(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 703/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz valjane žice s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Preiskava, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se bo v nadaljnjem besedilu imenovala prvotna preiskava.

(2)

Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1846 (3) po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa) ponovno uvedla dokončne protidampinške ukrepe za uvoz valjane žice s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(3)

Uvedeni ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem s stopnjo v višini 24 %, ena skupina družb (Valin Group) pa je prejela individualno stopnjo dajatve v višini 7,9 %.

(4)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku (4) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek za pregled je 14. julija 2020 vložilo združenje evropskih jeklarjev Eurofer (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo približno 60 % celotne proizvodnje valjane žice v Uniji. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode za industrijo Unije.

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 14. oktobra 2020 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom valjane žice s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(7)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: OPP) je zajemalo obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020. Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo stopijo v stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v LRK in organe LRK, znane uvoznike, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb niti zahtevala zaslišanja.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(11)

Komisija je 14. oktobra 2020 zainteresirane strani obvestila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje podobnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vzorec je vključeval štiri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali skoraj 25 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji, vzorec pa je zagotavljal tudi dobro geografsko razpršenost. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. V roku sedmih dni od obvestila o začasnem vzorcu ni prejela nobenih pripomb, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(12)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(13)

Nobeden od znanih uvoznikov, s katerimi je bil vzpostavljen stik, se ni odzval in izpolnil obrazca za vzorčenje.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(15)

V roku se ni odzvala nobena družba iz LRK. Zato je Komisija z verbalno noto z dne 29. oktobra 2020 obvestila organe LRK, da namerava pri proučevanju nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga uporabiti dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Organi LRK se niso odzvali.

(16)

Komisija je vprašalnik poslala vladi LRK (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada). Kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika.

(17)

Komisija je brez poseganja v uporabo člena 18 osnovne uredbe preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(18)

Vprašalnike je poslala tudi vzorčenim proizvajalcem Unije in enemu uporabniku, ki se je odzval. Isti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu.

(19)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela tudi od štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, združenja proizvajalcev Unije in enega uporabnika.

(20)

Zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, Komisija ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe v prostorih naslednjih sodelujočih pravnih subjektov.

—

Saarstahl AG, Nemčija

—

Riva Acier S.A.S., Francija

—

Moravia Steel a.s., Češka

—

Ferriere Nord S.p.A., Italija

—

AGRATI France S.A.S., Francija

(21)

Komisija je zato menila, da so informacije, ki so jih ustrezno predložile strani (kot so izpolnjeni vprašalniki ali odgovori na pozive k dopolnitvi) v skladu z obvestilom z dne 16. marca 2020 o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (6).

(22)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer žica, vroče valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa, nelegiranega jekla ali legiranega jekla, razen iz nerjavnega jekla, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je trenutno uvrščena pod oznake KN 7213 10 00, 7213 20 00, 7213 91 10, 7213 91 20, 7213 91 41, 7213 91 49, 7213 91 70, 7213 91 90, 7213 99 10, 7213 99 90, 7227 10 00, 7227 20 00, 7227 90 10, 7227 90 50 in 7227 90 95 (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(23)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(24)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(25)

Komisija je 17. junija 2021 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju.

(26)

Pripombe je predložilo samo združenje Eurofer. Strinjalo se je s sklepi Komisije.

(27)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(28)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki kažejo na znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(29)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce iz LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Informacij, zahtevanih v Prilogi III k obvestilu o začetku, ni predložil noben proizvajalec.

(30)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik tudi kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika in Komisija ni v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(31)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(32)

Komisija je 25. novembra 2020 izdala prvo obvestilo k dokumentaciji, v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (e), druga alinea, osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbor neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila tri možne reprezentativne države: Tajsko, Turčijo in Peru.

(33)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe. Pripombe je prejela le od vložnika, ki je predložil argumente proti uporabi Turčije kot reprezentativne države. Vložnik je tudi navedel, da bi bil Peru najboljša izbira za reprezentativno državo.

(34)

Komisija je te pripombe obravnavala v drugem obvestilu k dokumentaciji z dne 7. januarja 2021 (7). Oblikovala je tudi seznam proizvodnih dejavnikov in ugotovila, da je Peru v tej fazi najustreznejša reprezentativna država na podlagi člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroške) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbo Corporación Aceros Arequipa S.A., (v nadaljnjem besedilu: Aceros Arequipa), tj. proizvajalca v reprezentativni državi. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb glede nasprotovanja izbor Peruja kot reprezentativne države.

(35)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 15, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik.

(36)

V tej preiskavi s Komisijo ni sodelovala niti kitajska vlada. Zlasti ni predložila izpolnjenega vprašalnika in ni obravnavala dokazov iz dokumentacije v zvezi z zadevo, ki jih je predložil vložnik, vključno z dokumentom „Commission Staff Working Document on Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the Purposes of Trade Defence Investigations“ (delovnim dokumentom služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite) (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (8). V skladu s členom 2(6a), točka (c), osnovne uredbe je Komisija dejansko objavila poročilo z zbranimi informacijami o znatnem poseganju države na mnogih ravneh gospodarstva, vključno s posameznimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v posameznih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Poročilo je bilo v dokumentacijo o preiskavi vključeno ob njenem začetku. Zahtevek za pregled je vseboval tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj izpodbijajo dokaze v dokumentaciji o preiskavi ob začetku postopka, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo.

(37)

Komisija je z verbalnima notama z dne 29. oktobra 2020 in 23. novembra 2020 obvestila kitajsko vlado, da namerava zaradi nesodelovanja izvoznikov/proizvajalcev iz LRK, in ker kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika ali pripomb, svoje ugotovitve opreti na dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je tudi poudarila, da je lahko ugotovitev, ki temelji na dostopnih dejstvih, manj ugodna za zadevno stran, in pozvala kitajsko vlado, naj predloži pripombe. Kitajska vlada pripomb ni predložila.

(38)

Zato so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Komisija se je zlasti oprla na informacije iz zahtevka za pregled in predložitve zainteresiranih strani skupaj z drugimi viri informacij, kot so trgovinska statistika o uvozu in izvozu (ki jo na primer zagotavljata Eurostat in podatkovna zbirka Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) (9)) ter podatkovne zbirke, kot sta Dun and Bradstreet (10) ter Orbis Bureau van Dijk (11).

(39)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede jeklarskega sektorja v LRK (12) ugotovila, da je bilo prisotno znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. V tej preiskavi je sklenila, da je bila uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe glede na razpoložljive dokaze ustrezna.

