV) na nacionalni ravni (4) (kot je navedeno na kontrolnem seznamu vrst na referenčnem portalu).

V teh primerih (poenostavljena) poročila o preletu zagotavljajo pomembne informacije na primer o velikosti populacije vrst na preletu, ki sprožijo določitev posebnih območij varstva (POV), ter nacionalnih pritiskih in grožnjah za ključne selitvene vrste, ki jih sicer drugje ne bi bilo mogoče zajeti.

Od držav članic se pričakuje, da bodo poročale o prezimovajočih vrstah iz Priloge II, brez sedentarnih vrst, kadar se zahteva le poročilo o gnezdenju. Poenostavljena poročila o preletu se pričakujejo tudi za vrste na preletu iz Priloge II, ki v državi ne prezimujejo ali gnezdijo.

Več informacij o poročanju o teh posebnih skupinah vrst je na voljo v

preglednici 2: oddelki oblike poročila za vrste, ki jih je treba izpolniti za sezono gnezdenja, prezimovanja in preleta za različne kategorije vrst ptic.

Vrste, ki so občasni ali naključni gosti

Občasni gosti so ptice, ki so zelo zašle s svojega običajnega območja gnezdenja, prezimovanja ali selitve. V kategoriji A („občasni gosti“) seznama ptic EU je navedenih več kot 300 vrst, še več drugih pa se redno pojavlja v delih EU, a le kot občasni gosti v drugih državah članicah. Ker je pojavljanje občasnih gostov nepredvidljivo in verjetno v veliki meri odraža zunanje dejavnike (podnebne razmere med ključnimi obdobji selitve, trendi zunaj EU itd.), poročanje o njih v skladu s členom 12 ni potrebno. Enako velja za „naključne goste“, ki so morda bližje svojemu običajnemu območju pojavljanja, a katerih pojavljanje v državi članici in/ali zadevni sezoni ni redno ali stabilno (primerjaj „Redno pojavljajoče se vrste“ zgoraj).

Novoprispele vrste

V nekaterih primerih vrsta morda še ne gnezdi ali prezimuje redno, vendar je verjetno – npr. na podlagi novejših vzorcev pojavljanja ali podobnih trendov v sosednjih državah –, da je v procesu naselitve ali da bo postala redni obiskovalec. V takih primerih se države članice spodbuja, naj poročajo o zadevnih vrstah, tudi če ni mogoče zagotoviti podrobnosti za vse ustrezne oddelke in polja v nadaljevanju. Za vrste, navedene na nacionalnem kontrolnem seznamu z oznako pojavljanja „ARR“ – kar pomeni, da so se naselile v državi članici v obdobju kratkoročnega trenda –, se za določena polja sprostijo kontrole „QA/QC“ (npr. polje 4.2.1 „Obdobje dolgoročnega trenda“). Če vrsta še ni vključena na kontrolni seznam vrst za državo članico, jo je mogoče dodati ob predložitvi nacionalnega poročila v mehanizem poročanja.

Glej tudi polje 4.1.3 „Razsežnost kratkoročnega trenda“ za navodila o posebnem vprašanju poročanja o razsežnosti trendov od nične začetne velikosti populacije (tj. novoprispele vrste).

Izumrle vrste

O vrstah, ki so v državi izumrle pred letom 1980 (tj. približno v času, ko je bila sprejeta/je začela veljati Direktiva 2009/147/ES), se ne poroča, razen če poteka nacionalni projekt ponovne naselitve. Vendar je treba zagotoviti poročila za vse vrste, ki so se v preteklosti redno pojavljale, a so v državi izumrle od leta 1980 (tj. vrste, ki so na nacionalnem kontrolnem seznamu označene z oznako pojavljanja „EXBA“). To vključuje vrste, ki so bile nazadnje evidentirane (tudi če je šlo le za posamezen primerek) po datumu, ko je Direktiva začela veljati v državi članici; take vrste so se v preteklosti v državi članici pojavljale stalno/redno.

V posebnem primeru nekdanjih gnezditvenih vrst, ki ne gnezdijo več redno, se pa v sezoni gnezdenja še vedno pojavljajo (npr. kot posamezniki brez para), morajo države članice take vrste še naprej obravnavati kot „redno pojavljajoče se“  (5), zlasti kadar njihovo stanje (npr. navedba na seznamu v Prilogi I k Direktivi 2009/147/ES in/ali splošno redko pojavljanje) pomeni, da je lahko nadaljnja prisotnost majhnega števila posameznih primerkov še vedno v širšem interesu.

Vrste, ki so se naselile v majhnem številu, vendar se niso ustalile in so zato v državi spet izumrle, vse od leta 1980, se obravnavajo kot naključni gosti in o njih ni treba poročati.

Čeprav za vrsto, navedeno kot „EXBA“, ne bo mogoče vedno izpolniti vseh ustreznih oddelkov in polj, je pomembno zajeti leto, v katerem je vrsta v državi izumrla (ali se je prenehala redno pojavljati, če to ni povsem jasno (6)), ter približno velikost nacionalne populacije (in, kjer je ustrezno, gnezditveno območje) približno leta 1980, tako da je mogoče upoštevati obseg in hitrost upada (glej tudi polje 4.1.3 „Razsežnost kratkoročnega trenda“ za podrobnejša navodila glede zagotavljanja informacij o razsežnosti trenda za vrste, ki so izumrle v obdobju trenda).

Tujerodne populacije

Poleg poročanja za „naravno prisotne prostoživeče vrste ptic“, kot so navedene v členu 1 Direktive, se poročanje zahteva tudi za vse populacije treh širše naseljenih vrst iz Priloge II k Direktivi (Branta canadensis  (7), Meleagris gallopavo in Phasianus colchicus  (8)) ter za divje populacije Columba livia. Poročanje o drugih tujerodnih vrstah (vključno z vrstami, navedenimi v kategoriji C seznama ptic EU (9)) je izbirno, a se spodbuja v primerih, kadar država članica gosti tujerodno populacijo vrste, ki je naravno prisotna drugje v EU (in je zato navedena v kategoriji A („domorodna“/„redna“) seznama ptic EU), ali pa vrsta predstavlja grožnjo domorodnim populacijam/vrstam (npr. vrstam na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (10): Oxyura jamaicensis, Alopochen aegyptiaca, Threskiornis aethiopicus, Corvus splendens, Pycnonotus cafer in Acridotheres tristis).

Preglednica 1

Povzetek vrst, o katerih je treba poročati glede na kategorije pojavljanja in oznake vrst na kontrolnem seznamu ptic za člen 12

Oznaka pojavljanja/oznaka vrste (s kontrolnega seznama za člen 12 na referenčnem portalu)	Opis	Obveznost poročanja
PRE	Redno prisotna vrsta	Treba je poročati
ARR	Novoprispela vrsta	Ni obvezno, se pa spodbuja
EXBA	Vrste, ki so izumrle po letu 1980	Treba je poročati
npr.A115-X	X označuje tujerodno podpopulacijo vrste	Ni obvezno, se pa spodbuja Obvezno poročanje LE za vrste A044-X Branta canadensis, A115-X Phasianus colchicus, A460-X Meleagris gallopavo (tujerodne populacije) in A206-X Columba livia (divje populacije)

Pojasnila za izpolnjevanje oblike poročila o stanju in trendih vrst ptic

Obliko poročila je treba izpolniti za vsako vrsto in za vsako sezono, ki spada pod merila, navedena v preglednici 2. Vrste za poročanje so navedene na kontrolnem seznamu za člen 12.

Nekatere države članice morajo predložiti ločeno obliko poročila za določene podnacionalne enote. To velja za Azore (Portugalska), Madeiro (Portugalska) in Kanarske otoke (Španija). Prejšnje ocene na ravni EU so pokazale, da ima veliko populacij ptic iz Makaronezije precej drugačno stanje in trende v primerjavi s tistimi z Iberskega polotoka, zato je bilo z obdobjem poročanja 2008–2012 uvedeno ločeno poročanje za podnacionalna ozemlja.

Oblika poročila o stanju in trendih vrst ptic („poročilo o vrstah“) zajema enajst oddelkov:

Poročanje o sezoni

(1)

Informacije o vrstah

(2)

Sezona

(3)

Velikost populacije

(4)

Populacijski trend

(5)

Karta razširjenosti in velikost območja gnezdenja

(6)

Trend razširjenosti območja gnezdenja

(7)

Glavni pritiski in grožnje

(8)

Ukrepi za ohranitev

(9)

Pokritost omrežja Natura 2000 (posebna območja varstva (POV))

Poročanje na ravni vrst/podvrst

(10)

Napredek, dosežen pri dejavnostih, povezanih z mednarodnimi akcijskimi načrti za vrste (SAP), načrti za upravljanje (MP) in kratkimi izjavami o upravljanju (BMS)

(11)

Informacije v zvezi z vrstami iz Priloge II k Direktivi 2009/147/ES Preglednica 2 Oddelki oblike poročila za vrste, ki jih je treba izpolniti za sezono gnezdenja, prezimovanja in preleta za različne kategorije vrst ptic (vključno z vrstami iz Priloge I in Priloge II k Direktivi 2009/147/ES ter drugimi selitvenimi vrstami, ki sprožijo uvrstitev med posebna območja varstva (POV))   Vrste iz Priloge I in gnezditvene, ki sprožijo POV (vklj. sedentarne) Vrste iz Priloge I in prezimovajoče, ki sprožijo POV Vrste iz Priloge I in preletne, ki sprožijo POV Gnezditvene iz Priloge II (vklj. sedentarne) Prezimovajoče iz Priloge II Preletne iz Priloge II Druge gnezditvene Druge ključne prezimovajoče Poročanje o sezoni 1. Informacije o vrsti X X X X X X X X 2. Sezona X X X X X X X X 3. Velikost populacije X X X X X če sproži POV (*1) X X 4. Populacijski trend X X izbirno X X izbirno X X 5. Karta razširjenosti in velikost območja gnezdenja X - – X – – X – 6. Trend razširjenosti območja gnezdenja X - – X – – X – 7. Glavni pritiski in grožnje X X X X X če sproži POV (*1) – – 8. Ukrepi za ohranitev X X X X X če sproži POV (*1) – – 9. Pokritost POV omrežja Natura 2000 X X X če sproži POV če sproži POV če sproži POV – – Poročanje o vrstah 10. Napredek pri akcijskih načrtih in načrtih za upravljanje če je primerno če je primerno če je primerno če je primerno če je primerno če je primerno če je primerno če je primerno 11. Informacije v zvezi s Prilogo II če je navedena v Prilogi II če je navedena v Prilogi II če je navedena v Prilogi II X X X – – Poročila o „gnezdenju“, „prezimovanju“ in „preletu“ v preglednici 2 ustrezajo sezoni, izbrani v oddelku 2 oblike poročila. Glej oddelek „Vrste, o katerih se poroča“ zgoraj za dodatna pojasnila glede pojavljanja vrst, o katerih se poroča. Za sedentarne vrste iz Priloge I k Direktivi 2009/147/ES se zahteva le eno poročilo na podlagi podatkov o sezoni gnezdenja (poročilo o gnezdenju), vendar morajo pritiski in grožnje ter ukrepi za ohranitev (o katerih se poroča v oddelkih 7 in 8) zajemati celotno leto in ne le pritiskov ali ukrepov, značilnih za sezono gnezdenja. Za vrste iz Priloge I in druge vrste, ki sprožijo določitev posebnih območij varstva (POV), iz Direktive 2009/147/ES, ki imajo v državi članici različne gnezditvene, prezimovajoče in/ali preletne populacije, je treba pripraviti ločena poročila za vrste za sezono gnezdenja, prezimovanja in izbiro preleta, kot je navedeno v kontrolnem seznamu za člen 12. Za sedentarne vrste iz Priloge II je treba predložiti le poročilo za sezono gnezdenja. Oddelek 10 se izpolni za vrste z mednarodnimi (11) akcijskimi načrti za vrste (SAP), načrti za upravljanje (MP) ali kratkimi izjavami o upravljanju (BMS) (kot je določeno v kontrolnem seznamu vrst na referenčnem portalu). Čeprav se v obdobju poročanja ne bodo zbirali vsi podatki, uporabljeni v poročilu, mora poročilo vsebovati informacije, pomembne za obdobje poročanja (npr. 2019–2024). Poleg tega se, čeprav vsi oddelki oblike poročanja niso obvezni za vsako prilogo in sezono, močno spodbuja predložitev takih informacij, če so na voljo. Priporoča se, da so vse informacije v prostem besedilu navedene v angleščini, da se olajša njihova uporaba med analizo EU in omogoči dostop širšemu bralstvu.

