<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-753/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CC0753</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:4">EU:C:2020:4</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>8</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>8</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑753/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">Stim in SAMI</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200115">15. januarja 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑753/18</HT></P><P>Föreningen Svenska Tonsättares Internationella Musikbyrå u.p.a. (Stim),</P><P>Svenska artisters och musikers intresseorganisation ek. för. (SAMI)</P><P>proti</P><P>Fleetmanager Sweden AB,</P><P>Nordisk Biluthyrning AB</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Högsta domstolen (vrhovno sodišče, Švedska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Intelektualna lastnina</KEYWORD><KEYWORD>Avtorska in sorodne pravice</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2001/29/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3(1)</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/115/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 8(2)</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Družba za dajanje v najem vozil, ki so vsa standardno opremljena z radiem</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>O malo vprašanjih prava Unije je bilo v tako kratkem času izdanih toliko odločb Sodišča kot o razlagi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>pravica do priobčitve javnosti v avtorskem pravu<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Od sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050602">2. junija 2005</DATE>, <NAME.CASE>Mediakabel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑89/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:348">EU:C:2005:348</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), se ta problem obravnava v več kot dvajset sodbah in sklepih.</P></NOTE> To obsežno, a nujno razdrobljeno sodno prakso so poimenovali celo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>labirint<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, Sodišče pa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Tezej<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Clark, B., Dickenson, J., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Theseus and the labyrinth? An overview of <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>communication to the public<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> under EU copyright law: after Reha Training and GS Media where are we now and where do we go from there?<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, <HT TYPE="ITALIC">European Intellectual Property Review</HT>, št. 5/2017, str. 265. Žal avtorja ne pojasnita, kdo je tu Minotaver.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Čeprav v tej zadevi ni mogoče podati popolne sistematizacije te sodne prakse,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sicer se lahko ta sistemizacija glede na doktrino izkaže za nemogočo (glej: Treppoz, E., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>De l’art jurisprudentiel au rang de feuilleton ou l’impossible systématisation du droit de communication au public<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue trimestrielle de droit européen</HT>, št. 4/2017, str. 864).</P></NOTE> je z njo Sodišču dana priložnost, da vzpostavi nekaj splošnih načel, ki bodo omogočila, da se natančneje opredeli, kaj spada v pravico do priobčitve javnosti in kaj ne. Natančneje, ta zadeva se še posebej nanaša na bistveni element priobčitve javnosti, in sicer dejanje priobčitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010522">22. maja 2001</DATE> o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230; ter popravka v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="314" PAGE.FIRST="16" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 314, str. 16</REF.DOC.OJ>, in <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="033" PAGE.FIRST="9" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 33, str. 9</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Države članice predvidijo za avtorje izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti, po žici ali na brezžični način, vključno z dajanjem svojih del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 8 Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="376" PAGE.FIRST="28" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 376, str. 28</REF.DOC.OJ>; in popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="205" PAGE.FIRST="27" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 205, str. 27</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Države članice predvidijo pravico, s katero zagotovijo, da uporabnik plača enkratno pravično nadomestilo, če se fonogram, izdan v komercialne namene, ali reprodukcija takšnega fonograma uporablja za brezžično oddajanje ali za kakršno koli priobčitev javnosti, ter zagotovijo, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov. Države članice lahko, če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, določijo pogoje glede medsebojne delitve nadomestila.