(40)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila znatno poseganje države v LRK, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (13). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju proizvodnje jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (14), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške (15). Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (16). Komisija je poleg tega sklenila, da se kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne izvaja ustrezno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (17). Prav tako je ugotovila izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (18) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa družb do kapitala v LRK (19).

(41)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, saj obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v zahtevku in poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnega izkrivljanja v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(42)

Zahtevek je vseboval informacije o učinkih izkrivljanja 13. petletnega načrta za jeklarski sektor v jeklarski industriji. V njem so bile omenjene tudi ugotovitve ministrstva ZDA za trgovino v zvezi z jeklarsko industrijo (20). Poleg tega so bili v zahtevku poudarjeni tudi vloga KKP v podjetjih v državni lasti (21) in učinki izkrivljanja zaradi subvencij, kar je navedeno v poročilu MDS o posameznih državah št. 17/248 in treh dokumentih Gospodarske zbornice EU: letnem poročilu za obdobje 2016–2017, China Manufacturing 2025 (Kitajska proizvodnja leta 2025) in dokumentu o stališču za obdobje 2016–2017 z naslovom European Business in China (Evropske družbe na Kitajskem). V zahtevku je bilo nadalje navedeno, da so vložki, ki se uporabljajo za izdelavo valjane žice, v osnovi enaki vložkom, ki se uporabljajo za izdelavo vroče valjanih ploščatih izdelkov iz ogljikovega jekla. Zato so bile v zahtevku navedene ugotovitve Komisije iz Uredbe (EU) 2017/969 (22) o subvencijah za proizvajalce vroče valjanih ploščatih izdelkov. Dodano je bilo tudi, da so ugotovitve v zvezi z izkrivljajočimi subvencijami potrjene tudi v poročilu ThinkDesk (23). Zlasti je bilo navedeno izkrivljanje v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč, energijo (električno energijo), ugodnejšimi posojili ter drugo finančno podporo in delom. Navedena so bila tudi izkrivljanja na trgu koksa in koksnega premoga, železove rude in ostankov ter železovih zlitin. V zahtevku so omenjeni tudi učinki izkrivljanja zaradi fiskalne podpore jeklarski industriji in nizkih okoljskih standardov na Kitajskem.

(43)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 37, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz dokumentacije v zvezi z zadevo, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(44)

Komisija je podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz dokumentacije, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(45)

Zlasti v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo valjane žice, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Večina največjih proizvajalcev je v državni lasti. Nekateri so izrecno navedeni v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020. Kitajsko podjetje v državni lasti Shanxi Taiyuan Iron & Steel Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Tisco) na primer na svojem spletnem mestu navaja, da je „velikan na področju železa in jekla“, ki se je „razvil v izjemno obsežen železarski in jeklarski kompleks, ki je povezan z dejavnostjo rudarjenja železa ter proizvodnjo, predelavo, dobavo in trgovanjem na področju železa in jekla“ (24). Baosteel je še eno pomembno kitajsko podjetje v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla in je del nedavno konsolidirane skupine China Baowu Steel Group Co. Ltd. (prej Baosteel Group in Wuhan Iron & Steel) (25). Medtem ko je nominalno število podjetij v državni in družb v zasebni lasti skoraj enako, so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki se uvrščajo med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri podjetja v državni lasti (26). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60–70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih podjetjih (27). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (28). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (29). Ker kitajski izvozniki valjanih žic niso sodelovali, natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci valjanih žic ni bilo mogoče določiti. Vendar je preiskava pokazala, da so številni veliki proizvajalci v sektorju valjane žice podjetja v državni lasti, vključno s podjetji Baoshan, Shougang, Hesteel, Jiangsu Shagang in Anshan Iron and Steel Group.

(46)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, je bil v preiskavi ugotovljen obstoj osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in KKP, na primer člani KKP med višjimi vodstvenimi delavci ali člani odbora direktorjev v več družbah, ki proizvajajo valjano žico, vključno s skupino HBIS Group in podjetji Jiangsu Shagang, Anshan Iron and Steel Group, Baoshan (Baosteel) ter Shougang.

(47)

Javna in zasebna podjetja v sektorju valjane žice so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Naslednji primeri kažejo zgoraj opisano gibanje krepitve poseganja kitajske vlade v sektor. Številni proizvajalci valjane žice na svojih spletnih mestih izrecno poudarjajo dejavnosti za krepitev partije, v svojih upravah imajo člane partije in poudarjajo svojo povezanost s KKP. Preiskava je pokazala, da se dejavnosti za krepitev partije izvajajo pri številnih proizvajalcih valjane žice, tudi v skupini HBIS (Hesteel), ki je na svojem spletnem mestu poudarila pomen partijskega odbora v delovanju družbe. Podjetje Jiangsu Shagang je še en proizvajalec valjane žice, ki pojasnjuje: „Shagang vse od ustanovitve pred 45 leti nenehno poglablja svoje znanje, si prizadeva za vključevanje krepitve partije v splošno organizacijo razvoja podjetja in prednosti partijske organizacije preobraža v konkurenčno in razvojno prednost podjetja“, in nadaljuje: „Danes ima partijski odbor podjetja Shagang 16 splošnih partijskih podružnic in 66 partijskih podružnic, člani stranke pa predstavljajo več kot 14 % vseh zaposlenih (30)“. Skupina Anshan Iron and Steel Group opozarja na pomen dejavnosti za krepitev partije na naslednji način: „Natančneje, treba je spoštovati in krepiti popolno vodstvo stranke, ki se mora odražati v razširjenem obsegu ideološke zavesti članov in kadrov stranke, na vseh področjih poslovanja in upravljanja podjetja, v celotnem procesu korporativnega upravljanja ter v vseh fazah reform in razvoja podjetja (31)“. V drugem članku so dejavnosti krepitve stranke v skupini Anshan povzete na naslednji način: „prednostna naloga partijske podružnice je služiti centralni oblasti in vključiti člane stranke. V letošnjem letu partijska podružnica razširja program ‚projekt za člane komunistične partije‘, izkorišča notranji potencial zaposlenih in jih močno spodbuja pri prispevkih na delovnem mestu. Skupaj so oblikovali 12 ‚projektov za člane komunistične partije‘, s čimer so se uspešno rešile glavne tehnične težave, ki so omejevale proizvodnjo; zagotovljenih je bilo 160 predlogov za racionalizacijo, dve napredni delovni metodi pa ocenjeni kot napredni delovni metodi na ravni skupine“ (32). Podjetje Baoshan (Baosteel) opisuje dejavnosti krepitve stranke, kot sledi: „Strogo in v celoti prevzeti glavno odgovornost pri upravljanju stranke; voditi ideološko in politično delo podjetja, delo združene fronte, oblikovanje duhovne civilizacije in poslovne kulture ter delo množic, kot so sindikati in zveza mladih komunistov; voditi oblikovanje poštene vlade v slogu partije, podpreti disciplinske odbore, da bi učinkovito izvrševali svoje nadzorne naloge (33)“. Partijski odbor ima pomembno vlogo tudi v podjetju Shougang: „Partijski odbor podjetja Shougang zelo dobro razume razmisleke Xi Jinpinga o socializmu s kitajskimi značilnostmi v novi dobi, temeljito uresničuje duh 19. nacionalnega kongresa partije, vztraja pri določitvi smernic, upravljanju splošnih razmer in zagotavljanju izvajanja, omogočanju polne vodilne vloge partijskega odbora, vodenju več kot 40 000 članov stranke znotraj skupine in osredotočenju na oblikovanje stranke na vseh področjih dela (34)“.