1.   INFORMACIJE O VRSTAH

Oddelek 1 se izpolni za vse redno pojavljajoče se vrste, kot so navedene na kontrolnem seznamu za člen 12 na referenčnem portalu.

1.1.   Država članica

Države članice uporabijo ustrezno oznako države s seznama na referenčnem portalu. V večini primerov je to preprosto dvočrkovna oznaka ISO 3166 za zadevno državo članico. Nekatere države članice morajo ločeno poročati za podnacionalne enote (v zvezi s stanjem določenih vrst ali populacij na določenih geografskih območjih), zato je treba v primeru Azorov (Portugalska), Madeire (Portugalska) in Kanarskih otokov (Španija) uporabiti ustrezno štiričrkovno podnacionalno oznako, kot je navedena na referenčnem portalu.

1.2.   Oznaka vrste

Države članice uporabijo oznake vrst, ki so navedene na kontrolnem seznamu vrst (in seznamu oznak) na referenčnem portalu. Po potrebi se lahko dodelijo nove oznake. Več informacij o seznamu oznak vrst in možnih spremembah je na voljo na referenčnem portalu.

1.3.   Oznaka EURING

Države članice uporabijo oznake EURING, navedene na kontrolnem seznamu vrst (in seznamu oznak) na referenčnem portalu. Za namene usklajevanja obročkanja ptic v Evropi so bile edinstvene oznake EURING dodeljene skoraj vsem vrstam ptic (in več podvrstam), ki so domorodne v Evropi, in se obširno uporabljajo (12).

1.4.   Znanstveno ime vrste

Države članice uporabijo znanstvena imena, navedena na kontrolnem seznamu vrst na referenčnem portalu, ki zdaj v veliki meri odseva nomenklaturo in taksonomijo, sprejeti v zadnji različici Seznama ptic Evropske unije  (13). Pri manjšem številu primerov vnos za znanstveno ime vključuje angleški izraz „all others“ (vse druge), kar pomeni, da zadevna taksonomska enota vključuje vse preostale (domorodne) podvrste, ki niso izrecno navedene v prilogah k Direktivi (npr. „ Accipiter gentilis all others“, prim. „Accipiter gentilis arrigonii“ v Prilogi I k Direktivi 2009/147/ES). Posodobitve taksonomije bodo izvedene, da bi se ohranila usklajenost s taksonomskimi sklici, ki jih upošteva Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN).

1.5.   Populacija, nižja od vrste

Kjer je ustrezno, države članice uporabijo opise populacije, nižje od vrste, s kontrolnega seznama vrst na referenčnem portalu. V veliko primerih se imena populacije, nižje od vrste, nanašajo na kratke opise, ki se uporabljajo za opredelitev določenih selitvenih populacij vrst iz Sporazuma AEWA. V drugih pojasnjujejo taksonomsko ali nomenklaturno obravnavo, uporabljeno v kontrolnem seznamu, ali pa pripomorejo k razlikovanju naseljenih populacij vrst, ki so domorodne drugje v EU.

1.6.   Drugo znanstveno ime vrste (izbirno)

Če se znanstveno ime, navedeno v polju 1.4, razlikuje od imena, ki se splošno uporablja v državi, lahko države članice tukaj navedejo drugo ime.

1.7.   Splošno ime (izbirno)

Če želijo države članice navesti splošno ime vrste (ali podvrste), ga lahko navedejo tukaj. To je lahko koristno, če bo osnutek poročila za namene pripomb predložen osebam, ki morda ne poznajo znanstvenega imena, ali pri posredovanju poročila javnosti.

2.   SEZONA

2.1.   Sezona

Izberite sezono, v kateri je bila zbrana večina podatkov, ki se sporočajo, z možnostmi „Gnezdenje“, „Prezimovanje“ in „Prelet“.

2.2.   Prvo poročanje

Če država članica prvič poroča o vrsti, se to navede tukaj. Polje za prvo poročanje se lahko uporabi za primere, kadar se o vrsti na novo poroča ali poroča v sezoni, v zvezi s katero se prej ni poročalo. To polje ni namenjeno primerom, v katerih je bilo posodobljeno taksonomsko ime vrste. Nekatera polja v obliki poročanja morda ne bodo upoštevna za vrste, o katerih se prvič poroča, npr. pri navedbi spremembe in razloga za spremembo od zadnjega obdobja poročanja. Prvo poročanje je mogoče potrditi z navedbo „Da“ v tem polju.

2.3.   Dodatne informacije

To polje državam članicam omogoča, da v prostem besedilu navedejo vse informacije, ki se jim zdijo pomembne. Če o vrsti poročate prvič, pojasnite, zakaj (tj. novo evidentirana vrsta ali drugo). Vse druge dodatne informacije v tem oddelku so izbirne.

3.   VELIKOST POPULACIJE

3.1.   Leto ali obdobje

Navedite leto ali obdobje, ko je bila velikost populacije nazadnje ugotovljena: LLLL (za leto) in LLLL–LLLL (za obdobje, leto–leto).

Veliko poročil bo vsebovalo obdobja, saj se velikost populacije številnih vrst običajno oceni med projekti za nacionalne atlase, kar običajno pomeni več let terenskega dela. Velikokrat terensko delo presega okvir sedanjega obdobja poročanja. Leto ali obdobje, o katerem se poroča, mora zajemati dejansko obdobje, v katerem so bili zbrani podatki.

V nekaterih primerih bo velikost populacije ocenjena na podlagi popolnega popisa vrst, ki je potekal med prejšnjim obdobjem poročanja, vendar je bil posodobljen z rezultati rednega spremljanja ali z uporabo podatkov iz spletnih sistemov za zbiranje terenskih podatkov. Leto ali obdobje poročanja mora biti tisto, na katero se nanaša sporočena ocena velikosti populacije.

3.2.   Velikost populacije

Države članice morajo uporabiti enote populacije (polje 3.2(a) „Enota“), določene za vsako vrsto – kombinacija s sezono v kontrolnem seznamu vrst. Vse države članice morajo svoje nacionalne podatke sporočati z uporabo iste enote populacije, da se omogoči izračun skupne velikosti populacije EU za vsako vrsto. Za veliko večino gnezditvenih vrst je treba števila sporočati v enotah gnezdečih parov („p“), ob zavedanju, da ocene za številne vrste, vključno z veliko običajnimi in razširjenimi, v praksi pogosto temeljijo na številu naseljenih območij (npr. pojoči samci) v sezoni gnezdenja. Kadar se o velikosti gnezditvene populacije poroča kot o gnezdečih parih, vendar se število razlikuje od primarnih terenskih podatkov, zbranih z uporabo druge enote (npr. očitno zasedena gnezda za nekatere morske ptice), je te informacije mogoče navesti v polju 3.7 „Dodatne informacije“.

V manjšem številu primerov, ki vključujejo vrste z nenavadnimi/kompleksnimi biološkimi posebnostmi gnezdenja ali varovalnim obnašanjem, so za sporočanje velikosti populacije druge enote – kot so gnezdeče samice („bfemales“) ali klicoči samci („cmales“) – ustreznejše od parov. Take vrste vključujejo nekatere lunje, tukalice, droplje in koconoge kure. Enote, ki se uporabijo za poročanje o velikosti populacije takih vrst, so navedene v kontrolnem seznamu vrst na referenčnem portalu.

Pri poročilih o sezoni „prezimovanja“ in „preleta“ je treba o velikosti populacije poročati, kot je ustrezno, z uporabo enote „posamezni primerki“ („i“).

Za poročanje o vrednostih velikosti populacije so na voljo tri polja: „(b) Najnižja vrednost“, „(c) Najvišja vrednost“ in „(d) Najboljša posamezna vrednost“. Število uporabljenih polj se bo razlikovalo glede na naravo informacij o velikosti populacije, ki so na voljo za zadevno vrsto (glej v nadaljevanju), vendar mora slediti eni od naslednjih logičnih kombinacij: (b) in (c), samo (d) ali (b), (c) in (d).

Če ni natančne ocene velikosti populacije in so ocene na voljo le v razponu (tj. najnižja–najvišja vrednost), se o teh dveh vrednostih poroča v poljih (b) in (c). Države članice se spodbuja, naj navedejo verjetne najmanjše in največje velikosti populacij tudi za slabo poznane vrste, da se zmanjša negotovost, prenesena v oceno splošnih velikosti in trendov populacije EU (kar vključuje „tehtanje“ po velikosti nacionalnih populacij), vendar se lahko, kadar to ni mogoče, v polju 3.2(d) navede nižja meja (po možnosti z dopolnilno opombo v polju 3.7, npr. „Največja velikost populacije verjetno ne presega 100 000 parov.“), pri čemer se v polju 3.3 „Vrsta ocene“ izbere „najnižja vrednost“.

Če se populacija zelo dobro spremlja (in je pogosto, vendar ne vedno, razmeroma majhna), je lahko na voljo ena sama natančna vrednost, ki se navede v polju (d). V drugih primerih sta lahko na voljo razpon (najnižja–najvišja vrednost) in povprečje ali „najverjetnejša“ vrednost; v tem primeru se vse to lahko navede v poljih (b), (c) in (d).

Kadar je znana le najnižja (ali najvišja) vrednost velikosti populacije (npr. na podlagi strokovnega mnenja), se ta navede v polju (d) „Najboljša posamezna vrednost“ in NE v polju (b) „Najnižja vrednost“ ali (c) „Najvišja vrednost“. To je mogoče pojasniti v polju 3.7 (Dodatne informacije).

Kadar obstajajo neobdelani podatki in/ali natančne ocene, se brez zaokroževanja navedejo na ravni države članice; zaokroževanje se po potrebi izvede pozneje na ravni EU.

Če je vrsta v državi izumrla po letu 1980 (tj. njeno pojavljanje je v nacionalnem kontrolnem seznamu označeno z „EXBA“), se v polje (d) vnese „0“, v polju 3.7 pa se, če je mogoče, navede čas izumrtja (npr. „ Zadnje zabeleženo gnezdenje leta 1998 “). Če ni jasno, ali je vrsta v državi izumrla ali še vedno obstaja v zelo majhnem številu, je mogoče v polju (b) oziroma polju (c) navesti vrednosti „0“ in na primer „1“.