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 3(1) Direktive 2001/29 in člen 8(2) Direktive 2006/115 sta bila prenesena v švedsko pravo s členom 2, tretji odstavek, točka 1, in členom 47 upphovrättslagen (1960:279) (zakon št. 279 iz leta 1960 o avtorski pravici).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Föreningen Svenska Tonsättares Internationella Musikbyrå (Stim) u.p.a. (švedska organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na področju glasbenih del, v nadaljevanju: Stim) in Svenska artisters och musikers intresseorganisation ek. for. (švedska organizacija za upravljanje sorodnih pravic izvajalcev, v nadaljevanju: SAMI) sta švedski organizaciji za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Fleetmanager Sweden AB (v nadaljevanju: Fleetmanager) in Nordisk Biluthyrning AB (v nadaljevanju: NB) sta družbi za dajanje vozil v najem, ki imata sedež v Švedski. Neposredno ali prek posrednikov dajeta v najem vozila, opremljena z radijskimi sprejemniki, za obdobje, ki ne presega 29 dni, kar se šteje za kratkoročni najem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V prvem od dveh sporov, v okviru katerih sta bili predloženi vprašanji za predhodno odločanje v tej zadevi, je Stim vložila tožbo zoper družbo Fleetmanager in zahtevala plačilo zneska 369.450 švedskih kron (SEK) (približno 34.500 EUR), zvišanega za obresti, ker naj bi prispevala k temu, da so tretje osebe brez dovoljenja Stim dajale glasbena dela na voljo javnosti, v smislu avtorskega prava, s tem, da so javnosti dale na voljo vozila, opremljena z radijskim sprejemnikom, v kratkoročni najem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Tingsrätt (sodišče prve stopnje, Švedska) je ugotovilo, da gre pri dajanju v najem vozil, opremljenih z radijskim sprejemnikom, za priobčitev javnosti v smislu zakona št. 279 iz leta 1960 o avtorski pravici in da je plačilo odškodnine utemeljeno. Vendar je ugotovilo tudi, da družba Fleetmanager ni prispevala k tem kršitvam avtorske pravice, zaradi česar je tožbo Stim zavrnilo. Ta sodba je bila potrjena v pritožbenem postopku. SAMI je zoper to sodbo vložila pravno sredstvo pri Högsta domstolen (vrhovno sodišče, Švedska).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V drugem sporu je družba NB vložila tožbo pri Patent‑ och marknadsdomstolen (sodišče za intelektualno lastnino in gospodarske zadeve, Švedska) in sodišču predlagala, naj ugotovi, da družba ni dolžna SAMI plačati nadomestila za uporabo fonogramov od <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE> do <DATE ISO="20161231">31. decembra 2016</DATE>, ker so vozila družbe, ki se dajejo v najem fizičnim osebam in poslovnim strankam, opremljena z radijskim sprejemnikom in CD‑predvajalnikom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Patent‑ och marknadsdomstolen (sodišče za intelektualno lastnino in gospodarske zadeve) je razsodilo, da je treba zakon št. 279 iz leta 1960 o avtorski pravici razlagati v skladu z Direktivo 2001/29 in da zadevna uporaba iz člena 8(2) Direktive 2006/115 glede na sodno prakso Sodišča ustreza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>priobčitvi javnosti<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> iz člena 3(1) Direktive 2001/29. Prav tako je ugotovilo, da je družba NB s tem, da<?PAGE NO="3"?> je dala na voljo radijske sprejemnike v vozilih, ki se dajejo v najem, najemnikom navedenih vozil omogočila, da poslušajo zvočne posnetke, in da je torej šlo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>priobčitev<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>. To sodišče je poleg tega štelo, da so izpolnjena tudi druga merila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>priobčitve javnosti<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>. Na podlagi dokazov, ki jih je predložila SAMI, je bilo ugotovljeno, da je bilo 11 vozil v lasti tožeče stranke najetih skupaj povprečno 528‑krat na leto. Patent‑ och marknadsdomstolen (sodišče za intelektualno lastnino in gospodarske zadeve) je iz tega sklenilo, da mora družba NB plačati SAMI odškodnino, in je zavrnilo njeno tožbo. Vendar je Patent‑ och marknadsöverdomstolen (pritožbeno sodišče za intelektualno lastnino in gospodarske zadeve, Švedska) na pritožbeni stopnji to sodbo razveljavilo. SAMI je zoper sodbo zadnjenavedenega sodišča vložila pravno sredstvo pri Högsta domstolen (vrhovno sodišče).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Högsta domstolen (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>1.</NO.P><TXT>Ali dajanje v najem vozil, ki so standardno opremljena z radijskimi sprejemniki, pomeni, da je oseba, ki daje vozila v najem, uporabnik, ki opravi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/> v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 oziroma v smislu člena 8(2) Direktive 2006/115?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Kakšen pomen, če sploh, imata obseg dejavnosti dajanja vozil v najem in trajanje najema?