(48)

Poleg tega so v sektorju valjane žice uvedene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe.

(49)

Čeprav je industrija valjane žice specializirana industrija in med preiskavo ni bilo mogoče opredeliti posebnih dokumentov politike, ki bi izrecno usmerjali razvoj industrije valjane žice kot take, ima ta industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v zvezi z glavnima surovinama za proizvodnjo valjane žice, in sicer železom in nelegiranim jeklom.

Kitajska vlada šteje jeklarsko industrijo za ključno (35). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020, veljavnem v obdobju preiskave (OP). V njem je bilo navedeno, da je jeklarska industrija „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj“  (36). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (37). V 13. petletnem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj (38), ki se je uporabljal v OP, je bila predvidena podpora za podjetja, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (39). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (40). V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (41) (v nadaljnjem besedilu: katalog) je jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija.

(50)

Druga pomembna surovina za proizvodnjo valjane žice je železo. Železova ruda je bila v OP vključena v nacionalni načrt o mineralnih surovinah za obdobje 2016–2020. Načrt je med drugim predvideval „zagotovitev koncentracije podjetij in razvoj tržno konkurenčnih velikih in srednje velikih rudnikov“, „zagotovitev usmerjanja lokalnih virov, da bi bili koncentrirani na velike rudarske skupine“, „zmanjšanje bremena za podjetja, ki pridobivajo železovo rudo, povečanje konkurenčnosti domačih podjetij, ki pridobivajo železovo rudo“, „ustrezen nadzor nad razvojem 1 000 metrov globokih rudnikov in manjših rudnikov železove rude z nižjo vsebnostjo železa“.

(51)

Železova ruda je omenjena tudi v 13. petletnem načrtu za jeklo za obdobje 2016–2020, ki je veljal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V načrtu je za železovo rudo predvideno naslednje: „še naprej podpirati raziskovalna dela na ključnih domačih območjih pridobivanja mineralov, […], zagotoviti podporo številnim obstoječim in močno konkurenčnim domačim podjetjem, ki pridobivajo železovo rudo, kar omogoča širši in okrepljen razvoj, […], in povečati vlogo domačih baz nahajališč mineralnih surovin z vidika varnosti (zalog)“.

(52)

Železova ruda je uvrščena v okvir „nastajajoče strateške industrije“ in je zato vključena v 13. petletni načrt za nastajajočo strateško industrijo. Železova ruda, surovo železo in železove zlitine so uvrščeni tudi v Katalog smernic sveta NDRC za prilagajanje industrijske strukture za leto 2019. Železove zlitine so omenjene v Katalogu smernic ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo (MIIT) za industrijski razvoj in prenos za leto 2018.

(53)

Kot kažejo zgornji primeri, povezani z jeklom, železom in železovimi zlitinami, ki so vsi pomembne surovine pri proizvodnji valjane žice, kitajska vlada nadalje usmerja razvoj sektorja valjane žice v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike ter nadzira praktično vsak vidik razvoja in delovanja sektorja. Tako ima industrija valjane žice koristi od vladnih smernic in poseganja v zvezi z glavnima surovinama za proizvodnjo valjane žice, in sicer železom in nelegiranim jeklom.

(54)

Poleg naštetega so proizvajalci valjane žice tudi prejemniki državnih subvencij, kar jasno nakazuje na interes države v tem sektorju. Komisija je med preiskavo ugotovila, da so neposredne državne subvencije prejemali številni proizvajalci valjane žice, vključno s skupino HBIS (42), podjetjem Jiangsu Shagang (43), skupino Anshan Iron and Steel Group (44) ter podjetjema Baoshan/Baosteel (45) in Shougang (46).

(55)

Skratka, kitajska vlada je uvedla ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo jekla, železa in železovih zlitin kot glavnih surovin za proizvodnjo valjane žice. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(56)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju valjane žice, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 40, ne bi vplivala na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje.

(57)

Na sektor valjane žice vpliva tudi izkrivljanje stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 40. Navedena izkrivljanja prizadenejo sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (47).

(58)

Prav tako v tej preiskavi niso bili predloženi dokazi o tem, da na sektor valjane žice ne vpliva poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 40. Znatno poseganje države v finančni sistem torej močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(59)

Komisija nazadnje opozarja, da je za proizvodnjo valjane žice potrebnih več vložkov. Ko proizvajalci valjane žice kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju, lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala, poleg tega pa zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(60)

Posledica tega je, da domače prodajne cene valjane žice niso ustrezne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, to pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(61)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(62)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, ker nanje vpliva znatno poseganje države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v ustrezni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(63)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(64)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.1, je Komisija objavila dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti, v katerih je obvestila zainteresirane strani, da namerava za reprezentativno državo uporabiti Peru.

(65)

Na podlagi odločitve o uporabi Peruja kot reprezentativne države je Komisija v drugem obvestilu k dokumentaciji obvestila zainteresirane strani, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov večine proizvodnih dejavnikov uporabila podatkovno zbirko GTA (49). Poleg tega bo za industrijske cene zemeljskega plina in električne energije uporabila podatke perujske nadzorne agencije za naložbe v energijo in rudarjenje (Osinergmin) (50), podatke nacionalne nadzorne agencije za sanitarne storitve (Sunass) (51) bo uporabila za ceno rabe vode v industriji, podatke MOD (52) pa za stroške dela. Da bi določila neizkrivljene PSA-stroške in dobiček, se je sklicevala tudi na finančne podatke perujske družbe Aceros Arequipa (53).

(66)

Komisija je določila seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki naj bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Komisija ni prejela pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov.