3.3.   Vrsta ocene

Izberite najustreznejši opis vrste ocene velikosti populacije, navedene v polju 3.2. Če so bile vrednosti navedene za vsa polja 3.2(b), (c) in (d), izberite kategorijo, ki najbolje opisuje podatke (pogosto „večletno povprečje“ ali „95-odstotni interval zaupanja“). Več podrobnosti o teh možnostih je navedenih v nadaljevanju:

—

najboljša ocena – najboljši razpoložljivi posamezni podatek (tudi kadar je na voljo le najvišja vrednost velikosti populacije) ali interval, izpeljan iz na primer popisa populacije, zbirke podatkov iz krajev, ocene na podlagi gostot populacij in podatkov o razširjenosti ali strokovnega mnenja, vendar za katera 95-odstotne meje zaupanja niso bile izračunane. V polju 3.4 je mogoče navesti, ali najboljša ocena izhaja iz podatkov spremljanja, ekstrapolacije ali strokovnega mnenja;

—	večletno povprečje – povprečna vrednost (in interval, tj. ocene iz najslabših in najboljših let), ko je bila velikost populacije ocenjena za več let v obdobju poročanja (kot je navedeno v vnosu v polju 3.1);

—	95-odstotni interval zaupanja – ocene, izpeljane iz vzorčnih raziskav ali modela, za katerega je bilo mogoče izračunati 95-odstotne meje zaupanja (kot je navedeno v poljih 3.2(b) in 3.2(c)) za najboljšo posamezno vrednost (navedeno v polju 3.2(d));

—

najnižja vrednost – kadar ni na voljo dovolj podatkov za zagotovitev celo zelo približne ocene, vendar se ve, da velikost populacije presega določeno vrednost, ali kadar sporočene ocene intervala izhajajo iz vzorčne raziskave ali projekta spremljanja in verjetno podcenjujejo dejansko velikost populacije.

Če se navedejo interval (polji 3.2(b) „Najnižja vrednost“ in 3.2(c) „Najvišja vrednost“) in posamezne vrednosti (polje 3.2(d) „Najboljša posamezna vrednost“), mora polje 3.3 „Vrsta ocene“ ustrezati najnatančnejši oceni. To je treba navesti v polju 3.7 „Dodatne informacije“.

3.4.   Uporabljena metoda

V tem polju se podrobneje navede metodologija, uporabljena za oceno velikosti populacije v polju 3.2. Izberite eno od naslednjih kategorij:

a)	celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena (npr. iz vzorčnih raziskav večine znane razširjenosti);

b)	predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov (npr. iz vzorčnih raziskav majhnega deleža območja pojavljanja z uporabo modelov na podlagi gostote/številčnosti in podatkov o razširjenosti ali iz obstoječe ocene, posodobljene s podatki o trendih);

c)	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki;

d)	podatki niso zadostni ali niso na voljo.

Če se navedejo interval (polji 3.2(b) „Najnižja vrednost“ in 3.2(c) „Najvišja vrednost“) in posamezne vrednosti (polje 3.2(d) „Najboljša posamezna vrednost“), mora uporabljena metoda ustrezati natančnejši oceni. To je treba navesti v polju 3.7 „Dodatne informacije“.

3.5.   Viri

Za zagotovitev potrebne revizijske sledi za podatke, navedene v poljih 3.1 do 3.4 zgoraj, vnesite podrobnosti ključnih sklicev ali drugih virov informacij, uporabljenih za izpolnjevanje teh polj. Taki viri lahko vključujejo na primer objavljene dokumente, neobjavljene podatke, shranjene v podatkovnih zbirkah, spletne strani in strokovne delovne skupine. Zaželeno je, da se zagotovi dovolj informacij, tako da bo lahko vsak, ki pregleduje poročilo (ali ga posodablja čez šest ali 12 let), razumel izvor sporočenih podatkov.

3.6.   Sprememba in razlog za spremembo (od prejšnjega poročila)

V tem polju se navede, ali se je od prejšnjega obdobja poročanja spremenila sporočena velikost populacije in, če se je, opiše narava take spremembe.

Če se je kaj spremenilo, navedite, katera od naslednjih možnosti (b) do (f) velja (z „Da“ je mogoče odgovoriti pri več kot eni možnosti (b)–(f)) (14):

(a)	ne, ni spremembe,

(b)	da, zaradi dejanske spremembe,

(c)	da, zaradi boljšega znanja ali natančnejših podatkov,

(d)	da, zaradi uporabe drugačne metode (15) (vključno s taksonomsko spremembo),

(e)	da, a narava spremembe ni znana,

(f)	da, iz drugih razlogov.

Nazadnje je treba navesti, ali je morebitna razlika predvsem posledica (izberite eno možnost):

(a)	dejanske spremembe,

(b)	boljšega znanja ali natančnejših podatkov,

(c)	uporabe drugačne metode,

(d)	neznanega razloga,

(e)	drugih razlogov.

Če želi država članica navesti dodatne informacije, jih lahko navede v polju 3.7 „Dodatne informacije“. Če izberete polje „da, iz drugih razlogov“, morate razloge podrobneje navesti v polju „Dodatne informacije“. To polje se uporabi v le zelo omejenih primerih.

3.7.   Dodatne informacije (izbirno)

V tem izbirnem polju lahko navedete dodatne informacije v prostem besedilu, pomembne za podatke, navedene za oceno velikosti populacije v poljih 3.1 do 3.6, kot so podrobnosti o kakršnih koli pretvorbenih faktorjih, ki se uporabljajo za pretvorbo terenskih ocen velikosti populacije na gnezdeče pare (glej besedilo za polje 3.2), ali drugi razlogi za spremembo (polje 3.6). Na primer, če država članica zaradi spremembe v metodah poroča o enaki velikosti populacije kot v prejšnjem poročilu, čeprav je prišlo do dejanske spremembe, je to mogoče navesti tukaj.

4.   POPULACIJSKI TREND

4.1.   Kratkoročni trend (zadnjih 12 let)

Polja 4.1.1 do 4.1.5 se uporabijo za zagotavljanje informacij o kratkoročnem trendu v velikosti populacije na podlagi 12-letnega obdobja.

4.1.1.   Obdobje kratkoročnega trenda

Obdobje za kratkoročne trende je 12 let (kar ustreza približno dvema obdobjema poročanja). Za poročila za obdobje 2019–2024 to pomeni, da so to leta od 2013 do 2024 ali obdobje, ki je temu čim bližje. Dovoljene je nekaj prožnosti, tako da bodo, čeprav bi bilo trende idealno navesti za obdobje 2013–2024, sprejeti tudi podatki iz na primer obdobja 2010–2021, če se najboljši razpoložljivi podatki nanašajo na raziskave v navedenih letih ali če uporaba zgodnejše končne točke pomeni, da je mogoče nacionalno poročilo iz člena 12 predložiti brez zamude. Kljub temu je treba upoštevati, da, ker je treba za oceno splošnega trenda na ravni EU kombinirati nacionalne trende, bodo trendi, ki ne bodo sporočeni za „idealno“ obdobje trenda, ekstrapolirani ali skrajšani, kot je ustrezno (za več informacij glej tehnična navodila za koncepte in opredelitve). Za novoprispele vrste bi se v idealnem primeru o trendih poročalo tako, da bi bilo začetno leto leto, ko je vrsta prvič gnezdila/se pojavila; npr. če je bilo gnezdenje vrste prvič opaženo leta 2018, bi bilo obdobje kratkoročnega trenda 2018–2024 za obdobje poročanja 2019–2024.

4.1.2.   Smer kratkoročnega trenda

Navedite, ali je bil populacijski trend v obdobju, o katerem se poroča v polju 4.1.1 (izbrati je mogoče le eno možnost):

(a)

stabilen,

(b)	spremenljiv,

(c)	naraščajoč,

(d)

padajoč,

(e)

negotov,

(f)	neznanega razloga,

Razlikovanje med „stabilnimi“ trendi in nekoliko „naraščajočimi“ ali „padajočimi“ trendi bo odvisno od narave informacij o trendih, razpoložljivih za zadevno vrsto. Kadar so na voljo statistično zanesljivi podatki spremljanja, mora biti mogoče razlikovati (in tako poročati o) razmeroma majhnih – a statistično pomembnih – povečanjih ali upadih (npr. če se 95-odstotni intervali zaupanja spremembe ne prekrivajo z ničlo). Po drugi strani pa je treba, če dodelitev kategorije smeri trenda temelji na manj zanesljivih podatkih (ali strokovnem mnenju), za razlikovanje med „stabilnimi“ trendi in „naraščajočimi“ ali „padajočimi“ trendi uporabiti določen prag (splošna 10-odstotna sprememba v obdobju trenda). V obeh primerih se države članice spodbuja, naj v polju 4.3 „Dodatne informacije“ navedejo ustrezne pojasnjevalne/dopolnilne informacije (npr. „Kratkoročni trend iz nacionalne sheme spremljanja splošno razširjenih ptic za obdobje 2013–2024 je znašal –0,4 % (s 95-odstotnim intervalom zaupanja: = –1,1 % in +0,4 % na leto), zato je sprememba za celotno obdobje znašala –4 % (95-odstotni interval zaupanja: –11 % in +4 %); tako je trend kategoriziran kot ‚stabilen‘.“). Več navodil je na voljo v tehničnih navodilih za koncepte in opredelitve.

„Spremenljiv“ se nanaša na vrste, katerih povprečna raven populacije se v obdobju trenda ni bistveno spremenila, so pa zanje značilne velike medletne razlike v številčnosti, včasih v enem ali dveh redih velikosti. Vrste, ki običajno izkazujejo tako dinamiko, vključujejo borealne in arktične gnezditvene vrste, kot so nekatere sove in krivokljuni, katerih številčnost je tesno povezana z razpoložljivostjo hrane, ki je ciklično na voljo v obilju ali je primanjkuje, vendar se lahko ta kategorija uporablja tudi za vrste, na katere neugodne ali spremenljive podnebne razmere še posebej vplivajo. Države članice morajo uporabo te kategorije omejiti na vrste, ki izkazujejo medletno povečanje/upadanje populacije v višini ≥ 50 %. To vključuje vrste, za katere se na splošno presodi, da „redno“ gnezdijo ali prezimujejo (npr. pogosteje kot ne), vendar morda kljub temu ne vsako leto.

Kategorija „negotov“ se uporabi v primerih, kadar je na voljo nekaj podatkov spremljanja, vendar ti podatki ne zadostujejo za zanesljivo ugotovitev med dvema ali več smermi trenda, npr. med spremenljivim ali upadajočim. To je lahko posledica majhnosti velikosti vzorcev in/ali ker so bile sheme spremljanja vzpostavljene razmeroma pred kratkim. Več podrobnosti, npr. o razpoložljivih podatkih in/ali strokovnem mnenju o verjetnem „dejanskem“ trendu, je mogoče navesti v polju 4.3 „Dodatne informacije“. O trendih iz nacionalnih shem spremljanja splošno razširjenih ptic, ki so v TRIM (16) kategorizirani kot „negotovi“, se na primer poroča z uporabo te kategorije (ne „spremenljivi“). Več navodil je na voljo v tehničnih navodilih za koncepte in opredelitve.

Kategorija trenda „neznan“ se uporabi le v primerih, ko ni na voljo informacij – kvantitativnih ali kvalitativnih – o nacionalnem trendu vrste. Vendar imajo tudi v teh primerih nacionalni strokovnjaki pogosto predstavo o verjetnejših scenarijih trenda – ali vsaj o verjetnih „mejah“ morebitnega povečanja ali upada –, vsaka navedba tega (17) pa je lahko zelo koristna pri izvajanju ocen stanja populacije na ravni EU.