<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je na Sodišče prispel <DATE ISO="20181130">30. novembra 2018</DATE>. Stranke v postopku v glavni stvari in Evropska komisija so predložile pisna stališča. Na obravnavi <DATE ISO="20191106">6. novembra 2019</DATE> so iste stranke ustno predstavile stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali dajanje v najem vozil, ki so opremljena z radijskimi sprejemniki, pomeni priobčitev javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 in člena 8(2) Direktive 2006/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba spomniti, da se mora v skladu s sodno prakso Sodišča za izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> iz dveh zgoraj navedenih določb šteti, da ima enak pomen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160531">31. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Reha Training</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑117/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:379">EU:C:2016:379</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tako bo odgovor, ki ga bo Sodišče dalo v tej zadevi, imel enak pomen v okviru navedenih dveh direktiv kljub morebitnemu terminološkemu razhajanju v njunih jezikovnih različicah, med drugim v švedščini.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>S členom 3(1) Direktive 2001/29 je avtorjem zagotovljena preventivna pravica, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčitve svojih del javnosti. Tako lahko avtorji med drugim ustvarjajo dohodek od izkoriščanja svojih del v obliki priobčitve javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>S členom 8(2) Direktive 2006/115 ni zagotovljena podobna izključna pravica. Nasprotno pa je s to določbo izvajalcem in proizvajalcem fonogramov zagotovljeno pravično nadomestilo, kadar je fonogram dan na voljo javnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Ne z Direktivo 2001/29 ne z Direktivo 2006/115 ni podana pravna opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>. Nekatera pojasnila v zvezi s pomenom, ki ga je treba dati temu pojmu, so razvidna iz uvodne izjave 23 Direktive 2001/29. V skladu s to uvodno izjavo se navedeni pojem nanaša na vsakršno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve. Pravica do priobčitve javnosti zajema vsako oddajanje ali retransmisijo dela v javnost po žici ali na brezžični način, vključno z radiodifuznim oddajanjem. V uvodni izjavi 27 te direktive je dodatno navedeno, da zgolj nudenje fizičnih zmogljivosti, ki olajšajo ali omogočijo priobčitev, ne šteje za priobčitev javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Spomniti je treba še, da se lahko priobčitev javnosti s tehničnega vidika pojavlja v dveh poglavitnih oblikah: kot priobčitev in kot dajanje na voljo javnosti. V prvem primeru odloči o tehničnem načinu in trenutku priobčitve uporabnik, ki je na izvoru priobčitve, morebitni naslovniki pa lahko to priobčitev sprejmejo ali pa tudi ne. V drugem primeru je delo trajno dano na voljo naslovnikom, ti pa lahko do njega dostopajo na kraju in v času, ki si ju sami izberejo. Ta drugi primer se nanaša predvsem na storitve na zahtevo in na internet. V obravnavani zadevi, ki se nanaša na dela, ki se oddajajo z radiodifuzijo, gre za prvega od primerov, torej za priobčitev v ožjem pomenu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Sodišče je v več zadevah imelo priložnost, da opredeli obseg pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Med drugim je ugotovilo, da mora priobčitev javnosti kumulativno vsebovati dva elementa, in sicer dejanje priobčitve varovanega predmeta in javnost, ki ji je namenjena priobčitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180807">7. avgusta 2018</DATE>, <NAME.CASE>Renckhoff</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑161/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:634">EU:C:2018:634</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Za odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje v tej zadevi je treba preučiti, ali sta pri najemu vozil, ki so opremljena z radijskim sprejemnikom, ta elementa izpolnjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Samo po sebi se razume – in tudi sicer stranke temu ne oporekajo – da družbe za dajanje vozil v najem ne izvajajo dejanj oddajanja radijskih oddaj, saj to oddajanje izvajajo RTV organizacije. Vendar to ne izključuje <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> tega, da je mogoče glede na sodno prakso Sodišča za dejavnost navedenih družb šteti, da spada v izključno pravico do priobčitve javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 in člena 8(2) Direktive 2006/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Sodišče je namreč ugotovilo, da je dejanje priobčitve prisotno v številnih okoliščinah, ki presegajo okvir enostavnega neposrednega prenosa dela, na primer z radiodifuznim oddajanjem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče ugotovilo, da gre za priobčitev javnosti, če hotel svojim strankam omogoči dostop do varovanega predmeta z namestitvijo televizijskih sprejemnikov v sobe in z distribucijo televizijskega signala, zajetega s centralno anteno, preko teh sprejemnikov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0001">1</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> izreka).</P></NOTE> V zvezi s tem je Sodišče razlikovalo med nudenjem samo fizičnih zmogljivosti, ki ne pomeni priobčitve javnosti, in distribucijo signala preko teh zmogljivosti, ki pa spada k temu pojmu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Enako velja, kadar hotel v sobah ne namesti televizijskih sprejemnikov, ampak naprave, ki omogočajo poslušanje CD‑plošč, in plošče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120315">15. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Phonographic Performance (Ireland)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑162/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:141">EU:C:2012:141</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0003">3</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> izreka).</P></NOTE> Taka ustanova namreč s tem, da strankam da na voljo take tehnične naprave, ki omogočajo dostop do varovanih predmetov, in te predmete v obliki fonogramov na CD‑ploščah, javnosti priobči navedene varovane predmete.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120315">15. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Phonographic Performance (Ireland)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑162/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:141">EU:C:2012:141</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Prav tako pomeni priobčitev javnosti dejstvo, da upravljavec ustanove, ki je odprta za javnost, namerno dovoli navedeni javnosti dostop do varovanih predmetov radiodifuzije prek televizijskih sprejemnikov, ki so nameščeni v navedeni ustanovi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111004">4. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> izreka), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160531">31. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Reha Training</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑117/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:379">EU:C:2016:379</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, zadnji stavek izreka).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Priobčitev javnosti je lahko tudi v tem, da se posnamejo radiodifuzne oddaje in kopije dajo na voljo javnosti prek internetne storitve snemanja na daljavo v oblaku (<HT TYPE="ITALIC">cloud computing</HT>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171129">29. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>VCAST</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑265/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:913">EU:C:2017:913</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 46 do 49).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Prav tako je treba v zvezi z internetom kot dejanje priobčitve opredeliti ne le objavo dela na spletnem mestu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180807">7. avgusta 2018</DATE>, <NAME.CASE>Renckhoff</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑161/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:634">EU:C:2018:634</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ampak tudi zagotavljanje klikljivih povezav do varovanih del na drugem spletnem mestu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Svensson in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑466/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:76">EU:C:2014:76</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Če Sodišče v tej sodbi ni opredelilo zagotavljanja povezav do vsebin, prosto dostopnih na spletu, kot priobčitev javnosti, je to zato, ker ni bilo nove javnosti, na katero bi bilo tako razkritje naslovljeno (glej točko 27 sodbe).</P></NOTE> Še več, za tako opredelitev ni nujno, da so te povezave prisotne na spletnem mestu: lahko so vnaprej posnete v programski opremi multimedijskega predvajalnika, torej tehnične opreme. Dejanje priobčitve je torej nudenje teh multimedijskih predvajalnikov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170426">26. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Stichting Brein</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑527/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:300">EU:C:2017:300</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar po analogiji z zadevo, v kateri je bila izdana sodba SGAE,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ne pomeni priobčitve samo nudenje tehnične opreme, ampak dejstvo, da so bila vanjo vnaprej nameščena dela, ki so bila dana na voljo (brez odobritve imetnikov avtorske pravice) na spletu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170426">26. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Stichting Brein</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑527/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:300">EU:C:2017:300</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 39 do 41).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Nazadnje, dejanje priobčitve je zagotavljanje in upravljanje platforme za spletno izmenjavo v okviru omrežja vsak z vsakim (<HT TYPE="ITALIC">peer‑to‑peer</HT>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170614">14. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Stichting Brein</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑610/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:456">EU:C:2017:456</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Sodišče je v okviru presoje obstoja dejanja priobčitve javnosti poudarilo bistveni pomen vloge uporabnika, ki ob svojem ravnanju, ki je namenjeno temu, da javnosti da dostop do varovanih predmetov, popolnoma pozna zadevo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170426">26. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Stichting Brein</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑527/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:300">EU:C:2017:300</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Vendar ta poseg uporabnika ne more biti omejen na tehnično opremo, kot so radijski ali televizijski sprejemniki, CD‑predvajalniki ali multimedijski predvajalniki, ki omogoča uživanje v varovanih predmetih. Tak omejen poseg je namreč treba šteti samo za nudenje tehnične opreme, ki v skladu s pravilom za razlago iz uvodne izjave 27 Direktive 2001/29 ne pomeni priobčitve javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Poseg uporabnika se mora, da bi šlo za priobčitev javnosti, nujno nanašati na varovane predmete same, torej na vsebino priobčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Ta poseg v vsebino priobčitve ima lahko različne oblike. Lahko gre za prenos signala do televizijskih sprejemnikov, nameščenih v hotelskih sobah, za nudenje CD‑plošč, ki so dodane CD‑predvajalnikom, za predvajanje televizijskih oddaj na javnih krajih, za uporabo spletnih povezav do varovanih predmetov ali za predhodno namestitev takih povezav na multimedijske predvajalnike, za snemanje radiodifuznih oddaj ali celo za indeksacijo metapodatkov v zvezi z deli v okviru omrežja <HT TYPE="ITALIC">peer‑to‑peer</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Za ugotovitev obstoja dejanja priobčitve se (sama po sebi) ne zahteva nobena od teh različnih oblik posega. Vendar imajo vse skupno točko, in sicer neposredno povezavo med posegom uporabnika in varovanimi predmeti, ki so tako priobčeni. Ta skupna točka je osrednji element, brez katerega ne bi bilo mogoče govoriti o dejanju priobčitve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Zato se ne strinjam s trditvami tožečih strank v postopku v glavni stvari, da Sodišče ni v tem smislu vzpostavilo splošne zahteve za ugotovitev obstoja dejanja priobčitve javnosti. Če namreč Sodišče ni izrecno opredelilo te zahteve kot splošno načelo, je to zato, ker je neločljivo povezana s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, saj mora ta priobčitev nujno imeti vsebino, ki jo tvorijo varovani predmeti. Kljub temu je ta zahteva po posegu v vsebino priobčitve, čeprav ni izrecno navedena, implicitno prisotna v vseh odločbah Sodišča, v katerih je to ugotovilo obstoj dejanja priobčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>To je še posebej razvidno v odločbah, v katerih je Sodišče moralo razlikovati med dejanjem priobčitve javnosti in samo nudenjem tehnične opreme. V njih je Sodišče poudarilo element, ki je ključen za obstoj dejanja priobčitve, in sicer neposreden poseg v vsebino priobčitve, pri čemer je ta element ločen od nudenja opreme. Tako dejstvo, da so bili v hotelske sobe nameščeni televizijski sprejemniki, ne pomeni dejanje priobčitve, ampak distribucijo signala.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Podobno nudenje CD‑predvajalnikov brez hkratne zagotovitve CD‑plošč ne bi pomenilo takega dejanja, saj je izpolnitev teh dveh elementov nujna za uživanje varovanih predmetov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120315">15. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Phonographic Performance (Ireland)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑162/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:141">EU:C:2012:141</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Podobno – če niso predhodno nameščene povezave, ki omogočajo dostopanje do varovanih predmetov na spletu – Sodišče zgolj zaradi nudenja multimedijskih predvajalnikov ne bo ugotovilo, da obstaja dejanje priobčitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170426">26. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Stichting Brein</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑527/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:300">EU:C:2017:300</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 39 do 41).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Menim, da je dovolj očitno, da podjetja za dajanje vozil v najem ne opravijo nobenega posega, ki se nanaša neposredno na dela ali fonograme, ki so se oddajajo z radiodifuzijo in ki jih lahko eventualno poslušajo njihove stranke prek radijskih sprejemnikov, s katerimi so opremljena najeta vozila. Te družbe se omejujejo na to, da strankam zagotovijo vozila, ki so jih njihovi proizvajalci opremili z radijskimi sprejemniki. Stranke navedenih družb se odločijo, ali bodo poslušale radiodifuzne oddaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Radijski sprejemniki, nameščeni v vozila, so zasnovani tako, da lahko brez dodatnega posega sprejmejo prizemno radiodifuzno oddajanje, ki je na voljo na območju, na katerem so. Edina priobčitev javnosti, do katere pride, je ta, ki jo opravijo RTV organizacije. Nasprotno pa v tem primeru ni nobene naknadne priobčitve javnosti, zlasti ne od družb za dajanje vozil v najem. Stranke Stim in SAMI so morale z odobritvijo radiodifuznega oddajanja varovanih predmetov, na katerih imajo avtorsko ali sorodne pravice, nujno upoštevati vse uporabnike, ki so opremljeni z radijskimi sprejemniki in ki so na območju, pokritem z oddajanjem, vključno z radijskimi sprejemniki, ki so nameščeni v vozila, ne glede na način, kako se ta vozila uporabljajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Vloga družb za dajanje vozil v najem je torej omejena samo na nudenje fizičnih zmogljivosti, namenjenih temu, da se omogoči priobčitev javnosti, kar v skladu z uvodno izjavo 27 Direktive 2001/29 ne pomeni take priobčitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Komisija izpodbija to ugotovitev in navaja, da je cilj dejavnosti družb za dajanje vozil v najem zagotovitev vozil, ne pa radijskih sprejemnikov, ki so nameščeni v vozilih. Kljub temu menim, da je mogoče priznati, da je nudenje radijskih sprejemnikov akcesorno glede na zagotovitev vozil. Vsekakor pa – in tu se pridružujem stališču Komisije – v obravnavanemu primeru nikakor ne gre za dejanje priobčitve.</P></NOTE> Trditev Stim in SAMI iz pisnih stališč, da naj bi se ta uvodna izjava nanašala zgolj na akterje, specializirane za proizvodnjo ali prodajo opreme, namenjene za omogočanje komuniciranja na daljavo, temelji na napačnem razumevanju sodne prakse Sodišča, zlasti sodbe SGAE.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če je Sodišče večkrat ugotovilo obstoj dejanja priobčitve, to namreč ni bilo zaradi značilnosti zadevnega uporabnika, ampak zaradi dodatnega posega navedenega uporabnika, kakršen je prenos signala, ki je presegal samo nudenje opreme. V zadevi, v kateri je bila izdana sodba Stichting Brein,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170426">26. aprila 2017</DATE> (<NO.CASE>C‑527/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:300">EU:C:2017:300</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je bil zadevni uporabnik <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>oseba, specializirana za področje dobave multimedijskih predvajalnikov<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>. Sodišče je zaradi vsebine programske opreme v teh predvajalnikih kljub temu ugotovilo, da gre za dejanje priobčitve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Prav tako ni mogoče sprejeti trditve Stim in SAMI, da bi morala odgovornost družb za dajanje vozil v najem izhajati iz tega, da svojim strankam dajejo na voljo prostor, ki ga Stim in SAMI opredeljujeta kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>javnega<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, in sicer kabino vozil, ki se dajejo v najem, v kateri je mogoče uživati varovane predmete zaradi radijskih sprejemnikov, s katerimi so opremljena ta vozila. Tako kot nudenje radijskih sprejemnikov tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>nudenje<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> prostora, v katerem je mogoče uporabljati te radijske sprejemnike, ne pomeni dejanja priobčitve javnosti, če uporabnik ne poseže v vsebino te priobčitve, torej v varovane predmete.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Po drugi strani pa se strinjam s stališčem Stim in SAMI, da ni pomembno, da so radijske sprejemnike v vozila namestili proizvajalci navedenih vozil. Vendar na podlagi iste logike prav tako ni pomembno vedeti, ali družbe za dajanje vozil v najem ne želijo, kot trdita Stim in SAMI, ali ne morejo, kot trdijo navedene družbe, odmontirati teh radijskih sprejemnikov ali jih onesposobiti. Te okoliščine se namreč ne nanašajo na dejanja priobčitve varovanih predmetov javnosti, ampak samo na nudenje tehnične opreme, in zato ne spadajo na področje uporabe avtorske pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Nazadnje, dejstvo, da je v vozilih, ki se dajejo v najem, mogoče poslušati varovane predmete zaradi radijskih sprejemnikov, ki so v njih nameščeni, kar prispeva k privlačnosti in torej donosnosti dejavnosti družb za dajanje navedenih vozil v najem, prav tako ne vpliva na vprašanje glede obstoja dejanja priobčitve javnosti in morebitne odgovornosti navedenih družb iz naslova avtorske pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Do nudenja kakršne koli tehnične opreme, namenjene za priobčitev na daljavo ali sprejem te priobčitve, običajno pride v okviru pridobitne dejavnosti. Donosnost te dejavnosti je v veliki meri posledica dejstva, da se navedena oprema uporablja za izvedbo ali sprejem priobčitve predmetov, varovanih z avtorsko ali sorodnimi pravicami – to je temeljni cilj nakupa take opreme. Vendar dobavitelji take opreme imetnikom navedenih pravic ne dolgujejo nikakršnega nadomestila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Razen, odvisno od okoliščin, nadomestila iz naslova zasebnega kopiranja iz člena 5(2)(b) Direktive 2001/29.</P></NOTE> Prav zaradi nasprotovanja logiki, ki bi zahtevala tako nadomestilo, so podpisniki pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) o avtorski pravici<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Pogodba, podpisana <DATE ISO="19961220">20. decembra 1996</DATE> v Ženevi in v imenu Evropske unije potrjena s Sklepom Sveta 2000/278/ES z dne <DATE ISO="20000316">16. marca 2000</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 33, str. 208).