(67)

Ob upoštevanju informacij, ki so na voljo v dokumentaciji, in na podlagi zahtevka za pregled ter naknadnih informacij, ki jih je predložil vložnik, so bili po potrebi opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in oznake HS:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki in viri informacij

(68)

Kot je pojasnjeno v prvem obvestilu k dokumentaciji, informacije, ki so Komisiji na voljo iz zahtevka za pregled in prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa in prvotne preiskave, kažejo, da kitajski proizvajalci valjane žice na splošno uporabljajo dva različna postopka za proizvodnjo valjane žice. Prvi je integrirani postopek s plavžem, s katerim družba iz surovin proizvaja gredice, ki se nato predelajo v valjano žico. Drugi je postopek z električno obločno pečjo, ki se ne začne s surovinami, temveč z gredicami, ki se predelujejo v valjano žico. Komisija je zaradi nesodelovanja vseh kitajskih proizvajalcev valjane žice in na podlagi dostopnih informacij in dejstev utemeljila svojo analizo proizvodnih dejavnikov samo na neintegriranem proizvodnem postopku, ki se začne z gredicami.

(69)

Komisija je za surovine in ostanke upoštevala uvozne cene v Peruju. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen Kitajske, na enoto (56). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v Peru zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na te cene.

(70)

Za eno vrsto gredic (oznaka HS 7207 11) in dve vrsti ostankov (oznaki HS 7204 10 in 7204 41) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo določenih nobenih količin uvoza v Peru oziroma so bile določene le neznatne količine. To je pomenilo, da zaradi majhnih količin uvoza bodisi ni bila določena nobena uvozna cena bodisi je bila določena nereprezentativna uvozna cena. Komisija je zaradi določitve neizkrivljene cene za te proizvodne dejavnike proučila, koliko se razlikujejo ravni cen za dve vrsti gredic oziroma za štiri vrste ostankov. Pri tem je proučila uvozne cene teh surovin v več drugih državah, kot so Brazilija, Rusija, Kanada in Ukrajina, ter podatke, ki jih je vložnik uporabil v svojem zahtevku za pregled.

(71)

V povprečju ni bilo nobene znatne razlike v cenah za dve vrsti gredic niti v cenah za štiri vrste ostankov. Čeprav je bila uvozna cena gredic, uvrščenih pod oznako HS 7207 11, v več državah višja od cene gredic, uvrščenih pod oznako HS 7207 20, je bila v drugih državah nižja. Iste razlike v ceni so bile ugotovljene pri štirih vrstah ostankov. Poleg tega na podlagi informacij, ki so bile na voljo Komisiji glede količin različnih vrst gredic ali ostankov, ki jih uporabljajo proizvajalci izvozniki izdelka, ki se pregleduje, ni bilo mogoče razlikovati med podvrstami. Informacije, ki jih je predložil vložnik v svojem zahtevku za pregled in naknadnih predložitvah, kažejo skupne uporabljene količine obeh vrst gredic v celoti in različnih vrst ostankov v celoti.

(72)

Na podlagi nihanj cen in dejstva, da so bile uvozne cene v povprečju podobne za obe vrsti gredic in štiri vrste ostankov, se je Komisija odločila, da bo uporabila samo cene tistih gredic in ostankov, ki so bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Peru uvoženi v znatnih količinah. To je pomenilo, da je cena gredic temeljila na ceni gredic, uvrščenih pod oznako HS 7207 20, cena ostankov pa je bila v povprečju cena ostankov, uvrščenih pod oznaki HS 7204 29 in 7204 49.

(73)

Komisija si je prizadevala za vzpostavitev neizkrivljenih cen surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo valjane žice in kot so bile dostavljene na vhod tovarne proizvajalca izvoznika. Zato je za vsako zadevno državo porekla uporabila uvozno dajatev reprezentativne države Običajno je treba tem uvoznim cenam dodati domače stroške prevoza. Vendar se je Komisija glede na ugotovitev iz oddelka 3.5 in naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

(74)

Stroški surovin (npr. stranskih proizvodov, razen ostankov) z zanemarljivim vplivom v smislu stroškov, so bili vključeni v stroške surovin kot odstotek odpadka in ostankov. V skladu z informacijami v zahtevku za pregled so dejanski stroški navedenih drugih surovin predstavljali zanemarljiv delež skupnih dejanskih proizvodnih stroškov. Poleg tega je bil potrošni material izražen kot delež stroškov vseh surovin in uporabljen pri neizkrivljenih stroških vseh surovin.

(75)

Komisija je za določitev referenčnega merila za stroške dela uporabila statistične podatke MOD, ki so zagotovili podatke o povprečju dejansko opravljenih delovnih ur na teden na zaposlenega in mesečnih dohodkih zaposlenih v proizvodnji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (57). Na podlagi teh podatkov je izračunala urno postavko v proizvodnji, ki so ji bili dodani dodatni stroški, povezani z delom (prispevki za socialno varnost in brezposelnost, ki jih krije delodajalec) (58).

(76)

Komisija je za določitev referenčnega merila za stroške za plin in električno energijo uporabila referenčne cene, ki jih je določila agencija Osinergmin.

(77)

Agencija Osinergmin vsak mesec določa referenčne cene zemeljskega plina, ki so že na voljo na njenem spletnem mestu (59).

(78)

Referenčne cene električne energije so odvisne od območja, na katerem se električna energija dobavlja. V skladu z letnim poročilom je proizvodnja družbe Aceros Arequipa koncentrirana v obratu družbe v Piscu (Ica). Najvišje cene električne energije, ki jih mora zaračunati elektroenergetska družba v Piscu, prav tako določa agencija Osinergmin in so že na voljo. Podatki so bili dovolj podrobni za določitev cene električne energije in cene za uporabo distribucijskega sistema, ki ju vsak mesec plačajo industrijski uporabniki (60).

(79)

Cena vode za industrijske uporabnike, ki jo zaračunava lokalna družba v Piscu (Emapisco), temelji na referenčnih cenah, ki jih je določila agencija Sunass v svojem poročilu za obdobje 2018–2023, ki je na voljo na spletu (61).

(80)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih proizvodnih stroškov in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je na podlagi podatkov proizvajalcev Unije, ki jih je predložil vložnik, določila razmerje med režijskimi in neposrednimi proizvodnimi stroški. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost neposrednih proizvodnih stroškov, da je dobila neizkrivljeno vrednost režijskih proizvodnih stroškov.

(81)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov in dobička za družbo Aceros Arequipa uporabila finančne podatke za leto 2019, kot so navedeni v revidiranih računovodskih izkazih družbe (62).

(82)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna.

(83)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled vložnik predložil o uporabi posameznih dejavnikov (materiala, energije in dela) za proizvodnjo valjane žice. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, tj. Peruju.