Več navodil v zvezi s populacijskimi trendi je na voljo v tehničnih navodilih za koncepte in opredelitve.

4.1.3.   Razsežnost kratkoročnega trenda

Če v polju 4.1.2 poročate o „naraščajočem“, „padajočem“ ali „negotovem“ trendu, navedite splošno spremembo velikosti populacije v odstotkih v obdobju trenda iz polja 4.1.1.

Izberite med naslednjimi možnostmi:

(a)	najnižja vrednost,

(b)	najvišja vrednost,

(c)

najboljša posamezna vrednost. — Če je razsežnost na voljo le v razponu (npr. 20–30 %), o teh dveh vrednostih poročate v poljih „(a) Najnižja vrednost“ in „(b) Najvišja vrednost“. — Če je na voljo natančen podatek (npr. 27 %), se navede v polju „(c) Najboljša posamezna vrednost“. — Kadar je na voljo povprečni ali „najverjetnejši“ trend, skupaj s 95-odstotnimi mejami zaupanja, se lahko navedejo vse tri vrednosti, in sicer v polju (c), (a) oziroma (b). — Kadar je znana le najnižja (ali najvišja) vrednost (npr. na podlagi strokovnega mnenja), se ta navede v polju „Najboljša posamezna vrednost“ in NE v poljih „(a) Najnižja vrednost“ ali „(b) Najvišja vrednost“. — Navesti je treba negativne vrednosti razsežnosti (tj. z vključitvijo znaka „–“) za vse negativne razsežnosti trenda, vključno s primeri, ko je smer že navedena kot „padajoča“. Da pa bi se preprečili nepotrebni vnosi podatkov, pri pozitivnih trendih ni treba vključiti znaka „+“ (tj. pri razsežnosti trenda „15“ se šteje, da pomeni +15 %). V primeru negativnih trendov upoštevajte, da se polji „Najnižja vrednost“ in „Najvišja vrednost“ nanašata na najnižje in najvišje vrednosti v matematičnem smislu (ne na najmanjše in največje upade).

V posebnem primeru vrst, ki so se naselile ali so se uveljavile v obdobju trenda (npr. vrste, navedene kot novoprispele [„ARR“] v nacionalnem kontrolnem seznamu vrst), je treba razsežnost morebitnega povečanja populacije izračunati na podlagi velikosti populacije v prvem letu (18). Na primer, za obdobje poročanja 2019–2024, če je vrsta prvič gnezdila (en par) leta 2018, gnezditvena populacija pa je leta 2024 osem parov, se v polju 4.1.1 navede „2018–2024“, v polju 4.1.2 se izbere „naraščajoč“, v polju 4.1.3(c) pa se navede „700“ (tj. povečanje v odstotkih z enega para na osem parov). V idealnem primeru se v polju 4.3 „Dodatne informacije“ navede dopolnilna opomba, ki potrjuje leto naselitve in prvotno velikost populacije (npr. „Vrsta je prvič gnezdila (en par) leta 2018.“).

Nasprotno za vrste, ki so v državi izumrle v obdobju trenda, zgolj poročanje o 100-odstotnem upadu ne zagotavlja vseh informacij, potrebnih za oceno relativne pomembnosti upada (upada na ničlo od začetnih velikosti populacij na primer ena in 100 oba pomenita 100-odstotna upada). V primeru vrste, ki je imela leta 2014 gnezditveno populacijo deset parov, a je kot gnezdilka izumrla leta 2021, se v polje 4.1.1 vnese „2014–2021“, v polju 4.1.2 se izbere „padajoč“, v polje 4.1.3(c) se vnese „–100“, v polju 4.3 „Dodatne informacije“ pa se navede dopolnilna opomba z navedbo velikosti populacije leta 2014 (npr.  „Vrsta je upadla z desetih gnezdečih parov leta 2014 do izumrtja kot gnezditvena vrsta leta 2021.“ ).

Čeprav razsežnosti trendov niso obvezne za trende, ki se navedejo kot „stabilni“ ali „spremenljivi“  (19), je o njih prav tako mogoče poročati v polju 4.1.3. Vse dodatne ustrezne pojasnjevalne/dopolnilne informacije, kot so intervali zaupanja „stabilnih“ trendov ali dodatne podrobnosti o spremembah, je mogoče navesti v polju 4.3 „Dodatne informacije“.

4.1.4.   Kratkoročni trend – uporabljena metoda

Uporabite eno od naslednjih kategorij:

(a)	celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena (npr. primerjava dveh ocen velikosti populacije, ki izhajata iz izvedenih popisov, ali namensko spremljanje populacije z dobro statistično močjo);

(b)	predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov (npr. trendi, izpeljani iz podatkov, zbranih zgolj iz razmeroma majhnega vzorca populacije, ali na podlagi nezadostne velikosti vzorca ali trendi, ekstrapolirani iz nekih drugih meritev);

(c)	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki;

(d)	podatki niso zadostni ali niso na voljo.

Izbrati je mogoče le eno kategorijo; če so bili podatki zbrani iz različnih virov, izberite kategorijo za najpomembnejši vir podatkov.

Polje „Uporabljena metoda“ se uporablja za smer kratkoročnega trenda (polje 4.1.2) in razsežnost trenda (polje 4.1.3), saj sta ti polji del ene ocene in ju je treba tukaj upoštevati.

4.1.5.   Viri

Za zagotovitev potrebne revizijske sledi za podatke, navedene v poljih 4.1.1 do 4.1.4 zgoraj, vnesite podrobnosti ključnih sklicev ali drugih virov informacij, uporabljenih za izpolnjevanje teh polj. Taki viri lahko vključujejo na primer objavljene dokumente, neobjavljene podatke, shranjene v podatkovnih zbirkah, spletne strani in strokovne delovne skupine. Zaželeno je, da se zagotovi dovolj informacij, tako da bo lahko vsak, ki pregleduje poročilo (ali ga posodablja čez šest ali 12 let), razumel izvor sporočenih podatkov.

4.2.   Dolgoročni trend (od približno leta 1980)

4.2.1.   Obdobje dolgoročnega trenda

Idealno obdobje za poročanje o dolgoročnih trendih je od približno leta 1980 (ko je bila Direktiva 2009/147/ES sprejeta/je začela veljati) do približno zadnjega leta obdobja poročanja. Vendar obstaja nekaj prožnosti, in če je država članica izvedla nacionalne popise (na primer) v letih 1980, 1995, 2015 in 2020, se za obdobje poročanja 2019–2024 poroča o trendu med letoma 1980 in 2020. Za vrste, ki so se naselile od leta 1980, bi se v idealnem primeru o trendih poročalo tako, da bi bilo začetno leto leto, ko je vrsta prvič gnezdila / se je prvič pojavila, npr. če bi bila vrsta prvič opažena kot gnezdeča vrsta leta 2000, bi bilo obdobje dolgoročnega trenda od leta 2000. Za novoprispele vrste bi bil začetni datum v zadnjih dveh obdobjih poročanja (tj. od leta 2013 do leta 2024 za obdobje poročanja 2019–2024, glej tudi besedilo za polje 4.1.1).

Države članice, ki nimajo podatkov iz shem spremljanja populacije pred letom 2000, naj uporabijo druge možne vire informacij o trendih, kot sta dve izdaji publikacije Birds in Europe  (20), ki predstavljata ocene nacionalnega populacijskega trenda, prikazane s trakovi, (in podporne vire) za večino vrst za obdobji 1970–1990 in 1990–2000.

4.2.2.   Smer dolgoročnega trenda

Glej polje 4.1.2 „Smer kratkoročnega trenda“ zgoraj.

Če dodelitev kategorije smeri trenda temelji na manj zanesljivih podatkih (ali na strokovnem mnenju), je treba za razlikovanje med „stabilnimi“ trendi in „naraščajočimi“ ali „padajočimi“ trendi uporabiti določen prag (splošna 20-odstotna sprememba v obdobju dolgoročnega trenda) (10-odstotni prag se uporabi za kratkoročni trend v polju 4.1.2).

Več navodil v zvezi s populacijskimi trendi je na voljo v tehničnih navodilih za koncepte in opredelitve.

4.2.3.   Razsežnost dolgoročnega trenda

Glej polje 4.1.3 o razsežnosti kratkoročnega trenda zgoraj.

4.2.4.   Dolgoročni trend – uporabljena metoda

Glej polje 4.1.4 o kratkoročnem trendu – uporabljena metoda zgoraj.

4.2.5.   Viri

Glej polje 4.1.5 zgoraj.

4.3.   Dodatne informacije (izbirno)

V tem oddelku je mogoče navesti dodatne informacije v prostem besedilu, ki so pomembne za podatke, zagotovljene za oceno populacijskih trendov v oddelkih 4.1 in 4.2 (za predloge glej besedilo za prejšnja polja).

5.   KARTA RAZŠIRJENOSTI IN VELIKOST OBMOČJA GNEZDENJA

Večina držav članic EU že ima nacionalne atlase ptic gnezdilk, leta 2020 pa je bil objavljen nov Evropski atlas ptic gnezdilk („EBBA2“) (21). Nasprotno je nekaj držav objavilo nacionalne atlase ptic prezimovalk, številne vrste ptic pa so pozimi tako ali tako veliko bolj mobilne. Tako se podatki o razširjenosti pozimi ne zahtevajo.

5.1.   Občutljive vrste

Nekatere vrste so še posebej ranljive za preganjanje, nezakonito ubijanje ali zbiranje, zato bi lahko bilo njihovo ohranjanje ali upravljanje resnično ogroženo, če bi bile informacije o njihovi razširjenosti javno dostopne. V manjšem številu primerov lahko države članice vrsto štejejo za ogroženo, če se njena razširjenost javno objavi v zahtevani standardni mreži 10 × 10 km (glej oddelek 5.3). Kadar informacije o razširjenosti, če so navedene v skladu s specifikacijami v polju 5.3, veljajo za „občutljive“, je to mogoče navesti z vnosom „Da“ v to polje.

Če je vrsta označena kot „občutljiva“, Komisija in Evropska agencija za okolje njene razširjenosti ne bosta razkrili javnosti (na primer z objavo te informacije v javno dostopni podatkovni zbirki ali na spletni strani).

5.2.   Leto ali obdobje

Navedite leto (npr. 2021) ali obdobje (npr. 2019–2023), ko je bila razširjenost območja gnezdenja nazadnje ugotovljena. Veliko poročil bo vsebovalo obdobja, saj se razširjenost večine vrst običajno kartira med projekti za nacionalne atlase, kar običajno pomeni več let terenskega dela. Leto ali obdobje, o katerem se poroča, mora zajemati dejansko obdobje, v katerem so bili zbrani podatki.

Če ni novejših informacij o atlasih, se države članice spodbuja, da sporočijo novejše podatke s prekartiranjem nacionalne razširjenosti z uporabo drugih podatkov, kot so rezultati letnih shem spremljanja, podatki, zbrani s spleta, ter nacionalne ali regionalne raziskave. V takih primerih se karta razširjenosti pripravi na podlagi podatkov iz prejšnjega obdobja poročanja ali z uporabo starejših podatkov o razširjenosti, ki so bili posodobljeni z rezultati rednega spremljanja ali s podatki iz spletnih sistemov za zbiranje podatkov. Leto ali obdobje, o katerem se poroča, mora biti tisto, na katero se nanaša sporočena razširjenost.