</P></NOTE> v skupni izjavi v zvezi s členom 8 te pogodbe navedli – po njihovem zgledu pa zakonodajalec Unije v uvodni izjavi 27 Direktive 2001/29 – da samo nudenja tehnične opreme ni mogoče opredeliti kot priobčitev javnosti. Ni pomembno, ali je to nudenje opravljeno v obliki prodaje, dolgoročnega najema, kratkoročnega najema ali na kateri koli drug način.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Tako po mojem mnenju v primeru najema vozil, opremljenih z radijskimi sprejemniki, ne gre za dejanje priobčitve v smislu sodne prakse Sodišča, navedene v teh sklepnih predlogih. Zato bi bilo brezpredmetno preučiti obstoj drugega elementa priobčitve javnosti, in sicer javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Tako predlagam, naj se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 3(1) Direktive 2001/29 in člen 8(2) Direktive 2006/115 razlagati tako, da dajanje v najem vozil, ki so opremljena z radijskimi sprejemniki, ne pomeni priobčitve javnosti v smislu teh določb.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali lahko obseg dejavnosti dajanja vozil v najem in trajanje najema vplivata na odgovor, ki ga je treba dati na prvo vprašanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Glede na odgovor, ki ga predlagam na prvo vprašanje za predhodno odločanje, je lahko odgovor na drugo vprašanje zgolj nikalen. Zadevna dejavnost ne pomeni priobčitve javnosti v smislu zgoraj navedenih določb, neodvisno od obsega te dejavnosti in trajanja najema.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Zgolj zaradi celovitosti bom na kratko analiziral drugo vprašanje za predhodno odločanje, če bi Sodišče na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti javnost, ki ji je namenjena priobčitev, sestavljena iz potencialno nedoločenega, vendar dovolj velikega števila oseb, tako da obstaja minimalni prag, ki iz tega pojma izključuje premajhno ali celo nepomembno skupnost zadevnih oseb. Poleg tega je treba upoštevati kumulativni učinek, ki izhaja iz dajanja varovanih del na voljo naslovnikom, in to ne le hkrati, ampak tudi zaporedoma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170614">14. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Stichting Brein</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑610/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:456">EU:C:2017:456</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Ti pojmi očitno niso jasni, njihova razlaga pa je močno odvisna od okoliščin vsakega korektnega primera. Kljub temu menim, da je – kadar dejavnost dajanja vozil v najem ni omejena na osamljene primere najema, ampak je značaj opravljanja dejavnosti trajen – število zaporednih strank dovolj visoko, da preseže prag nepomembnega števila. Zlasti te stranke niso krog določenih oseb, ki bi jih bilo mogoče šteti za zaseben krog.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej <HT TYPE="ITALIC">a contrario</HT> sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120315">15. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0095">95</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tako obseg take dejavnosti, če se opravlja trajno, ne vpliva na presojo obstoja priobčitve javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Glede trajanja najema vozil tožeči stranki v glavni stvari razlikujeta med kratkoročnim najemom, ki je opredeljen kot najem, ki ne preseže 29 dni, in dolgoročnim najemom. Trdita, da pri najemu vozila od 30 dni dalje ne gre več za javni prostor, ampak zasebni prostor, tako da prisotnost radijskega sprejemnika v navedenem vozilu ne pomeni več priobčitve javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Vendar je Sodišče že imelo priložnost razsoditi, da javnost ali zasebnost prostora, v katerem se sprejema priobčitev javnosti, v ničemer ne vpliva na presojo obstoja te priobčitve, saj bi to odvzelo pomen pravici do priobčitve javnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 50, 51 in 54).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Tako trajanje najema vozila in domnevni javni ali zasebni značaj, ki naj bi izhajal iz tega trajanja, v ničemer ne vplivata na presojo obstoja priobčitve javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Zato obseg dejavnosti dajanja vozil v najem ali trajanje tega najema – če bi Sodišče pritrdilno odgovorilo na prvo vprašanje za predhodno odločanje – na ta odgovor, enako kot na nikalnega, v ničemer ne bi vplival.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Glede na vse zgornje premisleke Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje Högsta domstolen (vrhovno sodišče, Švedska) odgovori:</TXT><P>Člen 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010522">22. maja 2001</DATE> o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi in člen 8(2) Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da dajanje v najem vozil, ki so opremljena z radijskimi sprejemniki, ne pomeni priobčitve javnosti v smislu teh določb.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>