(84)

Ko so bili neizkrivljeni proizvodni stroški določeni, je dodala režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček, kot so navedeni v oddelku 3.3.2.5. Režijski proizvodni stroški so bili določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik. PSA-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi računovodskih izkazov družbe Aceros Arequipa. Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

(85)

Na tej podlagi je Komisija je določila normalno vrednost na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(86)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi dostopnih dejstev. Komisija si je za določitev izvoznih cen prizadevala uporabiti razpoložljive statistične podatke Eurostata.

(87)

Vendar je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po podatkih Eurostata iz LRK uvoženih samo 75 ton valjane žice, kar je manj kot 1 % celotnega uvoza. Ta količina je z vidika skupne potrošnje Unije (18 826 155 ton) zanemarljiva. Komisija je zato sklenila, da te majhne količine ne zagotavljajo zadostne podlage za nadaljevanje analize dampinga. Pri preiskavi se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov.

(88)

Komisija je glede na premisleke iz uvodnih izjav 86 in 87 nadalje analizirala, ali obstaja verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov. Pri tem je analizirala naslednje elemente: izvozno ceno kitajske valjane žice, ki se izvaža v preostale dele sveta, kitajsko proizvodno in prosto zmogljivost, ravnanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih ter privlačnost trga Unije.

(89)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov se je morala Komisija pri določitvi izvoznih cen za izvoz iz Kitajske na trge drugih tretjih držav v skladu s členom 18 osnovne uredbe opreti na dostopna dejstva. Ker ni bilo na voljo nobenih drugih zanesljivih informacij, je Komisija uporabila podatke o izvozu iz podatkovne zbirke GTA.

(90)

V skladu s podatkovno zbirko GTA je LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po vsem svetu izvozila več kot 3 699 934 ton valjane žice. To ustreza skoraj 20 % skupne potrošnje Unije v istem obdobju. V spodnji preglednici 2 so povzeti podatki za pet največjih držav z vidika obsega kitajskega izvoza, ki predstavlja skoraj 65 % celotnega kitajskega izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica 2

Izvoz kitajske valjane žice po svetu (obseg v tonah in cene v EUR/tono)

(91)

Povprečna izvozna cena, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vsako od zgoraj navedenih držav, je bila več kot 40 % nižja od normalne vrednosti, navedene v uvodni izjavi 85. To je pomenilo, da bi se taka prodaja, če bi uvoz iz LRK prišel v Unijo na navedeni ravni, izvajala po izrazito dampinških cenah.

(92)

Podatki tudi kažejo, da se obseg kitajskega izvoza v zadnjih letih zmanjšuje v skladu s svetovnim obsegom izvoza in svetovnim povpraševanjem. Vendar, kot je pojasnjeno v oddelku 3.5.1 spodaj, prosta zmogljivost znatno presega lokalno povpraševanje v LRK, zadnja sporočila za javnost pa kažejo, da svetovno povpraševanje po izdelku, ki se pregleduje, narašča in bo v naslednjem letu še naraščalo (64). LRK je še vedno tudi ena od desetih držav z najnižjimi izvoznimi cenami valjane žice.

(93)

Medijska poročila iz leta 2021 navsezadnje tudi navajajo, da je vse več razhajanj med domačim kitajskim trgom in izvoznim trgom. Medtem ko se lokalno povpraševanje zmanjšuje, s čimer se znižujejo lokalne cene, izvozni trg postaja čedalje privlačnejši za kitajske proizvajalce (65).

(94)

Glede na informacije, ki jih je predložil vložnik, med katerimi so tudi podatki s portala Mysteel (66), kitajska proizvodnja valjane žice zdaj dosega višje ravni, kot jih je dosegala v času zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa. Proizvodnja se je po letu 2016 povečala in leta 2019 dosegla raven v razponu med 155 in 165 milijonov ton, kar je osemkrat več od celotne proizvodnje Unije.

(95)

Ocenjena prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev v skladu z zahtevkom za pregled znaša približno 90 milijonov ton. Vložnik poudarja, da imajo večino zmogljivosti novi udeleženci na kitajskem trgu valjane žice. Zaradi velike presežne zmogljivosti se bodo taki novi udeleženci čedalje bolj ozirali po izvoznem trgu, zlasti zaradi zmanjševanja lokalnega povpraševanja, kot je navedeno v uvodni izjavi 93 zgoraj. Zaradi nesodelovanja Kitajske je bilo težko pridobiti dodatne informacije v zvezi s tem. Vendar pa bi LRK glede na visoke proizvodne ravni iz prejšnje uvodne izjave, če se te primerjajo z evropskimi in svetovnimi podatki, lahko zlahka vplivala na mednarodne trge, četudi ne bi uporabila svoje proste zmogljivosti.

(96)

Zaradi višje ravni cen na trgu Unije v primerjavi s kitajskimi prodajnimi cenami za druge tretje države, kot je prikazano v preglednici 2, se trg Unije zdi privlačen za kitajske proizvajalce. Obstoj zaščitnih ukrepov na številnih izvoznih trgih še povečuje privlačnost trga Unije (67). Zato se lahko utemeljeno pričakuje, da se bo kitajski izvoz v primeru izteka ukrepov nadaljeval v znatnem obsegu na trgu Unije. V zvezi s tem bi bilo treba poudariti, da je kitajski obseg prodaje na trgu Unije pred uvedbo prvotnih ukrepov v letu 2008 znašal 1,1 milijona ton v primerjavi s 75 tonami v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(97)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v primeru izteka veljavnih ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga. Zlasti raven normalne vrednosti, določene v LRK, raven kitajskih izvoznih cen na trgih tretjih držav, privlačnost trga Unije in razpoložljivost precejšnje proizvodne zmogljivosti v LRK kažejo na veliko verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka veljavnih ukrepov.

(98)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo 62 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(99)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 18,3 milijona ton. Komisija je ta podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so podatki, ki jih je predložil vložnik (68). Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, so bili za vzorec izbrani štirje proizvajalci Unije, ki predstavljajo skoraj 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(100)

Komisija je ugotovila, da je bil del celotne proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za zaprti trg, kot je prikazano v preglednici 3 spodaj. Zaprti trg se je v obravnavanem obdobju povečal za 5 odstotnih točk in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal 13,5 % potrošnje Unije. Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, proučila le na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije; tržni delež; obseg izvoza, cene in dobičkonosnost. V primeru drugih kazalnikov, kot so proizvodnja, zmogljivost, produktivnost, zaposlenost in plače, se spodaj upoštevani podatki nanašajo na celotno dejavnost, zato ločevanje podatkov ni bilo upravičeno.