5.3.   Karta razširjenosti območja gnezdenja

Predložite karto razširjenosti, skupaj z ustreznimi metapodatki (projekcija, podatek, obseg). Standard je 10 × 10 km mrežnih celic ETRS89 v projekciji LAEA (EPSG:3035) (22). Nabor podatkov o razširjenosti sestoji iz 10-kilometrskih mrežnih celic, kjer je gnezdenje evidentirano ali verjetno (glej navodila za kartiranje razširjenosti vrst v nadaljevanju); uporaba atributivnih podatkov za navajanje prisotnosti ali odsotnosti vrste v mrežni celici ni dovoljena. Obdobje, v katerem so bili podatki o razširjenosti zbrani, je treba vključiti v metapodatke v skladu s smernicami INSPIRE (23). Tehnične specifikacije za karte razširjenosti so na voljo na referenčnem portalu.

Države članice ali majhna ozemlja, kot so Kanarski otoki, Madeira ali Azori, lahko uporabljajo karte z 1 × 1 km mrežami. Te bodo združene v obliko 10 × 10 km za vizualizacijo na evropski ravni.

Mreže za posamezne države članice so na voljo za prenos na referenčnem portalu.

Karta mora prikazovati pojavljanje gnezdenja (tj. prisotnost ali odsotnost) vrst v vsaki mrežni celici. Na splošno se vključijo le mrežne celice, kjer je gnezdenje „potrjeno“, „verjetno“ ali „možno“; za opredelitve in oznake gnezditvenih kategorij glej preglednico 2 v „Metodologiji“ za nov Evropski atlas ptic gnezdilk (24). Vendar je mogoče v primerih, ko je znano, da sta obseg raziskave in razpoložljivost podatkov slaba, vključiti tudi celice, za katere velja, da verjetno vsebujejo gnezditvene populacije (zlasti razširjenih vrst), z uporabo strokovnega znanja ali modeliranja. V takih primerih je mogoče dodatne informacije v zvezi z zanesljivostjo podatkov navesti v polju 5.8 „Dodatne informacije“.

5.4.   Velikost razširjenosti območja gnezdenja

Navedite skupno površino razširjenosti območja gnezdenja v državi članici, v km2. V večini primerov bo to število naseljenih kvadratov 10 × 10 km, pomnoženih s 100. Površino območja razširjenosti je treba predstaviti z mrežami (10 × 10 km ali 1 × 1 km), ki se v celoti ali delno nahajajo v državi članici (tj. mreže, ki jih sekajo meje države članice, se upoštevajo v celoti).

Za lokalizirane vrste je mogoče o površini območja razširjenosti poročati z večjo ločljivostjo; na primer, za vrste, omejene na eno samo lokacijo, je območje razširjenosti območje kraja, kjer se vrsta pojavlja, to pa je lahko nekaj hektarjev.

5.5.   Uporabljena metoda

V tem polju se podrobneje navede metodologija, uporabljena za izračun velikosti razširjenosti območja gnezdenja v polju 5.4. Izberite eno od naslednjih kategorij:

a)	celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena;

b)	predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov;

c)	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki;

d)	podatki niso zadostni ali niso na voljo.

Če so bili podatki zbrani iz različnih virov, uporabite kategorijo za najpomembnejši vir podatkov.

„Uporabljeno metodo“ je treba navesti kot „(d) Podatki niso zadostni ali niso na voljo“, če karta razširjenosti, na kateri temelji ocenjena površina območja razširjenosti (pridobljena s celovitim kartiranjem, modeliranjem ali ekstrapolacijo ali, izjemoma, strokovno razlago), zajema manj kot 75 % domnevne dejanske razširjenosti vrste in za zapolnitev te vrzeli pri oceni površine območja razširjenosti niso bili uporabljeni nobeni drugi podatki (tj. nastala karta ni popolna, kar zadeva domnevno razširjenost vrst, zato je površina območja razširjenosti podcenjena).

5.6.   Dodatne karte (izbirno)

Uporabi se v primerih, ko želi država članica predložiti dodatno karto, ki se razlikuje od standardne karte za predložitev iz polja 5.3. Upoštevajte, da je to polje izbirno in da je še vedno treba predložiti karto iz polja 5.3.

Tukaj lahko poročate o kartah z ločljivostjo, ki ni 10 × 10 km, ali mrežami, ki niso mreža ETRS89 LAEA (EPSG:3035).

5.7.   Viri

Za zagotovitev potrebne revizijske sledi za podatke, navedene v poljih 5.1 do 5.6 zgoraj, vnesite podrobnosti ključnih sklicev ali drugih virov informacij, uporabljenih za izpolnjevanje teh polj. Taki viri lahko vključujejo na primer objavljene dokumente, neobjavljene podatke, shranjene v podatkovnih zbirkah, spletne strani in strokovne delovne skupine. Zaželeno je, da se zagotovi dovolj informacij, tako da bo lahko vsak, ki pregleduje poročilo (ali ga posodablja čez šest ali 12 let), razumel izvor sporočenih podatkov.

5.8.   Dodatne informacije (izbirno)

V tem oddelku je mogoče navesti dodatne informacije v prostem besedilu (največ 500 znakov), ki so pomembne za podatke, zagotovljene za oceno razširjenosti območja gnezdenja v poljih 5.1 do 5.7.

6.   TREND RAZŠIRJENOSTI OBMOČJA GNEZDENJA

6.1.   Kratkoročni trend (zadnjih 12 let)

V poljih 6.1.1 do 6.1.5 se navedejo informacije o kratkoročnih trendih razširjenosti območja gnezdenja na podlagi 12-letnega obdobja. Pri kratkoročnem trendu se na splošno, kadar podatkov ni ali niso znani, spodbuja uporaba strokovnega mnenja ali drugih virov podatkov, na primer kadar novejše študije za posamezne vrste omogočajo vpogled v zadnje trende ali kadar lahko v primeru zelo redkih/lokaliziranih gnezditvenih populacij poznavanje nekdanjih/obstoječih gnezditvenih lokacij omogoča preprosto primerjavo (npr. gnezdenje je bilo znano na treh krajih leta 2013 in se je (približno) leta 2024 še vedno pojavljalo na istih treh krajih, zato je kratkoročni trend razširjenosti pravzaprav stabilen), je mogoče smer trenda oceniti z uporabo te informacije in strokovnega mnenja.

6.1.1.   Obdobje kratkoročnega trenda

Obdobje za kratkoročne trende je 12 let (dva cikla poročanja). Za poročila za obdobje 2019–2024 to pomeni, da so to leta od 2013 do 2024 ali obdobje, ki je temu čim bližje. Dovoljene je nekaj prožnosti, tako da bodo, čeprav bi bilo trende idealno navesti za obdobje 2013–2024, sprejeti tudi drugi podatki, ki zajemajo drugo, a primerljivo časovno obdobje (npr. 2009–2023), če se najboljši razpoložljivi podatki nanašajo na raziskave v zadevnih letih. Za novoprispele vrste bi se v idealnem primeru o trendih poročalo tako, da bi bilo začetno leto leto, ko je vrsta prvič gnezdila, npr. če bi bila vrsta prvič opažena kot gnezdeča vrsta leta 2018, bi bilo obdobje kratkoročnega trenda 2018–2024 za obdobje poročanja 2019–2024. Navedite obdobje, uporabljeno v tem polju.

6.1.2.   Smer kratkoročnega trenda

Navedite, ali je bil trend razširjenosti v obdobju iz polja 6.1.1 (izberete lahko le eno možnost):

(a)

stabilen,

(a)	spremenljiv,

(b)	naraščajoč,

(c)

padajoč,

(d)

negotov,

(e)	neznanega razloga,

Glej besedilo za polje 4.1.2 „Smer kratkoročnega trenda v populaciji“ za dodatna navodila glede razlage in uporabe teh kategorij smeri trenda. Kategorija „spremenljiv“ se bo verjetno nanašala na manj trendov razširjenosti kot populacijskih trendov, a je lahko še vedno ustrezna na primer v primerih, kjer na nacionalno razširjenost (redno pojavljajočih se) vrst močno vplivajo sezonske razmere drugje (npr. izsuševanje mokrišč dlje proti jugu, kjer se vrste raje zadržujejo).

6.1.3.   Razsežnost kratkoročnega trenda

Če v polju 6.1.2 poročate o „naraščajočem“, „padajočem“ ali „negotovem“ trendu, navedite splošno spremembo velikosti območja razširjenosti v odstotkih v obdobju trenda iz polja 6.1.1.

Izberite med naslednjimi možnostmi:

(a)	najnižja vrednost,

(b)	najvišja vrednost,

(c)

najboljša posamezna vrednost. — Če je mogoč le interval (npr. 20–30 %), se o teh dveh vrednostih poroča v poljih „(a) Najnižja vrednost“ in „(b) Najvišja vrednost“. — Če je na voljo natančen podatek (npr. 27 %), se navede v polju „(c) Najboljša posamezna vrednost“. — Kadar je na voljo povprečni ali „najverjetnejši“ trend, skupaj s 95-odstotnimi mejami zaupanja, se lahko navedejo vse tri vrednosti, in sicer v polju (c), (a) oziroma (b). — Kadar je znana le najnižja (ali najvišja) vrednost (npr. na podlagi strokovnega mnenja), se ta navede v polju „Najboljša posamezna vrednost“ in NE v poljih „(a) Najnižja vrednost“ ali „(b) Najvišja vrednost“. Navesti je treba negativne vrednosti razsežnosti (tj. z vključitvijo znaka „–“) za vse negativne razsežnosti trenda, vključno s primeri, ko je smer že navedena kot „padajoča“. Da pa bi se preprečili nepotrebni vnosi podatkov, pri pozitivnih trendih ni treba vključiti znaka „+“ (tj. pri razsežnosti trenda „15“ se šteje, da pomeni +15 %). V primeru negativnih trendov upoštevajte, da se polji „Najnižja vrednost“ in „Najvišja vrednost“ nanašata na najnižje in najvišje vrednosti v matematičnem smislu (ne na najmanjše in največje upade).

Če je razsežnost trenda na voljo, se lahko navede tudi za „stabilne“ ali „spremenljive“ trende.

Glej povezano besedilo za polje 4.1.3 „Kratkoročni trend – razsežnost za populacijo“ za navodila za posebne primere vrst, ki so se v državi bodisi naselile ali so izumrle v obdobju trenda.

6.1.4.   Kratkoročni trend – uporabljena metoda

V tem polju se podrobneje navede metodologija, uporabljena za izračun razsežnosti kratkoročnega trenda. Izberite eno od naslednjih kategorij:

(a)	celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena (npr. primerjava dveh kart razširjenosti na podlagi natančnih podatkov o razširjenosti ali namensko spremljanje razširjenosti vrste z dobro statistično močjo);

(b)

predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov (npr. trendi, izpeljani iz podatkov o pojavljanju, zbranih za druge namene, ali iz podatkov, zbranih le iz dela geografskega območja habitata, ali trendi na podlagi meritev nekaterih drugih napovedovalcev razširjenosti habitata, kot so spremembe pokrovnosti tal);

(c)	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki;

(d)	podatki niso zadostni ali niso na voljo.