(101)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (a) podatkov združenja Eurofer o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije v Uniji, ki je bila navzkrižno preverjena z vzorčenimi proizvajalci Unije, in (b) uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz vseh tretjih držav, kot je poročal Eurostat.

(102)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Potrošnja Unije (v tonah)  (69)

(103)

V celotnem obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije na prostem trgu zmanjšala za 9 %. Podrobna analiza kaže, da se je v obdobju 2017–2018 potrošnja Unije na prostem trgu povečala za 4 %, in sicer s približno 17,9 na 18,6 milijona ton, nato se je leta 2019 zmanjšala za 5 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa še za nadaljnjih osem odstotnih točk, in sicer na 16,3 milijona ton. Podobno se je gibala skupna potrošnja Unije, in sicer je povečanju v letu 2018 sledilo zmanjšanje v letu 2019, kar se je nadaljevalo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi pandemije COVID-19, zaradi katere se je zmanjšala skupna potrošnja valjane žice, zlasti v avtomobilski in gradbeni industriji.

(104)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 102.

(105)

Uvoz iz zadevne države se je gibal, kot sledi:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež  (70)

(106)

Čeprav je kitajski uvoz predstavljal 5 % tržnega deleža in 1,1 milijona ton v obdobju prvotne preiskave, je po podatkih Eurostata praktično izginil s trga Unije. Uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju dejansko zmanjšal s 556 na 75 ton.

(107)

Družba s 7,9-odstotno stopnjo dajatve je povezana s skupino Arcelor Mittal in po navedbah pritožnikov ne proizvede več znatnih količin valjane žice. Vendar so tudi drugi kitajski proizvajalci izvozniki prenehali prodajati v Unijo. Trg valjane žice se zdi zelo občutljiv na ceno, saj so kitajski izvozniki zaradi 24-odstotnega zvišanja cen, ki ga je povzročila veljavna protidampinška dajatev, izgubili zanimanje za trg Unije.

(108)

Glede na zelo majhen obseg uvoza iz LRK ni bilo mogoče smiselno analizirati cen tega uvoza.

(109)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v LRK in zelo majhnih količin uvoza v Unijo iz LRK ni bilo mogoče določiti zanesljivih uvoznih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, zato ni bilo mogoče smiselno izračunati nelojalnega nižanja prodajnih cen. Glede na te okoliščine je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila s primerjavo:

(110)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen za zadevno državo v višini 4,5 %. V primeru izteka ukrepov se na trgu Unije zato pričakuje podobna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(111)

Izdelek, ki se pregleduje, se je iz tretjih držav, razen iz LRK, uvažal večinoma iz Turčije, Rusije, Belorusije in Švice.

(112)

(Skupni) obseg uvoza ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav so se gibali, kot sledi:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

(113)

Celotni uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz tretjih držav, razen zadevne države, se je v obravnavanjem obdobju zmanjšal za 8 % (z 2,21 na 2,03 milijona ton), s čimer je sledil enakemu negativnemu gibanju potrošnje Unije na prostem trgu, kot je navedeno v preglednici 3. Vendar so tretje države v obravnavanem obdobju ohranile svoj tržni delež na prostem trgu predvsem zaradi cen, ki so bile ves čas nižje od cen industrije Unije, ki je v istem obdobju izgubila tržni delež na prostem trgu, kot je navedeno v preglednici 7.

(114)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(115)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(116)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, vsebovanih v odgovoru na podatke združenja Eurofer o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije v Uniji, ki je bila navzkrižno preverjena z vzorčenimi proizvajalci Unije. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, povezanih z vzorčenimi proizvajalci Unije, ki so navedeni v izpolnjenih vprašalnikih. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(117)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu.

(118)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(119)

Skupna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(120)

Obseg proizvodnje se je prvič povečal leta 2018 zaradi povečanja zaprtega trga. V letu 2019 in nadalje v obdobju preiskave se je zmanjševal, pri čemer se je gibal podobno kot potrošnja Unije, ki se je zmanjšala zaradi pandemije COVID-19, zaradi katere se je zmanjšala skupna potrošnja valjane žice. Obseg proizvodnje se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 9 %.

(121)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju povečala. Ker se je obseg proizvodnje na splošno zmanjšal, proizvodna zmogljivost pa povečala, se izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšuje (–14 %).

(122)

Obseg prodaje in tržni delež Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(123)

Celotna prodaja v EU je v obravnavanem obdobju sledila negativnemu gibanju (–7 %) kljub 3-odstotnemu povečanju v obdobju 2017–2018.

(124)

Celotna prodaja industrije Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za skoraj 1,5 milijona ton. Čeprav se je potrošnja leta 2018 povečala na najvišjo raven (+3 %), pa je že kazala negativno gibanje (–2 %), ki se je nadaljevalo v letu 2019 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Skupna prodaja na prostem trgu EU se je zmanjšala za 9 %.

(125)

Tržni delež prodaje industrije Unije na prostem trgu je v obravnavanem obdobju ostal dokaj stabilen. Delež prodaje na prostem trgu se je v obdobju 2017–2019 povečal za 1 %, nato pa se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 1,3 odstotne točke.

(126)

Industrija Unije zaradi zmanjšanja potrošnje ni beležila le izgube obsega prodaje v EU, temveč tudi tržnega deleža na prostem trgu. Zato industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti.

(127)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(128)

Industriji Unije je uspelo ohraniti in celo povečati število zaposlenih, vključenih v proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje: med letom 2017 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je število zaposlenih povečalo za 6 %.

(129)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega, je v obravnavanem obdobju sledila negativnemu gibanju (–14 %) zaradi pandemije COVID-19, zaradi katere se je zmanjšal skupni obseg proizvodnje valjane žice. Znatno zmanjšanje produktivnosti je mogoče pojasniti z večjim zmanjšanjem obsega proizvodnje, kar je povezano tudi z zmanjšanjem prodaje in povpraševanja po izdelkih industrije Unije, v primerjavi s povečanjem števila zaposlenih.

(130)

Stopnja dampinga, ugotovljena za zadevno državo v prvotni preiskavi, je bila precej nad stopnjo de minimis. Kot je bilo pojasnjeno, v obravnavanem obdobju ni bilo dampinškega uvoza iz zadevne države, zato višine stopnje dampinga ni bilo mogoče oceniti.