6.1.5.   Viri

Za zagotovitev potrebne revizijske sledi za podatke, navedene v poljih 6.1.1 do 6.1.4 zgoraj, vnesite podrobnosti ključnih sklicev ali drugih virov informacij, uporabljenih za izpolnjevanje teh polj. Taki viri lahko vključujejo na primer objavljene dokumente, neobjavljene podatke, shranjene v podatkovnih zbirkah, spletne strani in strokovne delovne skupine. Zaželeno je, da se zagotovi dovolj informacij, tako da bo lahko vsak, ki pregleduje poročilo (ali ga posodablja čez šest ali 12 let), razumel izvor sporočenih podatkov.

6.2.   Dolgoročni trend (od približno leta 1980)

6.2.1.   Obdobje dolgoročnega trenda

Idealno obdobje za poročanje o dolgoročnih trendih je od približno leta 1980 (ko je bila direktiva o pticah sprejeta/je začela veljati) do približno zadnjega leta obdobja poročanja. Vendar obstaja nekaj prožnosti, in če je država članica izvedla nacionalne raziskave za atlas (na primer) v letih 1980, 1995, 2015 in 2020, se za obdobje poročanja 2019–2024 poroča o trendu med letoma 1980 in 2020.

Za vrste, ki so se naselile od leta 1980, bi se v idealnem primeru o trendih poročalo tako, da bi bilo začetno leto leto, ko je vrsta prvič gnezdila; npr. če je bilo gnezdenje vrste prvič opaženo leta 2000, potem bi bilo obdobje dolgoročnega trenda od leta 2000. Za novoprispele vrste bi bil začetni datum v zadnjih dveh obdobjih poročanja (tj. od leta 2013 do leta 2024 za obdobje poročanja 2019–2024, glej tudi besedilo za polje 6.1.1).

Države članice, ki nimajo podatkov o trendu razširjenosti pred letom 2000, lahko uporabijo izvirni Atlas EBCC (25) ali publikacijo Birds in Europe  (26), ki predstavlja ocene nacionalnega trenda pojavljanja vrst, prikazane s trakovi, med letoma 1970 in 1990.

6.2.2.   Smer dolgoročnega trenda

Glej polje 6.1.2 „Smer kratkoročnega trenda“ zgoraj.

6.2.3.   Razsežnost dolgoročnega trenda

Glej polje 6.1.3 „Razsežnost kratkoročnega trenda“.

6.2.4.   Dolgoročni trend – uporabljena metoda

Glej polje 6.1.4 „Kratkoročni trend – uporabljena metoda“.

6.2.5.   Viri

Glej polje 6.1.5.

6.3.   Dodatne informacije (izbirno)

V tem oddelku je mogoče navesti dodatne informacije v prostem besedilu (največ 500 znakov), ki so pomembne za podatke, zagotovljene za oceno trenda razširjenosti območja gnezdenja v oddelkih 6.1 in 6.2. Na primer, država članica morda želi sporočiti informacije o geografskih premikih v razširjenosti (kratkoročnih ali dolgoročnih) ali razdrobljenosti razširjenosti, čeprav ne poroča o spremembah v splošni velikosti območja razširjenosti.

7.   GLAVNI PRITISKI IN GROŽNJE

Ta oddelek je namenjen zajemanju informacij o glavnih dejavnikih, odgovornih za upadanje posameznih vrst, manjšanje njihovega števila ali omejevanje njihovih območij pojavljanja. Izpolniti ga je treba za vse redno pojavljajoče se vrste (kot so navedene v kontrolnem seznamu ptic za člen 12) za naslednje skupine:

—	Vrste iz Priloge I k Direktivi 2009/147/ES;

—	vrste, ki gnezdijo in prezimujejo, iz Priloge II k Direktivi 2009/147/ES;

—	vse druge selitvene vrste, ki sprožijo določitev posebnih območij varstva (POV) na nacionalni ravni.

Države članice se spodbuja, naj te informacije zagotovijo za vse preostale vrste, za katere so informacije na voljo.

Več informacij v zvezi s poročanjem za posamezno sezono o vrstah, ki gnezdijo, prezimujejo ali so na preletu, iz Priloge I k Direktivi 2009/147/ES in drugih vrstah, ki sprožijo določitev posebnih območij varstva (POV), je na voljo v

preglednici 2: oddelki oblike poročila za vrste, ki jih je treba izpolniti za sezono gnezdenja, prezimovanja in preleta za različne kategorije vrst ptic.

Pritiski so bili prisotni v sedanjem obdobju poročanja in vplivajo na dolgoročno sposobnost preživetja vrste ali njenega habitata oziroma habitatov; grožnje so prihodnji/predvidljivi vplivi (v naslednjih dveh obdobjih poročanja), ki bodo verjetno vplivali na dolgoročno sposobnost vrste in/ali njenega habitata oziroma habitatov (glej preglednico 3). O grožnjah se ne poroča ločeno; razume se, da je pritisk, o katerem se poroča, da „še obstaja in bo verjetno tudi v prihodnje“, pritisk in hkrati tudi grožnja, medtem ko oznaka „le v prihodnosti“, pomeni le grožnjo. Grožnje bi morale predstavljati tiste težave, za katere se oceni, da so razumno verjetne (npr. na podlagi sedanjih pritiskov, o katerih se poroča, ali predvidljivih razvojnih projektov). Opredelitev pritiskov in groženj je navedena v preglednici 3 v nadaljevanju.

Preglednica 3

Opredelitev pritiska in grožnje (v okviru poročanja iz člena 12)

	Obdobje delovanja/opredelitev	Časovni okvir
Pritisk	Deluje zdaj in/ali med sedanjim obdobjem poročanja (v delu tega obdobja ali v celotnem obdobju).	Sedanje šestletno obdobje poročanja.
Grožnja	Dejavniki bodo po pričakovanjih delovali v prihodnosti po sedanjem obdobju poročanja.	Prihodnji dve obdobji poročanja, tj. v 12 letih po koncu sedanjega obdobja poročanja.

7.1.   Opredelitev pritiskov

Predložite seznam pritiskov: navedite največ 20 pritiskov. Seznam pritiskov je na voljo na referenčnem portalu.

Za vsak takson ptic:

(a)	izberite največ 20 vnosov za pritiske z uporabo oznake na drugi ravni hierarhičnega seznama. Seznam pritiskov in groženj je na voljo na referenčnem portalu;

(b)

za vsak pritisk navedite trajanje, ki je časovni okvir, v katerem pritisk deluje; Trajanje V preteklosti, a zdaj zaradi ukrepov ne več Za poročanje o pritiskih, ki jih od nekega trenutka v sedanjem obdobju poročanja ni več. Če izberete to možnost, ni treba izpolniti polj o obsegu in vplivu. Še obstaja Za poročanje o pritiskih, ki še obstajajo v obdobju poročanja, tj. ni dokazov, da jih zaradi ukrepov ni več. Še obstaja in bo verjetno tudi v prihodnje Za poročanje o pritiskih in grožnjah. Če izberete to možnost, ni treba izpolniti polj o obsegu in vplivu za tisti del vnosa, ki se nanaša na grožnjo, ampak le za del, ki se nanaša na pritisk. Le v prihodnosti Za poročanje o grožnjah. Če izberete to možnost, ni treba izpolniti polj o obsegu in vplivu.

(c)

za vsak pritisk navedite delež prizadete populacije (obseg) – „celota > 90 %“, „večina 50–90 %“ ali „manjšina < 50 %“. Obseg (delež prizadete populacije)* [*Izpolni se le za možnosti „še obstaja“ in „še obstaja in bo verjetno tudi v prihodnje“. Čeprav zadnja možnost vključuje tudi grožnje, se „obseg“ in „vpliv“ nanašata le na pritiske.] Celota > 90 % Pritisk vpliva na več kot 90 % populacije, o kateri se poroča v državi članici. Večina 50 – 90 % Pritisk vpliva na 50–90 % populacije, o kateri se poroča v državi članici. Manjšina < 50 % Pritisk vpliva na manj kot 50 % populacije, o kateri se poroča v državi članici.

(d)

navedite vpliv na populacijo ali habitat vrste – „močan vpliv“, „srednji vpliv“ ali „majhen vpliv“. Vpliv kaže, kako pritisk vpliva na upad populacije ali habitat vrste. Vpliv (na populacijo ali habitat vrste)* [*Izpolni se le za možnosti „še obstaja“ in „še obstaja in bo verjetno tudi v prihodnje“. Čeprav zadnja možnost vključuje tudi grožnje, se „obseg“ in „vpliv“ nanašata le na pritiske.] Močan vpliv Navedeni pritisk je zelo pomemben dejavnik, ki prispeva k upadu populacije ali poslabšanju habitata vrste. Je pomemben neposreden ali takojšen vpliv na populacijo. Srednji vpliv Navedeni pritisk prispeva k upadu populacije ali poslabšanju habitata vrste, vendar to ni pritisk z močnim ali majhnim vplivom. Ima srednji neposreden/takojšen ali posreden vpliv na populacijo. Majhen vpliv Navedeni pritisk prispeva k upadu populacije ali poslabšanju habitata vrste, vendar ni glavni dejavnik prispevanja ter je v kombinaciji z drugimi pritiski in/ali dejavniki.

(e)

navedite lokacijo, kjer je pritisk najbolj prisoten. Izberite le eno možnost. Lokacija* [*Izberite možnost, ki ustreza lokaciji, kjer ima pritisk največji vpliv.] V državi članici Izbere se za pritiske, ki so prisotni v državi članici ali v državi članici in zunaj nje, vendar imajo približno enak vpliv na nacionalno populacijo ptic. Drugje v EU Če je pritisk najbolj prisoten drugje v EU (a je lahko prisoten tudi v državi članici). Zunaj EU Kadar je znano, da je pritisk najbolj prisoten zunaj držav članic EU. V EU in zunaj nje Kadar je pritisk prisoten v državah članicah EU in zunaj njih. Neznano Lokacija prisotnosti pritiska ni znana.

Splošen vpliv pritiska, kot je zajet v poljih za trajanje, obseg in vpliv, mora odražati vpliv pritiska na trende vrste.

Če med pritiski izberete možnost „invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo“, morate v točki (f) navesti imena zadevnih vrst. Za te vrste bo na voljo spustni seznam. Za seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, glej referenčni portal za člen 12. Če se pritisk nanaša na „druge invazivne tujerodne vrste (razen vrst, ki zadevajo Unijo)“, navedba imen teh vrst v točki (g) ni obvezna. Izberite iz podatkovne zbirke EASIN (glej referenčni portal za člen 12). Pri obeh primerih je mogoče izbrati več kot dve vrsti.

Če želi država članica navesti natančnejše informacije o naravi določenega pritiska, lahko to stori v polju 7.4 „Dodatne informacije“.

Podrobnejša navodila za poročanje o pritiskih/grožnjah so na voljo v smernicah ter opombah na seznamu pritiskov in groženj, ki je na voljo na referenčnem portalu.

7.2.   Uporabljene metode (izbirno)

Izbirno polje „Uporabljene metode“ je namenjeno zagotavljanju splošnih informacij za poročanje o pritiskih in se ne zahteva za konkretne pritiske. Če se za konkretni pritisk uporablja metodologija, je mogoče te informacije navesti v polju 7.4 „Dodatne informacije“.

Izberite eno od naslednjih kategorij:

(a)	celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena;

(b)	predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov;

(c)	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki;

(d)	podatki niso zadostni ali niso na voljo.

Izbrati je mogoče le eno kategorijo; če so bili podatki zbrani iz različnih virov, izberite kategorijo za najpomembnejši vir podatkov.

7.3.   Viri informacij (izbirno)

Države članice lahko za zagotovitev potrebne revizijske sledi za podatke, o katerih se poroča v polju 7.1 zgoraj, navedejo podrobnosti ključnih sklicev ali drugih virov, ki dokazujejo pritiske, o katerih se poroča. Taki viri lahko vključujejo na primer objavljene dokumente, neobjavljene podatke, shranjene v podatkovnih zbirkah, spletne strani in strokovne delovne skupine. Če je bilo v polju 7.2 navedeno strokovno mnenje, ga je mogoče dodatno pojasniti v tem polju. Zaželeno je, da se navede dovolj informacij, tako da bo lahko vsak, ki pregleduje poročilo (ali ga posodablja čez šest ali 12 let), razumel izvor sporočenih informacij.

7.4.   Dodatne informacije (izbirno)

Če želi država članica navesti dodatne informacije o določenih pritiskih (npr. ocene letne umrljivosti zaradi določenega pritiska, npr. nezakonitega ubijanja) ali metodologiji, lahko to stori v tem polju.

8.   UKREPI ZA OHRANITEV

Države članice so pozvane, naj opišejo najpomembnejše ukrepe za ohranitev, sprejete za vrsto, za katero se te informacije zahtevajo (glej

preglednico 2: oddelki oblike poročila za vrste, ki jih je treba izpolniti za sezono gnezdenja, prezimovanja in preleta za različne kategorije vrst ptic). Države članice se prav tako spodbuja, naj te informacije navedejo tudi za vse preostale vrste, če so na voljo.

8.1.   Stanje ukrepov

Izberite, ali so ukrepi potrebni ali ne. Če ste odgovorili „Da“, nadaljujte z izbiro med naslednjimi možnostmi (izbrati je mogoče le eno možnost):

(a)	ukrepi so opredeljeni, a še niso bili sprejeti;

(b)	ukrepi so potrebni, a jih ni mogoče opredeliti;

(c)	sprejetih je bilo nekaj opredeljenih ukrepov;

(d)	sprejeta je bila večina opredeljenih ukrepov ali vsi opredeljeni ukrepi.

8.2.   Obseg sprejetih ukrepov

Če je bilo sprejetih nekaj opredeljenih ukrepov (8.1(c)) ali je bila sprejeta večina opredeljenih ukrepov ali vsi opredeljeni ukrepi (8.1(d)), navedite obseg teh ukrepov, tj. delež populacije, na katerega vplivajo:

(a)

< 50 %;

(b)

50–90 %;

(c)

> 90 %.

Ocena mora biti izvedena na splošno.

8.3.   Glavni namen sprejetih ukrepov

A.

Navedite glavne namene sprejetih ukrepov. Ta del se izpolni le, če so bili sprejeti ukrepi za ohranitev (polje 8.1(c) „sprejetih je bilo nekaj opredeljenih ukrepov“ je označeno z „Da“ ali polje 8.1(d) „sprejeta je bila večina opredeljenih ukrepov ali vsi opredeljeni ukrepi“ je označeno z „Da“). Opredeliti je mogoče več namenov: (a) ohraniti sedanjo razširjenost, populacijo in/ali habitat za vrsto; (b) povečati sedanjo razširjenost vrste; (c) povečati velikost populacije in/ali izboljšati dinamiko populacije (izboljšati uspešnost razmnoževanja, zmanjšati umrljivost, izboljšati starostno/spolno strukturo); (d) obnoviti habitat vrste.

B.	Za opredelitev glavnega namena sprejetih ukrepov navedite, ali je to (izbrati je mogoče le eno možnost): — ohraniti sedanje stanje; — povečati območje pojavljanja; — povečati ali izboljšati populacijo; — obnoviti habitat.

Namen tega polja ni opisati učinka ukrepov, ampak opisati predvideni cilj izvedenih ukrepov. Odziv je natančneje pojasnjen v polju 8.5 v nadaljevanju.

8.4.   Lokacija ukrepov

Navedite, kje se ukrepi v največji meri izvajajo. Ta del se izpolni le, če so bili sprejeti ukrepi za ohranitev (polje 8.1(c) in (d) „sprejetih je bilo nekaj opredeljenih ukrepov“ in „sprejeta je bila večina opredeljenih ukrepov ali vsi opredeljeni ukrepi“ je označeno z „Da“) – (izbrati je mogoče le eno možnost):

(a)	le znotraj omrežja Natura 2000;

(b)	znotraj omrežja Natura 2000 in zunaj njega;

(c)	le zunaj omrežja Natura 2000.

Namen tega polja je zajeti, kje je glavni poudarek ukrepov za ohranitev. Zato izberite možnost (a), če so vsi ukrepi ali velika večina ukrepov za ohranitev omejeni na omrežje Natura 2000, možnost (b), če je prizadevanje za izvajanje ukrepov znotraj omrežja Natura 2000 ali zunaj njega približno enako, in možnost (c), če so vsi ukrepi ali velika večina ukrepov sprejeti zunaj omrežja Natura 2000.

8.5.   Odziv na ukrepe

Navedite oceno, kdaj bodo ukrepi začeli ali bodo po pričakovanjih začeli nevtralizirati pritisk in ustvarjati pozitivne učinke (v zvezi z glavnim namenom ukrepov, navedenim v polju 8.3). Izberite eno možnost:

(a)	kratkoročni odziv (v sedanjem obdobju poročanja, npr. 2019–2024);

(b)	srednjeročni odziv (v naslednjih dveh obdobjih poročanja, npr. 2025–2036);

(c)	dolgoročni odziv (npr. po letu 2036).

8.6.   Seznam glavnih ukrepov za ohranitev

Navedite največ 20 ukrepov za ohranitev. Države članice uporabijo oznake, navedene na referenčnem portalu.

Podrobnejša navodila o uporabi ukrepov za ohranitev so navedena v tehničnih smernicah za koncepte in opredelitve ter v opombah na seznamu ukrepov za ohranitev, ki je na voljo na referenčnem portalu.

8.7.   Dodatne informacije (izbirno)

Tukaj je mogoče poročati o dodatnih informacijah za boljše razumevanje informacij o ukrepih za ohranitev.

9.   POKRITOST OMREŽJA NATURA 2000 (POSEBNA OBMOČJA VARSTVA (POV))

Ta oddelek je namenjen zajemanju informacij o pokritosti omrežja Natura 2000 (posebna območja varstva (POV)) za posamezne vrste. Države članice morajo v skladu s členom 4 Direktive razvrstiti najprimernejša ozemlja za določene vrste kot posebna območja varstva. Države članice morajo za oceno obsega pokritosti mreže posebnih območij varstva (POV) za vsako zadevno vrsto na ravni EU poročati o velikosti (in kratkoročnem trendu) populacije, ki se pojavlja v njihovi nacionalni mreži POV.

Ta oddelek se izpolni le za vrste iz Priloge I k Direktivi 2009/147/ES in druge selitvene vrste, ki sprožijo uvrstitev med posebna območja varstva (POV) na nacionalni ravni, kot je navedeno na kontrolnem seznamu vrst na referenčnem portalu.

Več informacij v zvezi s poročanjem za posamezno sezono o vrstah, ki gnezdijo, prezimujejo ali so na preletu, iz Priloge I k Direktivi 2009/147/ES in drugih vrstah, ki sprožijo določitev posebnih območij varstva (POV), je na voljo v

preglednici 2: oddelki oblike poročila za vrste, ki jih je treba izpolniti za sezono gnezdenja, prezimovanja in preleta za različne kategorije vrst ptic.

Glej osnovne informacije v tehničnih navodilih za koncepte in opredelitve.

9.1.   Velikost populacije znotraj omrežja Natura 2000 (posebna območja varstva (POV))

Navedite oceno skupne velikosti populacije, vključene v celotno nacionalno mrežo posebnih območij varstva (POV) v istem letu ali obdobju, kot je navedeno v polju 3.1. Glej besedilo za polje 3.2 „Velikost populacije“ zgoraj za podrobnosti, kako izpolniti polja (a), (b), (c) in/ali (d).

Da bi se preprečili pretirani podatki, bodo morale države članice morda navzdol prilagoditi skupno velikost populacije znotraj omrežja Natura 2000 za nekatere mobilne prezimovajoče vrste, da se omogočijo pomembni premiki posameznih primerkov med posebnimi območji varstva (POV), kot lahko velja na primer za različne vrste gosi, ki prezimujejo v severozahodni Evropi.

9.2.   Vrsta ocene

Izberite eno od naslednjih možnosti:

—

najboljša ocena – najboljši razpoložljivi posamezni podatek (tudi kadar je na voljo le najvišja vrednost velikosti populacije) ali interval, izpeljan iz na primer popisa populacije, zbirke podatkov iz krajev, ocene na podlagi gostot populacij in podatkov o razširjenosti ali strokovnega mnenja, vendar za katera 95-odstotne meje zaupanja niso bile izračunane. V polju 9.3 je mogoče navesti, ali najboljša ocena izhaja iz podatkov spremljanja, ekstrapolacije ali strokovnega mnenja;

—	večletno povprečje – povprečna vrednost (in interval), kadar je bila velikost populacije ocenjena za več let v obdobju poročanja;

—	95-odstotni interval zaupanja – ocene, izpeljane iz vzorčnih raziskav ali modela, za katerega je bilo mogoče izračunati 95-odstotne meje zaupanja (kot je navedeno v poljih 9.1(b) in 9.1(c));

—

najnižja vrednost – kadar ni dovolj podatkov za zagotovitev celo zelo približne ocene velikosti populacije, vendar se ve, da velikost populacije presega določeno vrednost, ali kadar sporočeni interval izhaja iz vzorčne raziskave ali projekta spremljanja, ki verjetno podcenjuje dejansko velikost populacije.

Upoštevajte ista navodila kot za polje 3.3 „Vrsta ocene“ za velikost populacije.

9.3.   Velikost populacije znotraj omrežja – uporabljena metoda

Izberite eno od naslednjih možnosti (podobno kot pri polju 3.4 „Uporabljena metoda“):

(a)	celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena;

(b)	predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov;

(c)	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki;

(d)	podatki niso zadostni ali niso na voljo.

Upoštevajte ista navodila kot za polje 3.4 „Uporabljena metoda“ za velikost populacije.

9.4.   Kratkoročni trend velikosti populacije znotraj omrežja – smer

Tako kot v polju 4.1.2 „Smer kratkoročnega trenda“ navedite, ali je bil populacijski trend v mreži posebnih območij varstva (POV) v obdobju kratkoročnega trenda (kot je navedeno v polju 4.1.1) (izbrati je mogoče le eno možnost):

(a)

stabilen,

(b)	spremenljiv,

(c)	naraščajoč,

(d)

padajoč,

(e)

negotov,

(f)	neznanega razloga,

Glej besedilo za polje 4.1.2 „Smer kratkoročnega trenda“ za dodatna navodila glede razlage in uporabe teh kategorij smeri trenda.

9.5.   Kratkoročni trend velikosti populacije znotraj omrežja – uporabljena metoda

Izberite, katera od naslednjih možnosti najbolje opisuje metodo, uporabljeno za oceno smeri kratkoročnega trenda (kot za polje 4.1.4 „Kratkoročni trend – uporabljena metoda“):

(a)	celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena;

(b)	predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov;

(c)	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki;

(d)	podatki niso zadostni ali niso na voljo.

Izbrati je mogoče le eno kategorijo; če so bili podatki zbrani iz različnih virov, izberite kategorijo za najpomembnejši vir podatkov.

Upoštevajte ista navodila kot za polje 4.1.4 „Kratkoročni trend – uporabljena metoda“.

9.6.   Dodatne informacije (izbirno)

V tem oddelku je mogoče navesti dodatne informacije v prostem besedilu (največ 500 znakov), ki so pomembne za podatke, zagotovljene v poljih 9.1 do 9.5.

Informacije v nadaljevanju za oddelek 10 „Napredek, dosežen pri dejavnostih, povezanih z mednarodnimi akcijskimi načrti za vrste (SAP), načrti za upravljanje (MP) in kratkimi izjavami o upravljanju (BMS)“ ter oddelek 11 „Informacije v zvezi z vrstami iz Priloge II“ se navedejo za vsak takson v vseh ustreznih sezonah.

10.   NAPREDEK, DOSEŽEN PRI DEJAVNOSTIH, POVEZANIH Z MEDNARODNIMI AKCIJSKIMI NAČRTI ZA VRSTE (SAP), NAČRTI ZA UPRAVLJANJE (MP) IN KRATKIMI IZJAVAMI O UPRAVLJANJU (BMS)

Ta oddelek je namenjen zajemanju informacij o dejavnostih držav članic v zvezi z nekaterimi najbolj ogroženimi vrstami ptic v EU, za katere so bili pripravljeni mednarodni (ali večstranski (27)) akcijski načrti za vrste (SAP) ali kratke izjave o upravljanju (BMS), ter v zvezi s skupino vrst, ki se lahko lovijo in za katere velja, da so v EU v slabem stanju, in so bili zanje pripravljeni načrti za upravljanje (MP) (28). Poročanje vključuje tudi dejavnosti, opravljene v okviru načrtov, ki so jih sprejele druge mednarodne organizacije in katerih podpisnica je EU, kot so Bernska konvencija (29), Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (AEWA) (30) in Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (CMS) (31).

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo veliko sredstev EU porabljenih za ohranitev veliko teh vrst (npr. s projekti LIFE), zato morajo države članice povzeti, kaj so naredile na nacionalni ravni za izvajanje navedenih načrtov in za izboljšanje stanja zadevnih vrst. Seznam ustreznih taksonov z navedbo vrste načrta je na voljo na referenčnem portalu. Ta oddelek je treba izpolniti na ravni vrste/podvrste.

10.1.   Vrsta mednarodnega načrta

Uporabite vrsto mednarodnega načrta (akcijski načrt za vrste (SAP), načrt za upravljanje (MP) ali kratka izjava o upravljanju (BMS)), navedenega na seznamu taksonov z mednarodnimi/večstranskimi načrti, ki je na voljo na referenčnem portalu.

10.2.   Ali je bil sprejet nacionalni načrt, povezan z mednarodnim akcijskim načrtom za vrste (SAP) / načrtom za upravljanje (MP) / kratko izjavo o upravljanju (BMS)?

Izberite „Da“ ali „Ne“. Če je bil, navedite spletno povezavo do nacionalnega načrta (in/ali bibliografski sklic zanj) v polju 10.5 „Viri dodatnih informacij“ v nadaljevanju. Polji 10.3 in 10.4 se izpolnita ne glede na to, ali ste tukaj izbrali možnost „Da“ ali možnost „Ne“.

10.3.   Ocena učinkovitosti akcijskih načrtov za vrste (SAP), ogrožene na svetovni ravni

V tem polju se navedejo informacije o nacionalnem stanju vrste (v smislu velikosti populacije in območja pojavljanja/razširjenosti) v zvezi s cilji, navedenimi v akcijskih načrtih za vrste (SAP) / kratkih izjavah o upravljanju (BMS). Seznam vrst z akcijskimi načrti za vrste (SAP) in kratkimi izjavami o upravljanju (BMS), za katere je treba izpolniti to polje, je na seznamu taksonov z mednarodnimi/večstranskimi načrti, ki je na voljo na referenčnem portalu (32). Podrobnejši seznam, vključno s cilji, ki jih je treba upoštevati pri oceni za vsako vrsto, je na voljo na referenčnem portalu.

Nekateri načrti navajajo različne kratkoročne in dolgoročne cilje. Na primer, za Clanga clanga [= Aquila clanga] akcijski načrt navaja naslednje cilje, povezane bodisi z razširjenostjo ali velikostjo populacije:

(a)	„kratkoročno zaustaviti upad populacije in zaščititi vse obstoječe habitate za gnezdenje, počitek in prezimovanje“;

(b)	„dolgoročno zaščititi razširjenost in število evropske populacije velikega klinkača in obnoviti območje pojavljanja na raven iz leta 1920“.

Če je bil dosežen kratkoročni cilj (npr. stabilizacija velikosti populacije) ali je bil dosežen napredek v smeri cilja, se izbere možnost „(a) približevanje namenom/ciljem načrta“.

Nekateri načrti vključujejo cilje, ki niso neposredno izraženi kot povečanje/stabilizacija populacije ali razširjenosti, ampak na primer kot zmanjšanje umrljivosti zaradi določenih pritiskov ali varovanje/obnova določenih ključnih območij. Učinkovitost načrta bi bilo treba oceniti ob upoštevanju učinka teh ukrepov na velikost populacije/razširjenost. Na primer, če je bilo več ključnih območij za vrsto obnovljenih (dosežen je bil kratkoročni cilj) z dolgoročnim ciljem stabilizacije populacije vrste, vendar velikost populacije še vedno upada (z nespremenjeno hitrostjo), se izbere možnost „(b) nespremenjeno“.

Izberite eno od naslednjih možnosti:

(a)	približevanje namenom/ciljem načrta,

(b)	nespremenjeno,

(c)	nadaljnje odmikanje od namenov/ciljev načrta.

10.4.   Ocena učinkovitosti načrtov za upravljanje (MP) za vrste brez varnega stanja, ki se lahko lovijo

To polje je namenjeno vrstam brez varnega stanja, ki se lahko lovijo. V njem se navedejo informacije o njihovem stanju (v smislu velikosti populacije in območja pojavljanja/razširjenosti) na nacionalni ravni v zvezi s cilji, navedenimi v načrtih za upravljanje (MP). Seznam vrst z načrti za upravljanje (MP), za katere je treba izpolniti to polje, je na voljo na seznamu taksonov z mednarodnimi/večstranskimi načrti, ki je na voljo na referenčnem portalu (33). Podrobnejši seznam, vključno s cilji, ki jih je treba upoštevati pri oceni za vsako vrsto, je na voljo na referenčnem portalu.

Izberite eno od naslednjih možnosti (upoštevajte ista navodila kot za polje 10.3):

(a)	se izboljšuje,

(b)	nespremenjeno,

(c)	se še naprej poslabšuje.

10.5.   Viri dodatnih informacij

V tem polju morajo države članice navesti povezave do ustreznih spletnih strani, spletne povezave in/ali bibliografske sklice za ustrezne publikacije (npr. nacionalni načrt), kontaktne podatke pristojnih organizacij itd.

11.   INFORMACIJE V ZVEZI Z VRSTAMI IZ PRILOGE II (ČLEN 7 DIREKTIVE 2009/147/ES)

Ta oddelek je treba izpolniti na ravni vrste/podvrste.

11.1.   Ali se vrsta lovi po vsej državi?

Vse vrste iz Priloge II k Direktivi 2009/147/ES se ne lovijo v vseh (zadevnih) državah članicah. Tukaj navedite, ali se zadevna vrsta dejansko lovi v vaši državi članici (34). Če se, izpolnite polja 11.2 do 11.4 v nadaljevanju.

V tem polju se navede, ali se vrsta v praksi lovi po vsej državi. Na primer, če vrsta v skladu z nacionalno/regionalno zakonodajo ni razvrščena kot vrsta, ki se lahko lovi (in je torej ni dovoljeno loviti), ali če obstaja trajna prepoved (za vrste, ki se lahko lovijo), se odgovor glasi „Ne“. Več informacij je mogoče navesti v polju 11.4 „Dodatne informacije“.

11.2.   Velikost odstrela

Navedite nacionalne statistične podatke o velikosti odstrela (po posameznih primerkih) na leto/lovsko sezono v šestih letih obdobja poročanja: navedite enoto (posamezni primerki) v polju 11.2(a) in po potrebi izpolnite polje 11.2(b) (tj. lovska sezona, izbirno) in polje 11.2(c) z informacijami na lovsko sezono ali na leto (kjer se lovska sezona ne uporablja). Za obdobje poročanja 2019–2024 je lovska sezona 1 obdobje 2018/2019 (začetek jeseni 2018 in konec spomladi 2019); sezona 6 je obdobje 2023/2024. Kadar je znana natančna vrednost, jo navedite v poljih „Najnižja vrednost“ in tudi „Najvišja vrednost“. Če je na voljo le najnižja ali le najvišja vrednost, jo navedite v ustreznih poljih „Najnižja vrednost“ in „Najvišja vrednost“. Na voljo je tudi možnost „Neznano“.

Kadar so statistični podatki o velikosti odstrela na voljo le za skupino vrst, brez zanesljive razčlenitve po vrstah, se za vsako vrsto oceni delež (npr. 50–90 % za prevladujočo vrsto in 0–5 % za druge vrste) ter navede kot „najnižja“ in „najvišja“ vrednost v polju 11.2. V polju 11.4 „Dodatne informacije“ se navede ustrezna razlaga (npr. „Statistični podatki o velikosti odstrela (najnižja–najvišja vrednost) so bili pridobljeni za skupino vrst ([vrsta 1], [vrsta 2], [vrsta x]), vendar se verjetno > 90 % nanaša na vrste v tem poročilu.“). „Uporabljena metoda“ (polje 11.3) mora odražati dejstvo, da so dejanski sporočeni podatki približek, in mora biti „b“ oziroma „c“.

11.3.   Velikost odstrela – uporabljena metoda

Izberite, katera od naslednjih možnosti najbolje opisuje metodo, uporabljeno za zagotavljanje statističnih podatkov o velikosti odstrela:

(a)	celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena;

(b)	predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov;

(c)	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki;

(d)	podatki niso zadostni ali niso na voljo.

11.4.   Dodatne informacije (izbirno)

Navedite spletne povezave ali bibliografske sklice za ključne vire informacij, uporabljene za izpolnjevanje polj v oddelku 11, vključno s podrobnostmi o morebitnih nacionalnih poročilih ali spletnih podatkovnih zbirkah. Poleg tega lahko tukaj navedete tudi vse druge informacije v zvezi s statističnimi podatki o velikosti odstrela, na primer informacije, povezane s preverjanjem kakovosti in točnosti podatkov, ali če se zbirajo dodatni demografski podatki (npr. z raziskavami kril). Poročati je mogoče tudi o vseh nedavnih spremembah metod raziskav ali orodij za poročanje.

Viri

BirdLife International (2004), Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife International (BirdLife Conservation Series No. 12), Cambridge, Združeno kraljestvo.

Del Hoyo, J., in Collar, N.J. (2014), HBW and BirdLife International Illustrated Checklist of the Birds of the World. Zvezek 1: Non-passerines, Lynx Edicions, Barcelona.

Hagemeijer, E.J.M., in Blair, M., ur., (1997), The EBCC Atlas of European Breeding Birds: their distribution and abundance, T & A D Poyser, London.

Sokos, C., in Birtsas, P. (2014), The last indigenous black-necked pheasant population in Europe, G@lliformed 8: str. 13–22.

Tucker, G.M., in Heath, M.F. (1994), Birds in Europe: their conservation status. BirdLife International (BirdLife Conservation Series No. 3), Cambridge, Združeno kraljestvo.