(131)

V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije še vedno zelo ranljiva in oslabljena. V obravnavanem obdobju sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je industrija Unije pokazala znake okrevanja po učinkih preteklega dampinga, vendar so se vsi glavni kazalniki škode, ki so v obdobju 2017–2019 ostali dokaj stabilni, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšali, pri čemer so sledili podobnemu trendu potrošnje Unije, ki se je zmanjšala zaradi pandemije COVID-19. Industrija Unije s tem ostaja zelo ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije: če bi se ukrepi razveljavili, bi bil vpliv pričakovanega dampinga na industrijo Unije znaten zaradi zmanjšanja cen izvoza iz LRK v tretje države, kot je navedeno v uvodnih izjavah 90 in 91.

(132)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene na enoto nepovezanim strankam v Uniji in povprečni proizvodni stroški na enoto pri vzorčenih proizvajalcih Unije gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

(133)

V celotnem obravnavanem obdobju so se prodajne cene na trgu Unije za nepovezane stranke (prosti trg) zmanjšale za 2 %. Podrobna analiza kaže, da so se prodajne cene v obdobju 2017–2018 zvišale za 14 %, nato pa se leta 2019 znižale za osem odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa še za dodatnih osem odstotnih točk. Do leta 2019 je zvišanje prodajnih cen v določeni meri sledilo razvoju proizvodnih stroškov, ki so se v obdobju 2017–2019 povečali za 13 %, vendar so ostali višji od povprečne prodajne cene. Proizvodni stroški so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižali za tri odstotne točke. Na splošno se je povprečna prodajna cena v obravnavanem obdobju znižala za 2 %, proizvodni stroški pa so se zvišali za 10 %, zato industrija Unije ni mogla zvišati prodajne cene, da bi pokrila zvišanje proizvodnih stroškov.

(134)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(135)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obdobju 2017–2018 najprej zvišali, nato pa so se leta 2019 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postopoma zniževali. Na splošno so med letom 2017 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ostali stabilni.

(136)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 11

Zaloge

(137)

Zaloge industrije Unije so se med letom 2017 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečale, vendar so v celotnem obravnavanem obdobju ves čas zajemale manj kot 10 % letnega obsega proizvodnje. Znatno 40-odstotno povečanje zalog kot deleža proizvodnje v obdobju med letom 2017 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom do neke mere sledi zmanjšanju obsega proizvodnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 120, pri čemer proizvajalci EU ne morejo prodati svoje proizvodnje zaradi podobnega negativnega gibanja skupne potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 103.

(138)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(139)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od zadevne prodaje.

(140)

Dobičkonosnost se je najprej povečala leta 2018, ker so se prodajne cene za nepovezane stranke (prosti trg) zvišale in dosegle raven, ki je presegla zvišanje proizvodnih stroškov. Leta 2019 in nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je zmanjševala, pri čemer je sledila podobnemu gibanju zniževanja prodajnih cen, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 133. Negativna stopnja dobička industrije Unije v letu 2019 in v obravnavanem obdobju je posledica dejstva, da so bili proizvodni stroški na enoto vedno višji od povprečne prodajne cene. Kot je razvidno iz preglednice 9 zgoraj, se je vrzel med proizvodnimi stroški na enoto in povprečno prodajno ceno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še povečala. Industrija Unije zaradi zmanjšanja potrošnje valjane žice v Uniji, ki je bilo posledica pandemije COVID-19 in deloma tudi konkurence na trgu zaradi uvoza iz drugih tretjih držav, pri čemer so bile uvozne cene ves čas nižje od cen industrije Unije, ni mogla določiti ravni prodajnih cen, s katero bi lahko vsaj pokrila proizvodne stroške.

(141)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. V veliki meri se je razvijal v skladu z dobičkonosnostjo, se sprva izboljšal v letu 2018, nato pa znatno upadel v letu 2019 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ko je dobičkonosnost dosegla najnižjo točko v obravnavanem obdobju.

(142)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju nekoliko povečale, in sicer za 14 %, kar dodatno kaže na težak finančni položaj industrije Unije.

(143)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju je bilo njeno gibanje negativno, in sicer se je zmanjšala z 1,4 % v letu 2017 na –8,5 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta razvoj sledi zmanjševanju dobičkonosnosti industrije Unije.

(144)

Večina makroekonomskih kazalnikov, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje na trgu EU, tržni delež in produktivnost, je v obravnavanem obdobju kazala negativno gibanje. Le zmogljivost in zaposlenost sta se gibali nekoliko pozitivneje. Podobno se je tudi večina mikroekonomskih kazalnikov, kot so prodajne cene na prostem trgu EU, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, končne zaloge, denarni tok in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju gibala negativno. Le naložbe so se po tem, ko so vzorčeni proizvajalci vlagali v ohranjanje konkurenčnosti in spremljanje najnovejšega razvoja izdelkov, gibale pozitivno. Kar zadeva obdobje 2017–2019, tj. pred začetkom pandemije COVID-19, so se isti kazalniki škode prav tako razvijali negativno.

(145)

Poleg tega sta konkurenca pri uvozu iz tretjih držav, razen iz zadevne države, in cenovni pritisk dodatno poslabšala stanje dobičkonosnosti industrije Unije, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom imela negativno stopnjo dobička v višini –10,4 %. Poslabšala sta se tudi denarni tok in donosnost naložb, zaradi česar je industrija Unije težko zbirala kapital in rasla.

(146)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(147)

Komisija je ocenila, ali obstaja vzročna zveza med uvozom iz zadevne države in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(148)

Obseg uvoza iz zadevne države je v celotnem obravnavanem obdobju ostal na zanemarljivi ravni.

(149)

Hkrati je uvoz po nizkih cenah iz tretjih držav, razen iz zadevne države, kot so Turčija, Rusija in Belorusija, povzročil močan cenovni pritisk na industrijo Unije. Za ponazoritev: povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane stranke v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašala 521 EUR/tono, povprečna prodajna cena izdelkov, uvoženih iz Turčije, pa 473 EUR/tono in 434 EUR/tono za izdelke, uvožene iz Rusije.

(150)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da uvoz iz LRK zaradi svojega zelo omejenega obsega ni mogel povzročiti znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(151)

Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK, v primeru razveljavitve ukrepov.

(152)

Komisija je v uvodni izjavi 146 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Komisija je v uvodni izjavi 150 tudi sklenila, da ni mogoče, da bi bila škoda, ki je bila povzročena industriji Unije in ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nastala zaradi dampinškega uvoza iz LRK, saj je bil njegov obseg zelo omejen. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(153)

Komisija je v zvezi s tem proučila proizvodno in prosto zmogljivost zadevne države, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter vpliv morebitnega uvoza in ravni cen takega uvoza iz teh držav na stanje industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(154)

Kot je že opisano v uvodnih izjavah 94 in 95, imajo proizvajalci izvozniki v LRK znatno prosto zmogljivost, ki v celoti znatno presega sedanji obseg proizvodnje in notranje povpraševanje v tej državi (74), ta prostazmogljivost pa bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabila za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje in je namenjen za izvoz v Unijo. Količine, ki bi jih lahko izvozili kitajski proizvajalci izvozniki, so znatne v primerjavi z velikostjo trga EU. Prosta zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko predstavlja petkratno skupno potrošnjo Unije.

(155)

Kot je opisano v uvodni izjavi 91 in preglednici 2, so kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na svoje glavne tretje trge po dampinških cenah, ki so v povprečju od 10 % do 15 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Zato je ob upoštevanju ravni cen izvoza iz LRK na druge trge tretjih držav izvoz v Unijo za izvoznike iz Kitajske potencialno veliko privlačnejši. Posledično je mogoče utemeljeno pričakovati, da bi v primeru razveljavitve ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki ponovno začeli izvažati velike količine izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. To pričakovanje še dodatno krepi razpoložljivost znatne proste zmogljivosti v LRK.

(156)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.2, je Komisija izvedla analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen brez protidampinških ukrepov, da bi ugotovila, kako bi uvoz iz LRK vplival na industrijo Unije, če bi se ukrepi odpravili.

(157)

Komisija je v uvodni izjavi 110 ugotovila, da je izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 4,5 %.

(158)

Poleg tega je Komisija izvedla simulacijo, da bi bolje ocenila verjetni učinek uvoza iz LRK na finančni položaj industrije Unije. Oblikovana sta bila dva scenarija, tj. nenadno povečanje uvoza iz LRK (i) brez vpliva na prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke in (ii) padec prodajnih cen v Uniji zaradi povečanja konkurence. Poleg tega je Komisija pri določitvi hipotetičnih proizvodnih stroškov upoštevala delež fiksnih stroškov v skupnih proizvodnih stroških vzorčenih proizvajalcev Unije.

(159)

V zvezi s tem je predpostavila, da bi potrošnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala enaka, tj. 18,8 milijona ton, in da bi proizvajalci izvozniki iz LRK izvažali v Unijo količine, ki bi ustrezale 5-odstotnemu tržnemu deležu LRK v prvotnem OP, tj. 0,94 milijona ton.

(160)

Predpostavila je tudi, da bo 20 % celotnega uvoza iz LRK vplivalo na industrijo Unije, preostalih 80 % pa na uvoz iz drugih tretjih držav. Ta simulacija je temeljila na podatkih, ki so jih predložili vzorčni proizvajalci Unije, gre pa za zelo konzervativen pristop, pri katerem se upošteva, da so povprečne prodajne cene uvoza iz drugih tretjih držav nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije. To pomeni, da bi dampinški uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK najverjetneje najprej pridobil tržni delež na račun industrije Unije, preden bi prevzel tržni delež izvoza iz drugih tretjih držav v Unijo. Tudi ob tej konzervativni predpostavki bi industrija Unije utrpela do 23 % izgub, kot je prikazano spodaj. Pri kateri koli drugi predpostavki (npr. 50 %–50 %) bi bile izgube precej višje, kar bi povzročilo nadaljnje zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(161)

V prvem scenariju, tj. če bi se ohranile enake prodajne cene kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, bi se dobičkonosnost industrije Unije zmanjšala za 72 % ali za 7,5 odstotne točke, tj. z –10,4 % na –17,9 %.

(162)

V drugem scenariju je bilo ugotovljeno, da bi lahko bil učinek znižanja cen zelo škodljiv. V primeru znižanja cen Unije na raven kitajskih izvoznih cen za tretje države (cena CIF na meji EU, izračunana na 499 EUR/tono) bi se dobiček zmanjšal z –10,4 % na –23,2 %.

(163)

V obeh scenarijih bi vpliv nenadnega povečanja kitajskega uvoza po nizkih cenah znatno poslabšal škodo, ki jo je industrija Unije že utrpela.

(164)

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju trenutnega negotovega položaja industrije Unije je Komisija sklenila, da bi se ob odsotnosti ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah, kar bi močno poslabšalo že tako negotov položaj industrije Unije, s čimer bi se ogrozilo njeno golo preživetje.

(165)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil uvoz iz LRK.

(166)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, distributerjev in uporabnikov.

(167)

Vse zainteresirane strani so imele v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe možnost, da izrazijo svoja stališča.

(168)

Čeprav so veljavni protidampinški ukrepi preprečevali, da bi dampinški uvoz iz LRK v velikem obsegu vstopil na trg Unije, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo, njen položaj pa je šibek, kot potrjujejo negativna gibanja kazalnikov škode.

(169)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil uvoz iz te države. Pritok znatnih količin dampinškega uvoza iz LRK bi povzročil nadaljnjo škodo industriji Unije. To bi poslabšalo že tako zelo negotov gospodarski položaj industrije Unije in ogrozilo njeno sposobnost preživetja.

(170)

Komisija je zato sklenila, da bi bila ohranitev protidampinških ukrepov zoper LRK v interesu industrije Unije.

(171)

Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki, trgovci in uporabniki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, je Komisija prejela en izpolnjen vprašalnik od enega uporabnika. Ta je pojasnil, da trg potrebuje določeno cenovno stabilnost, zato si ne more privoščiti destabilizacijskega učinka dampinškega uvoza.

(172)

Poleg tega tudi analiza interesa Unije v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in v prvotni preiskavi ni pokazala negativnega učinka ukrepov na uvoznike, trgovce in uporabnike. Zato je bilo sklenjeno, da bi bil morebiten splošen vpliv uvedbe ukrepov na dejavnost uporabnikov zelo omejen. Prvič, velika večina uporabnikov je valjano žico kupovala od nekitajskih virov, ki jih je veliko. Drugič, morebiten vpliv uvedbe ukrepov bi bilo treba obravnavati z vidika izdelkov s konca proizvodne verige, ki imajo visoko dodano vrednost. Na podlagi tega se sklene, da ohranitev ukrepov ne bi negativno vplivala na trenutno stanje uporabnikov.

(173)

Poleg tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uvoznike in uporabnike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

(174)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da z vidika interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK.

(175)

Komisija na podlagi svojih sklepov glede nadaljevanja dampinga, ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevne države, in interesa Unije ugotavlja, da bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz valjane žice iz LRK ohraniti.

(176)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanj ne bi smele uporabljati.

(177)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (75). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja.

(178)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK. Po tem razkritju jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Komisija je upoštevala vse prejete pripombe.

(179)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036.

(180)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (76) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca –