9.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1627

z dne 9. oktobra 2018

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 v zvezi s preudarnim vrednotenjem za namene nadzorniškega poročanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti četrtega pododstavka člena 99(5), četrtega pododstavka člena 99(6), tretjega pododstavka člena 394(4), četrtega pododstavka člena 415(3) in tretjega pododstavka člena 430(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 (2) določa, na katere načine morajo institucije poročati informacije, ki so relevantne za spoštovanje določb Uredbe (EU) št. 575/2013. V regulativnem okviru, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 575/2013, se s sprejemanjem novih regulativnih tehničnih standardov postopoma dopolnjujejo in spreminjajo njegovi nebistveni elementi. Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 je treba posodobiti, da bodo te spremembe upoštevane.

(2)

Uredba (EU) št. 575/2013 je bila dopolnjena s sprejetjem Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/101 (3) glede preudarnega vrednotenja in Uredbe (EU) 2017/2401 Evropskega parlamenta in Sveta (4) glede listinjenja. Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 bi bilo treba posodobiti, da se bodo upoštevale te spremembe in zagotovile dodatne podrobnosti v navodilih ter opredelitvah, uporabljenih za namene nadzorniškega poročanja institucij. Prav tako bi bilo treba pojasniti nekatera sklicevanja in nedoslednosti pri oblikovanju, ki so se pri uporabi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 izkazali za zavajajoče.

(3)

V Delegirani uredbi (EU) 2016/101 so določene zahteve v zvezi s prilagoditvami zaradi preudarnega vrednotenja pozicij, merjenih po pošteni vrednosti. Vsebuje dva pristopa za izvajanje zahtev po preudarnem vrednotenju: temeljni pristop in poenostavljeni pristop. Za spremljanje, ali institucije izpolnjujejo te zahteve, in za oceno učinka navedene uredbe je potrebno dodatno poročanje v zvezi z zahtevami po preudarnem vrednotenju.

(4)

Z Uredbo (EU) 2017/2401 se spreminja Uredba (EU) št. 575/2013, da bi se pri kapitalski obravnavi listinjenj v večji meri upoštevala tveganja in da bi se lahko ustrezno odražale posebne lastnosti enostavnih, preglednih in standardiziranih listinjenj. Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 je treba spremeniti, da bo primerna za poročanje pozicij v listinjenju, za katere se uporablja ta revidirani okvir za listinjenja.

(5)

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 so potrebne tudi, da se upošteva sposobnost pristojnih organov za učinkovit nadzor in oceno profila tveganja institucij ter zaradi pregleda nad tveganji za finančni sektor, za kar so potrebne manjše spremembe zahtev po poročanju o geografski porazdelitvi izpostavljenosti.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA) predložil Komisiji.

(7)

EBA je o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, ki se nanašajo na preudarno vrednotenje in skupno geografsko porazdelitev, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje v zvezi s tem interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5). V skladu z drugim pododstavkom člena 15(1) navedene uredbe EBA ni izvedel nobenega javnega posvetovanja v zvezi s tistimi deli osnutka izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, ki so redakcijske narave ali uvajajo samo omejeno število postavk v okvir za nadzorniško poročanje, saj bi bilo to nesorazmerno glede na področje uporabe in učinek zadevnega osnutka izvedbenih tehničnih standardov.

(8)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 680/2014 se spremeni:

(1)

člen 5 se spremeni:

(a)

točka (a) se spremeni:

(i)

točka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

informacije o geografski porazdelitvi izpostavljenosti po posameznih državah in združeno na skupni ravni, kot so določene v predlogi 9 iz Priloge I, v skladu z navodili iz točke 3.4 dela II Priloge II. Kar zadeva zlasti informacije iz predlog 9.1 in 9.2, se informacije o geografski porazdelitvi izpostavljenosti po posameznih državah poročajo, če so nedomače originalne izpostavljenosti v vseh ‚nedomačih‘ državah v vseh razredih izpostavljenosti, kot se poročajo v vrstici 850 predloge 4 iz Priloge I, enake ali večje od 10 % skupnih domačih in nedomačih originalnih izpostavljenosti, kot se poročajo v vrstici 860 predloge 4 iz Priloge I. Za te potrebe se izpostavljenosti štejejo za domače, če so izpostavljenosti do nasprotnih strank, ki se nahajajo v državi članici, v kateri se nahaja institucija. Uporabljajo se vstopna in izstopna merila iz člena 4.“;

(ii)

doda se naslednja točka 12:

„12.

informacije o preudarnem vrednotenju iz predloge 32 Priloge I v skladu z navodili iz točke 6 dela II Priloge II, kot sledi:

(i)

vse institucije poročajo informacije, določene v predlogi 32.1 Priloge I, v skladu z navodili iz točke 6 dela II Priloge II;

(ii)

poleg poročanja iz točke (i) institucije, ki uporabljajo temeljni pristop v skladu z Uredbo (EU) 2016/101, poročajo tudi informacije, določene v predlogi 32.2 Priloge I v skladu z navodili iz točke 6 dela II Priloge II;

(iii)

poleg zahtev iz točk (i) in (ii) institucije, ki uporabljajo temeljni pristop v skladu z Uredbo (EU) 2016/101 in ki presegajo prag iz člena 4(1) navedene uredbe na svoji zadevni ravni poročanja, poročajo tudi informacije, določene v predlogah 32.3 in 32.4 Priloge I v skladu z navodili iz točke 6 dela II Priloge II.

Za namene točke (a)(12) se vstopna in izstopna merila iz člena 4 ne uporabljajo.“;

(b)

točka (b) se spremeni:

v točkah (a), (b) in (c) točke 3 se besedilo „točki 6 dela II Priloge II“ nadomesti z besedilom „točki 7 dela II Priloge II“;

(2)

v členu 9(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

vsako četrtletje informacije, določene v predlogi 20 dela 2 Priloge III, če institucija presega prag iz drugega stavka točke 4 člena 5(a). Uporabljajo se vstopna in izstopna merila iz člena 4;“;

(3)

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

(4)

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi;

(5)

Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi;

(6)

Priloga IX se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi;

(7)

Priloga XI se nadomesti z besedilom iz Priloge V k tej uredbi;

(8)

Priloga XVI se nadomesti z besedilom iz Priloge VI k tej uredbi;

(9)

Priloga XIX se nadomesti z besedilom iz Priloge VII k tej uredbi;

(10)

Priloga XXI se nadomesti z besedilom iz Priloge VIII k tej uredbi;

(11)

Priloga XXII se nadomesti z besedilom iz Priloge IX k tej uredbi;

(12)

Priloga XXIII se nadomesti z besedilom iz Priloge X k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. decembra 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)   UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/101 z dne 26. oktobra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za preudarno vrednotenje v skladu s členom 105(14) (UL L 21, 28.1.2016, str. 54).

(4)  Uredba (EU) 2017/2401 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL L 347, 28.12.2017, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).


PRILOGA I

„PRILOGA I

POROČANJE O KAPITALU IN KAPITALSKIH ZAHTEVAH

PREDLOGE COREP

Številka predloge

Koda predloge

Ime predloge/skupine predlog

Kratko ime

 

 

KAPITALSKA USTREZNOST

CA

1

C 01.00

KAPITAL

CA1

2

C 02.00

KAPITALSKE ZAHTEVE

CA2

3

C 03.00

KAPITALSKI KOLIČNIKI

CA3

4

C 04.00

POJASNJEVALNE POSTAVKE:

CA4

 

 

PREHODNE DOLOČBE

CA5

5,1

C 05.01

PREHODNE DOLOČBE

CA5.1

5,2

C 05.02

INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI

CA5.2

 

 

KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE

GS

6,1

C 06.01

KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – SKUPAJ

Skupaj GS

6,2

C 06.02

KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH

GS

 

 

KREDITNO TVEGANJE

CR

7

C 07.00

KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM

CR SA

 

 

KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM

CR IRB

8,1

C 08.01

KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM

CR IRB 1

8,2

C 08.02

KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (razčlenitev glede na bonitetne razrede dolžnikov ali skupine izpostavljenosti)

CR IRB 2

 

 

GEOGRAFSKA RAZČLENITEV

CR GB

9,1

C 09.01

Razpredelnica 9.1 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika (izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa)

CR GB 1

9,2

C 09.02

Razpredelnica 9.2 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika (izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB)

CR GB 2

9,4

C 09.04

Razpredelnica 9.4 – Razčlenitev ustreznih kreditnih izpostavljenosti za namene izračuna proticikličnega blažilnika po državah in stopnje posamezni instituciji lastnega proticikličnega blažilnika

CCB

 

 

KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI KAPITAL – PRISTOPI IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM

CR EQU IRB

10,1

C 10.01

KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI KAPITAL – PRISTOPI IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM

CR EQU IRB 1

10,2

C 10.02

KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI KAPITAL – PRISTOPI IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM. RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA PD/LGD GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV:

CR EQU IRB 2

11

C 11.00

TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE

CR SETT

12

C 12.00

KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM

CR SEC SA

13

C 13.00

KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM

CR SEC IRB

14

C 14.00

PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH

CR SEC Details

 

 

OPERATIVNO TVEGANJE

OPR

16

C 16.00

OPERATIVNO TVEGANJE

OPR

 

 

OPERATIVNO TVEGANJE: IZGUBE IN POVRNITVE

 

17,1

C 17.01

OPERATIVNO TVEGANJE: IZGUBE IN POVRNITVE PO POSLOVNIH PODROČJIH IN VRSTAH DOGODKOV V ZADNJEM LETU

OPR DETAILS 1

17,2

C 17.02

OPERATIVNO TVEGANJE: DOGODKI Z VELIKO IZGUBO

OPR DETAILS 2

 

 

TRŽNO TVEGANJE

MKR

18

C 18.00

TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI

MKR SA TDI

19

C 19.00

TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH

MKR SA SEC

20

C 20.00

TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO

MKR SA CTP

21

C 21.00

TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH

MKR SA EQU

22

C 22.00

TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE

MKR SA FX

23

C 23.00

TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO

MKR SA COM

24

C 24.00

NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA

MKR IM

25

C 25.00

TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNE VREDNOSTI

CVA

 

 

PREUDARNO VREDNOTENJE

MKR

32,1

C 32.01

PREUDARNO VREDNOTENJE: SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

PRUVAL 1

32,2

C 32.02

PREUDARNO VREDNOTENJE: TEMELJNI PRISTOP

PRUVAL 2

32,3

C 32.03

PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA

PRUVAL 3

32,4

C 32.04

PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ

PRUVAL 4

 

 

IZPOSTAVLJENOSTI DO SEKTORJA DRŽAVA

MKR

33

C 33.00

IZPOSTAVLJENOSTI DO DRŽAV PO DRŽAVI NASPROTNE STRANKE

GOV


C 01.00 – KAPITAL (CA1)

Vrstice

Id. št.

Postavka

Znesek

010

1

KAPITAL

 

015

1.1

TEMELJNI KAPITAL

 

020

1.1.1

NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

 

030

1.1.1.1

Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot navaden lastniški temeljni kapital

 

040

1.1.1.1.1

Vplačani kapitalski instrumenti

 

045

1.1.1.1.1*

Od tega: kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah

 

050

1.1.1.1.2*

Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi

 

060

1.1.1.1.3

Vplačani presežek kapitala

 

070

1.1.1.1.4

(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

080

1.1.1.1.4.1

(–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

090

1.1.1.1.4.2

(–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

091

1.1.1.1.4.3

(–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

092

1.1.1.1.5

(–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

130

1.1.1.2

Zadržani dobiček

 

140

1.1.1.2.1

Zadržani dobiček preteklih let

 

150

1.1.1.2.2

Priznan dobiček ali izguba

 

160

1.1.1.2.2.1

Dobiček ali izguba, ki se pripiše lastnikom obvladujoče družbe

 

170

1.1.1.2.2.2

(–) Del dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki ni sprejemljiv

 

180

1.1.1.3

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

 

200

1.1.1.4

Druge rezerve

 

210

1.1.1.5

Rezervacije za splošna bančna tveganja

 

220

1.1.1.6

Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila

 

230

1.1.1.7

Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

 

240

1.1.1.8

Prehodne prilagoditve zaradi dodatnih manjšinskih deležev

 

250

1.1.1.9

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov

 

260

1.1.1.9.1

(–) Povečanja lastniškega kapitala, ki izhajajo iz listinjenih sredstev

 

270

1.1.1.9.2

Rezerva za varovanje denarnih tokov

 

280

1.1.1.9.3

Kumulativni dobički in izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja v zvezi z obveznostmi, vrednotenimi po pošteni vrednosti

 

285

1.1.1.9.4

Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi

 

290

1.1.1.9.5

(–) Prilagoditve vrednosti zaradi zahtev po preudarnem vrednotenju

 

300

1.1.1.10

(–) Dobro ime

 

310

1.1.1.10.1

(–) Dobro ime, ki se pripozna kot neopredmeteno sredstvo

 

320

1.1.1.10.2

(–) Dobro ime, ki se nanaša na vrednotenje pomembnih naložb

 

330

1.1.1.10.3

Odložene obveznosti za davek, povezane z dobrim imenom

 

340

1.1.1.11

(–) Druga neopredmetena sredstva

 

350

1.1.1.11.1

(–) Druga neopredmetena sredstva pred odbitkom odloženih obveznosti za davek

 

360

1.1.1.11.2

Odložene obveznosti za davek, povezane z drugimi neopredmetenimi sredstvi

 

370

1.1.1.12

(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek

 

380

1.1.1.13

(–) Primanjkljaj popravkov zaradi kreditnega tveganja glede na pričakovane izgube v okviru pristopa IRB

 

390

1.1.1.14

(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

 

400

1.1.1.14.1

(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

 

410

1.1.1.14.2

Odložene obveznosti za davek, povezane s sredstvi pokojninskega sklada z določenimi pravicami

 

420

1.1.1.14.3

Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki jih lahko institucija neomejeno uporablja

 

430

1.1.1.15

(–) Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

 

440

1.1.1.16

(–) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom

 

450

1.1.1.17

(–) Kvalificirani deleži zunaj finančnega sektorja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250  %

 

460

1.1.1.18

(–) Pozicije listinjenja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250  %

 

470

1.1.1.19

(–) Proste izročitve, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250  %

 

471

1.1.1.20

(–) Pozicije v košarici, za katere institucija ne more določiti uteži tveganja v skladu s pristopom IRB in za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250  %

 

472

1.1.1.21

(–) Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v skladu s pristopom notranjih modelov, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250  %

 

480

1.1.1.22

(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

490

1.1.1.23

(–) Odbitne odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

 

500

1.1.1.24

(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

510

1.1.1.25

(–) Znesek, ki presega prag 17,65 %

 

520

1.1.1.26

Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

524

1.1.1.27

(–) Dodatni odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR

 

529

1.1.1.28

Elementi ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala – drugo

 

530

1.1.2

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

 

540

1.1.2.1

Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot dodatni temeljni kapital

 

550

1.1.2.1.1

Vplačani kapitalski instrumenti

 

560

1.1.2.1.2*

Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi

 

570

1.1.2.1.3

Vplačani presežek kapitala

 

580

1.1.2.1.4

(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala

 

590

1.1.2.1.4.1

(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

 

620

1.1.2.1.4.2

(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

 

621

1.1.2.1.4.3

(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

 

622

1.1.2.1.5

(–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala

 

660

1.1.2.2

Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila

 

670

1.1.2.3

Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem temeljnem kapitalu

 

680

1.1.2.4

Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo podrejene družbe

 

690

1.1.2.5

(–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu

 

700

1.1.2.6

(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

710

1.1.2.7

(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

720

1.1.2.8

(–) Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom

 

730

1.1.2.9

Druge prehodne prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala

 

740

1.1.2.10

Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom (odbito v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu)

 

744

1.1.2.11

(–) Dodatni odbitki dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR

 

748

1.1.2.12

Elementi ali odbitki dodatnega temeljnega kapitala ‒ drugo

 

750

1.2

DODATNI KAPITAL

 

760

1.2.1

Kapitalski instrumenti in podrejena posojila, sprejemljivi kot dodatni kapital

 

770

1.2.1.1

Vplačani kapitalski instrumenti in podrejena posojila

 

780

1.2.1.2*

Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi, ki niso sprejemljivi

 

790

1.2.1.3

Vplačani presežek kapitala

 

800

1.2.1.4

(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala

 

810

1.2.1.4.1

(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala

 

840

1.2.1.4.2

(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala

 

841

1.2.1.4.3

(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala

 

842

1.2.1.5

(–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala

 

880

1.2.2

Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega kapitala in podrejenih posojil, za katere se uporabljajo predhodna pravila

 

890

1.2.3

Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem kapitalu

 

900

1.2.4

Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo podrejene družbe

 

910

1.2.5

Presežek rezervacij nad sprejemljivimi pričakovanimi izgubami v okviru pristopa IRB

 

920

1.2.6

Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja v okviru standardiziranega pristopa

 

930

1.2.7

(–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu

 

940

1.2.8

(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

950

1.2.9

(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

960

1.2.10

Druge prehodne prilagoditve dodatnega kapitala

 

970

1.2.11

Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom (odbito v dodatnem temeljnem kapitalu)

 

974

1.2.12

(–) Dodatni odbitki dodatnega kapitala v skladu s členom 3 CRR

 

978

1.2.13

Elementi ali odbitki dodatnega kapitala – drugo

 


C 02.00 – KAPITALSKE ZAHTEVE (CA2)

Vrstice

Postavka

Oznaka

Znesek

010

1

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

 

020

1*

Od tega: Investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 95 in členom 98 CRR

 

030

1**

Od tega: Investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 96 in členom 97 CRR

 

040

1.1

ZNESKI TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE IN TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI TER PROSTE IZROČITVE

 

050

1.1.1

Standardizirani pristop (SA)

 

060

1.1.1.1.

Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa brez pozicij v listinjenju

 

070

1.1.1.1.01

Enote centralne ravni države ali centralne banke

 

080

1.1.1.1.02

Enote regionalne ali lokalne ravni držav

 

090

1.1.1.1.03

Subjekti javnega sektorja

 

100

1.1.1.1.04

Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank

 

110

1.1.1.1.05

Mednarodne organizacije

 

120

1.1.1.1.06

Institucije

 

130

1.1.1.1.07

Podjetja

 

140

1.1.1.1.08

Izpostavljenosti na drobno

 

150

1.1.1.1.09

Zavarovano s hipotekami na nepremičnine

 

160

1.1.1.1.10

Neplačane izpostavljenosti

 

170

1.1.1.1.11

Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem

 

180

1.1.1.1.12

Krite obveznice

 

190

1.1.1.1.13

Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno

 

200

1.1.1.1.14

Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)

 

210

1.1.1.1.15

Lastniški instrumenti

 

211

1.1.1.1.16

Druge postavke

 

220

1.1.1.2

Pozicije v listinjenju, standardizirani pristop

 

230

1.1.1.2*

od tega: relistinjenje

 

240

1.1.2

Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB)

 

250

1.1.2.1

Pristop IRB, kadar se ne uporabijo lastne ocene LGD niti konverzijski faktorji

 

260

1.1.2.1.01

Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank

 

270

1.1.2.1.02

Institucije

 

280

1.1.2.1.03

Izpostavljenosti do podjetij – MSP

 

290

1.1.2.1.04

Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji

 

300

1.1.2.1.05

Izpostavljenosti do podjetij – Drugo

 

310

1.1.2.2

Pristopi IRB, kadar se uporabljajo lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji

 

320

1.1.2.2.01

Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank

 

330

1.1.2.2.02

Institucije

 

340

1.1.2.2.03

Izpostavljenosti do podjetij – MSP

 

350

1.1.2.2.04

Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji

 

360

1.1.2.2.05

Izpostavljenosti do podjetij – Drugo

 

370

1.1.2.2.06

Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami MSP

 

380

1.1.2.2.07

Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami podjetij, ki niso MSP

 

390

1.1.2.2.08

Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se

 

400

1.1.2.2.09

Izpostavljenosti na drobno – Druga MSP

 

410

1.1.2.2.10

Izpostavljenosti na drobno – Druga podjetja, ki niso MSP

 

420

1.1.2.3

Lastniški instrumenti po pristopu IRB

 

430

1.1.2.4

Pozicije v listinjenju po pristopu IRB

 

440

1.1.2.4*

Od tega: relistinjenje

 

450

1.1.2.5

Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti

 

460

1.1.3

Znesek izpostavljenosti tveganju za prispevke v jamstveni sklad CNS

 

490

1.2

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU PORAVNAVE/IZROČITVE

 

500

1.2.1

Tveganje poravnave/izročitve v netrgovalni knjigi

 

510

1.2.2

Tveganje poravnave/izročitve v trgovalni knjigi

 

520

1.3

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

 

530

1.3.1

Znesek izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan po standardiziranih pristopih (SA)

 

540

1.3.1.1

Dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi

 

550

1.3.1.2

Lastniški instrumenti

 

555

1.3.1.3

Posamezni pristop za pozicijsko tveganje v KNP

 

556

1.3.1.3*

Pojasnjevalna postavka: KNP, ki vlagajo izključno v dolžniške instrumente, s katerimi se trguje na borzi

 

557

1.3.1.3**

Pojasnjevalna postavka: KNP, ki vlagajo izključno v lastniške instrumente ali v mešane instrumente

 

560

1.3.1.4

Tuje valute

 

570

1.3.1.5

Blago

 

580

1.3.2

Znesek izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan z uporabo notranjih modelov (IM)

 

590

1.4

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA OPERATIVNO TVEGANJE (OpR)

 

600

1.4.1

OpR enostavni pristop (BIA)

 

610

1.4.2

OpR standardizirani (STA)/alternativni standardizirani (ASA) pristop

 

620

1.4.3

OpR napredni pristopi za merjenje (AMA)

 

630

1.5

DODATNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZARADI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV

 

640

1.6

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA PRILAGODITEV KREDITNEGA VREDNOTENJA

 

650

1.6.1

Napredna metoda

 

660

1.6.2

Standardizirana metoda

 

670

1.6.3

Na podlagi OEM

 

680

1.7

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU V ZVEZI Z VELIKIMI IZPOSTAVLJENOSTMI V TRGOVALNI KNJIGI

 

690

1.8

DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

 

710

1.8.2

Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 458

 

720

1.8.2*

Od tega: zahteve za velike izpostavljenosti

 

730

1.8.2**

Od tega: zaradi spremenjenih uteži tveganja, usmerjenih na nepremičninske balone v sektorju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin

 

740

1.8.2***

Od tega: zaradi izpostavljenosti znotraj finančnega sektorja

 

750

1.8.3

Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 459

 

760

1.8.4

Od tega: dodatni znesek izpostavljenosti tveganju v skladu s členom 3 CRR

 

770

1.8.5

Od tega: zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje: pozicije v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja)

 

780

1.8.5.1

Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (SEC–IRBA)

 

790

1.8.5.1.1

Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

800

1.8.5.1.2

Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

810

1.8.5.2

Standardizirani pristop (SEC–SA)

 

820

1.8.5.2.1

Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

830

1.8.5.2.2

Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

840

1.8.5.3

Pristop na podlagi zunanjih bonitetnih ocen (SEC–ERBA)

 

850

1.8.5.3.1

Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

860

1.8.5.3.2

Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

870

1.8.5.4

Pristop notranjega ocenjevanja (IAA)

 

880

1.8.5.4.1

Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

890

1.8.5.4.2

Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

900

1.8.5.5

Drugo (UT = 1 250  %)

 

910

1.8.6

Od tega: Znesek skupne izpostavljenosti tveganju za pozicijsko tveganje: dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi – posebno tveganje instrumentov v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja)

 

920

1.8.6.1

Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (SEC–IRBA)

 

930

1.8.6.1.1

Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

940

1.8.6.1.2

Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

950

1.8.6.2

Standardizirani pristop (SEC–SA)

 

960

1.8.6.2.1

Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

970

1.8.6.2.2

Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

980

1.8.6.3

Pristop na podlagi zunanjih bonitetnih ocen (SEC–ERBA)

 

990

1.8.6.3.1

Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

1000

1.8.6.3.2

Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

1010

1.8.6.4

Pristop notranjega ocenjevanja (IAA)

 

1020

1.8.6.4.1

Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

1030

1.8.6.4.2

Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

 

1040

1.8.6.5

Drugo (UT = 1 250  %)

 


C 03.00 – KAPITALSKI KOLIČNIKI IN RAVNI KAPITALA (CA3)

Vrstice

Id. št.

Postavka

Znesek

010

1

Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

020

2

Presežek (+)/primanjkljaj (‒) navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

030

3

Količnik temeljnega kapitala

 

040

4

Presežek (+)/primanjkljaj (‒) temeljnega kapitala

 

050

5

Količnik skupnega kapitala

 

060

6

Presežek (+)/primanjkljaj (‒) skupnega kapitala

 

Pojasnjevalne postavke: Količnik skupne kapitalske zahteve v okviru PNPO (TSCR), količnik skupne kapitalske zahteve (OCR) in smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G)

130

13

Količnik skupne kapitalske zahteve v okviru PNPO (TSCR)

 

140

13*

TSCR: ki mora biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

150

13**

TSCR: ki mora biti sestavljena iz temeljnega kapitala

 

160

14

Količnik skupne kapitalske zahteve (OCR)

 

170

14*

OCR: ki mora biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

180

14**

OCR: ki mora biti sestavljena iz temeljnega kapitala

 

190

15

količnik skupne kapitalske zahteve (OCR) in smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G)

 

200

15*

OCR in P2G: ki morata biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

210

15**

OCR in P2G: ki morata biti sestavljena iz temeljnega kapitala

 


C 04.00 – POJASNJEVALNE POSTAVKE (CA4)

Vrstica

Id. št.

Postavka

Stolpec

Odložene terjatve za davek in obveznosti

010

010

1

Odložene terjatve za davek skupaj

 

020

1.1

Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček

 

030

1.2

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik

 

040

1.3

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

 

050

2

Odložene obveznosti za davek skupaj

 

060

2.1

Odložene obveznosti za davek, ki se ne odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček

 

070

2.2

Odložene obveznosti za davek, ki se odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček

 

080

2.2.1

Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik

 

090

2.2.2

Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

 

093

2A

Preplačilo davka in prenos davčne izgube v predhodno obdobje

 

096

2B

Odložene terjatve za davek, za katere se uporabi utež tveganja 250 %

 

097

2C

Odložene terjatve za davek, za katere se uporabi utež tveganja 0 %

 

Prilagoditve zaradi kreditnega tveganja in pričakovane izgube

100

3

Presežek (+) ali primanjkljaj (–) popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti in drugih zmanjšanj kapitala na pričakovane izgube za izpostavljenosti, ki niso neplačane, izračunan po pristopu IRB

 

110

3.1

Skupaj popravki zaradi kreditnega tveganja, dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala, izračunani za vključitev v izračun zneska pričakovane izgube

 

120

3.1.1

Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja

 

130

3.1.2

Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja

 

131

3.1.3

Dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala

 

140

3.2

Skupaj izračunane pričakovane izgube

 

145

4

Presežek (+) ali primanjkljaj (–) posebnih prilagoditev zaradi kreditnega tveganja na pričakovane izgube za neplačane izpostavljenosti, izračunan po pristopu IRB

 

150

4.1

Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in pozicije, ki so obravnavane podobno

 

155

4.2

Skupaj izračunane pričakovane izgube

 

160

5

Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za presežek rezervacij, sprejemljivih kot dodatni kapital

 

170

6

Skupaj bruto rezervacije, sprejemljive za vključitev v dodatni kapital

 

180

7

Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za rezervacije, sprejemljive kot dodatni kapital

 

Pragi za odbitke od navadnega lastniškega temeljnega kapitala

190

8

Prag za neodbite deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

200

9

10-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

210

10

17,65-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

225

11.1

Sprejemljiv kapital za namene kvalificiranih deležev zunaj finančnega sektorja

 

226

11.2

Sprejemljiv kapital za namene velikih izpostavljenosti

 

Naložbe v kapital subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

230

12

Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

 

240

12.1

Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

250

12.1.1

Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

260

12.1.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

270

12.2

Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

280

12.2.1

Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

290

12.2.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

291

12.3

Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

292

12.3.1

Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

293

12.3.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

300

13

Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

 

310

13.1

Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

320

13.1.1

Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

330

13.1.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

340

13.2

Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

350

13.2.1

Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

360

13.2.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

361

13.3

Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

362

13.3.1

Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

363

13.3.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

370

14

Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

 

380

14.1

Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

390

14.1.1

Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

400

14.1.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

410

14.2

Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

420

14.2.1

Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

430

14.2.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

431

14.3

Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

432

14.3.1

Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

433

14.3.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

Naložbe v kapital subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

440

15

Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

 

450

15.1

Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

460

15.1.1

Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

470

15.1.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

480

15.2

Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

490

15.2.1

Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

500

15.2.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

501

15.3

Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

502

15.3.1

Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

503

15.3.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

510

16

Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

 

520

16.1

Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

530

16.1.1

Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

540

16.1.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

550

16.2

Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

560

16.2.1

Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

570

16.2.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

571

16.3

Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

572

16.3.1

Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

573

16.3.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

580

17

Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

 

590

17.1

Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

600

17.1.1

Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

610

17.1.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

620

17.2

Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

630

17.2.1

Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

640

17.2.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

641

17.3

Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

642

17.3.1

Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

643

17.3.2

(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

 

Zneski skupne izpostavljenosti tveganju deležev, ki se ne odbijejo od ustrezne kapitalske kategorije:

650

18

Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije

 

660

19

Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega temeljnega kapitala institucije

 

670

20

Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega kapitala institucije

 

Začasna opustitev odbitka od kapitala

680

21

Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo

 

690

22

Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo

 

700

23

Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo

 

710

24

Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo

 

720

25

Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo

 

730

26

Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo

 

Kapitalski blažilniki

740

27

Zahteva po skupnem blažilniku

 

750

 

Varovalni kapitalski blažilnik

 

760

 

Varovalni blažilnik zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice

 

770

 

Posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik

 

780

 

Blažilnik sistemskih tveganj

 

800

 

Blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije

 

810

 

Blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije

 

Zahteve v okviru stebra II

820

28

Kapitalske zahteve v zvezi s prilagoditvami v okviru drugega stebra

 

Dodatne informacije za investicijska podjetja

830

29

Ustanovni kapital

 

840

30

Kapital na podlagi stalnih splošnih stroškov

 

Dodatne informacije za izračun pragov za poročanje

850

31

Tuje originalne izpostavljenosti

 

860

32

Skupaj originalne izpostavljenosti

 

Prag iz sporazuma Basel I

870

 

Prilagoditve skupnega kapitala

 

880

 

Kapital, v celoti prilagojen za prag iz sporazuma Basel I

 

890

 

Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I

 

900

 

Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I – alternativa po standardiziranem pristopu

 

910

 

Primanjkljaj skupnega kapitala v zvezi z minimalnimi kapitalskimi zahtevami praga iz sporazuma Basel I

 


C 05.01 – PREHODNE DOLOČBE (CA5.1)

 

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala

Prilagoditve dodatnega kapitala

Prilagoditve, vključene v tveganju prilagojena sredstva

Pojasnjevalne postavke

Veljavni odstotek

Sprejemljiv znesek brez prehodnih določb

Koda

Id. št.

Postavka

010

020

030

040

050

060

010

1

SKUPAJ PRILAGODITVE

 

 

 

 

 

 

020

1.1

INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA

povezava s {CA1;r220}

povezava s {CA1;r660}

povezava s {CA1;r880}

 

 

 

030

1.1.1

Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila: instrumenti, ki tvorijo državno pomoč

 

 

 

 

 

 

040

1.1.1.1

Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za kapital v skladu z Direktivo 2006/48/ES

 

 

 

 

 

 

050

1.1.1.2

Instrumenti, ki jih izdajo institucije s sedežem v državi članici, vključeni v program za gospodarsko prilagoditev

 

 

 

 

 

 

060

1.1.2

Instrumenti, ki ne tvorijo državne pomoči

povezava s {CA5.2;r010;c060}

povezava s {CA5.2;r020;c060}

povezava s {CA5.2;r090;c060}

 

 

 

070

1.2

MANJŠINSKI DELEŽI IN EKVIVALENTI

povezava s {CA1;r240}

povezava s {CA1;r680}

povezava s {CA1;r900}

 

 

 

080

1.2.1

Kapitalski instrumenti in postavke, ki se ne štejejo za manjšinske deleže

 

 

 

 

 

 

090

1.2.2

Prehodno pripoznanje manjšinskih deležev v konsolidiranem kapitalu

 

 

 

 

 

 

091

1.2.3

Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala v konsolidiranem kapitalu

 

 

 

 

 

 

092

1.2.4

Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega kapitala v konsolidiranem kapitalu

 

 

 

 

 

 

100

1.3

DRUGE PREHODNE PRILAGODITVE

povezava s {CA1;r520}

povezava s {CA1;r730}

povezava s {CA1;r960}

 

 

 

110

1.3.1

Nerealizirani dobički in izgube

 

 

 

 

 

 

120

1.3.1.1

Nerealizirani dobički

 

 

 

 

 

 

130

1.3.1.2

Nerealizirane izgube

 

 

 

 

 

 

133

1.3.1.3

Nerealizirani dobički iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU

 

 

 

 

 

 

136

1.3.1.4

Nerealizirana izguba iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU

 

 

 

 

 

 

138

1.3.1.5

Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi

 

 

 

 

 

 

140

1.3.2

Odbitki

 

 

 

 

 

 

150

1.3.2.1

Izgube tekočega poslovnega leta

 

 

 

 

 

 

160

1.3.2.2

Neopredmetena sredstva

 

 

 

 

 

 

170

1.3.2.3

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik

 

 

 

 

 

 

180

1.3.2.4

Primanjkljaj rezervacij glede na pričakovane izgube po pristopu IRB

 

 

 

 

 

 

190

1.3.2.5

Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

 

 

 

 

 

 

194

1.3.2.5*

od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – pozitivna postavka

 

 

 

 

 

 

198

1.3.2.5**

od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – negativna postavka

 

 

 

 

 

 

200

1.3.2.6

Lastni instrumenti

 

 

 

 

 

 

210

1.3.2.6.1

Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

 

 

 

 

 

211

1.3.2.6.1**

od tega: neposredni deleži

 

 

 

 

 

 

212

1.3.2.6.1*

od tega: posredni deleži

 

 

 

 

 

 

220

1.3.2.6.2

Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala

 

 

 

 

 

 

221

1.3.2.6.2**

od tega: neposredni deleži

 

 

 

 

 

 

222

1.3.2.6.2*

od tega: posredni deleži

 

 

 

 

 

 

230

1.3.2.6.3

Lastni instrumenti dodatnega kapitala

 

 

 

 

 

 

231

1.3.2.6.3*

od tega: neposredni deleži

 

 

 

 

 

 

232

1.3.2.6.3**

od tega: posredni deleži

 

 

 

 

 

 

240

1.3.2.7

Vzajemni navzkrižni deleži

 

 

 

 

 

 

250

1.3.2.7.1

Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

 

 

 

 

 

 

260

1.3.2.7.1.1

Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

 

 

 

 

 

270

1.3.2.7.1.2

Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

 

 

 

 

 

280

1.3.2.7.2

Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu

 

 

 

 

 

 

290

1.3.2.7.2.1

Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

 

 

 

 

 

300

1.3.2.7.2.2

Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

 

 

 

 

 

310

1.3.2.7.3

Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu

 

 

 

 

 

 

320

1.3.2.7.3.1

Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

 

 

 

 

 

330

1.3.2.7.3.2

Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

 

 

 

 

 

340

1.3.2.8

Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

 

 

 

 

 

350

1.3.2.8.1

Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

 

 

 

 

 

360

1.3.2.8.2

Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

 

 

 

 

 

370

1.3.2.8.3

Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

 

 

 

 

 

 

380

1.3.2.9

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

 

 

 

 

 

385

1.3.2.9a

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

 

 

 

 

 

 

390

1.3.2.10

Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

 

 

 

 

 

400

1.3.2.10.1

Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

 

 

 

 

 

410

1.3.2.10.2

Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

 

 

 

 

 

420

1.3.2.10.3

Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

 

 

 

 

 

 

425

1.3.2.11

Izvzetje iz odbitka deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala

 

 

 

 

 

 

430

1.3.3

Dodatni filtri in odbitki

 

 

 

 

 

 

440

1.3.4

Prilagoditve zaradi prehodnih ureditev za MSRP 9

 

 

 

 

 

 


C 05.02 – INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5.2)

CA 5.2 Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila: Instrumenti, ki ne tvorijo državne pomoči

Znesek instrumentov s povezanim vplačanim presežkom kapitala

Osnova za izračun omejitve

Veljavni odstotek

Omejitev

(–) Znesek, ki presega omejitve glede uporabe predhodnih pravil

Skupni znesek z uporabo predhodnih pravil

Koda

Id. št.

Postavka

010

020

030

040

050

060

010

1

Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 Direktive 2006/48/ES

 

 

 

 

 

povezava s {CA5.1;r060;c010}

020

2

Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 ter člen 154(8) in (9) Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 489

 

 

 

 

 

povezava s {CA5.1;r060;c020}

030

2.1

Skupaj instrumenti brez odpoklica ali spodbude za odkup

 

 

 

 

 

 

040

2.2

Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila, z odpoklicem in spodbudo za odkup

 

 

 

 

 

 

050

2.2.1

Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti

 

 

 

 

 

 

060

2.2.2

Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti

 

 

 

 

 

 

070

2.2.3

Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti

 

 

 

 

 

 

080

2.3

Preseganje omejitve instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila

 

 

 

 

 

 

090

3

Postavke, ki izpolnjujejo pogoje za točko (e), (f), (g) ali (h) člena 57 Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 490

 

 

 

 

 

povezava s {CA5.1;r060;c030}

100

3.1

Skupaj postavke brez spodbude za odkup

 

 

 

 

 

 

110

3.2

Postavke, za katere se uporabljajo predhodna pravila, s spodbudo za odkup

 

 

 

 

 

 

120

3.2.1

Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti

 

 

 

 

 

 

130

3.2.2

Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti

 

 

 

 

 

 

140

3.2.3

Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti

 

 

 

 

 

 

150

3.3

Preseganje omejitve instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila

 

 

 

 

 

 


C 06.01 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – SKUPAJ (GS TOTAL)

 

INFORMACIJE O PRISPEVKU SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE

KAPITALSKI BLAŽILNIKI

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

 

KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL

 

KONSOLIDIRANI KAPITAL

 

ZAHTEVE PO SKUPNEM BLAŽILNIKU

 

KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE

POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

OPERATIVNO TVEGANJE

DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI TEMELJNI KAPITAL

 

KVALIFICIRANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI KAPITAL

POJASNJEVALNA POSTAVKA: DOBRO IME (–)/(+) NEGATIVNO DOBRO IME

OD TEGA: NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

OD TEGA: DODATNI TEMELJNI KAPITAL

OD TEGA: PRISPEVKI H KONSOLIDIRANEMU REZULTATU

OD TEGA: (‒) DOBRO IME/(+) NEGATIVNO DOBRO IME

VAROVALNI KAPITALSKI BLAŽILNIK

POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTEN PROTICIKLIČNI KAPITALSKI BLAŽILNIK

VAROVALNI BLAŽILNIK ZARADI MAKROBONITETNEGA ALI SISTEMSKEGA TVEGANJA, UGOTOVLJENEGA NA RAVNI DRŽAVE ČLANICE

BLAŽILNIK SISTEMSKIH TVEGANJ

BLAŽILNIK ZA GLOBALNE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE

BLAŽILNIK ZA DRUGE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE

MANJŠINSKI DELEŽI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL

250

260

270

280

290

300

310

320

330

340

350

360

370

380

390

400

410

420

430

440

450

470

480

010

SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 06.02 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)

SUBJEKTI, VKLJUČENI V OBSEG KONSOLIDACIJE

INFORMACIJE O SUBJEKTIH, ZA KATERE VELJAJO KAPITALSKE ZAHTEVE

INFORMACIJE O PRISPEVKU SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE

KAPITALSKI BLAŽILNIKI

IME

KODA

Koda LEI

INSTITUCIJA ALI ENAKOVREDEN SUBJEKT (DA / NE)

VRSTA SUBJEKTA

OBSEG PODATKOV: POSAMIČNO POLNO KONSOLIDIRANO (SF) ALI POSAMIČNO DELNO KONSOLIDIRANO (SP)

KODA DRŽAVE

DELEŽ V LASTI (%)

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

 

KAPITAL

 

 

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

 

KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL

 

KONSOLIDIRANI KAPITAL

 

ZAHTEVA PO SKUPNEM BLAŽILNIKU

 

KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE

POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

OPERATIVNO TVEGANJE

DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

 

SKUPNI TEMELJNI KAPITAL

 

 

DODATNI KAPITAL

 

KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE

POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

OPERATIVNO TVEGANJE

DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI TEMELJNI KAPITAL

 

KVALIFICIRANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI KAPITAL

POJASNJEVALNA POSTAVKA: DOBRO IME (–)/(+) NEGATIVNO DOBRO IME

OD TEGA: NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

OD TEGA: DODATNI TEMELJNI KAPITAL

OD TEGA: PRISPEVKI H KONSOLIDIRANEMU REZULTATU

OD TEGA: (‒) DOBRO IME/(+) NEGATIVNO DOBRO IME

VAROVALNI KAPITALSKI BLAŽILNIK

POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTEN PROTICIKLIČNI KAPITALSKI BLAŽILNIK

VAROVALNI BLAŽILNIK ZARADI MAKROBONITETNEGA ALI SISTEMSKEGA TVEGANJA, UGOTOVLJENEGA NA RAVNI DRŽAVE ČLANICE

BLAŽILNIK SISTEMSKIH TVEGANJ

BLAŽILNIK ZA GLOBALNE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE

BLAŽILNIK ZA DRUGE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE

 

NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

 

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

 

MANJŠINSKI DELEŽI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL

OD TEGA: KVALIFICIRANI KAPITAL

POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK IN VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA

OD TEGA: KVALIFICIRANI TEMELJNI KAPITAL

POVEZANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK IN VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA

OD TEGA: MANJŠINSKI DELEŽI

POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK, VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA IN DRUGE REZERVE

OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL

OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI KAPITAL

010

020

025

030

035

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

260

270

280

290

300

310

320

330

340

350

360

370

380

390

400

410

420

430

440

450

470

480

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 07.00 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SA)

Kategorija izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

 

 

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE, POVEZANE Z ORIGINALNO IZPOSTAVLJENOSTJO

IZPOSTAVLJENOSTI Z ODŠTETIMI PRILAGODITVAMI VREDNOSTI IN REZERVACIJAMI

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE RAZVITA METODA ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM

POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*)

RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

 

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP

 

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (Ga)

STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

PRILAGODITEV ZA NESTANOVITNOST V ZVEZI Z IZPOSTAVLJENOSTJO

(–) ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM: PRILAGOJENA VREDNOST (Cvam)

0 %

20 %

50 %

100 %

OD TEGA: IZ NASLOVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE

OD TEGA: Z BONITETNO OCENO NA PODLAGI IMENOVANE ECAI

OD TEGA: Z BONITETNO OCENO NA PODLAGI ENOTE CENTRALNE RAVNI DRŽAVE

(–) JAMSTVA

(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

(–) ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM: ENOSTAVNA METODA

(–) DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

(–) SKUPAJ ODLIVI:

SKUPAJ PRILIVI (+)

 

(–) OD TEGA: PRILAGODITVE ZA NESTANOVITNOST IN ZAPADLOST

010

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

215

220

230

240

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

 

 

015

od tega: Neplačane izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

020

od tega: MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

od tega: zavarovano s hipotekami na nepremičnine ‒ Stanovanjske nepremičnine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

od tega: izpostavljenosti iz naslova stalne delne uporabe standardiziranega pristopa

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

od tega: izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa s predhodnim dovoljenjem nadzornika za izvajanje postopnega uvajanja pristopa IRB

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:

070

Bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

Zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

Posli financiranja z vrednostnimi papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

od tega: s centralnim kliringom prek KCNS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

od tega: s centralnim kliringom prek KCNS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:

140

0%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

2%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

4%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

10%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

20%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

190

35%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

200

50%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

70%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

220

75%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

230

100%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

240

150%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

250

250%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

260

370%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

270

1250%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

280

Druge uteži tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

POJASNJEVALNE POSTAVKE

290

Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

300

Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 100 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

310

Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

320

Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 150 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 08.01 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB 1)

Kategorija izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB:

Lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji:

 

SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

 

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

 

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI OCENAH LGD, BREZ OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA

PREDMET OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) ZA VELIKE SUBJEKTE FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANE FINANČNE SUBJEKTE

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE VREDNOSTI ZAPADLOSTI (V DNEH)

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP

POJASNJEVALNE POSTAVKE:

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

(–) DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE

ŠTEVILO DOLŽNIKOV

VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%)

 

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

(–) JAMSTVA

(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

(–) SKUPAJ ODLIVI:

SKUPAJ PRILIVI (+)

OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE

OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE

OD TEGA: IZ NASLOVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

JAMSTVA

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

PRIMERNO ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM

DRUGO PRIMERNO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM

 

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

NEPREMIČNINE

ZAVAROVANJE Z DRUGIM STVARNIM PREMOŽENJEM

DENARNE TERJATVE

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

255

260

270

280

290

300

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

 

 

 

 

015

od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:

020

Bilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Zunajbilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

Posli financiranja z vrednostnimi papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

IZPOSTAVLJENOSTI, RAZVRŠČENE V BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE: SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

MERILA ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA V SKLADU Z MERILI ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV:

090

UTEŽ TVEGANJA: 0 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

50%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

70%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

Od tega: v kategoriji 1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

90%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

115%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

250%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

ALTERNATIVNA OBRAVNAVA: ZAVAROVANI Z NEPREMIČNINO

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA PROSTIH IZROČITEV, PRI KATERIH SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA V OKVIRU ALTERNATIVNE OBRAVNAVE ALI 100 %, IN DRUGE IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERE SE UPORABIJO UTEŽI TVEGANJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI: SKUPAJ ODKUPLJENE DENARNE TERJATVE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 08.02 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM: RAZČLENITEV GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE IZPOSTAVLJENOSTI (CR IRB 2)

Kategorija izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB:

Lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji:

BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA (IDENTIFIKATOR VRSTICE)

SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

 

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

 

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI OCENAH LGD, BREZ OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA

PREDMET OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) ZA VELIKE SUBJEKTE FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANE FINANČNE SUBJEKTE

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE VREDNOSTI ZAPADLOSTI (V DNEH)

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP

POJASNJEVALNE POSTAVKE:

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

(–) DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE

ŠTEVILO DOLŽNIKOV

VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%)

 

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

(–) JAMSTVA

(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

(–) SKUPAJ ODLIVI:

SKUPAJ PRILIVI (+)

OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE

OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE

OD TEGA: IZ NASLOVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

JAMSTVA

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

PRIMERNO ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM

DRUGO PRIMERNO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM

 

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

NEPREMIČNINE

ZAVAROVANJE Z DRUGIM STVARNIM PREMOŽENJEM

DENARNE TERJATVE

005

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

255

260

270

280

290

300

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 09.01 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA (CR GB 1)

Država:

 

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Ugotovljena nova neplačila za obdobje

Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja

Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja

Odpisi

Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP

 

Neplačane izpostavljenosti

010

020

040

050

055

060

070

075

080

090

010

Enote centralne ravni države ali centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

020

Enote regionalne ali lokalne ravni držav

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Subjekti javnega sektorja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

Mednarodne organizacije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

Institucije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

Podjetja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

075

od tega: MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

Izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

085

od tega: MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

Zavarovane s hipotekami na nepremičnine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

095

od tega: MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

Neplačane izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

Krite obveznice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

Druge izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

Skupni znesek izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 09.02 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI PRISTOPA IRB (CR GB 2)

Država:

 

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Ugotovljena nova neplačila za obdobje

Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja

Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja

Odpisi

Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila

VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%)

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP

ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE

 

Od tega: neplačane

 

Od tega: neplačane

 

Od tega: neplačane

010

030

040

050

055

060

070

080

090

100

105

110

120

125

130

010

Enote centralne ravni države ali centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

020

Institucije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Podjetja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

042

od tega: posebni kreditni aranžmaji (razen tistih, za katere veljajo merila za razporejanje)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

045

od tega: posebni kreditni aranžmaji, za katere se uporabljajo merila za razporejanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

od tega: MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

Izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

Zavarovano z nepremičnino

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

Podjetja, ki niso MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

Kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

Druge izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

Podjetja, ki niso MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

Lastniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

Skupni znesek izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 09.04 – RAZČLENITEV USTREZNIH KREDITNIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA NAMENE IZRAČUNA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA PO DRŽAVAH IN STOPNJE POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTNEGA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA (CCB)

Država:

 

Znesek

Odstotek

Kvalitativne informacije

010

020

030

Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Kreditno tveganje

 

010

Vrednost izpostavljenosti po standardiziranem pristopu

 

 

 

020

Vrednost izpostavljenosti po pristopu IRB

 

 

 

Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Tržno tveganje

 

030

Vsota dolgih in kratkih pozicij izpostavljenosti v trgovalni knjigi za standardizirane pristope

 

 

 

040

Vrednost izpostavljenosti v trgovalni knjigi po notranjih modelih

 

 

 

Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Listinjenje

 

050

Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v netrgovalni knjigi po standardiziranem pristopu

 

 

 

060

Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v netrgovalni knjigi po pristopu IRB

 

 

 

Kapitalske zahteve in uteži

 

070

Skupne kapitalske zahteve za CCB

 

 

 

080

Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Kreditno tveganje

 

 

 

090

Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Tržno tveganje

 

 

 

100

Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Pozicije v listinjenju v netrgovalni knjigi

 

 

 

110

Uteži kapitalskih zahtev

 

 

 

Stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika

 

120

Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jo določi imenovani organ

 

 

 

130

Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se uporablja za državo institucije

 

 

 

140

Stopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika

 

 

 

Uporaba 2-odstotnega praga

 

150

Uporaba 2-odstotnega praga za splošno kreditno izpostavljenost

 

 

 

160

Uporaba 2-odstotnega praga za izpostavljenost v trgovalni knjigi

 

 

 


C 10.01 – KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI INSTRUMENTI – PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR EQU IRB 1)

 

SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI

POJASNJEVALNA POSTAVKA:

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE

VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA (%)

(–) JAMSTVA

(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

(–) SKUPAJ ODLIVI:

010

020

030

040

050

060

070

080

090

010

SKUPAJ IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, IZRAČUNANE PO PRISTOPU IRB

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

 

020

PRISTOP PD/LGD: SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

PRISTOP ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA: SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA PO UTEŽEH TVEGANJA:

070

UTEŽ TVEGANJA: 190 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

290 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

370 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

PRISTOP NA PODLAGI NOTRANJIH MODELOV

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, ZA KATERE SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 10.02 – KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI KAPITAL – PRISTOPI IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM. RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA PD/LGD GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV (CR EQU IRB 2)

BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA (IDENTIFIKATOR VRSTICE)

SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI

POJASNJEVALNA POSTAVKA:

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE

VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA (%)

(–) JAMSTVA

(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

(–) SKUPAJ ODLIVI:

005

010

020

030

040

050

060

070

080

090

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 11.00 – TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE (CR SETT)

 

NEPORAVNANI POSLI PO CENI PORAVNAVE

IZPOSTAVLJENOST RAZLIKI V CENI ZARADI NEPORAVNANIH POSLOV

KAPITALSKE ZAHTEVE

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU PORAVNAVE

010

020

030

040

010

Skupaj neporavnani posli v netrgovalni knjigi

 

 

 

Celica, povezana s CA

020

Posli, neporavnani do 4 dni (faktor 0 %)

 

 

 

 

030

Posli, neporavnani med 5 in 15 dni (faktor 8 %)

 

 

 

 

040

Posli, neporavnani med 16 in 30 dni (faktor 50 %)

 

 

 

 

050

Posli, neporavnani med 31 in 45 dni (faktor 75 %)

 

 

 

 

060

Posli, neporavnani 46 dni ali več (faktor 100 %)

 

 

 

 

070

Skupaj neporavnani posli v trgovalni knjigi

 

 

 

Celica, povezana s CA

080

Posli, neporavnani do 4 dni (faktor 0 %)

 

 

 

 

090

Posli, neporavnani med 5 in 15 dni (faktor 8 %)

 

 

 

 

100

Posli, neporavnani med 16 in 30 dni (faktor 50 %)

 

 

 

 

110

Posli, neporavnani med 31 in 45 dni (faktor 75 %)

 

 

 

 

120

Posli, neporavnani 46 dni ali več (faktor 100 %)

 

 

 

 


C 12.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC SA)

 

SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU

SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI

POZICIJE V LISTINJENJU

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE

IZPOSTAVLJENOSTI Z ODŠTETIMI PRILAGODITVAMI VREDNOSTI IN REZERVACIJAMI

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (Cvam)

POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*)

RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E*) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

 

RAZČLENITEV ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA

RAZČLENITEV ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI

SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA

PRILAGODITEV ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI

SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI:

POJASNJEVALNA POSTAVKA:

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI

(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA)

(–) SKUPAJ ODLIVI:

ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (Ga)

(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

0%

> 0 % in <= 20 %

> 20 % in <= 50 %

> 50 % in <= 100 %

(–) ODBITE OD KAPITALA

PREDMET UTEŽI TVEGANJA

OCENJENE

(STOPNJE KREDITNE KAKOVOSTI (CQS))

1 250 %

VPOGLED

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA

(–) PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G*)

(–) SKUPAJ ODLIVI:

SKUPAJ PRILIVI

CQS 1

CQS 2

CQS 3

CQS 4

VSE DRUGE CQS

NEOCENJENE

 

OD TEGA: DRUGA IZGUBA V PROGRAMU ABCP

OD TEGA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

 

OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA

PRED UVEDBO OMEJITVE

PO UVEDBI OMEJITVE

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

260

270

280

290

300

310

320

330

340

350

360

370

380

390

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

 

020

OD TEGA: RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

 

030

ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

BILANČNE POSTAVKE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

PREDČASNO ODPLAČILO

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

BILANČNE POSTAVKE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

190

BILANČNE POSTAVKE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

200

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

220

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

230

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

240

RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU:

250

CQS 1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

260

CQS 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

270

CQS 3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

280

CQS 4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

290

VSE DRUGE IN NEOCENJENE CQS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 13.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC IRB)

 

SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU

SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI

POZICIJE V LISTINJENJU

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (Cvam)

POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*)

RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E*) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KREDITNE KONVERZIJSKE FAKTORJE

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

 

RAZČLENITEV ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA

(–) ZMANJŠANJE ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI PRILAGODITEV VREDNOSTI IN REZERVACIJ

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI

SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA

PRILAGODITEV ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI

SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI:

POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU PRISTOPA IRB K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI

(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA)

(–) SKUPAJ ODLIVI:

ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (Ga)

(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

0%

> 0 % in <= 20 %

> 20 % in <= 50 %

> 50 % in <= 100 %

(–) ODBITE OD KAPITALA

PREDMET UTEŽI TVEGANJA

METODA NA PODLAGI BONITETNI OCEN (STOPNJE KREDITNE KAKOVOSTI (CQS))

1 250 %

METODA NADZORNIŠKE FORMULE

VPOGLED

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA

(–) PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G*)

(–) SKUPAJ ODLIVI:

SKUPAJ PRILIVI

CQS 1 in S/T CQS 1

CQS 2

CQS 3

CQS 4 in S/T CQS 2

CQS 5

CQS 6

CQS 7 in S/T CQS 3

CQS 8

CQS 9

CQS 10

CQS 11

VSE DRUGE CQS

NEOCENJENE

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

 

OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA

PRED UVEDBO OMEJITVE

PO UVEDBI OMEJITVE

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

260

270

280

290

300

310

320

330

340

350

360

370

380

390

400

410

420

430

440

450

460

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

 

020

OD TEGA: RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

 

030

ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

BILANČNE POSTAVKE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

LISTINJENJA

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

RELISTINJENJA

D

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

E

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

LISTINJENJA

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

RELISTINJENJA

D

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

E

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

PREDČASNO ODPLAČILO

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

BILANČNE POSTAVKE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

190

LISTINJENJA

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

200

B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

220

RELISTINJENJA

D

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

230

E

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

240

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

250

LISTINJENJA

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

260

B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

270

C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

280

RELISTINJENJA

D

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

290

E

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

300

SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

310

BILANČNE POSTAVKE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

320

LISTINJENJA

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

330

B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

340

C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

350

RELISTINJENJA

D

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

360

E

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

370

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

380

LISTINJENJA

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

390

B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

400

C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

410

RELISTINJENJA

D

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

420

E

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU:

430

CQS 1 in S/T CQS 1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

440

CQS 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

450

CQS 3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

460

CQS 4 in S/T CQS 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

470

CQS 5

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

480

CQS 6

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

490

CQS 7 in S/T CQS 3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

500

CQS 8

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

510

CQS 9

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

520

CQS 10

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

530

CQS 11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

540

VSE DRUGE IN NEOCENJENE CQS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 14.00 – PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH (SEC DETAILS)

ŠTEVILKA VRSTICE

INTERNA EVIDENČNA ŠTEVILKA

OZNAKA LISTINJENJA

OZNAKA ORIGINATORJA

VRSTA LISTINJENJA: (TRADICIONALNO/SINTETIČNO)

RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA: Se listinjene izpostavljenosti ohranijo ali izključijo iz bilance stanja?

OBRAVNAVA KAPITALSKE USTREZNOSTI: So pozicije v listinjenju predmet kapitalskih zahtev?

LISTINJENJE ALI RELISTINJENJE?

LISTINJENJE STS

ZADRŽANJE

VLOGA INSTITUCIJE: (ORIGINATOR/SPONZOR/PRVOTNI KREDITODAJALEC/INVESTITOR)

PROGRAMI, KI NISO ABCP

 

LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI

STRUKTURA LISTINJENJA

POZICIJE V LISTINJENJU

(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI KOT ODBITNE POSTAVKE KAPITALA

SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI:

PRISTOP

LISTINJENJA STS, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA DIFERENCIRANO KAPITALSKO OBRAVNAVO

POZICIJE V LISTINJENJU – TRGOVALNA KNJIGA

UPORABLJENA VRSTA ZADRŽANJA

% ZADRŽANJA NA DATUM POROČANJA

IZPOLNJEVANJE ZAHTEVE GLEDE ZADRŽANJA?

DATUM IZVEDBE

SKUPAJ ZNESEK LISTINJENIH IZPOSTAVLJENOSTI NA DATUM IZVEDBE

SKUPAJ ZNESEK

DELEŽ INSTITUCIJE (%)

VRSTA

UPORABLJENI PRISTOP (SA/IRB/MIX)

ŠTEVILO IZPOSTAVLJENOSTI

DRŽAVA

ELGD (%)

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE

KAPITALSKE ZAHTEVE PRED LISTINJENJEM (%)

BILANČNE POSTAVKE

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

ZAPADLOST

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

POJASNJEVALNE POSTAVKE: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

PREDČASNO ODPLAČILO

TRGOVALNI PORTFELJ S KORELACIJO ALI NE?

NETO POZICIJE

SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE (STANDARDIZIRANI PRISTOP)

NADREJENE

VMESNE

PRVA IZGUBA

NADREJENE

VMESNE

PRVA IZGUBA

PRVI PREDVIDLJIVI DATUM PREKINITVE

ZAKONSKO DOLOČENI KONČNI DATUM ZAPADLOSTI

BILANČNE POSTAVKE

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

NEPOSREDNI KREDITNI NADOMESTKI (DCS)

IRS/CRS

PRIMERNI OKVIRNI LIKVIDNOSTNI KREDITI

DRUGO (vključno z okvirnimi likvidnostnimi krediti, ki niso primerni)

UPORABLJEN KONVERZIJSKI FAKTOR

NADREJENE

VMESNE

PRVA IZGUBA

NADREJENE

VMESNE

PRVA IZGUBA

PRED UVEDBO OMEJITVE

PO UVEDBI OMEJITVE

DOLGE

KRATKE

POSEBNO TVEGANJE

005

010

020

030

040

050

060

070

075

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

260

270

280

290

300

310

320

330

340

350

360

370

380

390

400

410

420

430

440

445

446

450

460

470

480

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 16.00 – OPERATIVNO TVEGANJE (OPR)

BANČNE DEJAVNOSTI

RELEVANTNI KAZALNIK

KREDITI IN DRUGA FINANČNA SREDSTVA (V PRIMERU UPORABE ASA)

KAPITALSKA ZAHTEVA

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI OPERATIVNEMU TVEGANJU

POJASNJEVALNE POSTAVKE AMA, KI SE SPOROČIJO PO POTREBI

LETO – 3

LETO – 2

ZADNJE LETO

LETO – 3

LETO – 2

ZADNJE LETO

OD TEGA: ZARADI MEHANIZMA RAZPOREDITVE

KAPITALSKE ZAHTEVE PRED ZMANJŠANJEM ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, RAZPRŠENOSTI IN TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA

(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, ZAJETE V POSLOVNIH PRAKSAH

(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI RAZPRŠENOSTI

(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA (ZAVAROVANJE IN DRUGE OBLIKE PRENOSA TVEGANJA)

010

020

030

040

050

060

070

O71

080

090

100

110

120

010

1.

BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET ENOSTAVNEGA PRISTOPA (BIA)

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA2

 

 

 

 

 

020

2.

BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET STANDARDIZIRANEGA (TSA)/ALTERNATIVNEGA STANDARDIZIRANEGA (ASA) PRISTOPA

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA2

 

 

 

 

 

 

STANDARDIZIRANI PRISTOP:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

PODJETNIŠKE FINANCE (CF)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

TRGOVANJE IN PRODAJA (TS)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

POSLI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI NA DROBNO (RBr)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

KOMERCIALNO BANČNIŠTVO (CB)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

BANČNIŠTVO NA DROBNO (RB)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

PLAČILO IN PORAVNAVA (PS)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

AGENCIJSKE STORITVE (AS)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA (AM)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ALTERNATIVNI STANDARDIZIRANI PRISTOP:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

KOMERCIALNO BANČNIŠTVO (CB)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

BANČNIŠTVO NA DROBNO (RB)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

3.

BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET NAPREDNIH PRISTOPOV ZA MERJENJE (AMA)

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA2

 

 

 

 

 


C 17.01 – OPERATIVNO TVEGANJE: IZGUBE IN POVRNITVE PO POSLOVNIH PODROČJIH IN VRSTAH DOGODKOV V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS 1)

RAZPOREJANJE IZGUB V POSLOVNA PODROČJA

VRSTE DOGODKOV

SKUPAJ VRSTE DOGODKOV

POJASNJEVALNA POSTAVKA: MEJE IZGUB ZA ZBIRANJE PODATKOV

NOTRANJA GOLJUFIJA

ZUNANJA GOLJUFIJA

PRAKSE V ZVEZI Z ZAPOSLOVANJEM IN VARNOSTJO PRI DELU

STRANKE, PRODUKTI IN POSLOVNA PRAKSA

ŠKODA NA PREMIČNEM IN NEPREMIČNEM PREMOŽENJU

POSLOVNE MOTNJE IN IZPADI SISTEMOV

IZVEDBA, DOSTAVA IN UPRAVLJANJE PROCESOV

NAJNIŽJA

NAJVIŠJA

Vrstice

 

0010

0020

0030

0040

0050

0060

0070

0080

0090

0100

0010

PODJETNIŠKE FINANCE [CF]

Število dogodkov (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0020

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0030

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0040

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0050

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0060

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0070

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0080

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0110

TRGOVANJE IN PRODAJA [TS]

Število dogodkov (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0120

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0130

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0140

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0150

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0160

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0170

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0180

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0210

POSLI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI NA DROBNO [RBr]

Število dogodkov (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0220

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0230

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0240

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0250

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0260

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0270

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0280

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0310

KOMERCIALNO BANČNIŠTVO [CB]

Število dogodkov (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0320

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0330

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0340

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0350

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0360

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0370

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0380

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0410

BANČNIŠTVO NA DROBNO [RB]

Število dogodkov (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0420

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0430

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0440

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0450

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0460

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0470

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0480

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0510

PLAČILO IN PORAVNAVA [PS]

Število dogodkov (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0520

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0530

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0540

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0550

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0560

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0570

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0580

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0610

AGENCIJSKE STORITVE [AS]

Število dogodkov (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0620

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0630

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0640

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0650

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0660

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0670

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0680

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0710

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA [AM]

Število dogodkov (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0720

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0730

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0740

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0750

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0760

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0770

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0780

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0810

KORPORATIVNE POSTAVKE [CI]

Število dogodkov (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0820

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0830

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0840

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0850

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0860

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0870

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0880

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0910

SKUPAJ POSLOVNA PODROČJA

Število dogodkov (novi dogodki). Od tega:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0911

povezani z izgubami ≥ 10 000 in < 20 000

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0912

povezani z izgubami ≥ 20 000 in < 100 000

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0913

povezani z izgubami ≥ 100 000 in < 1 000 000

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0914

povezani z izgubami ≥ 1 000 000

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0920

Bruto znesek izgube (novi dogodki). Od tega:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0921

povezani z izgubami ≥ 10 000 in < 20 000

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0922

povezani z izgubami ≥ 20 000 in < 100 000

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0923

povezani z izgubami ≥ 100 000 in < 1 000 000

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0924

povezani z izgubami ≥ 1 000 000

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0930

Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube. Od tega:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0935

od tega: število dogodkov s pozitivno prilagoditvijo izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0936

od tega: število dogodkov z negativno prilagoditvijo izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0940

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0945

od tega: zneski pozitivne prilagoditve izgube (+)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0946

od tega: zneski negativne prilagoditve izgube (–)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0950

Največja posamezna izguba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0960

Vsota petih največjih izgub

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0970

Neposredno povrnjena izguba skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0980

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 17.02 – OPERATIVNO TVEGANJE: DOGODKI Z VELIKO IZGUBO (OPR DETAILS 2)

 

ID dogodka

Datum obračunavanja

Datum nastopa dogodka

Datum odkritja dogodka

Vrsta dogodka

Bruto izguba

Bruto izguba brez neposrednih povrnitev

BRUTO IZGUBA PO POSLOVNIH PODROČJIH

Ime pravnega subjekta

ID pravnega subjekta

Poslovna enota

Opis

Podjetniške finance [CF]

Trgovanje in prodaja [TS]

Posli z vrednostnimi papirji na drobno [RBr]

Komercialno bančništvo [CB]

Bančništvo na drobno [RB]

Plačilo in poravnava [PS]

Agencijske storitve [AS]

Upravljanje premoženja [AM]

Korporativne postavke [CI]

Vrstice

0010

0020

0030

0040

0050

0060

0070

0080

0090

0100

0110

0120

0130

0140

0150

0160

0170

0180

0190

0200

…

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 18.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI (MKR SA TDI)

Valuta:

 

POZICIJE

KAPITALSKE ZAHTEVE

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

VSE POZICIJE

NETO POZICIJE

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE

DOLGE

KRATKE

DOLGE

KRATKE

010

020

030

040

050

060

070

010

DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI, V TRGOVALNI KNJIGI

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA2

011

Splošno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

012

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

013

Druga sredstva in obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

020

Pristop na podlagi zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

030

Skupina 1

 

 

 

 

 

 

 

040

0 ≤ 1 meseca

 

 

 

 

 

 

 

050

> 1 ≤ 3 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

060

> 3 ≤ 6 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

070

> 6 ≤ 12 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

080

Skupina 2

 

 

 

 

 

 

 

090

> 1 ≤ 2 (1,9 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

100

> 2 ≤ 3 (> 1,9 ≤ 2,8 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

110

> 3 ≤ 4 (> 2,8 ≤ 3,6 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

120

Skupina 3

 

 

 

 

 

 

 

130

> 4 ≤ 5 (> 3,6 ≤ 4,3 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

140

> 5 ≤ 7 (> 4,3 ≤ 5,7 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

150

> 7 ≤ 10 (> 5,7 ≤ 7,3 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

160

> 10 ≤ 15 (> 7,3 ≤ 9,3 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

170

> 15 ≤ 20 (> 9,3 ≤ 10,6 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

180

> 20 (> 10,6 ≤ 12,0 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

190

(> 12,0 ≤ 20,0 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

200

(> 20 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let

 

 

 

 

 

 

 

210

Pristop na podlagi trajanja

 

 

 

 

 

 

 

220

Skupina 1

 

 

 

 

 

 

 

230

Skupina 2

 

 

 

 

 

 

 

240

Skupina 3

 

 

 

 

 

 

 

250

Posebno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

251

Kapitalske zahteve za dolžniške instrumente, ki niso pozicije v listinjenju

 

 

 

 

 

 

 

260

Dolžniški vrednostni papirji iz prve kategorije v razpredelnici 1

 

 

 

 

 

 

 

270

Dolžniški vrednostni papirji iz druge kategorije v razpredelnici 1

 

 

 

 

 

 

 

280

S preostalim obdobjem veljavnosti ≤ 6 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

290

S preostalim obdobjem veljavnosti > 6 mesecev in ≤ 24 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

300

S preostalim obdobjem veljavnosti > 24 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

310

Dolžniški vrednostni papirji iz tretje kategorije v razpredelnici 1

 

 

 

 

 

 

 

320

Dolžniški vrednostni papirji iz četrte kategorije v razpredelnici 1

 

 

 

 

 

 

 

321

Ocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila

 

 

 

 

 

 

 

325

Kapitalske zahteve za instrumente v listinjenju

 

 

 

 

 

 

 

330

Kapitalske zahteve za trgovalni portfelj s korelacijo

 

 

 

 

 

 

 

350

Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja)

 

 

 

 

 

 

 

360

Poenostavljeni pristop

 

 

 

 

 

 

 

370

Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje

 

 

 

 

 

 

 

380

Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje

 

 

 

 

 

 

 

385

Pristop delta plus – nezvezne opcije ali nakupni boni

 

 

 

 

 

 

 

390

Pristop s scenarijsko matriko

 

 

 

 

 

 

 


C 19.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH (MKR SA SEC)

 

VSE POZICIJE

(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA

NETO POZICIJE

RAZČLENITEV NETO POZICIJE (DOLGIH) V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA IN PRISTOPA IRB

RAZČLENITEV NETO POZICIJE (KRATKIH) V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA IN PRISTOPA IRB

SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA

PRED UVEDBO OMEJITVE

PO UVEDBI OMEJITVE

SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE

UTEŽI TVEGANJA < 1 250  %

1 250 %

METODA NADZORNIŠKE FORMULE

VPOGLED

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA

UTEŽI TVEGANJA < 1 250  %

1 250 %

METODA NADZORNIŠKE FORMULE

VPOGLED

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA

DOLGE

KRATKE

(–) DOLGE

(–) KRATKE

DOLGE

KRATKE

7–10 %

12–18 %

20–35 %

40–75 %

100 %

150 %

200 %

225 %

250 %

300 %

350 %

425 %

500 %

650 %

750 %

850 %

OCENJENE

NEOCENJENE

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

7–10 %

12–18 %

20–35 %

40–75 %

100 %

150 %

200 %

225 %

250 %

300 %

350 %

425 %

500 %

650 %

750 %

850 %

OCENJENE

NEOCENJENE

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE

TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE

TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE

TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE

VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ

TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE

TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE

VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

260

270

280

290

300

310

320

330

340

350

360

370

380

390

400

410

420

430

440

450

460

470

480

490

500

510

520

530

540

550

560

570

580

590

600

610

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana z MKR SA TDI {325:060}

020

Od tega: RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

RELISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV SKUPNE VSOTE TEHTANIH NETO DOLGIH IN NETO KRATKIH POZICIJ GLEDE NA OSNOVNO VRSTO:

120

1.

Hipoteke na stanovanjske nepremičnine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

2.

Hipoteke na poslovne nepremičnine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

3.

Terjatve iz naslova poslovanja s kreditnimi karticami

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

4.

Zakup

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

5.

Posojila podjetjem ali MSP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

6.

Potrošniška posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

7.

Terjatve do kupcev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

190

8.

Druga sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

200

9.

Krite obveznice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

10.

Druge obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 20.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO (MKR SA CTP)

 

VSE POZICIJE

(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA

NETO POZICIJE

RAZČLENITEV NETO POZICIJE (DOLGE) V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA IN PRISTOPA IRB

RAZČLENITEV NETO POZICIJE (KRATKE) V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA IN PRISTOPA IRB

PRED UVEDBO OMEJITVE

PO UVEDBI OMEJITVE

SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE

UTEŽI TVEGANJA < 1 250  %

1 250 %

METODA NADZORNIŠKE FORMULE

VPOGLED

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA

UTEŽI TVEGANJA < 1 250  %

1 250 %

METODA NADZORNIŠKE FORMULE

VPOGLED

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA

DOLGE

KRATKE

(–) DOLGE

(–) KRATKE

DOLGE

KRATKE

7–10 %

12–18 %

20–35 %

40–75 %

100 %

250 %

350 %

425 %

650 %

Drugo

OCENJENE

NEOCENJENE

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

7–10 %

12–18 %

20–35 %

40–75 %

100 %

250 %

350 %

425 %

650 %

Drugo

OCENJENE

NEOCENJENE

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

 

POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE

TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE

TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE

TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

260

270

280

290

300

310

320

330

340

350

360

370

380

390

400

410

420

430

440

450

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana z MKR SA TDI {330:060}

 

POZICIJE V LISTINJENJU:

020

ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

DRUGE POZICIJE CTP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

DRUGE POZICIJE CTP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

LISTINJENJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

DRUGE POZICIJE CTP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA PODLAGI N-TEGA NEPLAČILA

110

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA PODLAGI N-TEGA NEPLAČILA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

DRUGE POZICIJE CTP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 21.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH (MKR SA EQU)

Nacionalni trg:

 

POZICIJE

KAPITALSKE ZAHTEVE

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

VSE POZICIJE

NETO POZICIJE

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE

DOLGE

KRATKE

DOLGE

KRATKE

010

020

030

040

050

060

070

010

LASTNIŠKI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

020

Splošno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

021

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

022

Druga sredstva in obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

030

Splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in so predmet posameznega pristopa

 

 

 

 

 

 

 

040

Lastniški instrumenti, ki niso splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi

 

 

 

 

 

 

 

050

Posebno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

090

Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja)

 

 

 

 

 

 

 

100

Poenostavljeni pristop

 

 

 

 

 

 

 

110

Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje

 

 

 

 

 

 

 

120

Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje

 

 

 

 

 

 

 

125

Pristop delta plus – nezvezne opcije ali nakupni boni

 

 

 

 

 

 

 

130

Pristop s scenarijsko matriko

 

 

 

 

 

 

 


C 22.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE (MKR SA FX)

 

VSE POZICIJE

NETO POZICIJE

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE (vključno s prerazporeditvijo neizravnanih pozicij v valutah, o katerih se ne poroča, ki so predmet posebne obravnave za izravnane pozicije)

KAPITALSKE ZAHTEVE

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

DOLGE

KRATKE

DOLGE

KRATKE

DOLGE

KRATKE

IZRAVNANE

020

030

040

050

060

070

080

090

100

010

SKUPAJ POZICIJE

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

020

Tesno korelirane valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

025

od tega: valuta poročanja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Vse druge valute (vključno s pozicijami KNP v tujih valutah, obravnavanimi kot druge valute)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

Zlato

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

Poenostavljeni pristop

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

085

Pristop delta plus – nezvezne opcije ali nakupni boni

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

Pristop s scenarijsko matriko

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV SKUPNIH POZICIJ (VKLJUČENA VALUTA POROČANJA) GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI

100

Druga sredstva in obveznosti razen zunajbilančnih postavk in izvedenih finančnih instrumentov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

Zunajbilančne postavke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pojasnjevalne postavke: VALUTNE POZICIJE

130

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

Lek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

Argentinski peso

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

Avstralski dolar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

Brazilski real

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

Bolgarski lev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

190

Kanadski dolar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

200

Češka krona

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

Danska krona

 

 

 

 

 

 

 

 

 

220

Egiptovski funt

 

 

 

 

 

 

 

 

 

230

Britanski funt

 

 

 

 

 

 

 

 

 

240

Madžarski forint

 

 

 

 

 

 

 

 

 

250

Jen

 

 

 

 

 

 

 

 

 

270

Litovski litas

 

 

 

 

 

 

 

 

 

280

Denar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

290

Mehiški peso

 

 

 

 

 

 

 

 

 

300

Zlot

 

 

 

 

 

 

 

 

 

310

Romunski lev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

320

Ruski rubelj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

330

Srbski dinar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

340

Švedska krona

 

 

 

 

 

 

 

 

 

350

Švicarski frank

 

 

 

 

 

 

 

 

 

360

Turška lira

 

 

 

 

 

 

 

 

 

370

Grivna

 

 

 

 

 

 

 

 

 

380

Ameriški dolar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

390

Islandska krona

 

 

 

 

 

 

 

 

 

400

Norveška krona

 

 

 

 

 

 

 

 

 

410

Hongkonški dolar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

420

Novi tajvanski dolar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

430

Novozelandski dolar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

440

Singapurski dolar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

450

Won

 

 

 

 

 

 

 

 

 

460

CNY

 

 

 

 

 

 

 

 

 

470

Drugo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

480

Hrvaška kuna

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 23.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO (MKR SA COM)

 

VSE POZICIJE

NETO POZICIJE

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE

KAPITALSKE ZAHTEVE

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

DOLGE

KRATKE

DOLGE

KRATKE

010

020

030

040

050

060

070

010

SKUPAJ POZICIJE V BLAGU

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

020

Plemenite kovine (razen zlata)

 

 

 

 

 

 

 

030

Navadne kovine

 

 

 

 

 

 

 

040

Kmetijski proizvodi

 

 

 

 

 

 

 

050

Drugo

 

 

 

 

 

 

 

060

Od tega energetski proizvodi (nafta, plin)

 

 

 

 

 

 

 

070

Pristop lestvice zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

080

Razširjeni pristop lestvice zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

090

Poenostavljeni pristop: vse pozicije

 

 

 

 

 

 

 

100

Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja)

 

 

 

 

 

 

 

110

Poenostavljeni pristop

 

 

 

 

 

 

 

120

Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje

 

 

 

 

 

 

 

130

Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje

 

 

 

 

 

 

 

135

Pristop delta plus – nezvezne opcije ali nakupni boni

 

 

 

 

 

 

 

140

Pristop s scenarijsko matriko

 

 

 

 

 

 

 


C 24.00 – NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA (MKR IM)

 

VaR

STRESNA TVEGANA VREDNOST (SVaR)

KAPITALSKE ZAHTEVE ZA PRESEŽNO TVEGANJE NEPLAČILA IN MIGRACIJE

KAPITALSKA ZAHTEVA ZA VSA CENOVNA TVEGANJA V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO

KAPITALSKE ZAHTEVE

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Število preseganj v zadnjih 250 delovnih dneh

Multiplikacijski faktor VaR (mc)

Multiplikacijski faktor SVaR (ms)

TEHTANA NETO DOLGA POZICIJA ZA TRGOVALNI PORTFELJ S KORELACIJO PO UPORABI OMEJITVE

TEHTANA NETO KRATKA POZICIJA ZA TRGOVALNI PORTFELJ S KORELACIJO PO UPORABI OMEJITVE

MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (mc) × POVPREČJE ZA VaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (VaRavg)

VaR prejšnjega dne (VaRt–1)

MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (ms) × POVPREČJE ZA SVaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (SVaRavg)

ZADNJI RAZPOLOŽLJIVI SVaR (SVaRt-1)

POVPREČNA VREDNOST 12-IH TEDNOV

ZADNJA VREDNOST

MINIMALNA KAPITALSKA ZAHTEVA

POVPREČNA VREDNOST 12-IH TEDNOV

ZADNJA VREDNOST

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

010

SKUPAJ POZICIJE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celica, povezana s CA

 

 

 

 

 

 

Pojasnjevalne postavke: RAZČLENITEV TRŽNEGA TVEGANJA

020

Dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

TDI – Splošno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

TDI – Posebno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

Lastniški finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

Lastniški finančni instrumenti – Splošno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

Lastniški kapital – Posebno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

Valutno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

Tveganje spremembe cen blaga

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

Skupna vrednost splošnega tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

Skupna vrednost posebnega tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 25.00 – TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNEGA VREDNOTENJA (CVA)

 

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

VaR

STRESNA TVEGANA VREDNOST (SVaR)

KAPITALSKE ZAHTEVE

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

POJASNJEVALNE POSTAVKE

HIPOTETIČNE VREDNOSTI VAROVANJ TVEGANJ CVA

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti OTC

od tega: POSEL FINANCIRANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV

MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (mc) × POVPREČJE ZA VaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (VaRavg)

VaR prejšnjega dne (VaRt–1)

MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (ms) × POVPREČJE ZA SVaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (SVaRavg)

ZADNJI RAZPOLOŽLJIVI SVaR (SVaRt-1)

Število nasprotnih strank

od tega: za določitev kreditnega razmika je bil uporabljen približek

NASTALA PRILAGODITEV KREDITNEGA TVEGANJA (CVA)

POSEL KREDITNE ZAMENJAVE Z ENO SAMO IZPOSTAVLJENOSTJO

INDEKS KREDITNIH ZAMENJAV

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

010

Skupaj tveganje CVA

 

 

 

 

 

 

 

 

Povezava s {CA2;r640;c010}

 

 

 

 

 

020

V skladu z napredno metodo

 

 

 

 

 

 

 

 

Povezava s {CA2;r650;c010}

 

 

 

 

 

030

V skladu s standardizirano metodo

 

 

 

 

 

 

 

 

Povezava s {CA2;r660;c010}

 

 

 

 

 

040

Na podlagi OEM

 

 

 

 

 

 

 

 

Povezava s {CA2;r670;c010}

 

 

 

 

 


C 32.01 – PREUDARNO VREDNOTENJE: SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI (PRUVAL 1)

 

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

 

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI, IZKLJUČENA ZARADI DELNEGA VPLIVA NA NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI, VKLJUČENA V PRAG IZ ČLENA 4(1)

 

OD TEGA: TRGOVALNA KNJIGA

POPOLNOMA UJEMAJOČA

OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM

BONITETNI FILTRI

DRUGO

OPOMBA K ‚DRUGO‘

OD TEGA: TRGOVALNA KNJIGA

0010

0020

0030

0040

0050

0060

0070

0080

0090

0010

1

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0020

1.1

SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0030

1.1.1

FINANČNA SREDSTVA V POSESTI ZA TRGOVANJE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0040

1.1.2

TRGOVALNA FINANČNA SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0050

1.1.3

NETRGOVALNA FINANČNA SREDSTVA, OBVEZNO MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0060

1.1.4

FINANČNA SREDSTVA, DOLOČENA ZA MERJENJE PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0070

1.1.5

FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0080

1.1.6

NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0090

1.1.7

NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK LASTNIŠKEGA KAPITALA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0100

1.1.8

DRUGA NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0110

1.1.9

IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0120

1.1.10

SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI SKUPINE VAROVANIH POSTAVK PRED OBRESTNIM TVEGANJEM

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0130

1.1.11

NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽB

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0140

1.1.12

(–) ODBITKI ZA TRGOVALNA SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0150

1.2

OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0160

1.2.1

FINANČNE OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0170

1.2.2

TRGOVALNE FINANČNE OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0180

1.2.3

FINANČNE OBVEZNOSTI, DOLOČENE ZA MERJENJE PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0190

1.2.4

IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0200

1.2.5

SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI SKUPINE VAROVANIH POSTAVK PRED OBRESTNIM TVEGANJEM

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0210

1.2.6

ODBITKI ZA TRGOVALNE OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 32.02 – PREUDARNO VREDNOTENJE: TEMELJNI PRISTOP (PRUVAL 2)

 

DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI NA RAVNI KATEGORIJE

SKUPNA DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI

VISOKA NEGOTOVOST

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

PRIHODKI V ČDP

RAZLIKA NA PODLAGI NPC

PRILAGODITVE POŠTENE VREDNOSTI

DOBIČEK ALI IZGUBA NA PRVI DAN

OPIS POJASNILA

NESTABILNOST TRŽNIH CEN

 

STROŠKI ZAPIRANJA POZICIJ

 

TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA

 

KONCENTRACIJE POZICIJ

PRIHODNJI ADMINISTRATIVNI STROŠKI

PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ

OPERATIVNO TVEGANJE

SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI

OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

NESTABILNOST TRŽNIH CEN

STROŠKI ZAPIRANJA POZICIJ

TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA

KONCENTRACIJE POZICIJ

NEREALIZIRANI KREDITNI RAZMIKI

STROŠKI INVESTIRANJA IN FINANCIRANJA

PRIHODNJI ADMINISTRATIVNI STROŠKI

PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ

OPERATIVNO TVEGANJE

OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA

OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA

OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA

0010

0020

0030

0040

0050

0060

0070

0080

0090

0100

0110

0120

0130

0140

0150

0160

0170

0180

0190

0200

0210

0220

0230

0240

0250

0260

0270

0010

1

TEMELJNI PRISTOP SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0020

 

OD TEGA: TRGOVALNA KNJIGA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0030

1.1

PORTFELJI V SKLADU S ČLENI 9 DO 17 – SKUPAJ NA RAVNI KATEGORIJE PO RAZPRŠITVI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0040

1.1.1

SKUPAJ NA RAVNI KATEGORIJE PRED RAZPRŠITVIJO

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0050

1.1.1*

OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA NEREALIZIRANE KREDITNE RAZMIKE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0060

1.1.1**

OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA STROŠKE INVESTIRANJA IN FINANCIRANJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0070

1.1.1***

OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, OCENJENA Z VREDNOSTJO NIČ V SKLADU S ČLENOM 9(2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0080

1.1.1****

OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, OCENJENA Z VREDNOSTJO NIČ V SKLADU S ČLENOM 10(2) IN 10(3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0090

1.1.1.1

OBRESTNO TVEGANJE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0100

1.1.1.2

VALUTNO TVEGANJE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0110

1.1.1.3

KREDITNO TVEGANJE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0120

1.1.1.4

TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0130

1.1.1.5

TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0140

1.1.2

(–) KORISTI ZARADI RAZPRŠITVE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0150

1.1.2.1

(–) KORISTI ZARADI RAZPRŠITVE, IZRAČUNANE Z UPORABO METODE 1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0160

1.1.2.2

(–) KORISTI ZARADI RAZPRŠITVE, IZRAČUNANE Z UPORABO METODE 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0170

1.1.2.2*

POJASNJEVALNA POSTAVKA: DODATNE PRILAGODITVE VREDNOSTI PRED RAZPRŠITVIJO, ZMANJŠANE ZA VEČ KOT 90 % Z RAZPRŠITVIJO PO METODI 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0180

1.2

PORTFELJI, IZRAČUNANI Z NADOMESTNIM PRISTOPOM

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0190

1.2.1

100 % ČISTEGA NEREALIZIRANEGA DOBIČKA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0200

1.2.2

10 % TEORETIČNE VREDNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

0210

1.2.3

25 % VREDNOSTI OB SKLENITVI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 32.03 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA (PRUVAL 3)

UVRSTITEV

MODEL

KATEGORIJA TVEGANJA

PRODUKT

PREVERLJIVOST

DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA

 

ZDRUŽENA DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, IZRAČUNANA PO METODI 2

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

RAZLIKA NA PODLAGI NPC (TESTIRANJE IZHODNIH PODATKOV)

POKRITOST Z NPC (TESTIRANJE IZHODNIH PODATKOV)

PRILAGODITVE POŠTENE VREDNOSTI

DOBIČEK ALI IZGUBA NA PRVI DAN

OD TEGA: Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA

OD TEGA: ZDRUŽENO Z UPORABO METODE 2

SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI

OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA

PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ

0005

0010

0020

0030

0040

0050

0060

0070

0080

0090

0100

0110

0120

0130

0140

0150

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 32.04 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ (PRUVAL 4)

UVRSTITEV

KATEGORIJA TVEGANJA

PRODUKT

OSNOVA

VELIKOST KONCENTRACIJE POZICIJ

MERILO VELIKOSTI

TRŽNA VREDNOST

PREUDARNO IZSTOPNO OBDOBJE

DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ

PRILAGODITEV POŠTENE VREDNOSTI KONCENTRACIJE POZICIJ

RAZLIKA NA PODLAGI NPC

0005

0010

0020

0030

0040

0050

0060

0070

0080

0090

0100

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C 33.00 – IZPOSTAVLJENOSTI DO DRŽAV PO DRŽAVI NASPROTNE STRANKE (GOV)

Država:

 

Neposredne izpostavljenosti

Pojasnjevalna postavka: prodani kreditni izvedeni finančni instrumenti, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država

Vrednost izpostavljenosti

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti

Bilančne izpostavljenosti

Akumulirane oslabitve

 

Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja

 

Izvedeni finančni instrumenti

Zunajbilančne izpostavljenosti

Skupna bruto knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev

Skupna knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev (brez kratkih pozicij)

Neizvedena finančna sredstva po računovodskih portfeljih

Kratke pozicije

 

Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo

Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo

Nominalni znesek

Rezervacije

Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja

Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo – knjigovodska vrednost

Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo – knjigovodska vrednost

Finančna sredstva v posesti za trgovanje

Trgovalna finančna sredstva

Netrgovalna finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti

Druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva

Od tega: kratke pozicije iz kreditov z začasnim odkupom, razvrščenih kot v posesti za trgovanje ali trgovalna finančna sredstva

od tega: iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali iz netrgovalnih neizvedenih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala

od tega: iz netrgovalnih finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančnih sredstev, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali iz netrgovalnih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

od tega: iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali iz netrgovalnih neizvedenih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala

Knjigovodska vrednost

Hipotetični znesek

Knjigovodska vrednost

Hipotetični znesek

 

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

260

270

280

290

300

010

Skupni znesek izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI PO TVEGANJU, REGULATIVNEM PRISTOPU IN RAZREDIH IZPOSTAVLJENOSTI:

020

Izpostavljenosti v skladu z okvirom kreditnega tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Standardizirani pristop

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

Enote centralne ravni držav

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

Enote regionalne ali lokalne ravni držav

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

Subjekti javnega sektorja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

Mednarodne organizacije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

075

Druge izpostavljenosti do sektorja država, za katere se uporablja standardizirani pristop

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

Pristop IRB

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

Enote centralne ravni držav

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

Enote regionalne ali lokalne ravni držav [enote centralne ravni držav]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

Enote regionalne ali lokalne ravni države [institucije]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

Subjekti javnega sektorja [enote centralne ravni držav]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

Subjekti javnega sektorja [institucije]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

Mednarodne organizacije [enote centralne ravni držav]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

155

Druge izpostavljenosti do sektorja država, za katere se uporablja pristop IRB

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

Izpostavljenosti na podlagi okvira tržnega tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI PO PREOSTALI ZAPADLOSTI:

170

[ 0–3M ]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

[ 3M–1L ]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

190

[ 1L–2L ]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

200

[ 2L–3L ]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

[ 3L–5 L ]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

220

[ 5L–10 L ]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

230

[ 10L–več ]“

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


PRILOGA II

„PRILOGA II

POROČANJE O KAPITALU IN KAPITALSKIH ZAHTEVAH

Vsebinsko kazalo

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA 162

1.

STRUKTURA IN DOGOVORI 162

1.1

STRUKTURA 162

1.2

DOGOVOR GLEDE OŠTEVILČENJA 162

1.3

DOGOVOR GLEDE PREDZNAKA 162

1.4

OKRAJŠAVE 162
DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI 162

1.

PREGLED KAPITALSKE USTREZNOSTI (CA) 162

1.1

SPLOŠNE OPOMBE 162

1.2

C 01.00 – KAPITAL (CA1) 163

1.2.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 163

1.3

C 02.00 – KAPITALSKE ZAHTEVE (CA2) 177

1.3.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 177

1.4

C 03.00 – KAPITALSKI KOLIČNIKI IN RAVNI KAPITALA (CA3) 186

1.4.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 186

1.5

C 04.00 – POJASNJEVALNE POSTAVKE (CA4) 188

1.5.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 188

1.6

PREHODNE DOLOČBE IN INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5) 203

1.6.1

SPLOŠNE OPOMBE 203

1.6.2

C 05.01 – PREHODNE DOLOČBE (CA5.1) 203

1.6.2.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 204

1.6.3

C 05.02 – INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5.2) 211

1.6.3.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 211

2.

KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS) 213

2.1

SPLOŠNE OPOMBE 213

2.2

PODROBNE INFORMACIJE O KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE; 213

2.3

INFORMACIJE O PRISPEVKIH POSAMEZNIH SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE 214

2.4

C 06.01 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – SKUPAJ (GS TOTAL) 214

2.5

C 06.02 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS) 214

3.

PREDLOGE ZA KREDITNO TVEGANJE 222

3.1

SPLOŠNE OPOMBE 222

3.1.1

POROČANJE O TEHNIKAH ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA Z UČINKOM ZAMENJAVE 222

3.1.2

POROČANJE O KREDITNEM TVEGANJU NASPROTNE STRANKE 222

3.2

C 07.00 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SA) 222

3.2.1

SPLOŠNE OPOMBE 222

3.2.2

OBSEG PREDLOGE CR SA 222

3.2.3

RAZVRSTITEV IZPOSTAVLJENOSTI V KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA 224

3.2.4

POJASNILA GLEDE OBSEGA NEKATERIH POSEBNIH KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI IZ ČLENA 112 CRR 227

3.2.4.1

KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI ‚INSTITUCIJE‘ 227

3.2.4.2

KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI ‚KRITE OBVEZNICE‘ 227

3.2.4.3

KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI ‚KOLEKTIVNI NALOŽBENI PODJEMI‘ 227

3.2.5

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 227

3.3

KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB) 234

3.3.1

OBSEG PREDLOGE CR IRB 234

3.3.2

RAZČLENITEV PREDLOGE CR IRB 235

3.3.3

C 08.01 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB 1) 236

3.3.3.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 236

3.3.4

C 08.02 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: RAZČLENITEV GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE IZPOSTAVLJENOSTI (CR IRB 2) 243

3.4

KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: INFORMACIJE Z GEOGRAFSKO RAZČLENITVIJO 244

3.4.1

C 09.01 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA (CR GB 1) 244

3.4.1.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 244

3.4.2

C 09.02 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI PRISTOPA IRB (CR GB 2) 246

3.4.2.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 246

3.4.3

C 09.04 – RAZČLENITEV USTREZNIH KREDITNIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA NAMENE IZRAČUNA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA PO DRŽAVAH IN STOPNJE POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTNEGA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA (CCB) 249

3.4.3.1

SPLOŠNE OPOMBE 249

3.4.3.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 249

3.5

C 10.01 IN C 10.02 – IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV PO PRISTOPU IRB (CR EQU IRB 1 IN CR EQU IRB 2) 253

3.5.1

SPLOŠNE OPOMBE 253

3.5.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE (UPORABLJAJO SE ZA CR EQU IRB 1 IN CR EQU IRB 2) 254

3.6

C 11.00 – TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE (CR SETT) 256

3.6.1

SPLOŠNE OPOMBE 256

3.6.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 257

3.7

C 12.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC SA) 259

3.7.1

SPLOŠNE OPOMBE 259

3.7.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 259

3.8

C 13.00 – KREDITNO TVEGANJE – LISTINJENJA: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC IRB) 265

3.8.1

SPLOŠNE OPOMBE 265

3.8.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 266

3.9

C 14.00 – PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH (SEC DETAILS) 272

3.9.1

SPLOŠNE OPOMBE 272

3.9.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 273

4.

PREDLOGE ZA OPERATIVNO TVEGANJE 283

4.1

C 16.00 – OPERATIVNO TVEGANJE (OPR) 283

4.1.1

SPLOŠNE OPOMBE 283

4.1.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 283

4.2

OPERATIVNO TVEGANJE: PODROBNOSTI O IZGUBAH V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS) 285

4.2.1

SPLOŠNE OPOMBE 285

4.2.2

C 17.01: IZGUBE IN POVRNITVE IZ NASLOVA OPERATIVNEGA TVEGANJA PO POSLOVNIH PODROČJIH IN VRSTAH DOGODKOV V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS 1) 286

4.2.2.1

SPLOŠNE OPOMBE 286

4.2.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 287

4.2.3

C 17.02: OPERATIVNO TVEGANJE: PODROBNOSTI O NAJVEČJIH ŠKODNIH DOGODKIH V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS 2) 292

4.2.3.1

SPLOŠNE OPOMBE 292

4.2.3.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 292

5.

PREDLOGE ZA TRŽNO TVEGANJE 293

5.1

C 18.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI (MKR SA TDI) 293

5.1.1

SPLOŠNE OPOMBE 293

5.1.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 294

5.2

C 19.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH (MKR SA SEC) 296

5.2.1

SPLOŠNE OPOMBE 296

5.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 296

5.3

C 20.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO (MKR SA CTP) 298

5.3.1

SPLOŠNE OPOMBE 298

5.3.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 299

5.4

C 21.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH (MKR SA EQU) 300

5.4.1

SPLOŠNE OPOMBE 300

5.4.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 301

5.5

C 22.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE (MKR SA FX) 302

5.5.1

SPLOŠNE OPOMBE 302

5.5.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 302

5.6

C 23.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO (MKR SA COM) 304

5.6.1

SPLOŠNE OPOMBE 304

5.6.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 304

5.7

C 24.00 – NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA (MKR IM) 305

5.7.1

SPLOŠNE OPOMBE 305

5.7.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 306

5.8

C 25.00 – TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNEGA VREDNOTENJA (CVA) 308

5.8.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 308

6.

PREUDARNO VREDNOTENJE (PRUVAL) 310

6.1

C 32.01 – PREUDARNO VREDNOTENJE: SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI (PRUVAL 1) 310

6.1.1

SPLOŠNE OPOMBE 310

6.1.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 310

6.2

C 32.02 – PREUDARNO VREDNOTENJE: TEMELJNI PRISTOP (PRUVAL 2) 314

6.2.1

SPLOŠNE OPOMBE 314

6.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 314

6.3.

C 32.03 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA (PRUVAL 3) 322

6.3.1

SPLOŠNE OPOMBE 322

6.3.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 322

6.4

C 32.04 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ (PRUVAL 4) 324

6.4.1

SPLOŠNE OPOMBE 324

6.4.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 325

7.

C 33.00 – IZPOSTAVLJENOSTI DO SEKTORJA DRŽAVA (GOV) 326

7.1

SPLOŠNE OPOMBE 326

7.2

PODROČJE UPORABE PREDLOGE O IZPOSTAVLJENOSTIH DO ‚ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAVE‘ 326

7.3

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE 327

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

1.   STRUKTURA IN DOGOVORI

1.1   STRUKTURA

1.

Okvir zajema skupaj pet sklopov predlog:

(a)

kapitalska ustreznost, pregled regulativnega kapitala; znesek skupne izpostavljenosti tveganju;

(b)

kapitalska ustreznost skupine, pregled izpolnjevanja zahtev po kapitalski ustreznosti pri vseh posameznih subjektih, vključenih v obseg konsolidacije subjekta, ki poroča;

(c)

kreditno tveganje (vključno s tveganjem nasprotne stranke, tveganjem zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev in tveganjem poravnave);

(d)

tržno tveganje (vključno s pozicijskim tveganjem v trgovalni knjigi, valutnim tveganjem, tveganjem spremembe cen blaga in tveganjem CVA);

(e)

operativno tveganje.

2.

Za vsako predlogo so navedena pravna sklicevanja. Ta del izvedbenega tehničnega standarda vsebuje dodatne podrobne informacije glede splošnejših vidikov poročanja v zvezi s posameznim sklopom predlog, navodila glede posebnih pozicij in validacijska pravila.

3.

Institucije izpolnijo le predloge, ki so ustrezne glede na uporabljeni pristop za določanje kapitalskih zahtev.

1.2   DOGOVOR GLEDE OŠTEVILČENJA

4.

Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in celice predlog se v dokumentu upošteva dogovor glede označevanja iz naslednje razpredelnice. Te številčne kode se obsežno uporabljajo v validacijskih pravilih.

5.

V navodilih se uporablja naslednji splošni zapis: {predloga;vrstica;stolpec}.

6.

V primeru validacije znotraj predloge, pri kateri se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica;stolpec}.

7.

V primeru predlog, ki imajo le en stolpec, so navedene le vrstice: {predloga;vrstica}.

8.

Če je validacija opravljena za predhodno navedene vrstice ali stolpce, se to označi z zvezdico.

1.3   DOGOVOR GLEDE PREDZNAKA

9.

Vsak znesek, ki povečuje kapital ali kapitalske zahteve, se poroča kot pozitivna vrednost. Na drugi strani se vsak znesek, ki zmanjšuje skupni kapital ali kapitalske zahteve, poroča kot negativna vrednost. Če je pred postavko negativni predznak (–), se za zadevno postavko ne poroča noben pozitivni znesek.

1.4   OKRAJŠAVE

9a.

Za namene te priloge se za Uredbo (EU) št. 575/2013 uporablja kratica ‚CRR‘, za Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta pa kratica ‚CRD‘.

DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

1.   PREGLED KAPITALSKE USTREZNOSTI (CA)

1.1   SPLOŠNE OPOMBE

10.

Predloge CA vsebujejo informacije o števcih stebra 1 (kapital, temeljni kapital, navadni lastniški temeljni kapital), imenovalcu (kapitalske zahteve) ter prehodnih določbah in so strukturirane v petih predlogah:

(a)

Predloga CA1 vsebuje znesek kapitala institucij, ki je razčlenjen na postavke, potrebne za izračun navedenega zneska. Izračunan znesek kapitala vključuje skupne učinke prehodnih določb glede na vrsto kapitala.

(b)

Predloga CA2 povzema zneske skupne izpostavljenosti tveganju (kot določa člen 92(3) CRR).

(c)

Predloga CA3 vsebuje količnike, za katere CRR določa minimalne ravni, in nekatere druge zadevne podatke.

(d)

Predloga C4 vsebuje pojasnjevalne postavke, ki so potrebne za izračun postavk v CA1, in informacije v zvezi s kapitalskimi blažilniki iz CRD.

(e)

Predloga CA5 vsebuje podatke, ki so potrebni za izračun učinka prehodnih določb na kapital. Predloga CA5 bo prenehala obstajati, ko prehodne določbe ne bodo več veljavne.

11.

Predloge se uporabljajo za vse subjekte, ki poročajo, ne glede na računovodske standarde, ki jih upoštevajo, čeprav so nekatere postavke v števcu specifične za subjekte, ki uporabljajo pravila za vrednotenje MRS/MSRP. Na splošno so informacije v imenovalcu povezane s končnimi rezultati, navedenimi v ustreznih predlogah za izračun zneska skupne izpostavljenosti tveganju.

12.

Skupni kapital vključuje različne vrste kapitala: temeljni kapital (T1), ki je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) in dodatnega temeljnega kapitala (AT1), kakor tudi dodatni kapital (T2).

13.

Prehodne določbe se v predlogah CA obravnavajo na naslednji način:

(a)

Postavke v CA1 se običajno upoštevajo brez prehodnih prilagoditev. To pomeni, da so vrednosti postavk v CA1 izračunane v skladu s končnimi določbami (tj. kot da ne bi bilo prehodnih določb), razen pri postavkah, ki povzemajo učinek prehodnih določb. Za vsako vrsto kapitala (tj. CET1, AT1 in T2) obstajajo tri različne postavke, ki vključujejo vse prilagoditve zaradi prehodnih določb.

(b)

Prehodne določbe lahko vplivajo tudi na primanjkljaj dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala (tj. presežek odbitka od AT1 iz člena 36(1)(j) CRR oziroma presežek odbitka od T2 iz člena 56(e) CRR), zato lahko postavke, ki vsebujejo te primanjkljaje, posredno izražajo učinek prehodnih določb.

(c)

Predloga CA5 se uporablja izključno za poročanje po prehodnih določbah.

14.

Obravnavanje zahtev iz stebra II je lahko znotraj Unije različno (člen 104(2) CRD je treba prenesti v nacionalno zakonodajo). V poročanje o kapitalski ustreznosti iz CRR se vključi le učinek zahtev iz stebra II na količnik kapitalske ustreznosti ali ciljni količnik. Natančno poročanje o zahtevah iz stebra II ni zajeto v zahteve iz člena 99 CRR.

a)

Predloge CA1, CA2 ali CA5 vsebujejo samo podatke, povezane s stebrom I.

b)

Predloga CA3 vsebuje učinek dodatnih zahtev iz stebra II na količnik kapitalske ustreznosti na zbirni podlagi. En sklop je osredotočen na učinek zneskov na količnike, drugi pa na sam količnik. Noben sklop količnikov ni dodatno povezan s predlogami CA1, CA2 ali CA5.

c)

Predloga CA4 vsebuje eno celico za dodatne kapitalske zahteve v zvezi s stebrom II. Ta celica ni povezana s kapitalskimi količniki iz predloge CA3 prek validacijskih pravil, pri čemer izraža člen 104(2) CRD, ki izrecno omenja dodatne kapitalske zahteve kot eno od možnosti za odločitve v okviru stebra II.

1.2   C 01.00 – KAPITAL (CA1)

1.2.1   Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna sklicevanja in navodila

010

1   Kapital

Člen 4(1)(118) in člen 72 CRR.

Kapital institucije je vsota njenega temeljnega in dodatnega kapitala.

015

1.1   Temeljni kapital

Člen 25 CRR.

Temeljni kapital je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala.

020

1.1.1   Navadni lastniški temeljni kapital

Člen 50 CRR.

030

1.1.1.1   Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot navaden lastniški temeljni kapital

Člen 26(1)(a) in (b), členi 27 do 30, člen 36(1)(f) in člen 42 CRR.

040

1.1.1.1.1   Vplačani kapitalski instrumenti

Člen 26(1)(a) in členi 27 do 31 CRR.

Vključijo se kapitalski instrumenti vzajemnih, zadružnih ali podobnih institucij (člena 27 in 29 CRR).

Vplačani presežek kapitala, povezan z instrumenti, se ne vključi.

Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 CRR.

045

1.1.1.1.1*   Od tega: kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah

Člen 31 CRR.

Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo v navadni lastniški temeljni kapital, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 CRR.

050

1.1.1.1.2*   Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi

Člen 28(1)(b), (l) in (m) CRR.

Pogoji iz teh točk odražajo različne položaje/razmere/situacije pri kapitalu, ki se lahko spremenijo, zaradi česar je lahko znesek, poročan v tem polju, sprejemljiv v naslednjih obdobjih.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

060

1.1.1.1.3   Vplačani presežek kapitala

Člen 4(1)(124) in člen 26(1)(b) CRR.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z ‚vplačanimi kapitalskimi instrumenti‘.

070

1.1.1.1.4   (–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 36(1)(f) in člen 42 CRR.

Lasten navadni lastniški temeljni kapital, ki ga ima poročevalska institucija ali skupina na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 42 CRR.

Delež v delnicah, vključen v ‚kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi‘, se ne poroča v tej vrstici.

Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

Postavke 1.1.1.1.4 do 1.1.1.1.4.3 ne vključujejo dejanskih ali pogojnih obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala se poročajo ločeno v postavki 1.1.1.1.5.

080

1.1.1.1.4.1   (–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 36(1)(f) in člen 42 CRR.

Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, vključeni v postavko 1.1.1.1, ki ga imajo institucije v okviru konsolidirane skupine.

Znesek, ki se poroča, vključuje deleže v trgovalni knjigi, izračunane na podlagi neto dolge pozicije, kot določa člen 42(a) CRR.

090

1.1.1.1.4.2   (–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 4(1)(114), člen 36(1)(f) in člen 42 CRR.

091

1.1.1.1.4.3   (–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 4(1)(126), člen 36(1)(f) in člen 42 CRR.

092

1.1.1.1.5   (–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 36(1)(f) in člen 42 CRR.

V skladu s členom 36(1)(f) CRR se ‚lastn[i] instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere ima institucija dejansko ali pogojno obveznost nakupa na podlagi obstoječe pogodbene obveznosti‘, odbijejo.

130

1.1.1.2   Zadržani dobiček

Člen 26(1)(c) in člen 26(2) CRR.

Zadržani dobiček vključuje zadržani dobiček preteklega leta in priznani dobiček med letom ali čisti dobiček poslovnega leta.

140

1.1.1.2.1   Zadržani dobiček preteklih let

Člen 4(1)(123) in člen 26(1)(c) CRR.

V členu 4(1)(123) CRR je zadržani dobiček opredeljen kot ‚prenesen[i] dobičk[i] in izgube, ki izhajajo iz dobičkov ali izgub iz preteklih let, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom‘.

150

1.1.1.2.2   Priznan dobiček ali izguba

Člena 4(1)(121) in 26(2) ter člen 36(1)(a) CRR.

V skladu s členom 26(2) CRR se lahko kot zadržani dobički vključijo dobički med letom ali čisti dobički poslovnega leta ob predhodnem dovoljenju pristojnega organa, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Obratno se v skladu s členom 36(1)(a) CRR od navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo izgube.

160

1.1.1.2.2.1   Dobiček ali izguba, ki se pripiše lastnikom obvladujoče družbe

Člen 26(2) in člen 36(1)(a) CRR.

Znesek, ki se poroča, je dobiček ali izguba, vključena v računovodski izkaz poslovnega izida.

170

1.1.1.2.2.2   (–) Del dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki ni sprejemljiv

Člen 26(2) CRR.

Ta vrstica je prazna, če je institucija za referenčno obdobje poročala izgube. Razlog za to je, da se izgube v celoti odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Če institucija poroča dobičke, se poroča del, ki v skladu s členom 26(2) CRR ni priznan (tj. dobički, ki niso revidirani, in predvidljive obremenitve ali dividende).

Opozoriti je treba, da so v primeru dobičkov zneski, ki jih je treba odbiti, vsaj vmesne dividende.

180

1.1.1.3   Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Člen 4(1)(100) in člen 26(1)(d) CRR.

Poroča se znesek, ki ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna, in pred uporabo bonitetnih filtrov. Poroča se znesek, ki se določi v skladu s členom 13(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014.

200

1.1.1.4   Druge rezerve

Člen 4(1)(117) in člen 26(1)(e) CRR.

Druge rezerve so v CRR opredeljene kot ‚rezerve v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, ki jih je treba razkriti v skladu s tem veljavnim računovodskim standardom, razen zneskov, ki so že vključeni v akumuliran drugi vseobsegajoči donos ali zadržani dobiček‘.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.

210

1.1.1.5   Rezervacije za splošna bančna tveganja

Člen 4(1)(112) in člen 26(1)(f) CRR.

Rezervacije za splošna bančna tveganja so v členu 38 Direktive 86/635/EGS opredeljena kot ‚znesk[i], za katere se kreditna institucija odloči, da jih izloči za pokritje takih tveganj, če to zahtevajo posebna tveganja, povezana z bančništvom‘.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.

220

1.1.1.6   Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila

Člen 483(1) do (3) in členi 484 do 487 CRR.

Znesek kapitalskih instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila za navadni lastniški temeljni kapital. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.

230

1.1.1.7   Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

Člen 4(120) in člen 84 CRR.

Vsota vseh zneskov manjšinskih deležev podrejenih družb, vključenih v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital.

240

1.1.1.8   Prehodne prilagoditve zaradi dodatnih manjšinskih deležev

Člena 479 in 480 CRR.

Prilagoditve manjšinskih deležev zaradi prehodnih določb. Ta postavka se pridobi neposredno iz predloge CA5.

250

1.1.1.9   Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov

Členi 32 do 35 CRR.

260

1.1.1.9.1   (–) Povečanja lastniškega kapitala, ki izhajajo iz listinjenih sredstev

Člen 32(1) CRR.

Znesek, ki se poroča, je povečanje lastniškega kapitala institucije, ki izhaja iz listinjenih sredstev, v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Ta postavka na primer vključuje prihodke iz naslova prihodnjih marž, ki se pri instituciji odraža v dobičku iz prodaje, ali, kadar je institucija v vlogi originatorja, neto dobičke iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov iz listinjenih sredstev, ki zagotavljajo kreditno izboljšavo pozicij v listinjenju.

270

1.1.1.9.2   Rezerva za varovanje denarnih tokov

Člen 33(1)(a) CRR.

Znesek, ki se poroča, je lahko pozitiven ali negativen. Znesek je pozitiven, kadar varovanje denarnega toka privede do izgube (tj. če zmanjšajo računovodski kapital) in obratno. Predznak je zato nasproten predznaku, uporabljenemu v računovodskih izkazih.

Znesek ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.

280

1.1.1.9.3   Kumulativni dobički in izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja v zvezi z obveznostmi, vrednotenimi po pošteni vrednosti

Člen 33(1)(b) CRR.

Znesek, ki se poroča, je lahko pozitiven ali negativen. Znesek je pozitiven v primeru izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja (tj. če se zmanjša računovodski kapital) in obratno. Predznak je zato nasproten predznaku, uporabljenemu v računovodskih izkazih.

Nerevidiran dobiček se ne vključi v to postavko.

285

1.1.1.9.4   Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja na pošteno vrednost, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi

Člen 33(1)(c) in člen 33(2) CRR.

Znesek, ki se poroča, je lahko pozitiven ali negativen. Znesek je pozitiven v primeru izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja in obratno. Predznak je zato nasproten predznaku, uporabljenemu v računovodskih izkazih.

Nerevidiran dobiček se ne vključi v to postavko.

290

1.1.1.9.5   (–) Prilagoditve vrednosti zaradi zahtev po preudarnem vrednotenju

Člena 34 in 105 CRR.

Prilagoditve poštene vrednosti izpostavljenosti, vključene v trgovalno knjigo ali netrgovalno knjigo, zaradi strožjih standardov preudarnega vrednotenja iz člena 105 CRR.

300

1.1.1.10   (–) Dobro ime

Člen 4(1)(113), člen 36(1)(b) in člen 37 CRR.

310

1.1.1.10.1   (–) Dobro ime, ki se pripozna kot neopredmeteno sredstvo

Člen 4(1)(113) in člen 36(1)(b) CRR.

Dobro ime ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v tem polju, je enak znesku poročanem v bilanci stanja.

320

1.1.1.10.2   (–) Dobro ime, ki se nanaša na vrednotenje pomembnih naložb

Člen 37(b) in člen 43 CRR.

330

1.1.1.10.3   Odložene obveznosti za davek, povezane z dobrim imenom

Člen 37(a) CRR.

Znesek odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bilo dobro ime oslabljeno ali bi se odpravilo njegovo pripoznanje v skladu z ustreznim računovodskim standardom.

340

1.1.1.11   (–) Druga neopredmetena sredstva

Člen 4(1)(115), člen 36(1)(b) in člen 37(a) CRR.

Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

350

1.1.1.11.1   (–) Druga neopredmetena sredstva pred odbitkom odloženih obveznosti za davek

Člen 4(1)(115) in člen 36(1)(b) CRR.

Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v tem polju, ustreza znesku neopredmetenih sredstev brez dobrega imena, ki je poročan v bilanci stanja.

360

1.1.1.11.2   Odložene obveznosti za davek, povezane z drugimi neopredmetenimi sredstvi

Člen 37(a) CRR.

Znesek odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bila neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, oslabljena ali bi se odpravilo njegovo pripoznanje v skladu z ustreznim računovodskim standardom.

370

1.1.1.12   (–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek

Člen 36(1)(c) in člen 38 CRR.

380

1.1.1.13   (–) Primanjkljaj popravkov zaradi kreditnega tveganja glede na pričakovane izgube v okviru pristopa IRB

Člen 36(1)(d) ter členi 40, 158 in 159 CRR.

Znesek, ki se sporoči, ‚se ne zmanjša zaradi povečanja odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, ali drugega dodatnega davčnega učinka, ki bi se lahko pojavil, če bi rezervacije dosegle raven pričakovanih izgub‘ (člen 40 CRR).

390

1.1.1.14   (–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

Člen 4(1)(109), člen 36(1)(e) in člen 41 CRR.

400

1.1.1.14.1   (–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

Člen 4(1)(109) in člen 36(1)(e) CRR.

Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami so opredeljena kot ‚sredstva pokojninskega sklada ali programa z določenimi pravicami, ki se izračunajo, potem ko so zmanjšana za znesek obveznosti v okviru istega sklada ali programa‘.

Znesek, ki se poroča v tem polju, ustreza znesku, poročanem v bilanci stanja (če sta poročana ločeno).

410

1.1.1.14.2   Odložene obveznosti za davek, povezane s sredstvi pokojninskega sklada z določenimi pravicami

Člen 4(1)(108) in (109) ter člen 41(1)(a) CRR.

Znesek odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bila sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami oslabljena ali bi se odpravilo njihovo pripoznanje v skladu z ustreznim računovodskim standardom.

420

1.1.1.14.3   Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki jih lahko institucija neomejeno uporablja

Člen 4(1)(109) in člen 41(1)(b) CRR.

V tej postavki se morebitni zneski navedejo le, če pristojni organ predhodno soglaša z zmanjšanjem zneska sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki se odbije.

Za sredstva, ki so vključena v to vrstico, se dodeli utež tveganja za zahteve za kreditno tveganje.

430

1.1.1.15   (–) Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

Člen 4(1)(122), člen 36(1)(g) in člen 44 CRR.

Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(27) CRR), kadar obstaja vzajemni navzkrižni delež, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije.

Znesek, ki se poroča, se izračuna na podlagi bruto dolgih pozicij in vključuje zavarovalniške postavke lastnih sredstev prvega reda.

440

1.1.1.16   (–) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom

Člen 36(1)(j) CRR.

Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz postavke ‚Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom‘ predloge CA1. Znesek se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

450

1.1.1.17   (–) Kvalificirani deleži zunaj finančnega sektorja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1250 %

Člen 4(1)(36), člen 36(1)(k)(i) ter členi 89 do 91 CRR.

Kvalificirani deleži so opredeljeni kot ‚neposredni ali posredni delež v družbi, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje zadevne družbe‘.

V skladu s členom 36(1)(k)(i) CRR se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (z uporabo te postavke) ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250  %.

460

1.1.1.18   (–) Pozicije listinjenja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250  %

Člen 36(1)(k)(ii), člena 243(1)(b) in 244(1)(b), člen 258 ter člen 266(3) CRR v različici, ki je veljala na dan 31. decembra 2018, ali člena 244(1)(b) in 245(1)(b) ter člena 253(1) in 268(4) CRR, kot je veljavna.

Pod to postavko se poročajo pozicije v listinjenju, za katere se uporabi utež tveganja 1 250  %, vendar se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (člen 36(1)(k)(ii) CRR).

470

1.1.1.19   (–) Proste izročitve, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1250 %

Člen 36(1)(k)(iii) in člen 379(3) CRR.

Za proste izročitve se uporabi utež tveganja 1 250  % 5 dni po drugem pogodbenem plačilu ali fazi izročitve do zaključka posla v skladu s kapitalskimi zahtevami za tveganje poravnave. Odbijejo se lahko od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (člen 36(1)(k)(iii) CRR). V zadnjem primeru se poročajo v tej postavki.

471

1.1.1.20   (–) Pozicije v košarici, za katere institucija ne more določiti uteži tveganja v skladu s pristopom IRB in za katere se lahko uporabi utež tveganja 1250 %

Člen 36(1)(k)(iv) in člen 153(8) CRR.

V skladu s členom 36(1)(k)(iv) CRR se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (z uporabo te postavke) ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250  %.

472

1.1.1.21   (–) Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v skladu s pristopom notranjih modelov, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1250 %

Člen 36(1)(k)(v) in člen 155(4) CRR.

V skladu s členom 36(1)(k)(v) CRR se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (z uporabo te postavke) ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250  %.

480

1.1.1.22   (–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(27), člen 36(1)(h), členi 43 do 46, člen 49(2) in (3) ter člen 79 CRR.

Del deležev institucije v instrumentih subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga je treba odbiti od navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Glej druge možnosti odbitka v primeru uporabe konsolidacije (člen 49(2) in (3)).

490

1.1.1.23   (–) Odbitne odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

Člen 36(1)(c), člen 38 in člen 48(1)(a) CRR.

Del odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik (zmanjšanih za del povezanih odloženih obveznosti za davek, razporejenih k odloženim terjatvam za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik, v skladu s členom 38(5)(b) CRR), ki ga je treba odbiti, pri čemer se uporabi prag 10 % iz člena 48(1)(a) CRR.

500

1.1.1.24   (–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(27), člen 36(1)(i), členi 43, 45 in 47, člen 48(1)(b), člen 49(1) do (3) in člen 79 CRR.

Del deležev institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, ki ga je treba odbiti, pri čemer se uporabi prag 10 % iz člena 48(1)(b) CRR.

Glej druge možnosti odbitka v primeru uporabe konsolidacije (člen 49(1), (2) in (3)).

510

1.1.1.25   (–) Znesek, ki presega prag 17,65 %

Člen 48(1) CRR.

Del odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter neposrednih in posrednih deležev institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, ki ga je treba odbiti, pri čemer se uporabi prag 17,65 % iz člena 48(1)(b) CRR.

520

1.1.1.26   Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Členi 469 do 472, 478 in 481 CRR.

Prilagoditve odbitkov zaradi prehodnih določb. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.

524

1.1.1.27   (–) Dodatni odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR

Člen 3 CRR.

529

1.1.1.28   Elementi ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala – drugo

Ta vrstica je namenjena zagotavljanju prožnosti izključno za namene poročanja. Izpolni se le v redkih primerih, kadar ni sprejeta končna odločitev o poročanju posebnih kapitalskih postavk/odbitkov v sedanji predlogi CA1. Zato se ta vrstica izpolni le, če element navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na odbitek elementa navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne more biti razvrščen v eno od vrstic 020 do 524.

Ta celica se ne uporabi za uvrstitev kapitalskih postavk/odbitkov, ki v skladu s CRR niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti (npr. razvrstitev nacionalnih kapitalskih postavk/odbitkov, ki niso zajeti v področje uporabe CRR).

530

1.1.2   DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 61 CRR.

540

1.1.2.1   Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot dodatni temeljni kapital

Člen 51(a), členi 52 do 54, člen 56(a) in člen 57 CRR.

550

1.1.2.1.1   Vplačani kapitalski instrumenti

Člen 51(a) in členi 52 do 54 CRR.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

560

1.1.2.1.2 (*)   Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi

Člen 52(1)(c), (e) in (f) CRR.

Pogoji iz teh točk odražajo različne položaje/razmere/situacije pri kapitalu, ki se lahko spremenijo, zaradi česar je lahko znesek, poročan v tem polju, sprejemljiv v naslednjih obdobjih.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

570

1.1.2.1.3   Vplačani presežek kapitala

Člen 51(b) CRR.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z ‚vplačanimi kapitalskimi instrumenti‘.

580

1.1.2.1.4   (–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala

Člen 52(1)(b), člen 56(a) in člen 57 CRR.

Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki ga ima poročevalska institucija ali skupina na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 57 CRR.

Delež v delnicah, vključen v ‚kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi‘, se ne poroča v tej vrstici.

Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

Postavke 1.1.2.1.4 do 1.1.2.1.4.3 ne vključujejo dejanskih ali pogojnih obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala se poročajo ločeno v postavki 1.1.2.1.5.

590

1.1.2.1.4.1   (–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

Člen 4(1)(114), člen 52(1)(b), člen 56(a) in člen 57 CRR.

Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, vključeni v postavko 1.1.2.1.1, ki ga imajo institucije v okviru konsolidirane skupine.

620

1.1.2.1.4.2   (–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

Člen 52(1)(b)(ii), člen 56(a) in člen 57 CRR.

621

1.1.2.1.4.3   (–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

Člen 4(1)(126), člen 52(1)(b), člen 56(a) in člen 57 CRR.

622

1.1.2.1.5   (–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala

Člen 56(a) in člen 57 CRR.

V skladu s členom 56(a) CRR se ‚lastn[i] instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki bi jih institucija morda bila dolžna kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti‘, odbijejo.

660

1.1.2.2   Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila

Člen 483(4) in (5), členi 484 do 487 ter člena 489 in 491 CRR.

Znesek kapitalskih instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila za dodatni temeljni kapital. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.

670

1.1.2.3   Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem temeljnem kapitalu

Členi 83, 85 in 86 CRR.

Vsota vseh zneskov kvalificiranega temeljnega kapitala podrejenih družb, vključena v konsolidirani dodatni temeljni kapital.

Vključi se kvalificirani dodatni temeljni kapital, ki ga je izdal subjekt s posebnim namenom (člen 83 CRR).

680

1.1.2.4   Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo podrejene družbe

Člen 480 CRR.

Prilagoditve kvalificiranega temeljnega kapitala v konsolidiranem dodatnem temeljnem kapitalu zaradi prehodnih določb. Ta postavka se pridobi neposredno iz predloge CA5.

690

1.1.2.5   (–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu

Členi 4(1)(122), 56(b) in 58 CRR.

Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), kadar obstaja vzajemni navzkrižni delež, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije.

Znesek, ki se poroča, se izračuna na podlagi bruto dolgih pozicij in vključuje zavarovalniške postavke dodatnih lastnih sredstev prvega reda.

700

1.1.2.6   (–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(27), člen 56(c) ter členi 59, 60 in 79 CRR.

Del deležev institucije v instrumentih subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga je treba odbiti od dodatnega temeljnega kapitala.

710

1.1.2.7   (–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(27), člen 56(d) ter člena 59 in 79 CRR.

Deleži institucije v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, se v celoti odbijejo.

720

1.1.2.8   (–) Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom

Člen 56(e) CRR.

Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz postavke ‚Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom‘ (odbitega v dodatnem temeljnem kapitalu) predloge CA1.

730

1.1.2.9   Druge prehodne prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala

Členi 474, 475, 478 in 481 CRR.

Prilagoditve zaradi prehodnih določb. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.

740

1.1.2.10   Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom (odbito v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu)

Člen 36(1)(j) CRR.

Dodatni temeljni kapital ne more biti negativen, odbitki dodatnega temeljnega kapitala pa so lahko večji od dodatnega temeljnega kapitala, ki mu je prištet z njim povezan vplačani presežek kapitala. Kadar se to zgodi, mora biti dodatni temeljni kapital enak nič, presežek odbitkov dodatnega temeljnega kapitala pa je treba odbiti od navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Pri tej postavki se doseže, da vsota postavk 1.1.2.1 do 1.1.2.12 nikoli ni manjša kot nič. Če je v tej postavki izkazana pozitivna vrednost, je postavka 1.1.1.16 nasprotna tej vrednosti.

744

1.1.2.11   (–) Dodatni odbitki dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR

Člen 3 CRR.

748

1.1.2.12   Elementi ali odbitki dodatnega temeljnega kapitala ‒ drugo

Ta vrstica je namenjena zagotavljanju prožnosti izključno za namene poročanja. Izpolni se le v redkih primerih, kadar ni sprejeta končna odločitev o poročanju posebnih kapitalskih postavk/odbitkov v sedanji predlogi CA1. Zato se ta vrstica izpolni le, če sestavina dodatnega temeljnega kapitala glede na odbitek sestavine dodatnega temeljnega kapitala ne more biti razvrščena v eno od vrstic 530 do 744.

Ta celica se ne uporabi za uvrstitev kapitalskih postavk/odbitkov, ki v skladu s CRR niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti (npr. razvrstitev nacionalnih kapitalskih postavk/odbitkov, ki niso zajeti v področje uporabe CRR).

750

1.2   DODATNI KAPITAL

Člen 71 CRR.

760

1.2.1   Kapitalski instrumenti in podrejena posojila, sprejemljivi kot dodatni kapital

Člen 62(a), členi 63 do 65, člen 66(a) in člen 67 CRR.

770

1.2.1.1   Vplačani kapitalski instrumenti in podrejena posojila

Člen 62(a) ter člena 63 in 65 CRR.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

780

1.2.1.2 (*)   Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi, ki niso sprejemljivi

Člen 63(c), (e) in (f) ter člen 64 CRR.

Pogoji iz teh točk odražajo različne položaje/razmere/situacije pri kapitalu, ki se lahko spremenijo, zaradi česar je lahko znesek, poročan v tem polju, sprejemljiv v naslednjih obdobjih.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

790

1.2.1.3   Vplačani presežek kapitala

Člen 62(b) in člen 65 CRR.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z ‚vplačanimi kapitalskimi instrumenti‘.

800

1.2.1.4   (–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala

Člen 63(b)(i), člen 66(a) in člen 67 CRR.

Lastni instrumenti dodatnega kapitala, ki ga ima poročevalska institucija ali skupina na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 67 CRR.

Delež v delnicah, vključen v ‚kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi‘, se ne poroča v tej vrstici.

Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

Postavke 1.2.1.4 do 1.2.1.4.3 ne vključujejo dejanskih ali pogojnih obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala. Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala se poročajo ločeno v postavki 1.2.1.5.

810

1.2.1.4.1   (–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala

Člena 63(b) in 66(a) ter člen 67 CRR.

Instrumenti dodatnega kapitala, vključeni v postavko 1.2.1.1, ki ga imajo institucije v okviru konsolidirane skupine.

840

1.2.1.4.2   (–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala

Člen 4(1)(114), člena 63(b) in 66(a) ter člen 67 CRR.

841

1.2.1.4.3   (–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala

Člen 4(1)(126), člena 63(b) in 66(a) ter člen 67 CRR.

842

1.2.1.5   (–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala

Člen 66(a) in člen 67 CRR.

V skladu s členom 66(a) CRR se ‚lastn[i] instrumenti dodatnega kapitala, ki bi jih institucija morda bila dolžna kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti‘, odbijejo.

880

1.2.2   Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega kapitala in podrejenih posojil, za katere se uporabljajo predhodna pravila

Člen 483(6) in (7) ter členi 484, 486, 488, 490 in 491 CRR.

Znesek kapitalskih instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila za dodatni kapital. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.

890

1.2.3   Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem kapitalu

Členi 83, 87 in 88 CRR.

Vsota vseh zneskov kvalificiranega kapitala podrejenih družb, vključena v konsolidirani dodatni kapital.

Vključi se kvalificirani dodatni kapital, ki ga je izdal subjekt s posebnim namenom (člen 83 CRR).

900

1.2.4   Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo podrejene družbe

Člen 480 CRR.

Prilagoditve kvalificiranega kapitala v konsolidiranem dodatnem kapitalu zaradi prehodnih določb. Ta postavka se pridobi neposredno iz predloge CA5.

910

1.2.5   Presežek rezervacij nad sprejemljivimi pričakovanimi izgubami v okviru pristopa IRB

Člen 62(d) CRR.

Za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB, ta postavka vsebuje pozitivne zneske, ki izhajajo iz primerjave rezervacij in pričakovanih izgub, ki so sprejemljivi kot dodatni kapital.

920

1.2.6   Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja v okviru standardiziranega pristopa

Člen 62(c) CRR.

Za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom, ta postavka vsebuje splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki so sprejemljivi kot dodatni kapital.

930

1.2.7   (–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu

Členi 4(1)(122), 66(b) in 68 CRR.

Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR.), kadar obstaja vzajemni navzkrižni delež, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije.

Znesek, ki se poroča, se izračuna na podlagi bruto dolgih pozicij ter vključuje zavarovalniške postavke lastnih sredstev drugega in tretjega reda.

940

1.2.8   (–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(27), člen 66(c) ter členi 68 do 70 in 79 CRR.

Del deležev institucije v instrumentih subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga je treba odbiti od dodatnega kapitala.

950

1.2.9   (–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(27), člen 66(d) ter členi 68, 69 in 79 CRR.

Deleži institucije v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, se v celoti odbijejo.

960

1.2.10   Druge prehodne prilagoditve dodatnega kapitala

Členi 476 do 478 in 481 CRR.

Prilagoditve zaradi prehodnih določb. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.

970

1.2.11   Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom (odbito v dodatnem temeljnem kapitalu)

Člen 56(e) CRR.

Dodatni kapital ne more biti negativen, odbitki dodatnega kapitala pa so lahko večji od dodatnega kapitala, ki mu je prištet z njim povezan vplačani presežek kapitala. Kadar se to zgodi, je dodatni kapital enak nič, presežek odbitkov dodatnega kapitala pa se odbije od dodatnega temeljnega kapitala.

Pri tej postavki vsota postavk 1.2.1 do 1.2.13 nikoli ni manjša kot nič. Če je v tej postavki izkazana pozitivna vrednost, je postavka 1.1.2.8 nasprotna tej vrednosti.

974

1.2.12   (–) Dodatni odbitki dodatnega kapitala v skladu s členom 3 CRR

Člen 3 CRR.

978

1.2.13   Elementi ali odbitki dodatnega kapitala – drugo

Ta vrstica je namenjena zagotavljanju prožnosti izključno za namene poročanja. Izpolni se le v redkih primerih, kadar ni sprejeta končna odločitev o poročanju posebnih kapitalskih postavk/odbitkov v sedanji predlogi CA1. Zato se ta vrstica izpolni le, če sestavina navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na odbitek sestavine navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne more biti razvrščena v eno od vrstic 750 do 974.

Ta celica se ne uporabi za uvrstitev kapitalskih postavk/odbitkov, ki v skladu s CRR niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti (npr. razvrstitev nacionalnih kapitalskih postavk/odbitkov, ki niso zajeti v področje uporabe CRR).

1.3   C 02.00 – KAPITALSKE ZAHTEVE (CA2)

1.3.1   Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna sklicevanja in navodila

010

1   ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Člen 92(3) ter členi 95, 96 in 98 CRR.

020

1*   Od tega: Investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 95 in členom 98 CRR

Za investicijska podjetja v skladu s členom 95(2) in členom 98 CRR.

030

1**   Od tega: Investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 96 in členom 97 CRR

Za investicijska podjetja v skladu s členom 96(2) in členom 97 CRR.

040

1.1   ZNESKI TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE IN TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI TER PROSTE IZROČITVE

Člen 92(3)(a) in (f) CRR.

050

1.1.1   Standardizirani pristop (SA)

Predlogi CR SA in SEC SA na ravni celotnih izpostavljenosti.

060

1.1.1.1   Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa brez pozicij v listinjenju

Predloga CR SA na ravni celotnih izpostavljenosti. Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa so kategorije, navedene v členu 112 CRR, brez pozicij v listinjenju.

070

1.1.1.1.01   Enote centralne ravni države ali centralne banke

Glej predlogo CR SA

080

1.1.1.1.02   Enote regionalne ali lokalne ravni držav

Glej predlogo CR SA

090

1.1.1.1.03   Subjekti javnega sektorja

Glej predlogo CR SA

100

1.1.1.1.04   Multilateralne razvojne banke

Glej predlogo CR SA

110

1.1.1.1.05   Mednarodne organizacije

Glej predlogo CR SA

120

1.1.1.1.06   Institucije

Glej predlogo CR SA

130

1.1.1.1.07   Podjetja

Glej predlogo CR SA

140

1.1.1.1.08   Izpostavljenosti na drobno

Glej predlogo CR SA

150

1.1.1.1.09   Zavarovano s hipotekami na nepremičnine

Glej predlogo CR SA

160

1.1.1.1.10   Neplačane izpostavljenosti

Glej predlogo CR SA

170

1.1.1.1.11   Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem

Glej predlogo CR SA

180

1.1.1.1.12   Krite obveznice

Glej predlogo CR SA

190

1.1.1.1.13   Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno

Glej predlogo CR SA

200

1.1.1.1.14   Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)

Glej predlogo CR SA

210

1.1.1.1.15   Lastniški instrumenti

Glej predlogo CR SA

211

1.1.1.1.16   Druge postavke

Glej predlogo CR SA

220

1.1.1.2   Pozicije v listinjenju, standardizirani pristop

Predloga CR SEC SA na ravni vseh vrst listinjenja.

230

1.1.1.2*   Od tega: relistinjenje

Predloga CR SEC SA na ravni vseh vrst listinjenja.

240

1.1.2   Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB)

250

1.1.2.1   Pristop IRB, kadar se ne uporabijo lastne ocene LGD niti konverzijski faktorji

Predloga CR IRB na ravni celotne izpostavljenosti (kadar se ne uporabljajo lastne ocene LGD in/ali kreditni konverzijski faktor).

260

1.1.2.1.01   Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank

Glej predlogo CR IRB.

270

1.1.2.1.02   Institucije

Glej predlogo CR IRB.

280

1.1.2.1.03   Izpostavljenosti do podjetij – MSP

Glej predlogo CR IRB.

290

1.1.2.1.04   Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji

Glej predlogo CR IRB.

300

1.1.2.1.05   Izpostavljenosti do podjetij – Drugo

Glej predlogo CR IRB.

310

1.1.2.2   Pristopi IRB, kadar se uporabljajo lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji

Predloga CR IRB na ravni celotne izpostavljenosti (kadar se uporabljajo lastne ocene LGD in/ali kreditni konverzijski faktor).

320

1.1.2.2.01   Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank

Glej predlogo CR IRB.

330

1.1.2.2.02   Institucije

Glej predlogo CR IRB.

340

1.1.2.2.03   Izpostavljenosti do podjetij – MSP

Glej predlogo CR IRB.

350

1.1.2.2.04   Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji

Glej predlogo CR IRB.

360

1.1.2.2.05   Izpostavljenosti do podjetij – Drugo

Glej predlogo CR IRB.

370

1.1.2.2.06   Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami MSP

Glej predlogo CR IRB.

380

1.1.2.2.07   Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami podjetij, ki niso MSP

Glej predlogo CR IRB.

390

1.1.2.2.08   Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se

Glej predlogo CR IRB.

400

1.1.2.2.09   Izpostavljenosti na drobno – Druga MSP

Glej predlogo CR IRB.

410

1.1.2.2.10   Izpostavljenosti na drobno – Druga podjetja, ki niso MSP

Glej predlogo CR IRB.

420

1.1.2.3   Lastniški instrumenti po pristopu IRB

Glej predlogo CR EQU IRB.

430

1.1.2.4   Pozicije v listinjenju po pristopu IRB

Predloga CR SEC IRB na ravni vseh vrst listinjenja.

440

1.1.2.4*   Od tega: relistinjenje

Predloga CR SEC IRB na ravni vseh vrst listinjenja.

450

1.1.2.5   Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti

Znesek, ki se sporoči, je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu s členom 156 CRR.

460

1.1.3   Znesek izpostavljenosti tveganju za prispevke v jamstveni sklad CNS

Členi 307 do 309 CRR.

490

1.2   ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU PORAVNAVE/IZROČITVE

Člen 92(3)(c)(ii) in člen 92(4)(b) CRR.

500

1.2.1   Tveganje poravnave/izročitve v netrgovalni knjigi

Glej predlogo CR SETT.

510

1.2.2   Tveganje poravnave/izročitve v trgovalni knjigi

Glej predlogo CR SETT.

520

1.3   ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

Člen 92(3)(b)(i), (c)(i) in (iii) ter člen 92(4)(b) CRR.

530

1.3.1   Znesek izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan po standardiziranih pristopih (SA)

540

1.3.1.1   Dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi

Predloga MKR SA TDI na ravni vseh valut.

550

1.3.1.2   Lastniški instrumenti

Predloga MKR SA EQU na ravni vseh nacionalnih trgov.

555

1.3.1.3   Posamezni pristop za pozicijsko tveganje v KNP

Člen 348(1), člen 350(3)(c) in člen 364(2)(a) CRR.

Skupni znesek izpostavljenosti tveganju za pozicije v KNP, če se kapitalske zahteve izračunajo v skladu s členom 348(1) CRR, in sicer takoj ali kot posledica zgornje meje, opredeljene v členu 350(3)(c) CRR. CRR teh pozicij ne razporeja eksplicitno na obrestno tveganje ali tveganje lastniških vrednostnih papirjev.

Če se uporabi posamezni pristop v skladu s prvim stavkom člena 348(1) CRR, znaša sporočeni znesek 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti do KNP, kar se zmnoži z 12,5.

Če se uporabi posamezni pristop v skladu z drugim stavkom člena 348(1) CRR, je znesek, ki se sporoči, 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti do KNP, kar se zmnoži z 12,5, ali razlika med 40 % te neto pozicije in kapitalskimi zahtevami, ki izhajajo iz valutnega tveganja, povezanega z izpostavljenostjo do KNP, zmnožena z 12,5, odvisno od tega, kateri znesek je višji.

556

1.3.1.3*   Pojasnjevalna postavka: KNP, ki vlagajo izključno v dolžniške instrumente, s katerimi se trguje na borzi

Skupni znesek izpostavljenosti tveganju za pozicije v KNP, če KNP vlaga izključno v instrumente, ki so izpostavljeni obrestnemu tveganju.

557

1.3.1.3**   KNP, ki vlagajo izključno v lastniške instrumente ali v mešane instrumente

Skupni znesek izpostavljenosti tveganju za pozicije v KNP, če KNP vlaga izključno v instrumente, ki so izpostavljeni tveganju lastniških vrednostnih papirjev, ali v mešane instrumente oziroma kadar so sestavine KNP neznane.

560

1.3.1.4   Tuje valute

Glej predlogo MKR SA FX.

570

1.3.1.5   Blago

Glej predlogo MKR SA COM.

580

1.3.2   Znesek izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan z uporabo notranjih modelov (IM)

Glej predlogo MKR IM.

590

1.4   ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA OPERATIVNO TVEGANJE (OpR)

Člen 92(3)(e) in (4)(b) CRR.

Za investicijska podjetja v skladu s členi 95(2), 96(2) in 98 CRR je ta element enak nič.

600

1.4.1   OpR enostavni pristop (BIA)

Glej predlogo OPR.

610

1.4.2   OpR standardizirani (STA)/alternativni standardizirani (ASA) pristop

Glej predlogo OPR.

620

1.4.3   OpR napredni pristopi za merjenje (AMA)

Glej predlogo OPR.

630

1.5   DODATNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZARADI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV

Člena 95(2) in 96(2), člen 97 in člen 98(1)(a) CRR.

Samo za investicijska podjetja v skladu s členoma 95(2) in 96(2) ter členom 98 CRR. Glej tudi člen 97 CRR.

Investicijska podjetja iz člena 96 CRR sporočijo znesek iz člena 97, ki se pomnoži z 12,5.

Investicijska podjetja iz člena 95 CRR sporočijo naslednje:

—

če je znesek iz člena 95(2)(a) CRR večji od zneska iz člena 95(2)(b) CRR, je znesek, ki ga je treba sporočiti, enak nič;

—

če je znesek iz člena 95(2)(b) CRR večji od zneska iz člena 95(2)(a) CRR, je znesek, ki ga je treba sporočiti, enak prvemu znesku, zmanjšanemu za drugi znesek.

640

1.6   ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA PRILAGODITEV KREDITNEGA VREDNOTENJA

Člen 92(3)(d) CRR. Glej predlogo CVA.

650

1.6.1   Napredna metoda

Kapitalske zahteve za tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja v skladu s členom 383 CRR. Glej predlogo CVA.

660

1.6.2   Standardizirana metoda

Kapitalske zahteve za tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja v skladu s členom 384 CRR. Glej predlogo CVA.

670

1.6.3   Na podlagi OEM

Kapitalske zahteve za tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja v skladu s členom 385 CRR. Glej predlogo CVA.

680

1.7   ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU V ZVEZI Z VELIKIMI IZPOSTAVLJENOSTMI V TRGOVALNI KNJIGI

Člen 92(3)(b)(ii) ter členi 395 do 401 CRR.

690

1.8   DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Členi 3, 458 in 459 CRR ter zneski izpostavljenosti tveganju, ki jih ni mogoče razvrstiti v nobeno od postavk 1.1 do 1.7.

Institucije sporočijo zneske, ki morajo biti v skladu z naslednjim:

strožjimi bonitetnimi zahtevami, ki jih določi Komisija, v skladu s členoma 458 in 459 CRR;

dodatnim zneskom izpostavljenosti tveganju v skladu s členom 3 CRR.

Ta postavka ni povezana s predlogo s podrobnostmi.

710

1.8.2   Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 458

Člen 458 CRR.

720

1.8.2*   Od tega: zahteve za velike izpostavljenosti

Člen 458 CRR.

730

1.8.2**   Od tega: zaradi spremenjenih uteži tveganja, usmerjenih na nepremičninske balone v sektorju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin

Člen 458 CRR.

740

1.8.2***   Od tega: zaradi izpostavljenosti znotraj finančnega sektorja

Člen 458 CRR.

750

1.8.3   Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 459

Člen 459 CRR.

760

1.8.4   Od tega: dodatni znesek izpostavljenosti tveganju v skladu s členom 3 CRR

Člen 3 CRR.

Dodatni znesek izpostavljenosti tveganju, ki se poroča. Vključuje le dodatne zneske (če ima na primer izpostavljenost 100 utež tveganja 20 % in institucije uporabijo utež tveganja 50 % na podlagi člena 3 CRR, je znesek, ki ga je treba poročati, 30).

770–900

1.8.5   Od tega: zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje: pozicije v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja)

Institucije v vrstice 770–900 vnesejo informacije na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019.

Vrstice 770–900 predstavljajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje za tiste pozicije v listinjenju, za katere se bo znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti izračunal v skladu z določbami CRR.

Zneski, ki se poročajo, so enaki skupnemu znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanemu v skladu poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR, ob upoštevanju skupne uteži tveganja, določene v skladu s členom 247(6) CRR, in zgornjih mej iz pododdelka 4 oddelka 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR.

770

1.8.5   Od tega: zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje: pozicije v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja)

Člen 92(3)(a) in poglavje 5 naslova II dela 3 CRR.

780

1.8.5.1   Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (SEC–IRBA)

Člen 254(1)(a) ter člena 259 in 260 CRR.

790

1.8.5.1.1   Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(a) in člen 259 CRR.

800

1.8.5.1.2   Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(a) ter člena 259 in 260 CRR.

V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR.

810

1.8.5.2   Standardizirani pristop (SEC–SA)

Člen 254(1)(b) in (6) ter členi 261, 262 in 269 CRR.

820

1.8.5.2.1   Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(b) in (6) ter člena 261 in 269 CRR.

830

1.8.5.2.2   Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(b) ter člena 261 in 262 CRR.

V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR.

840

1.8.5.3   Pristop na podlagi zunanjih bonitetnih ocen (SEC–ERBA)

Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in člena 263 in 264 CRR.

850

1.8.5.3.1   Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in člen 263 CRR.

860

1.8.5.3.2   Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in člena 263 in 264 CRR.

V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR.

870

1.8.5.4   Pristop notranjega ocenjevanja (IAA)

Člen 254(5) in člena 265 ter 266 CRR.

880

1.8.5.4.1   Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(5) in člena 265 ter 266 CRR.

890

1.8.5.4.2   Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(5) in člena 265 ter 266 CRR.

V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR.

900

1.8.5.5   Drugo (UT = 1 250  %)

Člen 254(7) CRR.

910–1040

1.8.6   Od tega: Znesek skupne izpostavljenosti tveganju za pozicijsko tveganje: dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi – posebno tveganje instrumentov v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja)

Institucije v vrstice 910–1040 vnesejo informacije na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019.

Vrstice 910–1040 vsebujejo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tiste pozicije v listinjenju v trgovalni knjigi, za katere se bodo zneski skupne izpostavljenosti tveganju izračunali v skladu z določbami CRR. Vendar se pozicije v listinjenju, za katere se uporabljajo kapitalske zahteve za trgovalni portfelj s korelacijo v skladu s členom 338 spremenjene CRR, ne poročajo v teh vrsticah, ampak v predlogi MKR SA CTP.

Zneski, ki se poročajo, so enaki znesku skupne izpostavljenosti tveganju, ki je rezultat pomnožitve kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s členom 337 CRR, z 12,5. Pri znesku, ki se poroča, se upošteva uporabljena skupna utež tveganja v skladu s členom 337(3) CRR in zgornja meja za kapitalsko zahtevo za neto pozicijo v skladu s členom 335 CRR.

V skladu z določitvijo uteži tveganja v skladu s členom 337 CRR se pristop, uporabljen za izračun kapitalskih zahtev za instrumente v trgovalni knjigi, ki so pozicije v listinjenju, določi za pristop, ki bi ga institucija uporabljala za pozicijo v svoji netrgovalni knjigi.

910

1.8.6   Od tega: Znesek skupne izpostavljenosti tveganju za pozicijsko tveganje: dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi – posebno tveganje instrumentov v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja)

Člen 92(3)(b)(i) in (4) ter člena 335 in 337 CRR.

920

1.8.6.1   Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (SEC–IRBA)

Člen 254(1)(a) ter členi 259, 260 in 337 CRR.

930

1.8.6.1.1   Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(a) ter člena 259 in 337 CRR.

940

1.8.6.1.2   Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(a) ter členi 259, 260 in 337 CRR.

V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR.

950

1.8.6.2   Standardizirani pristop (SEC–SA)

Člen 254(1)(b) in (6) ter členi 261, 262, 269 in 337 CRR.

960

1.8.6.2.1   Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(b) in (6) ter členi 261, 269 in 337 CRR.

970

1.8.6.2.2   Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(b) ter členi 261, 262 in 337 CRR.

V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR.

980

1.8.6.3   Pristop na podlagi zunanjih bonitetnih ocen (SEC–ERBA)

Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in členi 263, 264 ter 337 CRR.

990

1.8.6.3.1   Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in člena 263 in 337 CRR.

1000

1.8.6.3.2   Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in členi 263, 264 ter 337 CRR.

V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR.

1010

1.8.6.4   Pristop notranjega ocenjevanja (IAA)

Člen 254(5) ter členi 265, 266 in 337 CRR.

1020

1.8.6.4.1   Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(5) ter členi 265, 266 in 337 CRR.

1030

1.8.6.4.2   Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo

Člen 254(5) ter členi 265, 266 in 337 CRR.

V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR.

1040

1.8.6.5   Drugo (UT = 1 250  %)

Člen 254(7) in člen 337 CRR.

1.4   C 03.00 – KAPITALSKI KOLIČNIKI IN RAVNI KAPITALA (CA3)

1.4.1   Navodila za posamezne pozicije

Vrstice

010

1   Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 92(2)(a) CRR.

Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala je navadni lastniški temeljni kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju.

020

2   Presežek (+)/primanjkljaj (‒) navadnega lastniškega temeljnega kapitala

V tej postavki je prikazan znesek presežka ali primanjkljaja navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na zahteve iz člena 92(1)(a) CRR (4,5 %) v absolutnih vrednostih, tj. brez upoštevanja kapitalskih blažilnikov in prehodnih določb glede količnika.

030

3   Količnik temeljnega kapitala

Člen 92(2)(b) CRR.

Količnik temeljnega kapitala je temeljni kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju.

040

4   Presežek (+)/primanjkljaj (‒) temeljnega kapitala

V tej postavki je prikazan znesek presežka ali primanjkljaja temeljnega kapitala glede na zahteve iz člena 92(1)(b) CRR (6 %) v absolutnih vrednostih, tj. brez upoštevanja kapitalskih blažilnikov in prehodnih določb glede količnika.

050

5   Količnik skupnega kapitala

Člen 92(2)(c) CRR

Količnik skupnega kapitala je kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju.

060

6   Presežek (+)/primanjkljaj (‒) skupnega kapitala

V tej postavki je prikazan znesek presežka ali primanjkljaja kapitala glede na zahteve iz člena 92(1)(c) CRR (8 %) v absolutnih vrednostih, tj. brez upoštevanja kapitalskih blažilnikov in prehodnih določb glede količnika.

130

13   Količnik skupne kapitalske zahteve v okviru PNPO (TSCR)

Vsota (i) in (ii), kot sledi:

(i)

količnika skupnega kapitala (8 %), kot je določen v členu 92(1)(c) CRR;

(ii)

količnika dodatnih kapitalskih zahtev (zahteve v okviru stebra 2 (P2R)), določenega v skladu z merili iz smernic EBA o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja ter nadzorniškega stresnega testiranja (smernice EBA glede PNPO).

Ta postavka odraža količnik skupne kapitalske zahteve v okviru PNPO (total SREP capital requirement – TSCR), kot ga instituciji sporoči pristojni organ. TSCR je opredeljen v oddelku 1.2 smernic EBA glede PNPO.

Če pristojni organ ni sporočil nobenih dodatnih kapitalskih zahtev, se poroča samo točka (i).

140

13*   TSCR: ki mora biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Vsota (i) in (ii), kot sledi:

(i)

količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala (4,5 %) v skladu s členom 92(1)(a) CRR;

(ii)

deleža količnika zahtev v okviru stebra 2 (P2R) iz točke (ii) vrstice 130, ki mora biti v skladu z zahtevo pristojnega organa v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Če pristojni organ ni sporočil nobenih dodatnih kapitalskih zahtev, ki morajo biti v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala, se poroča samo točka (i).

150

13**   TSCR: ki mora biti sestavljena iz temeljnega kapitala

Vsota (i) in (ii), kot sledi:

(i)

količnika temeljnega kapitala (6 %) v skladu s členom 92(1)(b) CRR;

(ii)

deleža količnika zahtev v okviru stebra 2 (P2R) iz točke (ii) vrstice 130, ki mora biti v skladu z zahtevo pristojnega organa v obliki temeljnega kapitala.

Če pristojni organ ni sporočil nobenih dodatnih kapitalskih zahtev, ki morajo biti v obliki temeljnega kapitala, se poroča samo točka (i).

160

14   Količnik skupne kapitalske zahteve (OCR)

Vsota (i) in (ii), kot sledi:

(i)

količnika TSCR iz vrstice 130;

(ii)

v obsegu, v katerem se uporablja v skladu z zakonodajo, količnika zahteve po skupnem blažilniku iz člena 128(6) CRD.

Ta postavka odraža količnik skupne kapitalske zahteve (overall capital requirement – OCR), kot je opredeljen v oddelku 1.2 smernic EBA glede PNPO.

Če se zahteva po blažilniku ne uporablja, se poroča samo točka (i).

170

14*   OCR: ki mora biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Vsota (i) in (ii), kot sledi:

(i)

količnika TSCR, ki mora biti sestavljen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala, iz vrstice 140;

(ii)

v obsegu, v katerem se uporablja v skladu z zakonodajo, količnika zahteve po skupnem blažilniku iz člena 128(6) CRD.

Če se zahteva po blažilniku ne uporablja, se poroča samo točka (i).

180

14**   OCR: ki mora biti sestavljena iz temeljnega kapitala

Vsota (i) in (ii), kot sledi:

(i)

količnika TSCR, ki mora biti sestavljen iz temeljnega kapitala, iz vrstice 150;

(ii)

v obsegu, v katerem se uporablja v skladu z zakonodajo, količnika zahteve po skupnem blažilniku iz člena 128(6) CRD.

Če se zahteva po blažilniku ne uporablja, se poroča samo točka (i).

190

15   Količnik skupne kapitalske zahteve (OCR) in smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G)

Vsota (i) in (ii), kot sledi:

(i)

količnika OCR iz vrstice 160;

(ii)

če se uporablja, se smernica glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G), kot je opredeljena v smernicah EBA glede PNPO, vključi samo, če jo je pristojni organ sporočil instituciji.

Če pristojni organ ni sporočil nobene smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G), se poroča samo točka (i).

200

15*   OCR in P2G: ki morata biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Vsota (i) in (ii), kot sledi:

(i)

količnika OCR, ki mora biti sestavljen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala, iz vrstice 170;

(ii)

če se uporablja, deleža smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G) iz točke (ii) vrstice 190, ki mora biti v skladu z zahtevo pristojnega organa v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Smernica glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G) se vključi samo, če jo je pristojni organ sporočil instituciji.

Če pristojni organ ni sporočil nobene smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G), se poroča samo točka (i).

210

15**   OCR in P2G: ki morata biti sestavljena iz temeljnega kapitala

Vsota (i) in (ii), kot sledi:

(i)

količnika OCR, ki mora biti sestavljen iz temeljnega kapitala, iz vrstice 180;

(ii)

če se uporablja, deleža smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G) iz točke (ii) vrstice 190, ki mora biti v skladu z zahtevo pristojnega organa v obliki temeljnega kapitala. Smernica glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G) se vključi samo, če jo je pristojni organ sporočil instituciji.

Če pristojni organ ni sporočil nobene smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G), se poroča samo točka (i).

1.5   C 04.00 – POJASNJEVALNE POSTAVKE (CA4)

1.5.1   Navodila za posamezne pozicije

Vrstice

010

1   Odložene terjatve za davek skupaj

Znesek, ki se poroča v tem polju, je enak znesku, ki se poroča v zadnji potrjeni/revidirani računovodski bilanci stanja.

020

1.1   Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček

Člen 39(2) CRR.

Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček in se zato zanje uporabi utež tveganja.

030

1.2   Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik

Člen 36(1)(c) in člen 38 CRR.

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, vendar ne izhajajo iz začasnih razlik, zaradi česar se zanje ne uporabi noben prag (to pomeni, da so v celoti odbite od navadnega lastniškega temeljnega kapitala).

040

1.3   Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

Člen 36(1)(c), člen 38 in člen 48(1)(a) CRR.

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, zaradi česar se za njihov odbitek od navadnega lastniškega temeljnega kapitala uporabita praga 10 % in 17,65 % iz člena 48 CRR.

050

2   Odložene obveznosti za davek skupaj

Znesek, ki se poroča v tem polju, je enak znesku, ki se poroča v zadnji potrjeni/revidirani računovodski bilanci stanja.

060

2.1   Odložene obveznosti za davek, ki se ne odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček

Člen 38(3) in (4) CRR.

Odložene obveznosti za davek, za katere pogoji iz člena 38(3) in (4) CRR niso izpolnjeni. Zato ta postavka vključuje odložene obveznosti za davek, ki zmanjšujejo znesek dobrega imena, drugih neopredmetenih sredstev ali sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki jih je treba odbiti, poročane v postavkah 1.1.1.10.3, 1.1.1.11.2 oziroma 1.1.1.14.2.

070

2.2   Odložene obveznosti za davek, ki se odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček

Člen 38 CRR.

080

2.2.1   Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik

Člen 38(3), (4) in (5) CRR.

Odložene obveznosti za davek, s katerimi se lahko zmanjša znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, v skladu s členom 38(3) in (4) CRR, in niso razporejene na odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, v skladu s členom 38(5) CRR.

090

2.2.2   Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

Člen 38(3), (4) in (5) CRR.

Odložene obveznosti za davek, s katerimi se lahko zmanjša znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, v skladu s členom 38(3) in (4) CRR, in so razporejene na odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, v skladu s členom 38(5) CRR.

093

2A   Preplačilo davka in prenos davčne izgube v predhodno obdobje

Člen 39(1) CRR

Znesek preplačil davka in davčnih izgub, prenesenih v predhodno obdobje, ki se ne odbijejo od kapitala v skladu s členom 39(1) CRR; poroča se znesek pred uporabo uteži tveganja.

096

2B   Odložene terjatve za davek, za katere se uporabi utež tveganja 250 %

Člen 48(4) CRR

Znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki se ne odbijejo v skladu s členom 48(1) CRR, ampak se zanje v skladu s členom 48(4) CRR uporabi utež tveganja 250 %, ob upoštevanju učinka člena 470 CRR. Poroča se znesek odloženih terjatev za davek pred uporabo uteži tveganja.

097

2C   Odložene terjatve za davek, za katere se uporabi utež tveganja 0 %

Člen 469(1)(d), člen 470, člen 472(5) in člen 478 CRR.

Znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki se ne odbijejo v skladu s členom 469(1)(d) in členom 470 CRR, ampak se zanje v skladu s členom 472(5) CRR uporabi utež tveganja 0 %. Poroča se znesek odloženih terjatev za davek pred uporabo uteži tveganja.

100

3   Presežek (+) ali primanjkljaj (–) popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti in drugih zmanjšanj kapitala na pričakovane izgube za izpostavljenosti, ki niso neplačane, izračunan po pristopu IRB

Člen 36(1)(d), člen 62(d) ter člena 158 in 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

110

3.1   Skupaj popravki zaradi kreditnega tveganja, dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala, izračunani za vključitev v izračun zneska pričakovane izgube

Člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

120

3.1.1   Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja

Člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

130

3.1.2   Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja

Člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

131

3.1.3   Dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala

Členi 34, 110 in 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

140

3.2   Skupaj izračunane pričakovane izgube

Člen 158(5), (6) in (10) ter člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. Poroča se le pričakovana izguba, povezana z izpostavljenostmi, ki niso neplačane.

145

4   Presežek (+) ali primanjkljaj (–) posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja na pričakovane izgube za neplačane izpostavljenosti, izračunan po pristopu IRB

Člen 36(1)(d), člen 62(d) ter člena 158 in 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

150

4.1   Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in pozicije, ki so obravnavane podobno

Člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

155

4.2   Skupaj izračunane pričakovane izgube

Člen 158(5), (6) in (10) ter člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. Poroča se le pričakovana izguba, povezana z neplačanimi izpostavljenostmi.

160

5   Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za presežek rezervacij, sprejemljivih kot dodatni kapital

Člen 62(d) CRR.

Za institucije, ki uporabljajo pristop IRB, je v skladu s členom 62(d) CRR presežni znesek rezervacij (za pričakovane izgube), sprejemljivih za vključitev v dodatni kapital, omejen na 0,6 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih na podlagi pristopa IRB.

Znesek, ki se sporoči v tej postavki, je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti (kar pomeni, da ni pomnožen z 0,6 %) in je osnova za izračun omejitve.

170

6   Skupaj bruto rezervacije, sprejemljive za vključitev v dodatni kapital

Člen 62(c) CRR.

Ta postavka vključuje splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki so sprejemljivi za vključitev v dodatni kapital, pred uporabo zgornje meje.

V znesku, ki se poroča, so upoštevani davčni učinki.

180

7   Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za rezervacije, sprejemljive kot dodatni kapital

Člen 62(c) CRR.

V skladu s členom 62(c) CRR so popravki zaradi kreditnega tveganja, sprejemljivi za vključitev v dodatni kapital, omejeni na 1,25 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti.

Znesek, ki se sporoči v tej postavki, je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti (kar pomeni, da ni pomnožen z 1,25 %) in je osnova za izračun omejitve.

190

8   Prag za neodbite deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 46(1)(a) CRR.

Ta postavka vključuje prag, do katerega se deleži v subjektih finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ne odbijejo. Znesek se izračuna s seštetjem vseh postavk, ki so osnova praga, tako dobljena vsota pa se nato zmnoži z 10 %.

200

9   10-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 48(1)(a) in (b) CRR.

Postavka vključuje prag 10 % za deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, ter za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik.

Znesek se izračuna s seštetjem vseh postavk, ki so osnova praga, tako dobljena vsota pa se nato zmnoži z 10 %.

210

10   17,65-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 48(1) CRR.

Postavka vključuje prag 17,65 % za deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, ter za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki se uporabi po 10-odstotnem pragu.

Prag se izračuna tako, da pripoznani znesek obeh postavk ne sme preseči 15 % končnega navadnega lastniškega temeljnega kapitala, tj. navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se izračuna po vseh odbitkih in ne vključuje prilagoditev zaradi prehodnih določb.

225

11.1   Sprejemljiv kapital za namene kvalificiranih deležev zunaj finančnega sektorja

Člen 4(1)(71)(a) CRR.

226

11.2   Sprejemljiv kapital za namene velikih izpostavljenosti

Člen 4(1)(71)(b) CRR.

230

12   Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Členi 44 do 46 in 49 CRR.

240

12.1   Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Členi 44, 45, 46 in 49 CRR.

250

12.1.1   Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Členi 44, 46 in 49 CRR.

Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, razen:

a)

pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj;

b)

zneskov v zvezi z naložbami, za katere se uporablja katera koli druga možnost iz člena 49, ter

c)

deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR.

260

12.1.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 45 CRR.

V skladu s členom 45 CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

270

12.2   Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR.

280

12.2.1   Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR.

Znesek, ki se poroča, je posredni delež v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR, niso vključeni.

290

12.2.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 45 CRR.

V skladu s členom 45(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

291

12.3.1   Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR.

292

12.3.2   Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR.

293

12.3.3   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 45 CRR.

300

13   Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Členi 58 do 60 CRR.

310

13.1   Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člena 58 in 59 ter člen 60(2) CRR.

320

13.1.1   Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 58 in člen 60(2) CRR.

Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, razen:

a)

pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj; ter

b)

deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR.

330

13.1.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 59 CRR.

V skladu s členom 59(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

340

13.2   Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR.

350

13.2.1   Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR.

Znesek, ki se poroča, je posredni delež v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR, niso vključeni.

360

13.2.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 59 CRR.

V skladu s členom 59(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

361

13.3   Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR.

362

13.3.1   Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR.

363

13.3.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 59 CRR.

370

14   Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Členi 68 do 70 CRR.

380

14.1   Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člena 68 in 69 ter člen 70(2) CRR.

390

14.1.1   Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 68 in člen 70(2) CRR.

Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, razen:

a)

pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj; ter

b)

deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR.

400

14.1.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 69 CRR.

V skladu s členom 69(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

410

14.2   Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR.

420

14.2.1   Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR.

Znesek, ki se poroča, je posredni delež v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR, niso vključeni.

430

14.2.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 69 CRR.

V skladu s členom 69(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

431

14.3   Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR.

432

14.3.1   Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR.

433

14.3.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 69 CRR.

440

15   Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Členi 44, 45, 47 in 49 CRR.

450

15.1   Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Členi 44, 45, 47 in 49 CRR.

460

15.1.1   Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Členi 44, 45, 47 in 49 CRR.

Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, razen:

a)

pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj;

b)

zneskov v zvezi z naložbami, za katere se uporablja katera koli druga možnost iz člena 49, ter

c)

deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR.

470

15.1.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 45 CRR.

V skladu s členom 45(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

480

15.2   Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR.

490

15.2.1   Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR.

Znesek, ki se poroča, so posredni deleži v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR, niso vključeni.

500

15.2.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 45 CRR.

V skladu s členom 45(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

501

15.3   Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR.

502

15.3.1   Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR.

503

15.3.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 45 CRR.

510

16   Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Člena 58 in 59 CRR.

520

16.1   Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člena 58 in 59 CRR.

530

16.1.1   Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 58 CRR.

Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, razen:

a)

pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj (člen 56(d)), ter

b)

deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR.

540

16.1.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 59 CRR.

V skladu s členom 59(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

550

16.2   Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR.

560

16.2.1   Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR.

Znesek, ki se poroča, so posredni deleži v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR, niso vključeni.

570

16.2.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 59 CRR.

V skladu s členom 59(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

571

16.3   Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR.

572

16.3.1   Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR.

573

16.3.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 59 CRR.

580

17   Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Člena 68 in 69 CRR.

590

17.1   Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člena 68 in 69 CRR.

600

17.1.1   Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 68 CRR.

Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, razen:

a)

pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj (člen 66(d)), ter

b)

deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR.

610

17.1.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 69 CRR.

V skladu s členom 69(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

620

17.2   Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR.

630

17.2.1   Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR.

Znesek, ki se poroča, so posredni deleži v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR, niso vključeni.

640

17.2.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 69 CRR.

V skladu s členom 69(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

641

17.3   Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR.

642

17.3.1   Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR.

643

17.3.2   (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 69 CRR.

650

18   Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije

Člen 46(4), člen 48(4) in člen 49(4) CRR.

660

19   Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega temeljnega kapitala institucije

Člen 60(4) CRR.

670

20   Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega kapitala institucije

Člen 70(4) CRR.

680

21   Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 12.1.

690

22   Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 15.1.

700

23   Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 13.1.

710

24   Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 16.1.

720

25   Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 14.1.

730

26   Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 17.1.

740

27   Zahteva po skupnem blažilniku

Člen 128(6) CRD.

750

Varovalni kapitalski blažilnik

Člen 128(1) in člen 129 direktive CRD.

V skladu s členom 129(1) je varovalni kapitalski blažilnik dodatni znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ker je stopnja varovalnega kapitalskega blažilnika v višini 2,5 % stalna, se znesek poroča v tej celici.

760

Varovalni blažilnik zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice

Člen 458(2)(d)(iv) CRR.

V tej celici se poroča znesek varovalnega blažilnika zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice, ki se lahko v skladu s členom 458 CRR zahteva poleg varovalnega kapitalskega blažilnika.

Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja.

770

Posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik

Člen 128(2) ter členi 130 in 135 do 140 CRD.

Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja.

780

Blažilnik sistemskih tveganj

Člen 128(5) ter člena 133 in 134 CRD.

Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja.

800

Blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije

Člen 128(3) in člen 131 direktive CRD.

Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja.

810

Blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije

Člen 128(4) in člen 131 direktive CRD.

Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja.

820

28   Kapitalske zahteve v zvezi s prilagoditvami v okviru drugega stebra

Člen 104(2) CRD.

Če pristojni organ odloči, da mora institucija izračunati dodatne kapitalske zahteve zaradi stebra II, se navedene dodatne kapitalske zahteve poročajo v tej celici.

830

29   Ustanovni kapital

Členi 12 in 28 do 31 CRD ter člen 93 CRR.

840

30   Kapital na podlagi stalnih splošnih stroškov

Člen 96(2)(b), člen 97 in člen 98(1)(a) CRR.

850

31   Tuje originalne izpostavljenosti

Informacije, ki so potrebne za izračun praga za poročanje v zvezi s predlogo CR GB v skladu s členom 5(a)(4) te uredbe. Prag se izračuna na podlagi originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja.

Izpostavljenosti se obravnavajo kot domače, kadar gre za izpostavljenosti do nasprotnih strank v državi članici, v kateri se nahaja institucija.

860

32   Skupaj originalne izpostavljenosti

Informacije, ki so potrebne za izračun praga za poročanje v zvezi s predlogo CR GB v skladu s členom 5(a)(4) te uredbe. Prag se izračuna na podlagi originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja.

Izpostavljenosti se obravnavajo kot domače, kadar gre za izpostavljenosti do nasprotnih strank v državi članici, v kateri se nahaja institucija.

870

Prilagoditve skupnega kapitala

Člen 500(4) CRR.

Tukaj se sporoči razlika med zneskom, sporočenim v polju 880, in skupnim kapitalom na podlagi CRR.

Če se uporabi alternativa po standardiziranem pristopu (člen 500(2) CRR), ta vrstica ostane prazna.

880

Kapital, v celoti prilagojen za prag iz sporazuma Basel I

Člen 500(4) CRR.

Tukaj se sporoči skupni kapital na podlagi CRR, prilagojen v skladu z zahtevami v členu 500(4) CRR (tj. v celoti prilagojen tako, da odraža razliko med izračunom kapitala na podlagi Direktive 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES, kakor sta veljali pred 1. januarjem 2007, in izračunom kapitala v skladu s CRR, ki je posledica različnih obravnav pričakovane izgube in nepričakovane izgube iz poglavja 3 naslova II dela 3 CRR).

Če se uporabi alternativa po standardiziranem pristopu (člen 500(2) CRR), ta vrstica ostane prazna.

890

Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I

Člen 500(1)(b) uredbe o kapitalskih zahtevah.

Tukaj se sporoči znesek kapitala, ki ga mora imeti institucija v skladu s členom 500(1)(b) CRR (tj. 80 % skupnega minimalnega zneska kapitala, ki bi ga morala institucija imeti v skladu s členom 4 Direktive 93/6/EGS, kakor je veljalo v navedeni direktivi in Direktivi 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij pred 1. januarjem 2007).

900

Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I – alternativa po standardiziranem pristopu

Člen 500(2) in (3) CRR.

Tukaj se sporoči znesek kapitala, ki ga mora imeti institucija v skladu s členom 500(2) CRR (tj. 80 % kapitala, ki bi ga institucija morala imeti v skladu s členom 92, pri čemer se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunajo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 in poglavjem 2 ali 3 naslova III dela 3 CRR, kot je ustrezno, namesto v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 ali poglavjem 4 naslova III dela 3 CRR, kot je ustrezno).

910

Primanjkljaj skupnega kapitala v zvezi s kapitalskimi zahtevami praga iz sporazuma Basel I ali alternative po standardiziranem pristopu

Člen 500(1)(b) in člen 500(2) CRR.

V to vrstico se vnese:

—

če se uporabi člen 500(1)(b) CRR in je vrednost v vrstici 880 nižja od vrstice 890, razlika med vrsticama 890 in 880;

—

če se uporabi člen 500(2) CRR in je vrednost v vrstici 010 predloge C 01.00 nižja od vrstice 900 predloge C 04.00, razlika med vrstico 900 v predlogi C 04.00 in vrstico 010 v predlogi C 01.00.

1.6   PREHODNE DOLOČBE in INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5)

1.6.1   Splošne opombe

15.

V predlogi CA5 je povzet izračun kapitalskih sestavin in odbitkov, za katere veljajo prehodne določbe iz členov 465 do 491 CRR.

16.

Predloga CA5 ima naslednjo strukturo:

(a)

v predlogi 5.1 so povzete skupne prilagoditve, ki jih je treba izvesti za različne sestavine kapitala (sporočene v predlogi CA1 v skladu s končnimi določbami) zaradi uporabe prehodnih določb. Sestavine te razpredelnice so predstavljene kot ‚prilagoditve‘ različnih sestavnih delov kapitala v predlogi CA1, da se v sestavnih delih kapitala odražajo učinki prehodnih določb;

(b)

v predlogi 5.2 so navedene dodatne podrobnosti o izračunu navedenih instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila, ki ne tvorijo državne pomoči.

17.

Institucije v prvih štirih stolpcih poročajo prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala, dodatnega kapitala in znesek, ki ga je treba obravnavati kot tveganju prilagojena sredstva. Poleg tega morajo institucije v stolpcu 050 sporočiti veljavni odstotek, v stolpcu 060 pa sprejemljivi znesek brez upoštevanja prehodnih določb.

18.

Institucije poročajo sestavine v predlogi CA5 le v obdobju veljavnosti prehodnih določb v skladu z delom 10 CRR.

19.

V skladu z nekaterimi prehodnimi določbami je potreben odbitek od temeljnega kapitala. V tem primeru se preostali znesek odbitka ali odbitkov upošteva pri temeljnem kapitalu, v primeru dodatnega temeljnega kapitala, ki ni zadosten, da bi lahko pokril ta znesek, pa se presežek odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

1.6.2   C 05.01 – Prehodne Določbe (CA5.1)

20.

Institucije v razpredelnici 5.1 poročajo prehodne določbe za sestavne dele kapitala iz členov 465 do 491 CRR glede na uporabo končnih določb iz naslova II dela 2 CRR.

21.

Institucije v vrsticah 020 do 060 poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila. Vrednosti, ki jih je treba poročati v stolpcih 010 do 030 vrstice 060 predloge CA5.1, je mogoče pridobiti iz ustreznih odsekov predloge CA5.2.

22.

Institucije v vrsticah 070 do 092 poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede manjšinskih deležev ter instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih izdajo podrejene družbe (v skladu s členoma 479 in 480 CRR).

23.

Institucije od vrstice 100 naprej poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede nerealiziranih dobičkov in izgub, odbitkov ter dodatnih filtrov in odbitkov.

24.

V nekaterih primerih lahko prehodni odbitki od navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala presegajo navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital ali dodatni kapital institucije. Če ta učinek izhaja iz prehodnih določb, se prikaže v ustreznih celicah predloge CA1. Prilagoditve v stolpcih predloge CA5 zato ne vključujejo učinkov prelivanja, če ni na voljo dovolj razpoložljivega kapitala.

1.6.2.1   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala

020

Prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala

030

Prilagoditve dodatnega kapitala

040

Prilagoditve, vključene v tveganju prilagojena sredstva

Stolpec 040 vključuje zadevne zneske za prilagoditev zneska skupne izpostavljenosti tveganju iz člena 92(3) CRR zaradi prehodnih določb. Pri zneskih, ki se poročajo, se upošteva uporaba določb iz poglavja 2 ali 3 naslova II dela 3 ali naslova IV dela 3 v skladu s členom 92(4) CRR. To pomeni, da je treba prehodne zneske, za katere veljajo določbe iz poglavja 2 ali 3 naslova II dela 3, poročati kot zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, medtem ko morajo prehodni zneski, za katere velja naslov IV dela 3, predstavljati kapitalske zahteve, pomnožene z 12,5.

Čeprav so stolpci 010 do 030 neposredno povezani s predlogo CA1, prilagoditve zneska skupne izpostavljenosti tveganju niso neposredno povezane z zadevnimi predlogami za kreditno tveganje. Morebitne prilagoditve zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ki so posledica prehodnih določb, se vključijo neposredno v predloge CR SA, CR IRB, CR EQU IRB, MKR SA TDI, MKR SA EQU ali MKR IM. Poleg tega se ti učinki poročajo v stolpcu 040 predloge CA5.1. Navedeni zneski so zato le pojasnjevalne postavke.

050

Veljavni odstotek

060

Sprejemljiv znesek brez prehodnih določb

Stolpec 060 vključuje zneske posameznih instrumentov pred uporabo prehodnih določb, tj. osnovni znesek, potreben za izračun prilagoditev.


Vrstice

010

1   Skupaj prilagoditve

V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih prilagoditev različnih vrst kapitala in tveganju prilagojenih zneskov, ki izhajajo iz teh prilagoditev.

020

1.1   Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila

Členi 483 do 491 CRR.

V tej vrstici so navedeni skupni učinki instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila, po različnih vrstah kapitala.

030

1.1.1   Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila: instrumenti, ki tvorijo državno pomoč

Člen 483 CRR.

040

1.1.1.1   Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za kapital v skladu z Direktivo 2006/48/ES

Člen 483(1), (2), (4) in (6) CRR.

050

1.1.1.2   Instrumenti, ki jih izdajo institucije s sedežem v državi članici, vključeni v program za gospodarsko prilagoditev

Člen 483(1), (3), (5), (7) in (8) CRR.

060

1.1.2   Instrumenti, ki ne tvorijo državne pomoči

Zneski, ki se poročajo, se pridobijo iz stolpca 060 predloge CA5.2.

070

1.2   Manjšinski deleži in ekvivalenti

Člena 479 in 480 CRR.

V tej vrstici so navedeni učinki prehodnih določb na manjšinske deleže, sprejemljive kot navaden lastniški temeljni kapital, kvalificirane instrumente temeljnega kapitala, sprejemljive kot konsolidirani dodatni temeljni kapital, in kvalificirani kapital, sprejemljiv kot konsolidirani dodatni kapital.

080

1.2.1   Kapitalski instrumenti in postavke, ki se ne štejejo za manjšinske deleže

Člen 479 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je znesek, ki se uvrsti med konsolidacijske rezerve v skladu s prejšnjo zakonodajo.

090

1.2.2   Prehodno pripoznanje manjšinskih deležev v konsolidiranem kapitalu

Člena 84 in 480 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je sprejemljiv znesek brez prehodnih določb.

091

1.2.3   Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala v konsolidiranem kapitalu

Člena 85 in 480 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je sprejemljiv znesek brez prehodnih določb.

092

1.2.4   Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega kapitala v konsolidiranem kapitalu

Člena 87 in 480 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je sprejemljiv znesek brez prehodnih določb.

100

1.3   Druge prehodne prilagoditve

Členi 467 do 478 in 481 CRR.

V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih prilagoditev odbitka od različnih vrst kapitala, nerealiziranih dobičkov in izgub, dodatnih filtrov in odbitkov ter tveganju prilagojenih zneskov, ki izhajajo iz teh prilagoditev.

110

1.3.1   Nerealizirani dobički in izgube

Člena 467 in 468 CRR.

V tej vrstici so navedeni skupni učinki prehodnih določb na nerealizirane dobičke in izgube, merjene po pošteni vrednosti.

120

1.3.1.1   Nerealizirani dobički

Člen 468(1) CRR.

130

1.3.1.2   Nerealizirane izgube

Člen 467(1) CRR.

133

1.3.1.3   Nerealizirani dobički iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU

Člen 468 CRR.

136

1.3.1.4   Nerealizirana izguba iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU

Člen 467 CRR.

138

1.3.1.5   Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi

Člen 468 CRR.

140

1.3.2   Odbitki

Člen 36(1) in členi 469 do 478 CRR.

V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih določb na odbitke.

150

1.3.2.1   Izgube tekočega poslovnega leta

Člen 36(1)(a), člena 469(1)in 472(3) ter člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(a) CRR.

Kadar morajo podjetja odbiti le pomembne izgube:

—

kadar je skupna vmesna neto izguba ‚pomembna‘, se preostali znesek v celoti odbije od temeljnega kapitala, ali

—

kadar skupna vmesna neto izguba v celoti ni ‚pomembna‘, se preostali znesek ne odbije.

160

1.3.2.2   Neopredmetena sredstva

Člen 36(1)(b), člena 469(1) in 472(4) ter člen 478 CRR.

Pri določanju zneska neopredmetenih sredstev, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 37 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(b) CRR.

170

1.3.2.3   Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik

Člen 36(1)(c), člena 469(1) in 472(5) ter člen 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenih odloženih terjatev za davek, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 38 CRR v zvezi z zmanjšanjem odloženih terjatev za davek za odložene obveznosti za davek.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek v skladu s členom 469(1) CRR.

180

1.3.2.4   Primanjkljaj rezervacij glede na pričakovane izgube po pristopu IRB

Člen 36(1)(d), člena 469(1) in 472(6) ter člen 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenega primanjkljaja rezervacij glede na pričakovane izgube po pristopu IRB, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 40 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(d) CRR.

190

1.3.2.5   Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

Člen 33(1)(e), člena 469(1) in 472(7) ter člena 473 in 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenih sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami institucije upoštevajo določbe člena 41 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(e) CRR.

194

1.3.2.5*   od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – pozitivna postavka

Člen 473 CRR.

198

1.3.2.5**   od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – negativna postavka

Člen 473 CRR.

200

1.3.2.6   Lastni instrumenti

Člen 36(1)(f), člena 469(1) in 472(8) ter člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(f) CRR.

210

1.3.2.6.1   Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 36(1)(f), člena 469(1) in 472(8) ter člen 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenih lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 42 CRR.

Ker se obravnavanje ‚preostalega zneska‘ razlikuje glede na vrsto instrumenta, institucije razdelijo deleže lastnih instrumentov navadnega lastniškega kapitala na ‚neposredne‘ in ‚posredne‘ deleže.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(f) CRR.

211

1.3.2.6.1**   od tega: neposredni deleži

Člen 469(1)(b) in člen 472(8)(a) CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek neposrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti.

212

1.3.2.6.1*   od tega: posredni deleži

Člen 469(1)(b) in člen 472(8)(b) CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek posrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti.

220

1.3.2.6.2   Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala

Člen 56(a), člen 474, člen 475(2) in člen 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenih deležev, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 57 CRR.

Ker se obravnavanje ‚preostalega zneska‘ razlikuje glede na vrsto instrumenta (člen 475(2) CRR), institucije razdelijo zgoraj navedene deleže na ‚neposredne‘ in ‚posredne‘ lastne deleže dodatnega temeljnega kapitala.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(a) CRR.

221

1.3.2.6.2**   od tega: neposredni deleži

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek neposrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členom 474(b) in členom 475(2)(a) CRR.

222

1.3.2.6.2*   od tega: posredni deleži

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek posrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členom 474(b) in členom 475(2)(b) CRR.

230

1.3.2.6.3   Lastni instrumenti dodatnega kapitala

Člen 66(a), člen 476, člen 477(2) in člen 478 CRR.

Pri določanju zneska deležev, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 67 CRR.

Ker se obravnavanje ‚preostalega zneska‘ razlikuje glede na vrsto instrumenta (člen 477(2) CRR), institucije razdelijo zgoraj navedene glede na ‚neposredne‘ in ‚posredne‘ lastne deleže dodatnega kapitala.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(a) CRR.

231

od tega: neposredni deleži

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek neposrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členom 476(b) in členom 477(2)(a) CRR.

232

od tega: posredni deleži

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek posrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členom 476(b) in členom 477(2)(b) CRR.

240

1.3.2.7   Vzajemni navzkrižni deleži

Ker je obravnavanje ‚preostalega zneska‘ odvisno od tega, ali je treba delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala v subjektu finančnega sektorja šteti za pomembnega ali ne (členi 472(9), 475(3) in 477(3) CRR), institucije razdelijo vzajemne navzkrižne deleže na pomembne naložbe in nepomembne naložbe.

250

1.3.2.7.1   Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

Člen 36(1)(g), člena 469(1) in 472(9) ter člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(g) CRR.

260

1.3.2.7.1.1   Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 36(1)(g), člen 469(1), člen 472(9)(a) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 469(1)(b) CRR.

270

1.3.2.7.1.2   Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 36(1)(g), člen 469(1), člen 472(9)(b) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 469(1)(b) CRR.

280

1.3.2.7.2   Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu

Členi 56(b), člen 474, člen 475(3) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(b) CRR.

290

1.3.2.7.2.1   Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 56(b), člen 474, člen 475(3)(a) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 475(3) CRR.

300

1.3.2.7.2.2   Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 56(b), člen 474, člen 475(3)(b) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 475(3) CRR.

310

1.3.2.7.3   Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu

Členi 66(b), člen 476, člen 477(3) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(b) CRR.

320

1.3.2.7.3.1   Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 66(b), člen 476, člen 477(3)(a) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 477(3) CRR.

330

1.3.2.7.3.2   Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 66(b), člen 476, člen 477(3)(b) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 477(3) CRR.

340

1.3.2.8   Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

350

1.3.2.8.1   Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 36(1)(h), člen 469(1), člen 472(10) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(h) CRR.

360

1.3.2.8.2   Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 56(c), člen 474, člen 475(4) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(c) CRR.

370

1.3.2.8.3   Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 66(c), člen 476, člen 477(4) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(c) CRR.

380

1.3.2.9   Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 470(2) in (3) CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: Člen 470(1) CRR.

385

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

Člen 469(1)(c), člen 478 in člen 472(5) CRR.

Del odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki presega prag 10 % iz člena 470(2)(a) CRR.

390

1.3.2.10   Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

400

1.3.2.10.1   Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 36(1)(i), člena 469(1) in 472(11) ter člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(i) CRR.

410

1.3.2.10.2   Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 56(d), člen 474, člen 475(4) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(d) CRR.

420

1.3.2.10.2   Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 66(d), člen 476, člen 477(4) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(d) CRR.

425

1.3.2.11   Izvzetje iz odbitka deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 471 CRR.

430

1.3.3   Dodatni filtri in odbitki

Člen 481 CRR.

V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih določb na dodatne filtre in odbitke.

Institucije v skladu s členom 481 CRR v postavki 1.3.3 poročajo informacije v zvezi s filtri in odbitki, ki se zahtevajo v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos členov 57 in 66 Direktive 2006/48/ES ter členov 13 in 16 Direktive 2006/49/ES in se ne zahtevajo v skladu z delom 2.

440

1.3.4   Prilagoditve zaradi prehodnih ureditev za MSRP 9

Institucije informacije v zvezi s prehodnimi ureditvami zaradi MSRP 9 poročajo v skladu z veljavnimi pravnimi določbami.

1.6.3   C 05.02 – Instrumenti, Za Katere Se Uporabljajo Predhodna Pravila: Instrumenti, Ki Ne Tvorijo Državne Pomoči (CA5.2)

25.

Institucije poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila in ki ne tvorijo državne pomoči (členi 484 do 491 CRR).

1.6.3.1   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010

Znesek instrumentov s povezanim vplačanim presežkom kapitala

Člen 484(3) do (5) CRR.

Instrumenti, ki so primerni oz. sprejemljivi za posamezne vrstice, vključno z njihovimi povezanimi vplačanimi presežki kapitala.

020

Osnova za izračun omejitve

Člen 486(2) do (4) CRR.

030

Veljavni odstotek

Člen 486(5) CRR.

040

Omejitev

Člen 486(2) do (5) CRR.

050

(–) Znesek, ki presega omejitve glede uporabe predhodnih pravil

Člen 486(2) do (5) CRR.

060

Skupni znesek z uporabo predhodnih pravil

Znesek, ki se poroča, je enak zneskom, ki so poročani v ustreznih stolpcih v vrstici 060 predloge CA 5.1.

Vrstice

010

1   Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 Direktive 2006/48/ES

Člen 484(3) CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.

020

2   Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 ter člen 154(8) in (9) Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 489

Člen 484(4) CRR.

030

2.1   Skupaj instrumenti brez odpoklica ali spodbude za odkup

Člen 484(4) in člen 489 CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.

040

2.2   Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila, z odpoklicem in spodbudo za odkup

Člen 489 CRR.

050

2.2.1   Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti

Člen 489(3) in člen 491(a) CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.

060

2.2.2   Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti

Člen 489(5) in člen 491(a) CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.

070

2.2.3   Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti

Člen 489(6) in člen 491(c) CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.

080

2.3   Preseganje omejitve instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila

Člen 487(1) CRR.

Preseganje omejitve instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila, se lahko obravnava kot instrumenti, za katere se lahko uporabljajo predhodna pravila, tako kot za instrumente dodatnega temeljnega kapitala.

090

3   Postavke, ki izpolnjujejo pogoje za točko (e), (f), (g) ali (h) člena 57 Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 490

Člen 484(5) CRR.

100

3.1   Skupaj postavke brez spodbude za odkup

Člen 490 CRR.

110

3.2   Postavke, za katere se uporabljajo predhodna pravila, s spodbudo za odkup

Člen 490 CRR.

120

3.2.1   Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti

Člen 490(3) in člen 491(a) CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.

130

3.2.2   Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti

Člen 490(5) in člen 491(a) CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.

140

3.2.3   Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti

Člen 490(6) in člen 491(c) CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.

150

3.3   Preseganje omejitve instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila

Člen 487(2) CRR.

Preseganje omejitve instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila, se lahko obravnava kot instrumenti, za katere se lahko uporabljajo predhodna pravila, tako kot za instrumente dodatnega kapitala.

2.   KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)

2.1   SPLOŠNE OPOMBE

26.

Predlogi C 06.01 in C 06.02 se poročata, če se kapitalske zahteve izračunajo na konsolidirani podlagi. Ta predloga je sestavljena iz štirih delov z namenom zbiranja različnih informacij o vseh posameznih subjektih (vključno s poročevalsko institucijo), ki so vključeni v obseg konsolidacije.

(a)

subjekti, vključeni v obseg konsolidacije;

(b)

podrobne informacije o kapitalski ustreznosti skupine;

(c)

informacije o prispevku subjektov h kapitalski ustreznosti skupine;

(d)

informacije o kapitalskih blažilnikih.

27.

Institucije, ki so izvzete v skladu s členom 7 CRR, izpolnijo le stolpce 010 do 060 in 250 do 400.

28.

Pri številkah, ki se poročajo, se upoštevajo vse prehodne določbe iz CRR, ki veljajo na zadevni dan poročanja.

2.2   PODROBNE INFORMACIJE O KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE;

29.

Drugi del te predloge (podrobne informacije o kapitalski ustreznosti skupine), ki zajema stolpce 070 do 210, je namenjen zbiranju informacij o kreditnih in drugih reguliranih finančnih institucijah, za katere dejansko veljajo posebne kapitalske zahteve na posamični podlagi. Za vse navedene subjekte, zajete v obsegu poročanja, podaja kapitalske zahteve za posamezne vrste tveganja in kapital za namen kapitalske ustreznosti.

30.

Kadar gre za sorazmerno konsolidacijo udeležb, vrednosti, povezane s kapitalskimi zahtevami in kapitalom, odražajo ustrezne sorazmerne zneske.

2.3   INFORMACIJE O PRISPEVKIH POSAMEZNIH SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE

31.

Namen tretjega dela te predloge (informacije o prispevkih vseh subjektov v okviru obsega konsolidacije kapitalske ustreznosti skupine, kot ga določa CRR, vključno s subjekti, za katere ne veljajo posebne kapitalske zahteve na posamični podlagi), v stolpcih 250 do 400 je ugotoviti, kateri subjekti v skupini ustvarjajo tveganja in pridobivajo kapital na trgu, na podlagi podatkov, ki so že na voljo ali jih je mogoče enostavno ponovno obdelati brez potrebe po ponovnem izračunu kapitalskega količnika na posamični ali subkonsolidirani podlagi. Na ravni subjekta so tveganje in kapitalske vrednosti prispevki k vrednostim skupine in ne sestavine količnika kapitalske ustreznosti na posamični podlagi ter se kot take ne smejo primerjati med sabo.

32.

Tretji del vključuje tudi zneske manjšinskih deležev, kvalificirani dodatni temeljni kapital in kvalificirani dodatni kapital, sprejemljiv v konsolidiranem kapitalu.

33.

Ker se tretji del predloge nanaša na ‚prispevke‘, se vrednosti, ki jih je treba poročati na tem mestu, po potrebi razlikujejo od vrednosti, poročanih v stolpcih, ki se nanašajo na podrobne informacije o kapitalski vrednosti skupine.

34.

V osnovi se odpravijo medsebojne izpostavljenosti znotraj istih skupin na enak način tako v smislu tveganj kot kapitala, da se krijejo zneski, ki so bili v konsolidirani predlogi CA skupine poročani z dodajanjem zneskov, poročanih za posamezni subjekt v predlogi ‚Kapitalska ustreznost skupine‘. Kadar prag 1 % ni presežen, neposredna povezava s predlogo CA ni mogoča.

35.

Institucije določijo najprimernejšo metodo razdelitve med subjekte, pri kateri se upoštevajo možni učinki razpršitve za tržno tveganje in operativno tveganje.

36.

Obstaja možnost, da je ena konsolidirana skupina vključena v drugo konsolidirano skupino. To pomeni, da se subjekti iz podskupine poročajo v predlogi GS za celotno skupino, in sicer vsak subjekt iz podskupine posebej, tudi če se za samo podskupino uporabljajo zahteve po poročanju. Če se za podskupino uporabljajo zahteve po poročanju, ta prav tako poroča predlogo GS za vsak subjekt posebej, čeprav so te podrobnosti vključene v predlogo GS višje konsolidirane skupine.

37.

Institucija poroča podatke o prispevku subjekta, ko njegov prispevek k znesku skupne izpostavljenosti tveganju preseže 1 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju skupine ali ko njegov prispevek h kapitalu preseže 1 % kapitala skupine. Ta prag ne velja za podrejene družbe ali podskupine, ki skupini zagotavljajo kapital (v obliki manjšinskih deležev ali instrumentov kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, vključenega v kapital).

2.4   C 06.01 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – Skupaj (GS Total)

Stolpci

Navodila

250–400

SUBJEKTI, VKLJUČENI V OBSEG KONSOLIDACIJE

Glej navodila za predlogo C 06.02.

410–480

KAPITALSKI BLAŽILNIKI

Glej navodila za predlogo C 06.02.


Vrstice

Navodila

010

SKUPAJ

Postavka ‚Skupaj‘ predstavlja vsoto vrednosti, poročanih v vseh vrsticah predloge C 06.02.

2.5   C 06.02 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)

Stolpci

Navodila

010–060

SUBJEKTI, VKLJUČENI V OBSEG KONSOLIDACIJE

Predloga je namenjena zbiranju informacij o vseh subjektih, vključenih v obseg konsolidacije, za vsak subjekt posebej, v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 CRR.

010

IME

Ime subjekta, vključenega v obseg konsolidacije.

020

KODA

Ta koda je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Koda, ki se dodeljena subjektu, vključenemu v obseg konsolidacije.

Dejanska sestava kode je odvisna od nacionalnega sistema poročanja.

025

KODA LEI

Koda LEI pomeni kodo identifikatorja pravnih subjektov in je referenčna oznaka, ki jo je predlagal Odbor za finančno stabilnost (FSB) in potrdila skupina G20, njen namen pa je zagotoviti enoten globalni identifikator za stranke v finančnih transakcijah.

Dokler globalni sistem kod LEI ne bo popolnoma operacionalen, predhodne kode LEI nasprotnim strankam dodeljuje lokalna operativna enota, ki jo je potrdil Odbor za regulativni nadzor (Regulatory Oversight Committee – ROC, podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.leiroc.org).

Če za določeno nasprotno stranko obstaja koda identifikatorja pravnih subjektov (koda LEI), se uporablja za identifikacijo take nasprotne stranke.

030

INSTITUCIJA ALI ENAKOVREDEN SUBJEKT (DA/NE)

‚DA‘ se navede, če za subjekt veljajo kapitalske zahteve v skladu s CRR in direktivo CRD ali določbe, ki so vsaj enakovredne določbam sporazuma Basel.

V nasprotnem primeru se navede ‚NE‘.

Image 1
Manjšinski deleži:

člen 81(1)(a)(ii) in člen 82(1)(a)(ii) CRR.

Kar zadeva manjšinske deleže ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki ga izdajo podrejene družbe, so podrejene družbe, katerih instrumenti so lahko sprejemljivi, institucije ali podjetja, za katera se na podlagi veljavnega nacionalnega prava uporabljajo zahteve CRR.

035

VRSTA SUBJEKTA

Vrsta subjekta se sporoči na podlagi naslednjih kategorij:

(a)

kreditna institucija

člen 4(1)(1) CRR;

(b)

investicijsko podjetje

člen 4(1)(2) CRR;

(c)

finančna institucija (druga)

člen 4(1)(20), (21) in (26) CRR

Finančne institucije v smislu člena 4(1)(26) CRR, ki niso vključene v kategorije (d), (f) ali (g);

(d)

(mešani) finančni holding

člen 4(1)(20) in (21) CRR;

(e)

družba za pomožne storitve

člen 4(1)(18) CRR;

(f)

subjekt s posebnim namenom pri listinjenju

člen 4(1)(66) CRR;

(g)

družba za krite obveznice

Subjekt, vzpostavljen za izdajanje kritih obveznic ali posedovanje zavarovanja s premoženjem, s katerim je zavarovana krita obveznica, če ni vključen v kategorije (a), (b) ali (d) do (f) zgoraj;

(h)

druga vrsta subjekta

Subjekt, ki ni zajet v točkah (a) do (g)

Če za subjekt ne veljata CRR in CRD, temveč določbe, ki so vsaj enakovredne določbam sporazuma Basel, se relevantna kategorija določi po najboljših prizadevanjih.

040

OBSEG PODATKOV: posamično POLNO KONSOLIDIRANO (SF) ALI posamično DELNO KONSOLIDIRANO (SP)

‚SF‘ se poroča za posamezne podrejene družbe, ki so polno konsolidirane.

‚SP‘ se poroča za posamezne podrejene družbe, ki so delno konsolidirane.

050

KODA DRŽAVE

Institucije sporočijo dvočrkovno kodo države v skladu s standardom ISO 3166-2.

060

DELEŽ V LASTI (%)

Ta odstotek se nanaša na dejanski delež kapitala, ki ga ima nadrejena oseba v podrejeni družbi. V primeru polne konsolidacije neposredno podrejene družbe je dejanski delež npr. 70 %. V skladu s členom 4(16) CRR je delež podrejene družbe v podrejeni družbi, ki ga je treba sporočiti, enak zmnožku deležev med zadevnima podrejenima družbama.

070–240

INFORMACIJE O SUBJEKTIH, ZA KATERE VELJAJO KAPITALSKE ZAHTEVE

V oddelku s podrobnimi informacijami (tj. stolpci od 070 do 240) so informacije zbrane samo o subjektih in podskupinah, vključenih v obseg konsolidacije (poglavje 2 naslova II dela 1 CRR), za katere veljajo kapitalske zahteve v skladu s CRR ali določbe, ki so vsaj enakovredne določbam sporazuma Basel (tj. če je v stolpcu 030 naveden pritrdilni odgovor).

Vključijo se informacije o vseh posameznih institucijah konsolidirane skupine, za katere veljajo kapitalske zahteve, ne glede na njihov sedež.

Informacije, ki se poročajo v tem delu, so skladne z lokalnimi pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo na območju poslovanja institucije (zato za potrebe te predloge ni potreben dvojni izračun na posamični podlagi v skladu s pravili nadrejene institucije). Če se lokalna pravila o kapitalski ustreznosti razlikujejo od CRR in primerljiva razčlenitev ni na voljo, se informacije dopolnijo, kadar so na voljo ustrezno razdrobljeni podatki. Zato je ta del predloga o dejanskih podatkih, v kateri so povzeti izračuni, ki jih izvedejo posamezne institucije skupine, pri čemer se upošteva, da lahko za nekatere od navedenih institucij veljajo drugačna pravila o kapitalski ustreznosti.

Sporočanje stalnih splošnih stroškov investicijskih podjetij:

Investicijska podjetja v svoje izračune kapitalskega količnika vključijo kapitalske zahteve v zvezi s stalnimi splošnimi stroški v skladu s členi 95, 96, 97 in 98 CRR.

Del zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ki je povezan s stalnimi splošnimi stroški, se poroča v stolpcu 100 dela 2 te predloge.

070

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Poroča se vsota stolpcev 080 do 110.

080

KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE

Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza vsoti zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki so enaki ali enakovredni zneskom, ki jih je treba poročati v vrstici 040 ‚ZNESKI TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI IN PROSTE IZROČITVE‘ ter zneskov kapitalskih zahtev, ki so enaki ali enakovredni zneskom, ki jih je treba poročati v vrstici 490 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE‘ predloge CA2.

090

POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku kapitalskih zahtev, ki so enake ali enakovredne zahtevam, ki jih je treba poročati v vrstici 520 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA‘ predloge CA2.

100

OPERATIVNO TVEGANJE

Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku izpostavljenosti tveganju, ki je enak ali enakovreden znesku, ki se poroča v vrstici 590 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA OPERATIVNO TVEGANJE (OpR)‘ predloge CA2.

Stalni splošni stroški se vključijo v ta stolpec in vključujejo vrstico 630 ‚DODATEN ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZARADI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV‘ predloge CA2.

110

DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku izpostavljenosti tveganju, ki ni zgoraj posebej naveden. To je vsota zneskov iz vrstic 640, 680 in 690 predloge CA2.

120–240

PODROBNE INFORMACIJE O KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE

Informacije, poročane v naslednjih stolpcih, so skladne z lokalnimi pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo na območju poslovanja subjekta ali podskupine.

120

KAPITAL

Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku kapitala, ki je enak ali enakovreden kapitalu, ki ga je treba poročati v vrstici 010 ‚KAPITAL‘ predloge CA1.

130

OD TEGA: KVALIFICIRANI KAPITAL

Člen 82 CRR.

Stolpec se izpolni le za podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so polno konsolidirane in so institucije.

Kvalificirani deleži so za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom, vplačanim presežkom kapitala in drugimi rezervami) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja.

140

POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK, VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA IN DRUGE REZERVE

Člen 87(1)(b) CRR.

150

SKUPNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 25 CRR.

160

OD TEGA: KVALIFICIRANI TEMELJNI KAPITAL

Člen 82 CRR.

Stolpec se izpolni le za podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so polno konsolidirane in so institucije.

Kvalificirani deleži so za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja.

170

POVEZANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK IN VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA

Člen 85(1)(b) CRR.

180

NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

Člen 50 CRR.

190

OD TEGA: MANJŠINSKI DELEŽI

Člen 81 CRR.

Ta stolpec se izpolni le za polno konsolidirane podrejene družbe, ki so institucije, razen odvisnih družb iz člena 84(3) CRR. Vsaka podrejene družba se obravnava na subkonsolidirani podlagi za namene vseh izračunov, ki jih določa člen 84 CRR, če je potrebno, v skladu s členom 84(2), v nasprotnem primeru na posamični podlagi.

Za namene CRR in te predloge so manjšinski deleži za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja.

200

POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK, VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA IN DRUGE REZERVE

Člen 84(1)(b) CRR.

210

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 61 CRR.

220

OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člena 82 in 83 CRR.

Ta stolpec se izpolni le za polno konsolidirane podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so institucije, razen odvisnih družb iz člena 85(2) CRR. Vsaka podrejene družba se obravnava na subkonsolidirani podlagi za namene vseh izračunov, ki jih določa člen 85 CRR, če je potrebno, v skladu s členom 85(2), v nasprotnem primeru na posamični podlagi.

Za namene CRR in te predloge so manjšinski deleži za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti dodatnega temeljnega kapitala (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja.

230

DODATNI KAPITAL

Člen 71 CRR.

240

OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI KAPITAL

Člena 82 in 83 CRR.

Ta stolpec izpolnijo le polno konsolidirane podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so institucije, razen odvisnih družb iz člena 87(2) CRR. Vsaka podrejena družba se obravnava na subkonsolidirani podlagi za namene vseh izračunov, ki jih določa člen 87 CRR, če je potrebno, v skladu s členom 87(2) CRR, v nasprotnem primeru pa na posamični podlagi.

Za namene CRR in te predloge so manjšinski deleži za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti dodatnega kapitala (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR.

Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb; tj. znesek mora biti sprejemljiv na dan poročanja.

250–400

INFORMACIJE O PRISPEVKU SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE

250–290

PRISPEVEK K TVEGANJEM

Informacije, poročane v naslednjih stolpcih, so skladne s pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo za poročevalsko institucijo.

250

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Poroča se vsota stolpcev 260 do 290.

260

KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE

Znesek, ki se poroča, so zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje v zvezi s kapitalskimi zahtevami za poravnavo/izročitev na podlagi CRR, razen zneskov, povezanih s posli z drugimi subjekti, vključenimi v izračun konsolidiranega količnika kapitalske ustreznosti skupine.

270

POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

Zneske izpostavljenosti tveganju za tržna tveganja je treba izračunati na ravni posameznega subjekta v skladu s CRR. Subjekti poročajo prispevek k zneskom skupne izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga skupine. Vsota zneskov, poročana v tem stolpcu, ustreza znesku iz vrstice 520 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA‘ konsolidiranega poročila.

280

OPERATIVNO TVEGANJE

V primeru naprednega pristopa poročani zneski izpostavljenosti tveganju za operativno tveganje vključujejo učinek razpršitve.

V ta stolpec se vključijo stalni splošni stroški.

290

DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku izpostavljenosti tveganju, ki ni zgoraj posebej naveden.

300–400

PRISPEVEK H KAPITALU

Namen tega dela predloge ni uvedba zahteve, da morajo institucije izvesti celoten izračun skupnega kapitalskega količnika na ravni posameznega subjekta.

Stolpce od 300 do 350 izpolnijo tisti konsolidirani subjekti, ki prispevajo h kapitalu z manjšinskim deležem, kvalificiranim temeljnim kapitalom in /ali kvalificiranim kapitalom. Ob upoštevanju praga, opredeljenega v zadnjem odstavku poglavja 2.3 dela II zgoraj, se stolpci 360 do 400 izpolnijo za vse konsolidirane subjekte, ki prispevajo h konsolidiranemu kapitalu.

Kapital, ki ga subjektu prispevajo drugi subjekti, vključeni v obseg poročevalskega subjekta, se ne upošteva. V tem stolpcu se poroča le neto prispevek h kapitalu skupine, tj. zlasti kapital, ki ga zberejo tretje strani, in akumulirane rezerve.

Informacije, poročane v naslednjih stolpcih, so skladne s pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo za poročevalsko institucijo.

300–350

KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL

Znesek, ki se poroča kot ‚KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL‘, je znesek, kot izhaja iz naslova II dela 2 CRR, pri čemer se ne upošteva kapital, ki ga prispevajo drugi subjekti skupine.

300

KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL

Člen 87 CRR.

310

KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI TEMELJNI KAPITAL

Člen 85 CRR.

320

MANJŠINSKI DELEŽI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

Člen 84 CRR.

Znesek, ki se poroča, je znesek manjšinskih deležev podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni temeljni kapital v skladu s CRR.

330

KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 86 CRR.

Znesek, ki se poroča, je znesek kvalificiranega temeljnega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni temeljni kapital v skladu s CRR.

340

KVALIFICIRANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI KAPITAL

Člen 88 CRR.

Znesek, ki se poroča, je znesek kvalificiranega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni kapital v skladu s CRR.

350

POJASNJEVALNA POSTAVKA: DOBRO IME (–)/(+) NEGATIVNO DOBRO IME

360–400

KONSOLIDIRANI KAPITAL

Člen 18 CRR.

Znesek, ki se poroča kot ‚KONSOLIDIRANI KAPITAL‘, je znesek, kot izhaja iz bilance stanja, brez kapitala, ki ga prispevajo drugi subjekti skupine.

360

KONSOLIDIRANI KAPITAL

370

OD TEGA: NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

380

OD TEGA: DODATNI TEMELJNI KAPITAL

390

OD TEGA: PRISPEVKI H KONSOLIDIRANEMU REZULTATU

Poročajo se prispevki vseh subjektov h konsolidiranemu rezultatu (dobiček ali izguba (–)). To vključuje rezultate, ki se lahko pripišejo manjšinskim deležem.

400

OD TEGA: (‒) DOBRO IME/(+) NEGATIVNO DOBRO IME

V tem polju se poroča dobro ime ali negativno dobro ime poročevalskega subjekta glede podrejene družbe.

410–480

KAPITALSKI BLAŽILNIKI

Struktura poročanja kapitalskih blažilnikov v predlogi GS temelji na splošni strukturi predloge CA4, pri čemer se uporabljajo isti koncepti poročanja. Pri poročanju kapitalskih blažilnikov v predlogi GS se ustrezni zneski poročajo v skladu z določbami, ki veljajo za določitev zahteve po blažilniku za konsolidiran položaj skupine. Zato zneski kapitalskih blažilnikov, ki se poročajo, predstavljajo prispevke posameznih subjektov h kapitalskim blažilnikom skupine. Zneski, ki se poročajo, temeljijo na nacionalnih ukrepih za prenos CRD in na CRR, vključno z morebitnimi prehodnimi določbami.

410

ZAHTEVA PO SKUPNEM BLAŽILNIKU

Člen 128(6) CRD.

420

VAROVALNI KAPITALSKI BLAŽILNIK

Člen 128(1) in člen 129 CRD.

V skladu s členom 129(1) je varovalni kapitalski blažilnik dodatni znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ker je stopnja varovalnega kapitalskega blažilnika v višini 2,5 % stalna, se znesek poroča v tej celici.

430

POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTEN PROTICIKLIČNI KAPITALSKI BLAŽILNIK

Člen 128(2), člen 130 in členi 135 do 140 CRD.

V tej celici se poroča dejanski znesek proticikličnega blažilnika.

440

VAROVALNI BLAŽILNIK ZARADI MAKROBONITETNEGA ALI SISTEMSKEGA TVEGANJA, UGOTOVLJENEGA NA RAVNI DRŽAVE ČLANICE

Člen 458(2)(d)(iv) CRR.

V tej celici se poroča znesek varovalnega blažilnika zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice, ki se lahko v skladu s členom 458 CRR zahteva poleg varovalnega kapitalskega blažilnika.

450

BLAŽILNIK SISTEMSKIH TVEGANJ

Člen 128(5) ter člena 133 in 134 CRD.

V tej celici se poroča znesek blažilnika sistemskih tveganj.

470

BLAŽILNIK ZA GLOBALNE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE

Člen 128(3) in člen 131 direktive CRD.

V tej celici se poroča znesek blažilnika za globalne sistemsko pomembne institucije.

480

BLAŽILNIK ZA DRUGE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE

Člen 128(4) in člen 131 direktive CRD.

V tej celici se poroča znesek blažilnika za druge sistemsko pomembne institucije.

3.   PREDLOGE ZA KREDITNO TVEGANJE

3.1   SPLOŠNE OPOMBE

38.

Obstajajo različni sklopi predlog za standardizirani pristop in pristop IRB za kreditno tveganje. Poleg tega se poročajo ločene predloge za geografsko razčlenitev izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja, če je presežen zadevni prag iz člena 5(a)(4).

3.1.1   Poročanje o tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave

39.

V členu 235 CRR je opisan postopek izračuna izpostavljenosti, ki je v celoti zavarovana z osebnim zavarovanjem.

40.

V členu 236 CRR je opisan postopek izračuna izpostavljenosti, ki je v celoti zavarovana z osebnim zavarovanjem, v primeru polnega zavarovanja/delnega zavarovanja – enaka zapadlost.

41.

Členi 196, 197 in 200 CRR urejajo stvarno kreditno zavarovanje.

42.

Poročanje izpostavljenosti do dolžnikov (neposrednih nasprotnih strank) in dajalcev zavarovanja, ki so razvrščeni v isto kategorijo izpostavljenosti, se izvede kot priliv v isto kategorijo izpostavljenosti in kot odliv iz nje.

43.

Vrsta izpostavljenosti se ne spremeni zaradi osebnega kreditnega zavarovanja.

44.

Če je izpostavljenost zavarovana z osebnim kreditnim zavarovanjem, je zavarovani del razvrščen kot odliv, npr. v kategoriji izpostavljenosti dolžnika, in kot priliv v kategoriji izpostavljenosti dajalca zavarovanja. Vendar se vrsta izpostavljenosti ne spremeni zaradi spremembe kategorije izpostavljenosti.

45.

Učinek zamenjave v okviru poročanja COREP odraža tveganju prilagojeno obravnavanje, ki se dejansko uporablja za zavarovani del izpostavljenosti. Zavarovani del izpostavljenosti je kot tak prilagojen tveganju v skladu s standardiziranim pristopom in se poroča v predlogi CR SA.

3.1.2   Poročanje o kreditnem tveganju nasprotne stranke

46.

Izpostavljenosti, ki izhajajo iz pozicij kreditnega tveganja nasprotne stranke, se poročajo v predlogi CR SA ali CR IRB ne glede na to, ali so postavke netrgovalne knjige ali postavke trgovalne knjige.

3.2   C 07.00 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SA)

3.2.1   Splošne opombe

47.

Predloge CR SA zagotavljajo potrebne informacije o izračunu kapitalskih zahtev za kreditno tveganje v skladu s standardiziranim pristopom. Zagotavljajo zlasti podrobne informacije o:

a)

razporeditvi vrednosti izpostavljenosti glede na različne vrste izpostavljenosti, uteži tveganja in kategorije izpostavljenosti;

b)

znesku in vrstah tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja, ki se uporabljajo za zmanjševanje tveganj.

3.2.2   Obseg predloge CR SA

48.

V skladu s členom 112 CRR se vsaka izpostavljenost na podlagi standardiziranega pristopa razvrsti v eno od 16 kategorij izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa z namenom izračuna kapitalskih zahtev.

49.

V predlogi CR SA je treba navesti informacije o vseh kategorijah izpostavljenosti in posamezno za vsako kategorijo izpostavljenosti, kot je določeno za standardizirani pristop. Skupne vrednosti in informacije po posameznih kategorijah izpostavljenosti se poročajo ločeno.

50.

Predloga CR SA pa ne obsega naslednjih izpostavljenosti:

(a)

izpostavljenosti, razvrščenih v ‚postavke iz naslova pozicij v listinjenju‘ v skladu s členom 112(m) CRR, ki se poročajo v predlogah CR SEC;

(b)

izpostavljenosti, odbitih od kapitala.

51.

Obseg predloge CR SA vključuje naslednje kapitalske zahteve:

(a)

kreditno tveganje v skladu s poglavjem 2 (Standardizirani pristop) naslova II dela 3 CRR v netrgovalni knjigi, vključno s kreditnim tveganjem nasprotne stranke v skladu s poglavjem 6 (Kreditno tveganje nasprotne stranke) naslova II dela 3 CRR v netrgovalni knjigi;

(b)

kreditno tveganje nasprotne stranke v skladu s poglavjem 6 (Kreditno tveganje nasprotne stranke) naslova II dela 3 CRR v trgovalni knjigi;

(c)

tveganje poravnave iz naslova prostih izročitev v skladu s členom 379 CRR v zvezi z vsemi poslovnimi dejavnostmi.

52.

V obseg predloge so vključene vse izpostavljenosti, za katere se kapitalske zahteve izračunajo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 CRR ter v povezavi s poglavjema 4 in 6 naslova II dela 3 CRR. Institucije, ki uporabljajo člen 94(1) CRR, morajo v tej predlogi poročati svoje pozicije, ki izhajajo iz trgovalne knjige, če uporabljajo poglavje 2 naslova II dela 3 CRR za izračun kapitalskih zahtev iz navedene uredbe (poglavji 2 in 6 naslova II dela 3 in naslova V CRR). Zato predloga zagotavlja podrobne informacije o vrsti izpostavljenosti (npr. bilančne postavke/zunajbilančne postavke) in tudi informacije o dodelitvi uteži tveganj v okviru zadevne kategorije izpostavljenosti.

53.

Poleg tega predloga CR SA vključuje pojasnjevalne postavke v vrsticah 290 do 320, ki so namenjene zbiranju nadaljnjih informacij o izpostavljenostih, zavarovanih s hipotekami na nepremičnine, in neplačanih izpostavljenostih.

54.

Te pojasnjevalne postavke se poročajo le za naslednje kategorije izpostavljenosti:

(a)

izpostavljenosti do enot centralne ravni države ali centralnih bank (člen 112(a) CRR);

(b)

izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni države (člen 112(b) CRR);

(c)

izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja (člen 112(c) CRR);

(d)

izpostavljenosti do institucij (člen 112(f) CRR);

(e)

izpostavljenosti do podjetij (člen 112(g) CRR);

(f)

izpostavljenosti na drobno (člen 112(h) CRR).

55.

Poročanje pojasnjevalnih postavk ne vpliva niti na izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz kategorij izpostavljenosti v skladu s členom 112(a) do (c) in (f) do (h) CRR niti na izračun tistih iz kategorij izpostavljenosti v skladu s členom 112(i) in (j) CRR, poročanih v predlogi CR SA.

56.

Pojasnjevalne vrstice zagotavljajo dodatne informacije o dolžnikovi strukturi kategorij ‚neplačanih‘ izpostavljenosti ali izpostavljenosti, ‚zavarovanih z nepremičninami‘. Izpostavljenosti se poročajo v teh vrsticah, kadar bi bili dolžniki navedeni v kategorijah izpostavljenosti ‚enote centralne ravni države ali centralnih bank‘, ‚enote regionalne ali lokalne ravni držav‘, ‚subjekti javnega sektorja‘, ‚institucije‘, ‚podjetja‘ in ‚na drobno‘ predloge CR SA, če navedene izpostavljenosti ne bi bile razvrščene v kategorijo izpostavljenosti ‚neplačano‘ ali ‚zavarovano z nepremičninami‘. Številke, ki se poročajo, so sicer enake tistim, ki se uporabljajo za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v kategorijah izpostavljenosti ‚neplačano‘ ali ‚zavarovano z nepremičninami‘.

57.

Na primer, za izpostavljenost, katere zneski izpostavljenosti tveganju se izračunajo v skladu s členom 127 CRR in pri čemer so prilagoditve vrednosti manjše od 20 %, se te informacije poročajo v vrstici 320 predloge CR SA v skupni vrednosti in v kategoriji izpostavljenosti ‚neplačano‘. Če je bila izpostavljenost, preden je postala neplačana, izpostavljenost do institucije, se te informacije poročajo tudi v vrstici 320 kategorije izpostavljenosti ‚institucije‘.

3.2.3   Razvrstitev izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

58.

Da se zagotovi dosledno razvrščanje izpostavljenosti v različne kategorije izpostavljenosti iz člena 112 CRR, se uporabi naslednji postopni pristop:

(a)

V prvem koraku se originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev razvrsti v ustrezno kategorijo (originalne) izpostavljenosti iz člena 112 CRR, brez poseganja v posebno obravnavanje (uteži tveganja), ki ga je deležna posamezna izpostavljenost v okviru kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena.

(b)

V drugem koraku se lahko izpostavljenosti prerazvrstijo v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave na izpostavljenost (npr. jamstva, kreditni izvedeni finančni instrumenti, enostavna metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem) prek prilivov in odlivov.

59.

Naslednja merila se uporabljajo za razvrščanje originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev v različne kategorije izpostavljenosti (prvi korak) brez poseganja v nadaljnje prerazporejanje zaradi uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost ali v obravnavanje (utež tveganja), ki ga je deležna posamezna izpostavljenost v okviru kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena.

60.

Za namen razvrščanja originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja v prvem koraku se tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, povezane z izpostavljenostjo, ne upoštevajo (opozoriti je treba, da se bodo izrecno upoštevale v drugi fazi), razen če je učinek zavarovanja neločljiv del opredelitve kategorije izpostavljenosti, kot je v primeru kategorije izpostavljenosti iz člena 112(i) CRR (izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine).

61.

Člen 112 CRR ne določa meril za ločevanje kategorij izpostavljenosti. To bi lahko pomenilo, da bi se lahko ena izpostavljenost razvrstila v različne kategorije izpostavljenosti, če v merilih za ocenjevanje ni določeno prednostno razvrščanje. Najbolj očiten primer izhaja iz izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno (člen 112(n) CRR) ter izpostavljenosti do institucij (člen 112(f) CRR)/izpostavljenosti do podjetij (člen 112(g) CRR). V tem primeru je jasno, da CRR določa posredno prednostno razvrščanje, ker se najprej oceni, ali neka izpostavljenost izpolnjuje pogoje za razvrstitev v kratkoročne izpostavljenosti do institucij in izpostavljenosti do podjetij. Sicer je očitno, da se izpostavljenost nikoli ne razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(n) CRR. Navedeni primer je eden od najbolj očitnih primerov, vendar ni edini. Opozoriti je treba, da so merila, ki se uporabljajo za določitev kategorij izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa, različna (institucionalno razvrščanje, ročnost izpostavljenosti, stanje neplačane izpostavljenosti itd.), kar je glavni razlog za neločeno združevanje.

62.

Za homogeno in primerljivo poročanje je treba določiti merila za ocenjevanje prednostnega razvrščanja za razvrstitev originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja glede na kategorije izpostavljenosti, brez poseganja v posebno obravnavanje (utež tveganja), ki ga je deležna posamezna izpostavljenost v okviru kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena. Merila za prednostno razvrščanje, ki so predstavljena spodaj z uporabo sheme drevesa odločanja, temeljijo na ocenjevanju pogojev, ki so v CRR določeni izrecno zato, da izpostavljenost ustreza določeni kategoriji izpostavljenosti in, če je to izpolnjeno, na kateri koli odločitvi glede dela poročevalskih institucij ali nadzornika v zvezi z uporabo nekaterih kategorij izpostavljenosti. Kot tak bi bil rezultat postopka razvrščanja izpostavljenosti za namene poročanja skladen z določbami CRR. To institucijam ne preprečuje, da bi uporabile druge notranje postopke razvrščanja, ki so prav tako lahko v skladu z vsemi zadevnimi določbami CRR in njihovimi razlagami, ki jih izdajo ustrezni forumi.

63.

Kategorija izpostavljenosti ima lahko prednost pred drugimi v razvrstitvi ocen v okviru drevesa odločanja (tj. kategorija je ocenjena prva, če se vanjo lahko razvrsti izpostavljenost brez poseganja v rezultat tega ocenjevanja), če sicer vanjo ne bi bila razvrščena nobena izpostavljenost. To bi se zgodilo, če bi bila kategorija izpostavljenosti v primeru odsotnosti meril za prednostno razvrščanje podskupina drugih. Kot taka bi merila, grafično prikazana v okviru naslednjega drevesa odločanja, temeljila na postopnem procesu.

64.

Na tej podlagi bi se pri razvrstitvi ocen v okviru spodnjega drevesa odločanja upošteval naslednji vrstni red:

1.

pozicije v listinjenju;

2.

postavke, povezane z zelo visokim tveganjem;

3.

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov

4.

neplačane izpostavljenosti;

5.

izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (‚KNP‘)/izpostavljenosti iz naslova kritih obveznic (ločene kategorije izpostavljenosti);

6.

izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine;

7.

druge postavke;

8.

izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno;

9.

vse druge kategorije izpostavljenosti (ločene kategorije izpostavljenosti), ki vključujejo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank; izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav; izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja; izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank; izpostavljenosti do mednarodnih organizacij; izpostavljenosti do institucij; izpostavljenosti do podjetij in izpostavljenosti na drobno.

65.

V primeru izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih in kadar je uporabljen pristop vpogleda (člen 132(3) do (5) CRR) se posamezne osnovne izpostavljenosti obravnavajo in razvrstijo v ustrezne vrstice uteži tveganja v skladu z njihovo obravnavo, vse posamezne izpostavljenosti pa se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (‚KNP‘).

66.

Če so kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila iz člena 134(6) CRR ocenjeni, se razvrstijo neposredno v pozicije v listinjenju. Če niso ocenjeni, se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚druge postavke‘. V tem primeru se nominalna vrednost pogodbe sporoči kot originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev v vrstici za ‚druge uteži tveganja‘ (uporabi se utež, določena z vsoto iz člena 134(6) CRR).

67.

V drugem koraku se zaradi tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave izpostavljenosti prerazporedijo v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanj.

DREVO ODLOČANJA ZA RAZVRSTITEV ORIGINALNE IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV V KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA V SKLADU S CRR

Originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev

 

 

Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(m)?

DA

Image 2

Pozicije v listinjenju

NE

Image 3

 

 

Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(k)?

DA

Image 4

Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem (glej tudi člen 128)

NE

Image 5

 

 

Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(p)?

DA

Image 6

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov (glej tudi člen 133).

NE

Image 7

 

 

Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(j)?

DA

Image 8

Neplačane izpostavljenosti

NE

Image 9

 

 

Ali ustreza razvrstitvi v kategoriji izpostavljenosti iz člena 112(l) in (o)?

DA

Image 10

Izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (KNP).

Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (glej tudi člen 129).

Ti kategoriji izpostavljenosti sta ločeni druga od druge (glej opombe glede pristopa vpogleda v zgornjem odgovoru). Zato je razvrstitev v eno od kategorij neposredna.

NE

Image 11

 

 

Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(i)?

DA

Image 12

Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine (glej tudi člen 124)

NE

Image 13

 

 

Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(q)?

DA

Image 14

Druge postavke

NE

Image 15

 

 

Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(n)?

DA

Image 16

Izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno

NE

Image 17

 

 

Spodnje kategorije izpostavljenosti so ločene druga od druge. Zato je razvrstitev v eno od kategorij neposredna.

Izpostavljenosti do enot centralne ravni države ali centralnih bank.

Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav.

Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja.

Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank.

Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij.

Izpostavljenosti do institucij.

Izpostavljenosti do podjetij.

Izpostavljenosti na drobno.

3.2.4   Pojasnila glede obsega nekaterih posebnih kategorij izpostavljenosti iz člena 112 CRR

3.2.4.1   Kategorija izpostavljenosti ‚Institucije‘

68.

Sporočanje izpostavljenosti znotraj skupine v skladu s členom 113(6) do (7) CRR se izvede, kakor sledi.

69.

Izpostavljenosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 113(7) CRR, se poročajo v ustreznih kategorijah izpostavljenosti, v okviru katerih bi se sporočile, če to ne bi bile izpostavljenosti znotraj skupine.

70.

V skladu s členom 113(6) in (7) uredbe o kapitalskih zahtevah ‚lahko institucija ob predhodni odobritvi pristojnih organov opusti uporabo zahtev iz odstavka 1 tega člena za izpostavljenosti te institucije do nasprotne stranke, ki je njena nadrejena oseba, njena odvisna družba, odvisna družba njene nadrejene družbe ali podjetje, s katerim je povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS‘. To pomeni, da nasprotne stranke znotraj skupine niso nujno institucije, ampak tudi družbe, ki so razvrščene v druge kategorije izpostavljenosti, npr. družbe za pomožne storitve ali družbe v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS. Zato se izpostavljenosti znotraj skupine poročajo v ustrezni kategoriji izpostavljenosti.

3.2.4.2   Kategorija izpostavljenosti ‚krite obveznice‘

71.

Razvrščanje izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa v kategorijo izpostavljenosti ‚krite obveznice‘ se izvede, kakor sledi.

72.

Obveznice, kot so opredeljene v členu 52(4) Direktive 2009/65/ES, izpolnjujejo zahteve iz člena 129(1) do (2) CRR, da se lahko razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚krite obveznice‘. Izpolnjevanje navedenih zahtev je treba preveriti v vsakem primeru. Kljub temu se obveznice, ki so v skladu s členom 52(4) Direktive 2009/65/ES in izdane pred 31. decembrom 2007, prav tako razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚krite obveznice‘ zaradi člena 129(6) CRR.

3.2.4.3   Kategorija izpostavljenosti ‚kolektivni naložbeni podjemi‘

73.

Če se uporabi možnost iz člena 132(5) CRR, se izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih poročajo kot bilančne postavke v skladu s prvim stavkom člena 111(1) CRR.

3.2.5   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Vrednost izpostavljenosti v skladu s členom 111 CRR brez upoštevanja prilagoditev vrednosti in rezervacij, konverzijskih faktorjev in učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z naslednjimi opredelitvami, ki izhajajo iz člena 111(2) CRR.

Za izvedene finančne instrumente, repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posle z dolgim rokom poravnave in posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR ali člen 92(3)(f) CRR, originalna izpostavljenost ustreza vrednosti izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunani v skladu z metodami iz poglavja 6 naslova II dela 3 CRR.

Za vrednosti izpostavljenosti iz naslova zakupa se uporablja člen 134(7) CRR.

V primeru bilančnega pobota v skladu s členom 219 CRR se vrednosti izpostavljenosti poročajo v skladu s prejetim zavarovanjem z denarnimi sredstvi.

V primeru okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo repo posle in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR, se v stolpec 010 vključi učinek stvarnega kreditnega zavarovanja v obliki okvirnih pogodb o pobotu iz člena 220(4) CRR. Zato se v primeru okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo repo posle, za katere se uporabljajo določbe iz poglavja 6 naslova II dela 3 CRR, E*, izračunan v skladu s členoma 220 in 221 CRR, sporoči v stolpcu 010 predloge CR SA.

030

(–) Prilagoditve vrednosti in rezervacije, povezane z originalno izpostavljenostjo

Člena 24 in 111 CRR.

Prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt.

040

Izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti in rezervacijami

Vsota stolpcev 010 in 030.

050–100

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 4(57) CRR, ki zmanjšujejo kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti, kot je opredeljeno spodaj v okviru polja Zamenjava izpostavljenosti zaradi zmanjševanja kreditnega tveganja.

Če ima zavarovanje učinek na vrednost izpostavljenosti (npr. če se uporablja za tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost), se omeji na vrednost izpostavljenosti.

Postavke, ki se poročajo v tem polju:

—

zavarovanje s premoženjem, vključeno v skladu z enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem;

—

primerno osebno kreditno zavarovanje.

Glej tudi navodila iz točke 4.1.1.

050–060

Osebno kreditno zavarovanje: prilagojene vrednosti (Ga)

Člen 235 CRR.

Člen 239(3) CRR določa prilagojeno vrednost Ga osebnega kreditnega zavarovanja.

050

Jamstva

Člen 203 CRR.

Osebno kreditno zavarovanje, kot je opredeljeno v členu 4(59) CRR, ki se razlikuje od kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.

060

Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Člen 204 CRR.

070–080

Stvarno kreditno zavarovanje

Ta stolpca se nanašata na stvarno kreditno zavarovanje v skladu s členom 4(58) ter členi 196, 197 in 200 CRR. Zneski ne vključujejo okvirnih pogodb o pobotu (ki so že vključene v originalno izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev).

Kreditni zapisi in pozicije bilančnega pobota, ki izhajajo iz primernih pogodb o bilančnem pobotu v skladu s členoma 218 in 219 CRR, se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi.

070

Zavarovanje s finančnim premoženjem: enostavna metoda

Člen 222(1) do (2) CRR.

080

Drugo stvarno kreditno zavarovanje

Člen 232 CRR.

090–100

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

Členi 222(3), 235(1) do (2) in člen 236 CRR.

Odlivi ustrezajo kritemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja.

Poročajo se tudi prilivi in odlivi v isti kategoriji izpostavljenosti.

Upoštevajo se izpostavljenosti, ki izhajajo iz možnih prilivov v druge predloge in odlivov iz drugih predlog.

110

NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Znesek izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST.

120–140

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE, RAZVITA METODA ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM

Členi 223, 224, 225, 226, 227 in 228 CRR. Zajema tudi kreditne zapise (člen 218 CRR).

Kreditni zapisi in pozicije bilančnega pobota, ki izhajajo iz sprejemljivih pogodb o bilančnem pobotu v skladu s členoma 218 in 219 CRR, se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi.

Učinek zavarovanja razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, ki se uporabi za izpostavljenost, zavarovano s primernim zavarovanjem s finančnim premoženjem, se izračuna v skladu s členi 223, 224, 225, 226, 227 in 228 CRR.

120

Prilagoditev za nestanovitnost v zvezi z izpostavljenostjo

Člen 223(2) do (3) CRR.

Znesek, ki se sporoči, je določen z vplivom prilagoditve za nestanovitnost v zvezi z izpostavljenostjo (Eva – E) = E * He.

130

(–) Prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem (Cvam)

Člen 239(2) CRR.

Za posle v trgovalni knjigi vključuje zavarovanje s finančnim premoženjem in blago, primerno za izpostavljenosti v trgovalnih knjigah v skladu s členom 299(2)(c) do (f) CRR.

Znesek, ki se sporoči, ustreza Cvam = C * (1 – Hc – Hfc) * (t – t*)/(T – t*). Za opredelitve C, Hc, Hfx, t, T in t* glej oddelka 4 in 5 poglavja 4 naslova II dela 3 CRR.

140

(–) Od tega: prilagoditve za nestanovitnost in zapadlost

Člena 223(1) in 239(2) CRR.

Znesek, ki se sporoči, je skupni vpliv prilagoditev za nestanovitnost in zapadlost (Cvam – C) = C * [(1 – Hc – Hfx) * (t – t*)/(T – t*) – 1], pri čemer je vpliv prilagoditve za nestanovitnost (Cva – C) = C * [(1 – Hc – Hfx) – 1] in vpliv prilagoditve za zapadlost (Cvam – Cva) = C * (1 – Hc – Hfx) * [(t – t*)/(T – t*) – 1].

150

Popolnoma prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*)

Členi 220(4), 223(2) do (5) in 228(1) CRR.

160–190

Razčlenitev popolnoma prilagojene vrednosti izpostavljenosti zunajbilančnih postavk glede na konverzijske faktorje

Člena 111(1) in 4(56) CRR. Glej tudi člena 222(3) in 228(1) CRR.

Sporočene vrednosti so popolnoma prilagojene vrednosti izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja.

200

Vrednost izpostavljenosti

Člen 111 CRR in oddelek 4 poglavja 4 naslova II dela 3 CRR.

Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju prilagoditev vrednosti, vseh zmanjšanj kreditnega tveganja in kreditnih konverzijskih faktorjev, ki jih je treba dodeliti utežem tveganja v skladu s členom 113 in oddelkom 2 poglavja 2 naslova II dela 3 CRR.

210

Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke

Za izvedene finančne instrumente, repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posle z dolgim rokom poravnave in posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR, vrednost izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunana v skladu z metodami iz oddelkov 2, 3, 4 in 5 poglavja 6 naslova II dela 3 CRR.

215

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pred uporabo faktorja za podporo MSP

Člen 113(1) do (5) CRR brez upoštevanja faktorja za podporo MSP v skladu s členom 500 CRR.

220

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti po uporabi faktorja za podporo MSP

Člen 113(1) do (5) CRR z upoštevanjem faktorja za podporo MSP v skladu s členom 500 CRR.

230

Od tega: z bonitetno oceno na podlagi imenovane ECAI

Člen 112 od a) do d), f), g), l), n) o) in q) CRR.

240

Od tega: z bonitetno oceno na podlagi enote centralne ravni države

Člen 112 od b) do d), f), g), l) in o) CRR.


Vrstice

Navodila

010

Skupni znesek izpostavljenosti

015

od tega: neplačane izpostavljenosti

Člen 127 CRR.

Ta vrstica se poroča samo za kategorije izpostavljenosti ‚Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem‘ in ‚Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov‘.

Če je izpostavljenost navedena v členu 128(2) CRR ali izpolnjuje merila iz člena 128(3) ali 133 CRR, se razporedi v kategorijo izpostavljenosti ‚Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem‘ ali ‚Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov‘. Zato drugačne razporeditve niso mogoče, tudi če je izpostavljenost neplačana v skladu s členom 127 CRR.

020

od tega: MSP

V tej vrstici se poročajo vse izpostavljenosti do MSP.

030

od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP

V tej vrstici se poročajo samo izpostavljenosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 501 CRR.

040

od tega: zavarovano s hipotekami na nepremičnine ‒ Stanovanjske nepremičnine

Člen 125 CRR.

Poročajo se le v kategoriji izpostavljenosti ‚zavarovano s hipotekami na nepremičnine‘.

050

od tega: izpostavljenosti iz naslova stalne delne uporabe standardiziranega pristopa

Izpostavljenosti, obravnavane na podlagi člena 150(1) CRR.

060

od tega: izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa s predhodnim dovoljenjem nadzornika za izvajanje postopnega uvajanja pristopa IRB

Izpostavljenosti, obravnavane na podlagi člena 148(1) CRR.

070–130

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI

Pozicije poročevalske institucije, ki izhajajo iz ‚netrgovalne knjige‘, se razčlenijo na podlagi meril, navedenih spodaj, na bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, in izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke.

Pozicije poročevalske institucije, ki izhajajo iz ‚trgovalne knjige‘ v zvezi s kreditnim tveganjem nasprotne stranke v skladu s členom 92(3)(f) in členom 299(2) uredbe o kapitalskih zahtevah, se dodelijo izpostavljenostim, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke. Institucije, ki uporabljajo člen 94(1) CRR, razčlenijo tudi svoje pozicije, ki izhajajo iz ‚trgovalne knjige‘, na podlagi meril, navedenih spodaj, na bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, in izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke.

070

Bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja

Sredstva iz člena 24 CRR, ki niso vključena v nobeno drugo kategorijo.

Izpostavljenosti, ki so bilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, so sporočene v vrsticah 090, 110 in 130 ter se zato ne poročajo v tej vrstici.

Proste izročitve v skladu s členom 379(1) CRR (če niso odbite) niso bilančna postavka, vendar se vseeno poročajo v tej vrstici.

Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(90) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če niso poročane v vrstici 030.

080

Zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja

Zunajbilančne postavke zajemajo postavke iz Priloge I k CRR.

Izpostavljenosti, ki so zunajbilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, se poročajo v vrsticah 040060 in se zato ne poročajo v tej vrstici.

Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(90) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če so obravnavane kot zunajbilančne postavke.

090–130

Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke

090

Posli financiranja z vrednostnimi papirji

Posli financiranja z vrednostnimi papirji, kot so opredeljeni v odstavku 17 dokumenta Baselskega odbora ‚Uporaba sporazuma Basel II za trgovalne dejavnosti in obravnavanje učinkov dvojnega neplačila‘, vključujejo: (i) pogodbe o začasni prodaji in začasnem odkupu iz člena 4(82) CRR in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga; (ii) posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, kot so opredeljeni v členu 272(3) CRR.

100

Od tega: s centralnim kliringom prek KCNS

Člen 306 CRR za kvalificirane CNS v skladu s členom 4(88) v povezavi s členom 301(2) CRR.

Trgovalne izpostavljenosti do CNS v skladu s členom 4(91) CRR.

110

Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave

Izvedeni finančni instrumenti zajemajo pogodbe iz Priloge II k CRR.

Posli z dolgim rokom poravnave, kot so opredeljeni v členu 272(2) CRR.

Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave, ki so vključeni v pobot med različnimi kategorijami produktov in se zato poročajo v vrstici 130, se ne poročajo v tej vrstici.

120

Od tega: s centralnim kliringom prek KCNS

Člen 306 CRR za kvalificirane CNS v skladu s členom 4(88) v povezavi s členom 301(2) CRR.

Trgovalne izpostavljenosti do CNS v skladu s členom 4(91) CRR.

130

Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov

V to vrstico so vključene izpostavljenosti, ki zaradi obstoja pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov (kot je opredeljen v členu 272(11) CRR) ne more biti dodeljen izvedenim finančnim instrumentom in poslom z dolgim rokom poravnave ali poslom financiranja z vrednostnimi papirji.

140–280

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA

140

0  %

150

2 %

Člen 306(1) CRR.

160

4 %

Člen 305(3) CRR.

170

10  %

180

20  %

190

35  %

200

50  %

210

70  %

Člen 232(3)(c) CRR.

220

75  %

230

100  %

240

150  %

250

250  %

Člena 133(2) in 48(4) CRR.

260

370  %

Člen 471 CRR.

270

1 250  %

Člen 133(2) in člen 379 CRR.

280

Druge uteži tveganja

Ta vrstica ni na voljo za kategorije izpostavljenosti ‚ravni držav‘, ‚podjetja‘, ‚institucije‘ in ‚na drobno‘.

Za sporočanje navedenih izpostavljenosti, ki niso predmet uteži tveganja, navedenih v predlogi.

Člen 113(1) do (5) CRR.

Neocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila v okviru standardiziranega pristopa (člen 134(6) CRR) se poročajo v tej vrstici v kategoriji izpostavljenosti ‚druge postavke‘.

Glej tudi člen 124(2) in člen 152 (2)(b) CRR.

290–320

Pojasnjevalne postavke

Glej tudi obrazložitev namena pojasnjevalnih postavk v splošnem oddelku predloge CR SA.

290

Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine

Člen 112(i) CRR.

To je le pojasnjevalna postavka. Izpostavljenosti se neodvisno od izračuna zneskov izpostavljenosti tveganju za izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, v skladu s členoma 124 in 126 CRR razčlenijo in poročajo v tej vrstici na podlagi meril za določitev, ali so izpostavljenosti zavarovane s poslovno nepremičnino.

300

Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 100 %

Člen 112(j) CRR.

Izpostavljenosti, vključene v kategorijo izpostavljenosti ‚neplačane izpostavljenosti‘, ki se v to kategorijo izpostavljenosti vključijo, če ne bi bile neplačane.

310

Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine

Člen 112(i) CRR.

To je le pojasnjevalna postavka. Izpostavljenosti se neodvisno od izračuna zneskov izpostavljenosti tveganju za izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, v skladu s členoma 124 in 125 CRR razčlenijo in poročajo v tej vrstici na podlagi meril za določitev, ali so izpostavljenosti zavarovane z nepremičnino.

320

Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 150 %

Člen 112(j) CRR.

Izpostavljenosti, vključene v kategorijo izpostavljenosti ‚neplačane izpostavljenosti‘, ki se v to kategorijo izpostavljenosti vključijo, če ne bi bile neplačane.

3.3   KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB)

3.3.1   Obseg predloge CR IRB

74.

Obseg predloge CR IRB zajema kapitalske zahteve za:

i.

kreditno tveganje v netrgovalni knjigi, vključno s:

—

kreditnim tveganjem nasprotne stranke v netrgovalni knjigi;

—

tveganjem zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev;

ii.

kreditno tveganje nasprotne stranke v trgovalni knjigi;

iii.

proste izročitve, ki izhajajo iz vseh poslovnih dejavnosti.

75.

Obseg predloge se nanaša na izpostavljenosti, za katere se izračunajo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 151 do 157 poglavja 3 naslova II dela 3 CRR (pristop IRB).

76.

Predloga CR IRB ne vključuje naslednjih podatkov:

i.

izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so sporočene v predlogi CR EQU IRB;

ii.

pozicij v listinjenju, ki so sporočene v predlogah CR SEC SA, CR SEC IRB in/ali CR SEC Details;

iii.

‚drugih sredstev iz naslova nekreditnih obveznosti‘ v skladu s točko g člena 147(2) CRR. Utež tveganja za to kategorijo izpostavljenosti mora biti vedno 100 %, razen za denar v blagajni, enakovredne denarne postavke in izpostavljenosti, ki so preostale vrednosti iz naslova zakupa, v skladu s členom 156 CRR. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za to kategorijo izpostavljenosti se poročajo neposredno v predlogi CA;

iv.

tveganja prilagoditve kreditnega vrednotenja, ki se sporoči v predlogi za tveganje CVA.

Predloga CR IRB ne zahteva geografske razčlenitve izpostavljenosti IRB glede na sedež nasprotne stranke. Ta razčlenitev se sporoči v predlogi CR GB.

77.

Da se razjasni, ali institucija uporablja lastne ocene LGD in/ali konverzijske faktorje, se za vsako poročano kategorijo izpostavljenosti zagotovijo naslednje informacije:

‚NE‘ = če se uporabljajo nadzorniške ocene LGD in kreditni konverzijski faktorji (temeljni IRB),

‚DA‘ = če se uporabljajo lastne ocene LGD in kreditni konverzijski faktorji (napredni IRB).

V vsakem primeru je treba za poročanje o portfeljih na drobno poročati ‚DA‘.

Kadar institucija uporablja lastne ocene LGD za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za del svojih izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB in uporablja nadzorniške LGD za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za drugi del svojih izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB, je treba izpolniti eno predlogo CR IRB Total za pozicije F-IRB in eno predlogo CR IRB Total za pozicije A-IRB.

3.3.2   Razčlenitev predloge CR IRB

78.

CR IRB zajema dve predlogi. CR IRB 1 zagotavlja splošen pregled izpostavljenosti IRB in različne metode za izračun zneskov skupne izpostavljenosti tveganju ter razčlenitev skupnih izpostavljenosti glede na vrste izpostavljenosti. CR IRB 2 zagotavlja razčlenitev skupnih izpostavljenosti, razvrščenih v bonitetne razrede dolžnikov ali skupine izpostavljenosti. Predlogi CR IRB 1 in CR IRB 2 se ločeno poročata za naslednje kategorije izpostavljenosti in podizpostavljenosti:

1.

Skupaj

(Predloga Total (Skupaj) se mora poročati za osnovni pristop IRB in ločeno za napredni pristop IRB.)

2.

Enote centralne ravni države in centralnih bank

(Člen 147(2)(a) CRR.)

3.

Institucije

(Člen 147(2)(b) CRR.)

4.1)

Izpostavljenosti do podjetij – MSP

Člen 147(2)(c) CRR.

4.2)

Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji

(člen 147(8) CRR)

4.3)

Izpostavljenosti do podjetij – Drugo

(Vse izpostavljenosti do podjetij v skladu s členom 147(2)(c), ki niso sporočene v postavkah 4.1 in 4.2.)

5.1)

Izpostavljenosti na drobno – Zavarovane z nepremičnino MSP

(Izpostavljenosti, ki odražajo člen 147(2)(d) v povezavi s členom 154(3) CRR in so zavarovane z nepremičnino.)

5.2)

Izpostavljenosti na drobno – Zavarovane z nepremičnino podjetij, ki niso MSP

(Izpostavljenosti, ki odražajo člen 147(2)(d) CRR, ki so zavarovane z nepremičnino in niso sporočene v postavki 5.1.)

5.3)

Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se

(Člen 147(2)(d) v povezavi s členom 154(4) CRR.)

5.4)

Izpostavljenosti na drobno – Druga MSP

(Člen 147(2)(d), pri čemer izpostavljenosti niso sporočene v postavkah 5.1 in 5.3.)

5.5)

Izpostavljenosti na drobno – Druga podjetja, ki niso MSP

(Člen 147(2)(d) CRR, pri čemer izpostavljenosti niso sporočene v postavkah 5.2 in 5.3.)

3.3.3   C 08.01 – Kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke ter proste izročitve: Pristop IRB h kapitalskim zahtevam (CR IRB 1)

3.3.3.1   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

Navodila

010

SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN/VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%)

Verjetnost neplačila, ki se dodeli bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini, ki se poroča, temelji na določbah iz člena 180 CRR. Za vsak posamezni bonitetni razred ali skupino se sporoči verjetnost neplačila, ki se dodeli posameznemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Za vrednosti, ki ustrezajo seštevku bonitetnih razredov dolžnika ali skupin (npr. ‚skupne izpostavljenosti‘), se zagotovi z izpostavljenostjo tehtano povprečje verjetnosti neplačila, ki se dodelijo bonitetnim razredom dolžnika ali skupinam, vključenim v seštevek. Vrednost izpostavljenosti (stolpec 110) se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila.

Za vsak posamezni bonitetni razred ali skupino se sporoči verjetnost neplačila, ki se dodeli posameznemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Vsi poročani parametri tveganja temeljijo na parametrih tveganja, ki se uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ.

Uporaba nadzorniške skupne bonitetne lestvice ni načrtovana niti zaželena. Če institucija poročevalka uporablja edinstven bonitetni sistem ali je zmožna poročati v skladu z notranjo skupno bonitetno lestvico, se uporabi ta lestvica.

Sicer se različni bonitetni sistemi združijo in navedejo v skladu z naslednjimi merili: bonitetni razredi dolžnika različnih bonitetnih sistemov se združijo in navedejo od nižje verjetnosti neplačila, dodeljene vsakemu bonitetnemu razredu dolžnika, do višje. Kadar institucija uporablja veliko število bonitetnih razredov ali skupin, se je mogoče s pristojnimi organi dogovoriti za manjše število bonitetnih razredov ali skupin, ki jih je treba poročati.

Institucije vnaprej obvestijo svoj pristojni organ, če želijo sporočiti drugačno število bonitetnih razredov v primerjavi z notranjim številom bonitetnih razredov.

Za namene tehtanja povprečja verjetnosti neplačila se uporabi vrednost izpostavljenosti iz stolpca 110. Vse izpostavljenosti, vključno z neplačanimi izpostavljenostmi, se upoštevajo za namen izračuna z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila (npr. za ‚skupni znesek izpostavljenosti‘). Neplačane izpostavljenosti so izpostavljenosti, ki se dodelijo zadnjemu bonitetnemu razredu ali razredom z verjetnostjo neplačila 100 %.

020

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Institucije poročajo vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem vseh prilagoditev vrednosti, rezervacij, učinkov zaradi tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja ali kreditnih konverzijskih faktorjev.

Vrednost originalne izpostavljenosti se sporoči v skladu s členom 24 CRR in členom 166(1) in (2) ter (4) do (7) CRR.

Učinek, ki izhaja iz člena 166(3) CRR (učinek na bilančni pobot kreditov in vlog), se navede ločeno kot stvarno kreditno zavarovanje in zato ne zmanjša originalne izpostavljenosti.

030

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

Razčlenitev originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR.

040–080

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 4(57) CRR, ki zmanjšujejo kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti, kot je opredeljeno spodaj v okviru polja ‚ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA‘.

040–050

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Osebno kreditno zavarovanje: vrednosti, kot so opredeljene v členu 4(59) CRR.

Če ima zavarovanje učinek na izpostavljenost (npr. če se uporablja za tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost), se omeji na vrednost izpostavljenosti.

040

JAMSTVA:

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: zagotovi se prilagojena vrednost (Ga), opredeljena v členu 236 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD (člen 183 CRR razen odstavka 3), se poroča ustrezna vrednost, uporabljena v notranjem modelu.

Kadar se LGD ne prilagodi, se jamstva poročajo v stolpcu 040. Kadar se LGD prilagodi, se znesek jamstva sporoči v stolpcu 150.

V zvezi z izpostavljenostmi, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, se vrednost osebnega kreditnega zavarovanja ponovno sporoči v stolpcu 220.

050

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI:

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: zagotovi se prilagojena vrednost (Ga), opredeljena v členu 216 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD (člen 183 CRR), se poroča ustrezna vrednost, uporabljena pri notranjem modeliranju.

Kadar se LGD prilagodi, se znesek kreditnih izvedenih finančnih instrumentov sporoči v stolpcu 160.

V zvezi z izpostavljenostmi, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, se vrednost osebnega kreditnega zavarovanja sporoči v stolpcu 220.

060

DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Če ima zavarovanje učinek na izpostavljenost (npr. če se uporablja za tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost), se omeji na vrednost izpostavljenosti.

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se uporablja člen 232 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, se poročajo zmanjšanja kreditnega tveganja, ki izpolnjujejo merila iz člena 212 CRR. Sporoči se ustrezna vrednost, uporabljena v notranjem modelu.

Kadar se LGD ne prilagodi, se znesek sporoči v stolpcu 060. Kadar se LGD prilagodi, se znesek sporoči v stolpcu 170.

070–080

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

Odlivi ustrezajo zavarovanemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in po potrebi od bonitetnega razreda dolžnika ali skupine ter nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja in po potrebi v bonitetni razred dolžnika ali skupino. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja, po potrebi pa tudi v bonitetne razrede dolžnika ali skupine.

Upoštevajo se tudi prilivi in odlivi v okviru iste kategorije izpostavljenosti, po potrebi pa tudi bonitetnih razredov dolžnika ali skupin.

Upoštevajo se izpostavljenosti, ki izhajajo iz možnih prilivov v druge predloge in odlivov iz drugih predlog.

090

IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Izpostavljenost, ki se dodeli v ustrezni bonitetni razred dolžnika ali skupino in kategorijo izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi tehnik CRM z učinki zamenjave na izpostavljenost.

100, 120

Od tega: zunajbilančne postavke

Glej navodila za predlogo CR SA.

110

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

Poroča se vrednost v skladu s členom 166 CRR in drugim stavkom člena 230(1) CRR.

Za instrumente iz Priloge I se uporabljajo kreditni konverzijski faktorji (člen 166(8) do (10) CRR) ne glede na pristop, ki ga institucija izbere.

Za vrstice 040–060 (posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ter izpostavljenosti iz pobota med različnimi kategorijami produktov), za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR, je vrednost izpostavljenosti enaka kot vrednost za kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunana v skladu z metodami iz oddelkov 3, 4, 5, 6 in 7 poglavja 6 naslova II dela 3 CRR. Te vrednosti se poročajo v tem stolpcu in ne v stolpcu 130 ‚Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke‘.

130

Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke

Glej navodila za predlogo CR SA.

140

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

Razčlenitev vrednosti izpostavljenosti za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR.

150–210

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI OCENAH LGD, BREZ OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA

Tehnike CRM, ki vplivajo na LGD zaradi uporabe učinka zamenjave tehnik CRM, niso vključene v te stolpce.

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: Členi 228(2), 230(1) in (2) ter člen 231 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD:

—

v zvezi z osebnim kreditnim zavarovanjem za izpostavljenosti do enot centralne ravni države ter centralnih bank, institucij in podjetij: Člen 161(3) CRR. Za izpostavljenosti na drobno člen 164(2) CRR.

—

v zvezi s stvarnim kreditnim zavarovanjem, ki se upošteva v ocenah LGD v skladu s členom 181(1)(e) in (f) CRR.

150

JAMSTVA

Glej navodila za stolpec 040.

160

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Glej navodila za stolpec 050.

170

UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Ustrezna vrednost, ki se uporablja pri notranjem modeliranju institucije.

Tista zmanjšanja kreditnega tveganja, ki izpolnjujejo merila iz člena 212 CRR.

180

PRIMERNO ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM

Za posle v trgovalni knjigi vključuje finančne instrumente in blago, primerno za izpostavljenosti v trgovalnih knjigah v skladu s točkami (c) do (f) odstavka 2 člena 299 CRR. Kreditni zapisi in bilančni pobot v skladu z oddelkom 4 poglavja 4 naslova II dela 3 CRR se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi.

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: vrednosti v skladu s členom 193(1) do (4) in členom 194(1) CRR. Poroča se prilagojena vrednost (Cvam), kot je opredeljena v členu 223(2) CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD: zavarovanje s finančnim premoženjem, ki se upošteva pri ocenah LGD v skladu s točkama (e) in (f) člena 181(1) CRR. Znesek, ki se poroča, je ocenjena tržna vrednost zavarovanja s premoženjem.

190–210

DRUGO PRIMERNO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: člen 199(1) do (8) in člen 229 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD: druga zavarovanja s premoženjem, ki se upoštevajo pri ocenah LGD v skladu s točkama (e) in (f) člena 181(1) CRR.

190

NEPREMIČNINE

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se poročajo vrednosti v skladu s členom 199(2) do (4) CRR. Vključen je tudi zakup nepremičnin (glej člen 199(7) CRR). Glej tudi člen 229 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, je znesek, ki se poroča, ocenjena tržna vrednost.

200

ZAVAROVANJE Z DRUGIM STVARNIM PREMOŽENJEM

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se poročajo vrednosti v skladu s členom 199(6) in (8) CRR. Vključen je tudi zakup premoženja, ki ni nepremičnina (glej člen 199(7) CRR). Glej tudi člen 229(3) CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, je znesek, ki se sporoči, ocenjena tržna vrednost zavarovanja s premoženjem.

210

DENARNE TERJATVE

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se poročajo vrednosti v skladu s členoma 199(5) in 229(2) CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, je znesek, ki se poroča, ocenjena tržna vrednost zavarovanja s premoženjem.

220

PREDMET OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA: OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Jamstva in kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki zajemajo izpostavljenosti, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, ki odražajo člen 202 in člen 217(1) CRR. Glej tudi stolpca 040 ‚Jamstva‘ in 050 ‚Kreditni izvedeni finančni instrumenti‘.

230

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)

Upošteva se celoten vpliv tehnik CRM na vrednosti LGD, kot je opredeljeno v poglavjih 3 in 4 naslova II dela 3 CRR. V primeru izpostavljenosti, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, LGD, ki se sporoči, ustreza vrednosti, izbrani v skladu s členom 161(4) CRR.

Za neplačane izpostavljenosti se uporabljajo določbe iz člena 181(1)(h) CRR.

Opredelitev vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 110 se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanih povprečij.

Upoštevajo se vsi učinki (zato se prag, ki se uporablja za hipoteke, vključi v poročanje).

Za institucije, ki uporabljajo pristop IRB, vendar ne uporabljajo lastnih ocen LGD, so učinki zmanjševanja tveganja zavarovanja s finančnim premoženjem izraženi v E*, popolnoma prilagojeni vrednosti izpostavljenosti, nato pa so izraženi v LGD* v skladu s členom 228(2) CRR.

Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD, povezano z ‚bonitetnim razredom dolžnika ali skupino‘ vsake verjetnosti neplačila, je rezultat povprečja bonitetnih LGD, ki se dodelijo izpostavljenostim bonitetnega razreda/skupine zadevne verjetnosti neplačila, pri čemer se tehtajo z ustrezno vrednostjo izpostavljenosti iz stolpca 110.

Če se uporabljajo lastne ocene LGD, se upoštevata člen 175 ter člen 181(1) in (2) CRR.

V primeru izpostavljenosti, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, LGD, ki se sporoči, ustreza vrednosti, izbrani v skladu s členom 161(4) CRR.

Izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja LGD izhaja iz parametrov tveganja, ki se dejansko uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ.

Podatki se ne poročajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5).

Izpostavljenost in zadevni LGD za velike nadzorovane subjekte finančnega sektorja in neregulirane finančne subjekte se ne vključijo v izračun stolpca 230; vključeni so le v izračun stolpca 240.

240

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) ZA VELIKE SUBJEKTE FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANE FINANČNE SUBJEKTE

Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD (%) za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR.

250

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE VREDNOSTI ZAPADLOSTI (V DNEH)

Sporočena vrednost odraža člen 162 CRR. Vrednost izpostavljenosti (stolpec 110) se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanih povprečij. Povprečna zapadlost se poroča v dnevih.

Ti podatki se ne poročajo za vrednosti izpostavljenosti, za katere zapadlost ni element v izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. To pomeni, da se ta stolpec ne izpolni za kategorijo izpostavljenosti ‚na drobno‘.

255

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP

Za enote centralne ravni države in centralnih bank, podjetja in institucije glej člen 153(1) in (3) CRR. Za izpostavljenosti na drobno glej člen 154(1) CRR.

Faktor za podporo MSP v skladu s členom 501 CRR se ne upošteva.

260

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP

Za enote centralne ravni države in centralnih bank, podjetja in institucije glej člen 153(1) in (3) CRR. Za izpostavljenosti na drobno glej člen 154(1) CRR.

Upošteva se faktor za podporo MSP v skladu s členom 501 CRR.

270

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

Razčlenitev zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti po uporabi faktorja za podporo MSP za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR.

280

ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE

Pričakovane izgube so opredeljene v členu 5(3) CRR, izračun pa je opisan v členu 158 CRR. Znesek pričakovane izgube, ki se poroča, temelji na parametrih tveganja, ki se dejansko uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ.

290

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE

Poročajo se prilagoditve vrednosti ter posebni in splošni popravki zaradi kreditnega tveganja iz člena 159 CRR. Splošne rezervacije se sporočijo z dodelitvijo sorazmernega zneska, v skladu s pričakovano izgubo različnih bonitetnih razredov dolžnikov.

300

ŠTEVILO DOLŽNIKOV

Člen 172(1) in (2) CRR.

Za vse kategorije izpostavljenosti, razen kategorije izpostavljenosti na drobno in primerov iz drugega stavka člena 172(1)(e) CRR, institucija poroča število pravnih subjektov/dolžnikov, ki so bili ločeno ocenjeni, ne glede na število različnih odobrenih kreditov ali izpostavljenosti.

Znotraj kategorije izpostavljenosti na drobno ali če se posamezne izpostavljenosti do istega dolžnika dodelijo v različne razrede dolžnikov v skladu z drugim stavkom člena 172(1)(e) CRR v drugih kategorijah izpostavljenosti, institucija poroča število izpostavljenosti, ki so bile ločeno dodeljene določenemu bonitetnemu razredu ali skupini. Če se uporablja člen 172(2) CRR, je mogoče dolžnika obravnavati v več bonitetnih razredih.

Ker ta stolpec obravnava element strukture bonitetnih sistemov, se nanaša na originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja, dodeljenega vsakemu bonitetnemu razredu ali skupini, pri čemer ne upošteva učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (zlasti učinkov prerazporeditve).


Vrstice

Navodila

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

015

od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP

V tej vrstici se poročajo samo izpostavljenosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 501 CRR.

020–060

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:

020

Bilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja

Sredstva iz člena 24 CRR, ki niso vključena v nobeno drugo kategorijo.

Izpostavljenosti, ki so bilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, se poročajo v vrsticah 040–060 in se zato ne poročajo v tej vrstici.

Proste izročitve v skladu s členom 379(1) CRR (če niso odbite) niso bilančna postavka, vendar se vseeno poročajo v tej vrstici.

Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(91) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če niso poročane v vrstici 030.

030

Zunajbilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja

Zunajbilančne postavke zajemajo postavke iz Priloge I k CRR.

Izpostavljenosti, ki so zunajbilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, so sporočene v vrsticah 040 – 060 ter zato niso sporočene v tej vrstici.

Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(91) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če so obravnavane kot zunajbilančne postavke.

040–060

Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke

040

Posli financiranja z vrednostnimi papirji

Posli financiranja z vrednostnimi papirji, kot so opredeljeni v odstavku 17 dokumenta Baselskega odbora ‚Uporaba sporazuma Basel II za trgovalne dejavnosti in obravnavanje učinkov dvojnega neplačila‘, vključujejo: (i) pogodbe o začasni prodaji in začasnem odkupu iz člena 4(82) CRR in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ter (ii) posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja iz člena 272(3) CRR.

Posli financiranja z vrednostnimi papirji, ki so vključeni v pobot med različnimi kategorijami produktov in so zato poročani v vrstici 060, se ne poročajo v tej vrstici.

050

Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave

Izvedeni finančni instrumenti zajemajo pogodbe iz Priloge II k CRR. Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave, ki so vključeni v pobot med različnimi kategorijami produktov in se zato poročajo v vrstici 060, se ne poročajo v tej vrstici.

060

Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov

Glej navodila za predlogo CR SA.

070

IZPOSTAVLJENOSTI, RAZVRŠČENE V BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE: SKUPAJ

Za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni države in centralnih bank glej člen 142(1)(6) in člen 170(1)(c) CRR.

Za izpostavljenosti na drobno glej člen 170(3)(b) CRR. Za izpostavljenosti, ki izhajajo iz odkupljenih denarnih terjatev, glej člen 166(6) CRR.

Izpostavljenosti za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se ne poročajo po bonitetnih razredih dolžnikov ali skupinah in se poročajo v vrstici 180.

Kadar institucija uporablja veliko število bonitetnih razredov ali skupin, se je mogoče s pristojnimi organi dogovoriti za manjše število bonitetnih razredov ali skupin, ki jih je treba poročati.

Ne uporabi se skupna bonitetna lestvica. Namesto tega institucije same določijo lestvico, ki se uporabi.

080

MERILA ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: SKUPAJ

Člen 153(5) CRR. Uporabljajo se le za kategorije izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni države in centralnih bank.

090–150

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA V SKLADU Z MERILI ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV:

120

Od tega: v kategoriji 1

Razpredelnica 1 iz člena 153(5) CRR.

160

ALTERNATIVNA OBRAVNAVA: ZAVAROVANI Z NEPREMIČNINO

Členi 193(1) in (2), 194(1) do (7) ter 230(3) CRR.

170

IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA PROSTIH IZROČITEV, PRI KATERIH SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA V OKVIRU ALTERNATIVNE OBRAVNAVE ALI 100 %, IN DRUGE IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERE SE UPORABIJO UTEŽI TVEGANJA

Izpostavljenosti iz naslova prostih izročitev, za katere se uporablja alternativna obravnava iz zadnjega stavka prvega pododstavka člena 379(2) CRR ali za katere se uporablja utež tveganja 100 % v skladu z zadnjim pododstavkom člena 379(2) CRR. Neocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila iz člena 153(8) CRR in katera koli druga izpostavljenost, za katero se uporabi utež tveganja, ki niso vključeni v nobeno drugo vrstico, se poročajo v tej vrstici.

180

TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI: SKUPAJ ODKUPLJENE DENARNE TERJATVE

Tveganje zmanjšanja vrednosti je opredeljeno v členu 4(53) CRR. Izračun uteži tveganja za tveganje zmanjšanja vrednosti je opredeljen v členu 157(1) CRR.

V skladu s členom 166(6) CRR je vrednost izpostavljenosti odkupljenih denarnih terjatev neporavnani znesek, od katerega se odštejejo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tveganje zmanjšanja vrednosti pred zmanjševanjem kreditnega tveganja.

3.3.4   C 08.02 – Kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke ter proste izročitve: razčlenitev glede na bonitetne razrede dolžnikov ali skupine izpostavljenosti (CR IRB 2)

Stolpec

Navodila

005

Bonitetni razred dolžnika (identifikator vrstice)

To je identifikator vrstice in je enoten za vsako vrstico na določenem listu tabele. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd.

010–300

Navodila za vsak stolpec so enaka kot za ustrezne oštevilčene stolpce v razpredelnici CR IRB 1.


Vrstica

Navodila

010–001 – 010–NNN

Vrednosti, ki se poročajo v teh vrsticah, morajo biti navedene v vrstnem redu od nižje do višje glede na verjetnost neplačila, ki se dodeli bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Verjetnost neplačila dolžnikov, ki so opredeljeni kot neplačniki, znaša 100 %. Izpostavljenosti, ki so predmet alternativne obravnave za zavarovanje z nepremičnino (na voljo le, kadar se za izgubo ob neplačilu (LGD) ne uporabljajo lastne ocene), se ne dodelijo v skladu z verjetnostjo neplačila dolžnika in se ne poročajo v tej predlogi.

3.4   KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: INFORMACIJE Z GEOGRAFSKO RAZČLENITVIJO

79.

Vse institucije predložijo informacije, združene na skupno raven. Poleg tega, institucije, ki dosegajo prag iz člena 5(a)(4) te uredbe, predložijo informacije, razčlenjene po državah, v zvezi z domačo državo in vsemi tujimi državami. Prag se uporablja le za razpredelnico 1 in razpredelnico 2. Izpostavljenosti do nadnacionalnih organizacij se dodelijo geografskemu območju ‚Druge države‘.

80.

Izraz ‚sedež dolžnika‘ se nanaša na državo registracije dolžnika. Ta koncept se lahko uporabi na podlagi neposrednega dolžnika in na podlagi končnega tveganja. Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja lahko torej spremenijo dodelitev izpostavljenosti državi. Izpostavljenosti do nadnacionalnih organizacij se ne dodelijo državi sedeža institucije, ampak geografskemu območju ‚Druge države‘ ne glede na kategorijo izpostavljenosti, v katerega se dodeli izpostavljenost do nadnacionalnih organizacij.

81.

Podatki v zvezi z ‚originalno izpostavljenostjo pred uporabo konverzijskih faktorjev‘ se poročajo glede na državo sedeža neposrednega dolžnika. Podatki v zvezi z ‚vrednostjo izpostavljenosti‘ in ‚zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti‘ se poročajo glede na državo sedeža končnega dolžnika.

3.4.1   C 09.01 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika: Izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa (CR GB 1)

3.4.1.1   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Enaka opredelitev kot za stolpec 010 predloge CR SA.

020

Neplačane izpostavljenosti

Originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev za izpostavljenosti, ki so bile razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ in za neplačane izpostavljenosti, razvrščene v kategoriji izpostavljenosti ‚izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem‘ ali ‚izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov‘.

V tej ‚pojasnjevalni postavki‘ so zagotovljene dodatne informacije o dolžnikovi strukturi neplačanih izpostavljenosti. Izpostavljenosti, razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 112(j) CRR, se poročajo, kjer bi se dolžniki poročali, če navedene izpostavljenosti ne bi bile razvrščene v kategorijo ‚neplačanih izpostavljenosti‘.

Ta informacija je ‚pojasnjevalna postavka‘, zato ne vpliva na izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz kategorij izpostavljenosti ‚neplačane izpostavljenosti‘, ‚izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem‘ ali ‚izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov‘ v skladu s členom 112(j), (k) oziroma (p) CRR.

040

Ugotovljena nova neplačila za obdobje

Znesek originalnih izpostavljenosti, ki so prešle v kategorijo izpostavljenosti ‚Neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnjega referenčnega datuma poročanja, se sporoči v okviru kategorije izpostavljenosti, ki ji je prvotno pripadal dolžnik.

050

Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja

Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR.

Ta postavka vključuje splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki so sprejemljivi za vključitev v dodatni kapital, pred uporabo zgornje meje iz člena 62(c) CRR.

V znesku, ki se poroča, so upoštevani davčni učinki.

055

Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja

Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR.

060

Od tega: odpis

Odpisi zajemajo znižanja knjigovodske vrednosti oslabljenih finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi [MSRP 7.B5.(d).(i)], in znižanja zneskov kontov popravka vrednosti, ki se obračunajo na podlagi oslabljenih finančnih sredstev [MSRP 7.B5.(d).(ii)].

070

Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila

Vsota popravkov zaradi kreditnega tveganja in odpisov za izpostavljenosti, ki so bile razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnje predložitve podatkov.

075

Vrednost izpostavljenosti

Enaka opredelitev kot za stolpec 200 predloge CR SA.

080

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP

Enaka opredelitev kot za stolpec 215 predloge CR SA.

090

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP

Enaka opredelitev kot za stolpec 220 predloge CR SA.


Vrstice

010

Enote centralne ravni države ali centralne banke

Člen 112(a) CRR.

020

Enote regionalne ali lokalne ravni držav

Člen 112(b) CRR.

030

Subjekti javnega sektorja

Člen 112(c) CRR.

040

Multilateralne razvojne banke

Člen 112(d) CRR.

050

Mednarodne organizacije

Člen 112(e) CRR.

060

Institucije

Člen 112(f) CRR.

070

Podjetja

Člen 112(g) CRR.

075

od tega: MSP

Enaka opredelitev kot za vrstico 020 predloge CR SA.

080

Izpostavljenosti na drobno

Člen 112(h) CRR.

085

od tega: MSP

Enaka opredelitev kot za vrstico 020 predloge CR SA.

090

Zavarovano s hipotekami na nepremičnine

Člen 112(i) CRR.

095

od tega: MSP

Enaka opredelitev kot za vrstico 020 predloge CR SA.

100

Neplačane izpostavljenosti

Člen 112(j) CRR.

110

Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem

Člen 112(k) CRR.

120

Krite obveznice

Člen 112(l) CRR.

130

Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno

Člen 112(n) CRR.

140

Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)

Člen 112(o) CRR.

150

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov

Člen 112(p) CRR.

160

Druge izpostavljenosti

Člen 112(q) CRR.

170

Skupni znesek izpostavljenosti

3.4.2   C 09.02 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika: Izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB (CR GB 2)

3.4.2.1   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

 

010

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Enaka opredelitev kot za stolpec 020 predloge CR IRB.

030

Od tega: neplačane

Vrednost originalne izpostavljenosti za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 178 CRR.

040

Ugotovljena nova neplačila za obdobje

Znesek originalnih izpostavljenosti, ki so prešle v kategorijo izpostavljenosti ‚Neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnjega referenčnega datuma poročanja, se sporoči v okviru kategorije izpostavljenosti, ki ji je prvotno pripadal dolžnik.

050

Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja

Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR.

055

Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja

Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR.

060

Od tega: odpis

Odpisi zajemajo znižanja knjigovodske vrednosti oslabljenih finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi [MSRP 7.B5.(d).(i)], in znižanja zneskov kontov popravka vrednosti, ki se obračunajo na podlagi oslabljenih finančnih sredstev [MSRP 7.B5.(d).(ii)].

070

Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila

Vsota popravkov zaradi kreditnega tveganja in odpisov za izpostavljenosti, ki so bile razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnje predložitve podatkov.

080

SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN/VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%)

Enaka opredelitev kot za stolpec 010 predloge CR IRB.

090

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)

Enaka opredelitev kot za stolpca 230 in 240 predloge CR IRB: z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD (%) se nanaša na vse izpostavljenosti, vključno z izpostavljenostmi do velikih subjektov finančnega sektorja in nereguliranih finančnih subjektov. Uporabljajo se določbe iz člena 181(1)(h) CRR.

Podatki se ne poročajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5).

100

Od tega: neplačane

Z izpostavljenostjo tehtana LGD za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 178 CRR.

105

Vrednost izpostavljenosti

Enaka opredelitev kot za stolpec 110 predloge CR IRB.

110

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP

Enaka opredelitev kot za stolpec 255 predloge CR IRB.

120

Od tega: neplačane

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 178 CRR.

125

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP

Enaka opredelitev kot za stolpec 260 predloge CR IRB.

130

ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE

Enaka opredelitev kot za stolpec 280 predloge CR IRB.


Vrstice

 

010

Enote centralne ravni države in centralnih bank

(Člen 147(2)(a) CRR.)

020

Institucije

(Člen 147(2)(b) CRR.)

030

Podjetja

(Vse izpostavljenosti do podjetij v skladu s členom 147(2)(c) CRR.)

042

Od tega: Posebni kreditni aranžmaji (razen tistih, za katere veljajo merila za razporejanje)

(Člen 147(8)(a) CRR.)

Podatki se ne poročajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5).

045

Od tega: Posebni kreditni aranžmaji, za katere veljajo merila za razporejanje

Člen 147(8)(a) in člen 153(5) CRR.

050

Od tega: MSP

Člen 147(2)(c) CRR.

060

Izpostavljenosti na drobno

Vse izpostavljenosti na drobno v skladu s členom 147(2)(d).

070

Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičnino

Izpostavljenosti, ki odražajo člen 147(2)(d) CRR in so zavarovane z nepremičnino.

080

MSP

Izpostavljenosti na drobno, ki odražajo člen 147(2)(d) v povezavi s členom 153(3) CRR in so zavarovane z nepremičnino.

090

Podjetja, ki niso MSP

Izpostavljenosti na drobno, ki odražajo člen 147(2)(d) CRR in so zavarovane z nepremičnino.

100

Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se

(Člen 147(2)(d) v povezavi s členom 154(4) CRR.)

110

Druge izpostavljenosti na drobno

Druge izpostavljenosti na drobno v skladu s členom 147(2)(d), ki niso poročane v postavkah 070–100.

120

MSP

Druge izpostavljenosti na drobno, ki odražajo člen 147(2)(d) v povezavi s členom 153(3) CRR.

130

Podjetja, ki niso MSP

Druge izpostavljenosti na drobno odražajo člen 147(2)(d) CRR.

140

Lastniški instrumenti

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki odražajo člen 147(2)(e) CRR.

150

Skupni znesek izpostavljenosti

3.4.3   C 09.04 – Razčlenitev ustreznih kreditnih izpostavljenosti za namene izračuna proticikličnega blažilnika po državah in stopnje posamezni instituciji lastnega proticikličnega blažilnika (CCB)

3.4.3.1   Splošne opombe

82.

Namen te razpredelnice je pridobiti več informacij v zvezi z elementi posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika. Zahtevane informacije se nanašajo na kapitalske zahteve, določene v skladu z naslovoma II in IV dela 3 CRR, in na geografsko lokacijo za kreditne izpostavljenosti, izpostavljenosti v listinjenju in izpostavljenosti v trgovalni knjigi, ki so ustrezne oz. relevantne za izračun posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika (CCB) v skladu s členom 140 CRD (ustrezne kreditne izpostavljenosti).

83.

Informacije v predlogi C 09.04 se poročajo za ‚Skupni znesek‘ ustreznih kreditnih izpostavljenosti v vseh jurisdikcijah, v katerih se nahajajo te izpostavljenosti, in posamično za vsako od jurisdikcij, v kateri se nahajajo ustrezne kreditne izpostavljenosti. Skupni zneski in informacije o vsaki jurisdikciji se poročajo ločeno.

84.

Prag iz člena 5(a)(4) te uredbe se ne uporablja za poročanje o tej razčlenitvi.

85.

Da se določi geografska lokacija, se izpostavljenosti razporedijo na podlagi neposrednega dolžnika, kot je določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1152/2014 z dne 4. junija 2014 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev geografske lokacije ustreznih kreditnih izpostavljenosti za izračun stopenj posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika. Zato tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja ne spremenijo razporeditve izpostavljenosti na geografske lokacije za namene poročanja informacij iz te predloge.

3.4.3.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

 

010

Znesek

Vrednost ustreznih kreditnih izpostavljenosti in povezanih kapitalskih zahtev, določena v skladu z navodili za zadevno vrstico.

020

Odstotek

030

Kvalitativne informacije

Te informacije se poročajo samo za državo sedeža institucije (jurisdikcija, ki ustreza njeni matični državi) in za ‚Skupni znesek‘ vseh držav.

Institucije sporočijo {y} ali {n} v skladu z navodili za zadevno vrstico.


Vrstice

 

010–020

Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Kreditno tveganje

Ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(a) CRD.

010

Vrednost izpostavljenosti po standardiziranem pristopu

Vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s členom 111 CRR, za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(a) CRD.

Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v trgovalni knjigi po standardiziranem pristopu se izključi iz te vrstice in poroča v vrstici 050.

020

Vrednost izpostavljenosti po pristopu IRB

Vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s členom 166 CRR, za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(a) CRD.

Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v trgovalni knjigi po pristopu IRB se izključi iz te vrstice in poroča v vrstici 060.

030–040

Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Tržno tveganje

Ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(b) CRD.

030

Vsota dolgih in kratkih pozicij izpostavljenosti v trgovalni knjigi za standardizirane pristope

Vsota neto dolgih in neto kratkih pozicij v skladu s členom 327 CRR za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(b) CRD, na podlagi poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR:

—

izpostavljenosti do dolžniških instrumentov razen listinjenja,

—

izpostavljenosti do pozicij v listinjenju v trgovalni knjigi,

—

izpostavljenosti do trgovalnih portfeljev s korelacijo,

—

izpostavljenosti do lastniških vrednostnih papirjev in

—

izpostavljenosti do KNP, če so kapitalske zahteve izračunane v skladu s členom 348 CRR.

040

Vrednost izpostavljenosti v trgovalni knjigi po notranjih modelih

Za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(b) CRD na podlagi poglavij 2 in 5 naslova IV dela 3 CRR se sporoči vsota naslednjega:

—

poštene vrednosti pozicij v neizvedenih instrumentih, ki predstavljajo ustrezne kreditne izpostavljenosti, kot so opredeljene v členu 140(4)(b) CRD, določene v skladu s členom 104 CRR,

—

hipotetične vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki predstavljajo ustrezne kreditne izpostavljenosti, kot so opredeljene v členu 140(4)(b) CRD.

050–060

Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Pozicije v listinjenju v netrgovalni knjigi

Ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(c) CRD.

050

Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v netrgovalni knjigi po standardiziranem pristopu

Vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s členom 246 CRR, ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(c) CRD.

060

Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v netrgovalni knjigi po pristopu IRB

Vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s členom 246 CRR, ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(c) CRD.

070–110

Kapitalske zahteve in uteži

070

Skupne kapitalske zahteve za CCB

Vsota vrstic 080, 090 in 100.

080

Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Kreditno tveganje

Kapitalske zahteve, določene v skladu s poglavji 1 do 4 in 6 naslova II dela 3 CRR, za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(a) CRD, v zadevni državi.

Kapitalske zahteve za pozicije v listinjenju v netrgovalni knjigi se izključijo iz te vrstice in sporočijo v vrstici 100.

Kapitalske zahteve znašajo 8 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, določenega v skladu z določbami poglavij 1 do 4 in 6 naslova II dela 3 CRR.

090

Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Tržno tveganje

Kapitalske zahteve, določene v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR za specifično tveganje ali v skladu s poglavjem 5 naslova IV dela 3 CRR za presežno tveganje neplačila in migracije, za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(b) CRD, v zadevni državi.

Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti na podlagi okvira tržnega tveganja med drugim vključujejo kapitalske zahteve za pozicije v listinjenju v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR in kapitalske zahteve za izpostavljenosti do kolektivih naložbenih podjemov, določene v skladu s členom 348 CRR.

100

Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Pozicije v listinjenju v netrgovalni knjigi

Kapitalske zahteve, določene v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(c) CRD, v zadevni državi.

Kapitalske zahteve znašajo 8 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, določenega v skladu z določbami poglavja 5 naslova II dela 3 CRR.

110

Uteži kapitalskih zahtev

Utež, ki se uporabi za stopnjo proticikličnega blažilnika v vsaki državi, se izračuna kot količnik kapitalskih zahtev, ki se določi takole:

1.

števec: skupne kapitalske zahteve, ki se nanašajo na ustrezne kreditne izpostavljenosti v zadevni državi [v070; s010; obrazec za državo],

2.

imenovalec: skupne kapitalske zahteve, ki se nanašajo na vse kreditne izpostavljenosti, ki so relevantne za izračun proticikličnega blažilnika v skladu s členom 140(4) CRD [v070;s010; ‚Skupni znesek‘].

Informacije o utežeh kapitalskih zahtev se ne poročajo za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav.

120–140

Stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika

120

Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jo določi imenovani organ

Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jo za zadevno državo določi imenovani organ te države v skladu s členi 136, 137, 138 in 139 CRD.

Ta vrstica mora ostati prazna, če za zadevno državo imenovani organ te države ni določil proticikličnega blažilnika.

Stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jih je določil imenovani organ, vendar se na referenčni datum poročanja še ne uporabljajo v zadevni državi, se ne sporočijo.

Informacije o stopnji proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jo je določil imenovani organ, se ne poročajo za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav.

130

Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se uporablja za državo institucije

Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se uporablja za zadevno državo in ki jo je določil imenovani organ države institucije, v skladu s členi 137, 138, 139 ter členom 140(1), (2) in (3) CRD. Stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se na referenčni datum poročanja še ne uporabljajo, se ne sporočijo.

Informacije o stopnji proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se uporablja v državi institucije, se ne poročajo za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav.

140

Stopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika

Stopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika, določena v skladu s členom 140(1) CRD.

Stopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika se izračuna kot tehtano povprečje proticikličnih kapitalskih blažilnikov, ki se uporabljajo v jurisdikcijah, v katerih se nahajajo ustrezne kreditne izpostavljenosti institucije, ali ki se uporabljajo za namene člena 140 na podlagi člena 139(2) ali (3) CRD. Relevantna stopnja proticikličnega blažilnika se sporoči v [v120; s020; obrazec za državo] ali [v130; s020; obrazec za državo], kot je ustrezno.

Utež, ki se uporabi za stopnjo proticikličnega blažilnika v vsaki državi, je delež kapitalskih zahtev v skupnih kapitalskih zahtevah in se poroča v [v110; s020; obrazec za državo].

Informacije o stopnji posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika, se poročajo samo za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav in ne ločeno za posamične države.

150–160

Uporaba 2-odstotnega praga

150

Uporaba 2-odstotnega praga za splošno kreditno izpostavljenost

V skladu s členom 2(5)(b) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1152/2014 se lahko tuje splošne izpostavljenosti kreditnemu tveganju, ki skupaj ne presegajo 2 % vsote splošnih kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja navedene institucije, razporedijo na matično državo članico institucije. Pri izračunu vsote splošnih kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja se izključijo splošne kreditne izpostavljenosti, ki se nahajajo na lokacijah iz člena 2(5)(a) in člena 2(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1152/2014.

Če institucija uporabi to odstopanje, v razpredelnici navede ‚y‘ za jurisdikcijo, ki ustreza njeni matični državi članici, in za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav.

Če institucija ne uporabi tega odstopanja, v zadevni celici navede ‚n‘.

160

Uporaba 2-odstotnega praga za izpostavljenost v trgovalni knjigi

V skladu s členom 3(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1152/2014 lahko institucije izpostavljenosti v trgovalni knjigi razporedijo na matično državo članico, če skupni znesek izpostavljenosti v trgovalni knjigi ne presega 2 % vsote njihovih splošnih kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja.

Če institucija uporabi to odstopanje, v razpredelnici navede ‚y‘ za jurisdikcijo, ki ustreza njeni matični državi članici, in za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav.

Če institucija ne uporabi tega odstopanja, v zadevni celici navede ‚n‘.

3.5   C 10.01 IN C 10.02 – IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV PO PRISTOPU IRB (CR EQU IRB 1 IN CR EQU IRB 2)

3.5.1   Splošne opombe

86.

Predloga CR EQU IRB zajema dve predlogi: CR EQU IRB 1 zagotavlja splošen pregled izpostavljenosti IRB iz kategorije izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov in različne metode za izračun zneskov skupne izpostavljenosti tveganju. CR EQU IRB 2 podaja razčlenitev skupnih izpostavljenosti, razvrščenih v bonitetne razrede dolžnikov v okviru pristopa PD/LGD. ‚CR EQU IRB‘ se v nadaljnjih navodilih po potrebi nanaša na predlogo ‚CR EQU IRB 1‘ oziroma ‚CR EQU IRB 2‘.

87.

Predloga CR EQU IRB zagotavlja informacije o izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje (člen 92(3)(a) CRR) v skladu z metodo IRB (poglavje 3 naslova II dela 3 CRR) za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov iz člena 147(2)(e) CRR.

88.

V skladu s členom 147(6) CRR se naslednje izpostavljenosti dodelijo kategoriji izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov:

(a)

nedolžniške izpostavljenosti, ki vsebujejo podrejeno terjatev do dela preostalega premoženja izdajatelja; ali

(b)

dolžniške izpostavljenosti in drugi vrednostni papirji, partnerstva, izvedeni finančni instrumenti ali drugi instrumenti, katerih ekonomska vsebina je podobna izpostavljenostim iz točke (a).

89.

Kolektivni naložbeni podjemi, obravnavani v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja iz člena 152 CRR, se poročajo tudi v predlogi CR EQU IRB.

90.

V skladu s členom 151(1) CRR institucije predložijo predlogo CR EQU IRB ob uporabi enega od treh pristopov iz člena 155 CRR:

—

pristop enostavnih uteži tveganja,

—

pristop PD/LGD ali

—

pristop na podlagi notranjih modelov.

Poleg tega institucije, ki uporabljajo pristop IRB, v predlogi CR EQU IRB poročajo tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja stalna tveganju prilagojena obravnava (vendar brez izrecne obravnave v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja ali (začasno ali trajno) delno uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje (npr. izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja utež tveganja 250 % v skladu s členom 48(4) CRR oziroma utež tveganja 370 % v skladu s členom 471(2) CRR)).

91.

Naslednje terjatve iz naslova lastniških instrumentov se ne poročajo v predlogi CR EQU IRB:

—

izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v trgovalni knjigi (kadar institucije niso izvzete iz izračuna kapitalskih zahtev za pozicije v trgovalni knjigi v skladu s členom 94 CRR),

—

izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so predmet delne uporabe standardiziranega pristopa (člen 150 CRR), med katere spadajo:

—

izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila, v skladu s členom 495(1) CRR,

—

izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov do subjektov, katerih kreditnim obveznostim se dodeli utež tveganja 0 % v skladu s standardiziranim pristopom, vključno z javno financiranimi subjekti, katerim se lahko dodeli utež tveganja 0 % (člen 150(1)(g) CRR),

—

izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, nastale na podlagi zakonsko določenih programov za spodbujanje posebnih gospodarskih sektorjev, ki institucijam zagotavljajo znatne subvencije za naložbe in zahtevajo določeno obliko vladnega nadzora in omejitev za naložbe v lastniške instrumente (člen 150 (1)(h) CRR),

—

izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov do družb za pomožne storitve, katerih zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti je mogoče izračunati v skladu z obravnavo ‚drugih sredstev iz naslova nekreditnih obveznosti‘ (v skladu s členom 155(1) CRR),

—

terjatve iz naslova lastniških instrumentov, odbite od kapitala, v skladu s členoma 46 in 48 CRR.

3.5.2   Navodila za posamezne pozicije (uporabljajo se za CR EQU IRB 1 in CR EQU IRB 2)

Stolpci

005

BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA (IDENTIFIKATOR VRSTICE)

Bonitetni razred dolžnika je identifikator vrstice in je enoten za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd.

010

SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN

VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA (%)

Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, v stolpcu 010 poročajo verjetnost neplačila (PD), izračunano v skladu z določbami iz člena 165(1) CRR.

Verjetnost neplačila, ki se dodeli bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini, o kateri se poroča, je v skladu z minimalnimi zahtevami iz oddelka 6 poglavja 3 naslova II dela 3 CRR. Za vsak posamezni bonitetni razred ali skupino se poroča verjetnost neplačila, ki se dodeli posameznemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Vsi poročani parametri tveganja temeljijo na parametrih tveganja, ki se uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ.

Za vrednosti, ki ustrezajo seštevku bonitetnih razredov dolžnika ali skupin (npr. ‚skupne izpostavljenosti‘), se zagotovi z izpostavljenostjo tehtano povprečje verjetnosti neplačila, ki se dodelijo bonitetnim razredom dolžnika ali skupinam, vključenim v seštevek. Vse izpostavljenosti, vključno z neplačanimi izpostavljenostmi, se upoštevajo za namen izračuna z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila. Za izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila se za namene tehtanja uporablja vrednost izpostavljenosti ob upoštevanju osebnega kreditnega zavarovanja (stolpec 060).

020

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Institucije v stolpcu 020 poročajo vrednost originalne izpostavljenosti (pred uporabo konverzijskih faktorjev). V skladu z določbami iz člena 167 CRR je vrednost izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov knjigovodska vrednost, ki ostane po upoštevanju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk iz naslova lastniških instrumentov je njena nominalna vrednost po posebnih popravkih zaradi kreditnega tveganja.

Institucije v stolpec 020 vključijo tudi zunajbilančne postavke iz Priloge I k CRR, ki so dodeljene kategoriji izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov (npr. ‚neporavnani del vrednostnih papirjev‘).

Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja ali pristop PD/LGD (iz člena 165(1)), upoštevajo tudi določbe o pobotu iz člena 155(2) CRR.

030–040

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

JAMSTVA

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Ne glede na pristop, ki se uporablja za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, lahko institucije pripoznajo osebno kreditno zavarovanje, pridobljeno za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov (člen 155(2), (3) in (4) CRR). Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja ali pristop PD/LGD, v stolpcih 030 in 040 poročajo znesek osebnega kreditnega zavarovanja v obliki jamstev (stolpec 030) ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov (stolpec 040), pripoznan v skladu z metodami iz poglavja 4 naslova II dela 3 CRR.

050

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

(–) SKUPAJ ODLIVI:

Institucije v stolpcu 050 poročajo del originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev v okviru osebnega kreditnega zavarovanja, pripoznanega v skladu z metodami iz poglavja 4 naslova II dela 3 CRR.

060

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja ali pristop PD/LGD, v stolpcu 060 poročajo vrednost izpostavljenosti, pri čemer se upoštevajo učinki zamenjave, ki izhajajo iz osebnega kreditnega zavarovanja (člen 155(2) in (3) ter člen 167 CRR).

Opozoriti je treba, da je v primeru izpostavljenosti zunajbilančnih postavk iz naslova lastniških instrumentov vrednost izpostavljenosti nominalna vrednost po posebnih popravkih zaradi kreditnega tveganja (člen 167 CRR).

070

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)

Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, v stolpcu 070 predloge CR EQU IRB 2 poročajo z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD, ki se dodeli bonitetnim razredom dolžnikov ali skupinam izpostavljenosti, vključenim v seštevek; to velja tudi za vrstico 020 predloge CR EQU IRB. Vrednost izpostavljenosti, pri kateri se upošteva osebno kreditno zavarovanje (stolpec 060), se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja LGD. Institucije upoštevajo določbe iz člena 165(2) CRR.

080

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI

Institucije poročajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v stolpcu 080, izračunane v skladu z določbami iz člena 155 CRR.

Kadar institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, nimajo dovolj informacij za uporabo opredelitve neplačila iz člena 178 CRR, se pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti (člen 155(3) CRR) za uteži tveganja uporabi faktor povečanja 1,5.

Ob upoštevanju vhodnega parametra M (zapadlost) za funkcijo uteži tveganja je zapadlost, ki se dodeli izpostavljenostim iz naslova lastniških instrumentov, enaka petim letom (člen 165(3) CRR).

090

POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE

Institucije v stolpcu 090 poročajo znesek pričakovane izgube za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, izračunane v skladu s členom 158(4), (7), (8) in (9) CRR.

92.

V skladu s členom 155 CRR lahko institucije uporabijo različne pristope (pristop enostavnih uteži tveganja, pristop PD/LGD ali pristop na podlagi notranjih modelov) za različne portfelje, kadar te različne pristope uporabljajo za notranje namene. Institucije v predlogi CR EQU IRB 1 poročajo tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja stalna tveganju prilagojena obravnava (vendar brez izrecne obravnave v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja ali (začasno ali trajno) delno uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje).

Vrstice

CR EQU IRB 1 – vrstica 020

PRISTOP PD/LGD: SKUPAJ

Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD (člen 155(3) CRR), poročajo zahtevane informacije v vrstici 020 predloge CR EQU IRB 1.

CR EQU IRB 1 – vrstice 050–090

PRISTOP ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA: SKUPAJ

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA PO UTEŽEH TVEGANJA:

Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja (člen 155(2) CRR), poročajo zahtevane informacije glede na značilnosti osnovnih izpostavljenosti v vrsticah 050–090.

CR EQU IRB 1 – vrstica 100

PRISTOP NA PODLAGI NOTRANJIH MODELOV

Institucije, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih modelov (člen 155(4) CRR), poročajo zahtevane informacije v vrstici 100.

CR EQU IRB 1 – vrstica 110

IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, ZA KATERE SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA

Institucije, ki uporabljajo pristop IRB, poročajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja stalna tveganju prilagojena obravnava (vendar brez izrecne obravnave v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja ali (začasno ali trajno) delno uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje). Na primer:

—

znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicij v lastniških instrumentih v subjektih finančnega sektorja, obravnavan v skladu s členom 48(4) CRR, in

—

pozicije v lastniških instrumentih, prilagojene tveganju s 370 % v skladu s členom 471(2) CRR,

se poročajo v vrstici 110.

CR EQU IRB 2

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA PD/LGD GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV:

Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD (člen 155(3) CRR), poročajo zahtevane informacije v predlogi CR EQU IRB 2.

Kadar institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, uporabljajo edinstven bonitetni sistem ali lahko poročajo v skladu z notranjo skupno bonitetno lestvico, v predlogi CR EQU IRB 2 poročajo bonitetne ocene ali skupine, povezane s tem edinstvenim bonitetnim sistemom/skupno bonitetno lestvico. V vseh drugih primerih se različni bonitetni sistemi združijo in navedejo v skladu z naslednjimi merili: bonitetni razredi dolžnika ali skupine različnih bonitetnih sistemov se združijo in navedejo od nižje verjetnosti neplačila, dodeljene vsakemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini, do višje.

3.6   C 11.00 – TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE (CR SETT)

3.6.1   Splošne opombe

93.

V tej predlogi se navedejo informacije glede poslov iz trgovalne in netrgovalne knjige, ki še niso poravnani po datumih zapadlosti, ter njihovih ustreznih kapitalskih zahtevah za tveganje v skladu s členom 92(3)(c)(ii) in členom 378 CRR.

94.

Institucije v predlogi CR SETT sporočajo informacije o tveganju poravnave/izročitve v povezavi z dolžniškimi instrumenti, lastniškimi instrumenti, tujimi valutami in blagom v njihovi trgovalni ali netrgovalni knjigi.

95.

V skladu s členom 378 CRR repo posli ter posoja in izposoja vrednostnih papirjev ali blaga v zvezi z dolžniškimi instrumenti, lastniškimi instrumenti, tujimi valutami in blagom niso predmet tveganja poravnave/izročitve. Vendar je treba opozoriti, da so izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave, ki še niso poravnani po datumih zapadlosti, kljub temu predmet kapitalskih zahtev za tveganje poravnave/izročitve v skladu s členom 378 CRR.

96.

V primeru neporavnanih poslov po datumu zapadlosti institucije izračunajo razliko v ceni, ki so ji izpostavljene. To je razlika med dogovorjeno ceno poravnave za zadevni dolžniški instrument, instrument, tujo valuto ali blago in njihovo trenutno tržno vrednostjo, kadar bi lahko razlika lahko pomenila izgubo za institucijo.

97.

Institucije to razliko pomnožijo z ustreznim faktorjem iz razpredelnice 1 člena 378 CRR, da se določijo ustrezne kapitalske zahteve.

98.

V skladu s členom 92(4)(b) se kapitalske zahteve za tveganje poravnave/izročitve pomnožijo z 12,5, da se izračuna znesek izpostavljenosti tveganju.

99.

Upoštevati je treba, da kapitalske zahteve za proste izročitve iz člena 379 CRR ne spadajo v obseg predloge CR SETT in se poročajo v predlogah za kreditno tveganje (CR SA, CR IRB).

3.6.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010

NEPORAVNANI POSLI PO CENI PORAVNAVE

V skladu s členom 378 CRR institucije v stolpcu 010 poročajo neporavnane posle po datumu njihove zapadlosti po ustreznih dogovorjenih cenah poravnave.

Vsi neporavnani posli se vključijo v stolpec 010, ne glede na to, ali imajo po zapadlem datumu zapadlosti dobiček ali izgubo.

020

IZPOSTAVLJENOST RAZLIKI V CENI ZARADI NEPORAVNANIH POSLOV

V skladu s členom 378 CRR institucije v stolpcu 020 poročajo razliko v ceni med dogovorjeno ceno poravnave in trenutno tržno vrednostjo za zadevni dolžniški instrument, lastniški instrument, tujo valuto ali blago, kadar bi razlika lahko pomenila izgubo za institucijo.

V stolpcu 020 se poročajo le neporavnani posli z izgubo po zapadlem datumu zapadlosti.

030

KAPITALSKE ZAHTEVE

Institucije v stolpcu 030 poročajo kapitalske zahteve, izračunane v skladu s členom 378 CRR.

040

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU PORAVNAVE

V skladu s členom 92(4)(b) CRR institucije pomnožijo svoje kapitalske zahteve iz stolpca 030 z 12,5, da izračunajo znesek izpostavljenosti tveganju poravnave.


Vrstice

010

Skupaj neporavnani posli v netrgovalni knjigi

Institucije v vrstici 010 poročajo združene informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz netrgovalne knjige (v skladu s členom 92(3)(c)(ii) in členom 378 CRR).

Institucije v vrstici 010/010 poročajo združeno vsoto neporavnanih poslov po datumu njihove zapadlosti po ustreznih dogovorjenih cenah poravnave.

Institucije v vrstici 010/020 poročajo združene informacije za izpostavljenost razliki v ceni zaradi neporavnanih poslov z izgubo.

Institucije v vrstici 010/030 poročajo združene kapitalske zahteve, pridobljene iz seštevka kapitalskih zahtev za neporavnane posle z množenjem ‚razlike v ceni‘ iz stolpca 020 z ustreznim faktorjem, ki temelji na številu delovnih dni po zapadlem datumu poravnave (kategorije iz razpredelnice 1 člena 378 CRR).

020 do 060

Institucije poročajo informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz netrgovalne knjige v skladu s kategorijami iz razpredelnice 1 člena 378 CRR v vrsticah 020 do 060.

Za posle, neporavnane manj kot pet delovnih dni po zapadlem datumu poravnave, se ne zahtevajo kapitalske zahteve za tveganje poravnave/izročitve.

070

Skupaj neporavnani posli v trgovalni knjigi

Institucije v vrstici 070 poročajo združene informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz trgovalne knjige (v skladu s členom 92(3)(c)(ii) in členom 378 CRR).

Institucije v vrstici 070/010 poročajo združeno vsoto neporavnanih poslov po datumu njihove zapadlosti po ustreznih dogovorjenih cenah poravnave.

Institucije v vrstici 070/020 poročajo združene informacije za izpostavljenost razliki v ceni zaradi neporavnanih poslov z izgubo.

Institucije v vrstici 070/030 poročajo združene kapitalske zahteve, pridobljene iz seštevka kapitalskih zahtev za neporavnane posle z množenjem ‚razlike v ceni‘ iz stolpca 020 z ustreznim faktorjem, ki temelji na številu delovnih dni po zapadlem datumu poravnave (kategorije iz razpredelnice 1 člena 378 CRR).

080 do 120

Posli, neporavnani do 4 dni (faktor 0 %)

Posli, neporavnani med 5 in 15 dni (faktor 8 %)

Posli, neporavnani med 16 in 30 dni (faktor 50 %)

Posli, neporavnani med 31 in 45 dni (faktor 75 %)

Posli, neporavnani 46 dni ali več (faktor 100 %)

Institucije poročajo informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz trgovalne knjige v skladu s kategorijami iz razpredelnice 1 člena 378 CRR v vrsticah 080 do 120.

Za posle, neporavnane manj kot pet delovnih dni po zapadlem datumu poravnave, se ne zahtevajo kapitalske zahteve za tveganje poravnave/izročitve.

3.7   C 12.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC SA)

3.7.1   Splošne opombe

100.

V tej predlogi je treba sporočiti informacije za vsa listinjenja, za katera se pripozna prenos pomembnih tveganj in v katerih je institucija poročevalka vključena v listinjenje, obravnavano po standardiziranem pristopu. Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 se listinjenja, pri katerih se znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti določi na podlagi revidiranega okvira za listinjenja, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 02.00. Enako se na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 pozicije v listinjenju, za katere se uporablja utež tveganja 1 250 % v skladu z revidiranim okvirom za listinjenja in ki se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1)(k)(ii) CRR, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 01.00.

100a.

Za namene te predloge vsa sklicevanja na člene poglavja 5 naslova II dela 3 CRR pomenijo sklicevanja na različico CRR, ki je veljala 31. decembra 2018.

100b.

Informacije, ki jih je treba poročati, so odvisne od vloge institucije v okviru listinjenja. Posebne poročevalske postavke se kot take uporabljajo za originatorje, sponzorje in investitorje.

101.

V predlogi CR SEC SA se zberejo skupne informacije o tradicionalnih in sintetičnih listinjenjih v netrgovalni knjigi, kot je opredeljeno v členu 242(10) in (11) CRR.

3.7.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010

SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU

Institucije v vlogi originatorja morajo sporočiti neporavnani znesek na datum poročanja vseh trenutnih izpostavljenosti v listinjenju, ki izvirajo iz posla listinjenja, ne glede na to, kdo je imetnik pozicij. Poročajo se bilančne izpostavljenosti v listinjenju (npr. obveznice, podrejeni dolgovi) ter zunajbilančne izpostavljenosti in izvedeni finančni instrumenti (npr. podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni krediti, zamenjave obrestnih mer, kreditne zamenjave itd.), ki izvirajo iz listinjenja.

V primeru tradicionalnih listinjenj, pri katerih originator nima v lasti nobene pozicije, originator tega listinjenja ne upošteva v poročanju v predlogah CR SEC SA ali CR SEC IRB. Za ta namen pozicije v listinjenju, ki jih ima v lasti originator, vsebujejo določbe o predčasnem odplačilu v listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti, kot je opredeljeno v členu 242(12) CRR.

020–040

SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI

V skladu z določbami členov 249 in 250 CRR je kreditno zavarovanje za listinjene izpostavljenosti tako, kot da neusklajenosti zapadlosti ne bi bilo.

020

(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA)

Podroben postopek za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti zavarovanja s premoženjem (CVA), ki naj bi se sporočila v tem stolpcu, je opisan v členu 223(2) CRR.

030

(–) SKUPAJ ODLIVI: PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G*)

Ob upoštevanju splošnega pravila za ‚prilive‘ in ‚odlive‘ so zneski, sporočeni v tem stolpcu, prikazani kot ‚prilivi‘ v ustrezni predlogi za kreditno tveganje (CR SA ali CR IRB) in kategoriji izpostavljenosti, ustrezni za dajalca zavarovanja (tj. tretja oseba, na katero se tranša prenese z osebnim kreditnim zavarovanjem).

Postopek za izračun ‚valutnega tveganja‘ – prilagojenega nominalnega zneska kreditnega zavarovanja (G*) je opisan v členu 233(3) uredbe o kreditnih zahtevah.

040

ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA

Vse tranše, ki so bile zadržane ali odkupljene, npr. zadržane pozicije prve izgube, se poročajo v nominalnem znesku.

Učinek nadzorniških odbitkov v kreditnem zavarovanju se ne upošteva pri izračunu zadržanega ali začasno prodanega zneska kreditnega zavarovanja.

050

POZICIJE V LISTINJENJU: ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Pozicije v listinjenju, ki jih ima v lasti institucija poročevalka, izračunane v skladu s členom 246(1)(a), (c) in (e) ter (2) CRR, pri čemer se ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji ter ne upoštevajo kakršni koli popravki zaradi kreditnega tveganja in rezervacije za kreditno tveganje. Pobot zadeva le večstranske pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, zagotovljene istemu subjektu s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), pri čemer jih krije ustrezna pogodba o pobotu.

Prilagoditve vrednosti in rezervacije, ki se poročajo v tem stolpcu, se nanašajo le na pozicije v listinjenju. Prilagoditve vrednosti listinjenih pozicij niso upoštevane.

V primeru klavzul o predčasnem odplačilu morajo institucije opredeliti znesek ‚udeležbe originatorja‘, kot je opredeljeno v členu 256(2) CRR.

Pri sintetičnih listinjenjih so pozicije, ki jih ima v lasti originator v obliki bilančnih postavk in/ali udeležbe investitorja (predčasno odplačilo), rezultat združitve stolpcev 010 do 040.

060

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE

Prilagoditve vrednosti in rezervacije (člen 159 CRR) za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt, ki poroča. Prilagoditve vrednosti zajemajo vse zneske, pripoznane v poslovnem izidu za kreditne izgube finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja v bilanci stanja (vključno z izgubami zaradi kreditnega tveganja finančnih sredstev, izmerjenimi po pošteni vrednosti, ki se ne odštejejo od vrednosti izpostavljenosti), skupaj z diskonti za izpostavljenosti, ki so bile v skladu s členom 166(1) CRR odkupljene v stanju neplačila. Rezervacije vključujejo nabrane zneske kreditnih izgub v zunajbilančnih postavkah.

070

IZPOSTAVLJENOSTI Z ODŠTETIMI PRILAGODITVAMI VREDNOSTI IN REZERVACIJAMI

Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246(1) in (2) CRR, pri čemer se ne uporabljajo konverzijski faktorji.

Ta informacija se nanaša na stolpec 040 predloge CR SA Total.

080–110

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

Člen 4(57) in poglavje 4 naslova II dela 3 CRR.

V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja, s katerimi se zmanjšuje kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti (kot je opredeljeno spodaj za Prilive in Odlive).

Glej navodila za predlogo CR SA (Sporočanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave).

080

(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (GA)

Osebno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(59) in regulirano v členu 235 CRR.

Glej navodila za predlogo CR SA (Sporočanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave).

090

(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Stvarno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(58) ter regulirano v členih 195, 197 in 200 CRR.

Kreditni zapisi in bilančni pobot v skladu s členi 218 do 236 CRR se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi.

Glej navodila za predlogo CR SA (Sporočanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave).

100–110

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

Poročajo se tudi prilivi in odlivi v okviru iste kategorije izpostavljenosti, po potrebi pa tudi v okviru uteži tveganja ali bonitetnih razredov dolžnika.

100

(–) SKUPAJ ODLIVI:

Člena 222(3) ter 235(1) in (2).

Odlivi ustrezajo kritemu delu ‚Izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti in rezervacijami‘, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in po potrebi od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika ter nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja in po potrebi v utež tveganja ali bonitetni razred dolžnika.

Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja, po potrebi pa tudi v uteži tveganja ali bonitetne razrede dolžnika.

Ta informacija se nanaša na stolpec 090 [(–) Skupaj odlivi] predloge CR SA Total.

110

SKUPAJ PRILIVI

Pozicije v listinjenju, ki so dolžniški vrednostni papirji in primerno zavarovanje s finančnim premoženjem v skladu s členom 197(1) CRR ter kadar se uporablja enostavna metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem, se v tem stolpcu poročajo kot prilivi.

Ta informacija se nanaša na stolpec 100 [Skupaj prilivi] predloge CR SA Total.

120

NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Izpostavljenost, ki se dodeli v ustrezno utež tveganja in kategorijo izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi ‚Tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM) z učinki zamenjave na izpostavljenost‘.

Ta informacija se nanaša na stolpec 110 predloge CR SA Total.

130

(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (CVAM)

Ta postavka zajema tudi kreditne zapise (člen 218 CRR).

Ta informacija se nanaša na stolpca 120 in 130 predloge CR SA Total.

140

POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*)

Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR, pri katerih se torej ne uporabljajo konverzijske vrednosti iz člena 246(1)(c) CRR.

Ta informacija se nanaša na stolpec 150 predloge CR SA Total.

150–180

RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E*) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE

Člen 246(1)(c) CRR določa, da je vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju enaka njeni nominalni vrednosti, pomnoženi s konverzijskim faktorjem. Konverzijska vrednost znaša 100 %, če v CRR ni določeno drugače.

Glej stolpce 160 do 190 predloge CR SA Total.

Za namene poročanja se polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E*) poročajo v skladu z naslednjimi štirimi medsebojno izključujočimi se intervali konverzijskih faktorjev: 0 %,]0 %, 20 %],]20 %, 50 %] in]50 %, 100 %].

190

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR.

Ta informacija se nanaša na stolpec 200 predloge CR SA Total.

200

(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI KOT ODBITNE POSTAVKE KAPITALA

Člen 258 CRR določa, da lahko institucije v primeru pozicije v listinjenju, kateri je dodeljena utež tveganja 1 250  %, odbijejo vrednost izpostavljenosti pozicije od kapitala namesto vključitve te pozicije v svoje izračune zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti.

210

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA

Vrednost izpostavljenosti, od katere se odšteje vrednost izpostavljenosti, odbita od kapitala.

220–320

RAZČLENITEV VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA

220–260

OCENJENE

V členu 242(8) CRR so opredeljene ocenjene pozicije.

Vrednosti izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja, so razčlenjene glede na stopnje kreditne kakovosti (CQS), kot se predvideva za standardizirani pristop v členu 251 (razpredelnica 1) CRR.

270

1 250  % (NEOCENJENE)

V členu 242(7) CRR so opredeljene neocenjene pozicije.

280

VPOGLED

Člena 253 in 254 ter člen 256(5) CRR.

Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (povprečna utež tveganja skupine, najvišja utež tveganja skupine ali uporaba razmerja koncentracije).

290

VPOGLED – OD TEGA: DRUGA IZGUBA V PROGRAMU ABCP

Vrednost izpostavljenosti, ki je predmet obravnave pozicij v listinjenju v tranši druge izgube ali boljši tranši v programu ABCP, je opredeljena v členu 254 CRR.

V členu 242(9) CRR je opredeljen program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem (ABCP).

300

VPOGLED – OD TEGA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

Predloži se z vrednostjo izpostavljenosti tehtano povprečje uteži tveganja.

310

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA (IAA)

Člena 109(1) in 259(3) CRR. Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v okviru pristopa notranjega ocenjevanja.

320

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%)

Predloži se z vrednostjo izpostavljenosti tehtano povprečje uteži tveganja.

330

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI

Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred prilagoditvami zaradi neusklajenosti zapadlosti ali kršitve določb glede skrbnega pregleda in brez kakršnega koli zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustreza izpostavljenostim, prerazvrščenim v drugo predlogo prek odlivov.

340

OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA

Pri sintetičnih listinjenjih se pri znesku, ki se sporoči v tem stolpcu, ne upošteva morebitna neusklajenost zapadlosti.

350

SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA

Člena 14(2) in 406(2) ter člen 407 CRR zahtevajo, da države članice, kadar institucija ne izpolnjuje določenih zahtev iz členov 405, 406 ali 409 CRR, zagotovijo, da pristojni organi odredijo sorazmerno dodatno utež tveganja, ki znaša najmanj 250 % uteži tveganja (z zgornjo mejo 1 250  %), ki se sicer uporablja za zadevne pozicije v listinjenju iz oddelka 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR. Takšna dodatna utež se lahko odredi za institucije investitorke, pa tudi za originatorje, sponzorje in prvotne kreditodajalce.

360

PRILAGODITEV ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI

Za neusklajenosti zapadlosti v sintetičnih listinjenjih se vključi RW*–RW(SP), kot je opredeljeno v členu 250 CRR, razen v primeru tranš, ki so predmet tehtanja z utežjo tveganja 1 250  %, kadar je znesek, ki se sporoči, nič. Upoštevati je treba da RW(SP) ne zajema le zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, sporočenih v stolpcu 330, ampak tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustrezajo izpostavljenostim, prerazvrščenim v druge predloge prek odlivov.

370–380

SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI: PRED UVEDBO OMEJITVE/PO UVEDBI OMEJITVI

Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred (stolpec 370)/po (stolpec 380) uporabi omejitev iz člena 252 – listinjenje postavk, ki so trenutno neplačane ali povezane s postavkami z zelo visokim tveganjem, ali člena 256(4) – dodatne kapitalske zahteve za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z določbami o predčasnem odplačilu iz CRR.

390

POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki izhaja iz izpostavljenosti, prerazvrščenih k ponudniku instrumentov za zmanjševanje tveganja in posledično vštetih v ustrezno predlogo, ki so upoštevane pri izračunu omejitve za pozicije v listinjenju.

102.

Predloga CR SEC SA je razdeljena na tri glavne sklope vrstic, v katerih se zbirajo podatki o prvotnih/sponzoriranih/zadržanih ali kupljenih izpostavljenostih po originatorjih, investitorjih in sponzorjih. Informacije za vsako izpostavljenost so razčlenjene po bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih ter po listinjenjih in relistinjenjih.

103.

Pozicije, obravnavane po metodi na podlagi bonitetnih ocen, in neocenjene pozicije (izpostavljenosti na datum poročanja) se razčlenijo tudi glede na stopnje kreditne kakovosti, ki se uporabljajo ob nastanku (zadnji sklop vrstic). Te informacije poročajo tudi originatorji, sponzorji in investitorji.

Vrstice

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

Skupni znesek izpostavljenosti se nanaša na skupni znesek neporavnanih listinjenj. V tej vrstici so povzete vse informacije, ki jih poročajo originatorji, sponzorji in investitorji v poznejših vrsticah.

020

OD TEGA: RELISTINJENJA

Skupni znesek neporavnanih relistinjenj v skladu z opredelitvama iz člena 4(1)(63) in (64) CRR.

030

ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih in predčasnem odplačilu pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo originatorja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(13) CRR.

040–060

BILANČNE POSTAVKE

Člen 246(1)(a) CRR določa, da je za institucije, ki zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v okviru standardiziranega pristopa, vrednost izpostavljenosti bilančne pozicije v listinjenju enaka njeni knjigovodski vrednosti, preostali po upoštevanju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja.

Bilančne postavke so razčlenjene po listinjenjih (vrstica 050) in relistinjenjih (vrstica 060).

070–090

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

V teh vrsticah se zbirajo informacije o zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, ki so predmet konverzijskega faktorja v okviru listinjenja. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju je enaka njeni nominalni vrednosti, zmanjšani za morebitne posebne prilagoditve zaradi kreditnega tveganja v zvezi s to pozicijo v listinjenju, pomnoženi s konverzijsko vrednostjo 100 %, če ni določeno drugače.

Vrednost izpostavljenosti kreditnega tveganja nasprotne stranke pri izvedenem finančnem instrumentu iz Priloge II k CRR se določi v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR.

Institucije za okvirne likvidnostne kredite, kreditne obveznosti in serviserske denarne predujme institucije poročajo nečrpani znesek.

Za obrestno mero in valutne zamenjave poročajo vrednost izpostavljenosti (v skladu s členom 246(1) CRR), kot je opredeljeno v predlogi CR SA Total.

Zunajbilančne postavke in izvedeni finančni instrumenti so razčlenjeni po listinjenjih (vrstica 080) in relistinjenjih (vrstica 090), tako kot v razpredelnici 1 člena 251 CRR.

100

PREDČASNO ODPLAČILO

Ta vrstica se nanaša le na originatorje z listinjenji obnavljajočih se izpostavljenosti, ki vključujejo določbe o predčasnem odplačilu, kot je navedeno v členu 242(13) in (14) CRR.

110

INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo investitorja.

CRR ne vsebuje izrecne opredelitve investitorja. Zato se v tem okviru razume kot institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor.

120–140

BILANČNE POSTAVKE

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za bilančne postavke za originatorje.

150–170

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.

180

SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo sponzorja, kot je opredeljeno v členu 4(14) CRR. Če sponzor listini tudi kapital, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev.

190–210

BILANČNE POSTAVKE

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za bilančne postavke za originatorje.

220–240

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.

250–290

RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU

V teh vrsticah se zbirajo informacije o neporavnanih pozicijah, obravnavanih po metodi na podlagi bonitetnih ocen, in neocenjenih pozicijah (na datum poročanja) glede na stopnje kreditne kakovosti (kot je določeno za standardizirani pristop v razpredelnici 1 člena 251 CRR), ki se uporabljajo na datum izvedbe (nastanek). Če te informacije niso na voljo, se poročajo najzgodnejši razpoložljivi podatki, enakovredni CQS.

Te vrstice se poročajo le za stolpce 190, 210 do 270 ter stolpca 330 in 340.

3.8   C 13.00 – KREDITNO TVEGANJE – LISTINJENJA: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC IRB)

3.8.1   Splošne opombe

104.

Informacije v tej predlogi se zahtevajo za vsa listinjenja, za katera se prizna prenos pomembnih tveganj in v katerih je institucija poročevalka vključena v listinjenje, obravnavano v okviru pristopa IRB. Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 se listinjenja, pri katerih se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti določijo na podlagi revidiranega okvira za listinjenja, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 02.00. Enako se na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 pozicije v listinjenju, za katere se uporablja utež tveganja 1 250 % v skladu z revidiranim okvirom za listinjenja in ki se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1)(k)(ii) CRR, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 01.00.

104a.

Za namene te predloge vsa sklicevanja na člene poglavja 5 naslova II dela 3 CRR pomenijo sklicevanja na različico CRR, ki je veljala 31. decembra 2018.

105.

Informacije, ki jih je treba sporočiti, so odvisne od vloge institucije pri listinjenju. Posebne poročevalske postavke se kot take uporabljajo za originatorje, sponzorje in investitorje.

106.

Predloga CR SEC IRB ima enak obseg kot CR SEC SA, saj se v njej zbirajo skupne informacije o tradicionalnih in sintetičnih listinjenjih v netrgovalni knjigi.

3.8.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010

SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU

Za vrstico s skupno vrednostjo za bilančne postavke sporočeni znesek v tem stolpcu ustreza neporavnanemu znesku listinjenih izpostavljenosti na datum poročanja.

Glej stolpec 010 predloge CR SEC SA.

020–040

SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI

Člena 249 in 250 CRR

Neusklajenosti zapadlosti se ne upoštevajo pri prilagojeni vrednosti tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja iz strukture listinjenja.

020

(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA)

Podroben postopek za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti zavarovanja s premoženjem (CVA), ki naj bi se sporočila v tem stolpcu, je opisan v členu 223(2) CRR.

030

(–) SKUPAJ ODLIVI: PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G*)

Ob upoštevanju splošnega pravila za ‚prilive‘ in ‚odlive‘ so zneski, sporočeni v stolpcu 030 predloge CR SEC IRB, prikazani kot ‚prilivi‘ v ustrezni predlogi za kreditno tveganje (CR SA ali CR IRB) in kategoriji izpostavljenosti, ustrezni za dajalca zavarovanja (tj. tretja oseba, na katero se tranša prenese z osebnim kreditnim zavarovanjem).

Postopek za izračun ‚valutnega tveganja‘ – prilagojenega nominalnega zneska kreditnega zavarovanja (G*) je opisan v členu 233(3) uredbe o kreditnih zahtevah.

040

ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA

Vse tranše, ki so bile zadržane ali odkupljene, npr. zadržane pozicije prve izgube, se poročajo v nominalnem znesku.

Učinek nadzorniških odbitkov v kreditnem zavarovanju se ne upošteva pri izračunu zadržanega ali začasno prodanega zneska kreditnega zavarovanja.

050

POZICIJE V LISTINJENJU: ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Pozicije v listinjenju, ki jih ima institucija poročevalka, izračunane v skladu s členom 246(1)(b), (d) in (e) ter (2) CRR, pri čemer se ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji, niti upoštevajo prilagoditve vrednosti in rezervacij. Pobot zadeva le večstranske pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, zagotovljene istemu subjektu s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), pri čemer jih krije ustrezna pogodba o pobotu.

Prilagoditve vrednosti in rezervacije, ki se poročajo v tem stolpcu, se nanašajo le na pozicije v listinjenju. Prilagoditve vrednosti listinjenih pozicij niso upoštevane.

V primeru klavzul o predčasnem odplačilu morajo institucije opredeliti znesek ‚udeležbe originatorja‘, kot je opredeljeno v členu 256(2) CRR.

Pri sintetičnih listinjenjih so pozicije, ki jih ima v lasti originator v obliki bilančnih postavk in/ali udeležbe investitorja (predčasno odplačilo), rezultat združitve stolpcev 010 do 040.

060–090

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

Glej člen 4(1)(57) in poglavje 4 naslova II dela 3 CRR.

V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja, s katerimi se zmanjšuje kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti (kot je opredeljeno spodaj za Prilive in Odlive).

060

(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (GA)

Osebno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(1)(59) CRR.

V členu 236 CRR je opisan postopek izračuna GA v primeru polnega zavarovanja/delnega zavarovanja – enakovredno.

Ta informacija se nanaša na stolpca 040 in 050 predloge CR IRB.

070

(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Stvarno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(1)(58) CRR.

Ker se enostavna metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem ne uporablja, se v tem stolpcu sporoči le stvarno kreditno zavarovanje v skladu s členom 200 CRR.

Ta informacija se nanaša na stolpec 060 predloge CR IRB.

080–090

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

Poročajo se tudi prilivi in odlivi v okviru iste kategorije izpostavljenosti, po potrebi pa tudi v okviru uteži tveganja ali bonitetnih razredov dolžnika.

080

(–) SKUPAJ ODLIVI:

Člen 236 CRR.

Odlivi ustrezajo kritemu delu ‚Izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti in rezervacijami‘, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in po potrebi od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika ter nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja in po potrebi v utež tveganja ali bonitetni razred dolžnika.

Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja, po potrebi pa tudi v uteži tveganja ali bonitetne razrede dolžnika.

Ta informacija se nanaša na stolpec 070 predloge CR IRB.

090

SKUPAJ PRILIVI

Ta informacija se nanaša na stolpec 080 predloge CR IRB.

100

IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Izpostavljenost, ki se dodeli v ustrezno utež tveganja in kategorijo izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi ‚Tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM) z učinki zamenjave na izpostavljenost‘.

Ta informacija se nanaša na stolpec 090 predloge CR IRB.

110

(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (CVAM)

Členi 218 do 222 CRR. Ta postavka zajema tudi kreditne zapise (člen 218 CRR).

120

POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*)

Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR, pri katerih se torej ne uporabljajo konverzijski faktorji iz člena 246(1)(c) CRR.

130–160

RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E*) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE

Člen 246(1)(c) CRR določa, da je vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju enaka njeni nominalni vrednosti, pomnoženi s konverzijsko vrednostjo. Konverzijska vrednost znaša 100 %, razen če ni določeno drugače.

V zvezi s tem je konverzijski faktor opredeljen v členu 4(1)(56) CRR.

Za namene poročanja se polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E*) poročajo v skladu z naslednjimi štirimi medsebojno izključujočimi se intervali konverzijskih faktorjev: 0 %, [0 %, 20 %], [20 %, 50 %] in [50 %, 100 %].

170

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR.

Ta informacija se nanaša na stolpec 110 predloge CR IRB.

180

(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI KOT ODBITNE POSTAVKE KAPITALA

Člen 266(3) CRR določa, da lahko institucije namesto vključitve pozicije v listinjenju, za katero se uporablja utež tveganja 1 250  %, v svoje izračune zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, v zvezi s to pozicijo odbijejo vrednost izpostavljenosti pozicije od kapitala.

190

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA

200–320

METODA NA PODLAGI BONITETNIH OCEN (STOPNJE KREDITNE KAKOVOSTI)

Člen 261 CRR.

Pozicije v listinjenju IRB s povzeto bonitetno oceno v skladu s členom 259(2) CRR se poročajo kot pozicije z oceno.

Vrednosti izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja, so razčlenjene glede na stopnje kreditne kakovosti (CQS), kot se predvideva za pristop IRB v razpredelnici 4 člena 261(1) CRR.

330

METODA NADZORNIŠKE FORMULE

Za metodo nadzorniške formule (SFM) glej člen 262 CRR.

Utež tveganja za pozicijo v listinjenju je večja od 7 % ali uteži tveganja, ki se uporabi v skladu s predloženimi formulami.

340

METODA NADZORNIŠKE FORMULE: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA

Zmanjševanje kreditnega tveganja pri pozicijah v listinjenju se lahko pripozna v skladu s členom 264 CRR. V tem primeru institucija določi ‚efektivno utež tveganja‘ pozicije, kadar je bilo prejeto popolno zavarovanje, v skladu z določbami člena 264(2) CRR (efektivna utež tveganja je enakovredna znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije, ki se deli z vrednostjo izpostavljenosti pozicije, nato pa se pomnoži s 100).

Kadar se za pozicijo uporablja delno zavarovanje, mora institucija uporabiti metodo nadzorniške formule z uporabo ‚T‘, prilagojenega v skladu z določbami člena 264(3) CRR.

V tem stolpcu se sporoči tehtano povprečje uteži tveganja.

350

VPOGLED

Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (najvišja utež tveganja skupine).

Člen 263(2) in (3) CRR določa izredno obravnavo, kadar ni mogoče izračunati vrednosti Kirb.

Nečrpani znesek okvirnih likvidnostnih kreditov se sporoči v okviru ‚Zunajbilančnih postavk in izvedenih finančnih instrumentov‘.

Dokler bi se za originatorja uporabljala posebna obravnava, kadar ni mogoče izračunati Kirb, bi bil stolpec 350 pravi stolpec za sporočanje obravnave s tehtanjem za vrednost izpostavljenosti okvirnih likvidnostnih kreditov, ki so predmet obravnave iz člena 263 CRR.

Predčasna odplačila so opisana v členu 256(5) in členu 265 CRR.

360

VPOGLED: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA

Predloži se z vrednostjo izpostavljenosti tehtano povprečje uteži tveganja.

370

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA

Člen 259(3) in (4) CRR določa ‚pristop notranjega ocenjevanja‘ (IAA) za pozicije v programih ABCP.

380

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA

V tem stolpcu se sporoči tehtano povprečje uteži tveganja.

390

(–) ZMANJŠANJE ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI PRILAGODITEV VREDNOSTI IN REZERVACIJ

Institucije, ki uporabljajo pristop IRB, ravnajo v skladu s členom 266(1) (uporablja se le za originatorje, kadar izpostavljenost ni odbita od kapitala) in (2) CRR.

Prilagoditve vrednosti in rezervacije (člen 159 CRR) za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt, ki poroča. Prilagoditve vrednosti zajemajo vse zneske, pripoznane v poslovnem izidu za kreditne izgube finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja v bilanci stanja (vključno z izgubami zaradi kreditnega tveganja finančnih sredstev, izmerjenimi po pošteni vrednosti, ki se ne odštejejo od vrednosti izpostavljenosti), skupaj z diskonti za izpostavljenosti, ki so bile v skladu s členom 166(1) CRR odkupljene v stanju neplačila. Rezervacije vključujejo nabrane zneske kreditnih izgub v zunajbilančnih postavkah.

400

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI

Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred prilagoditvami zaradi neusklajenosti zapadlosti ali kršitve določb glede skrbnega pregleda in brez kakršnega koli zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustreza izpostavljenostim, prerazvrščenim v drugo predlogo prek odlivov.

410

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA

Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajenostjo zapadlosti se pri znesku, ki se sporoči v tem stolpcu, ne upošteva morebitna neusklajenost zapadlosti.

420

SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA

Člena 14(2) in 406(2) ter člen 407 CRR določajo, da države članice, kadar institucija ne izpolnjuje določenih zahtev, zagotovijo, da pristojni organi odredijo sorazmerno dodatno utež tveganja, ki znaša najmanj 250 % uteži tveganja (z zgornjo mejo 1 250  %), ki se sicer uporablja za zadevne pozicije v listinjenju iz oddelka 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR.

430

PRILAGODITEV ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI

Za neusklajenosti zapadlosti v sintetičnih listinjenjih se vključi RW*–RW(SP), kot je opredeljeno v členu 250 CRR, razen v primeru tranš, ki so predmet tehtanja z utežjo tveganja 1 250  %, kadar je znesek, ki se sporoči, nič. Upoštevati je treba da RW(SP) ne zajema le zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, sporočenih v stolpcu 400, ampak tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustrezajo izpostavljenostim, prerazvrščenim v druge predloge prek odlivov.

440–450

SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI: PRED UVEDBO OMEJITVE/PO UVEDBI OMEJITVI

Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred (stolpec 440)/po (stolpec 450) uporabi omejitev iz člena 260 CRR. Upoštevati je treba tudi člen 265 CRR (dodatne kapitalske zahteve za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z določbami o predčasnem odplačilu).

460

POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU PRISTOPA IRB K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki izhaja iz izpostavljenosti, prerazvrščenih k ponudniku instrumentov za zmanjševanje tveganja in posledično vštetih v ustrezno predlogo, ki so upoštevane pri izračunu omejitve za pozicije v listinjenju.

107.

Predloga CR SEC IRB je razdeljena na tri glavne sklope vrstic, v katerih se zbirajo podatki o prvotnih/sponzoriranih/zadržanih ali kupljenih izpostavljenostih po originatorjih, investitorjih in sponzorjih. Informacije za vsako izpostavljenost so razčlenjene po bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih ter po združevanjih listinjenj in relistinjenj v skupine glede na utež tveganja.

108.

Pozicije, obravnavane po metodi na podlagi bonitetnih ocen, in neocenjene pozicije (izpostavljenosti na datum poročanja) so razčlenjene tudi glede na stopnje kreditne kakovosti, ki se uporabljajo ob nastanku (zadnji sklop vrstic). Te informacije poročajo tudi originatorji, sponzorji in investitorji.

Vrstice

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

Skupni znesek izpostavljenosti se nanaša na skupni znesek neporavnanih listinjenj. V tej vrstici so povzete vse informacije, ki jih poročajo originatorji, sponzorji in investitorji v poznejših vrsticah.

020

OD TEGA: RELISTINJENJA

Skupni znesek neporavnanih relistinjenj v skladu z opredelitvama iz člena 4(1)(63) in (64) CRR.

030

ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih in predčasnem odplačilu pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo originatorja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(13) CRR.

040–090

BILANČNE POSTAVKE

Člen 246(1)(b) CRR določa, da je za institucije, ki zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v okviru pristopa IRB, vrednost izpostavljenosti bilančne pozicije v listinjenju enaka njeni računovodski vrednosti, merjeni brez upoštevanja morebitnih popravkov zaradi kreditnega tveganja.

Bilančne postavke so razčlenjene po združevanjih listinjenj v skupine glede na utež tveganja (A–B–C) v vrsticah 050–070 in po združevanjih relistinjenj v skupine glede na utež tveganja (D–E) v vrsticah 080–090, kot je navedeno v razpredelnici 4 člena 261(1) CRR.

100–150

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

V teh vrsticah se zbirajo informacije o zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, ki so predmet konverzijskega faktorja v okviru listinjenja. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju je enaka njeni nominalni vrednosti, zmanjšani za morebitne posebne prilagoditve zaradi kreditnega tveganja v zvezi s to pozicijo v listinjenju, pomnoženi s konverzijskim faktorjem 100 %, če ni določeno drugače.

Zunajbilančne pozicije v listinjenju, ki izhajajo iz izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge II k CRR, se določijo v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Vrednost izpostavljenosti kreditnega tveganja nasprotne stranke pri izvedenem finančnem instrumentu iz Priloge II k CRR se določi v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR.

Institucije za okvirne likvidnostne kredite, kreditne obveznosti in serviserske denarne predujme institucije poročajo nečrpani znesek.

Za obrestno mero in valutne zamenjave poročajo vrednost izpostavljenosti (v skladu s členom 246(1) CRR), kot je opredeljeno v predlogi CR SA Total.

Zunajbilančne postavke so razčlenjene po združevanjih listinjenj v skupine glede na utež tveganja (A–B–C) v vrsticah 110–130 in po združevanjih relistinjenj v skupine glede na utež tveganja (D–E) v vrsticah 140–150, kot je navedeno v razpredelnici 4 člena 261(1) CRR.

160

PREDČASNO ODPLAČILO

Ta vrstica se nanaša le na originatorje z listinjenji obnavljajočih se izpostavljenosti, ki vključujejo določbe o predčasnem odplačilu, kot je navedeno v členu 242(13) in (14) CRR.

170

INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo investitorja.

CRR ne vsebuje izrecne opredelitve investitorja. Zato se v tem okviru razume kot institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor.

180–230

BILANČNE POSTAVKE

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za bilančne postavke za originatorje.

240–290

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.

300

SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo sponzorja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(14) CRR. Če sponzor listini tudi kapital, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev.

310–360

BILANČNE POSTAVKE

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za bilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.

370–420

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.

430–540

RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU

V teh vrsticah se zbirajo informacije o neporavnanih pozicijah, obravnavanih po metodi na podlagi bonitetnih ocen, in neocenjenih pozicijah (na datum poročanja) glede na stopnje kreditne kakovosti (kot se predvideva za pristop IRB v razpredelnici 4 člena 261 CRR), ki se uporabljajo na datum izvedbe (nastanek). Če te informacije niso na voljo, se poročajo najzgodnejši razpoložljivi podatki, enakovredni CQS.

Te vrstice se poročajo le za stolpce 170, 190 do 320 ter stolpca 400 in 410.

3.9   C 14.00 – PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH (SEC DETAILS)

3.9.1   Splošne opombe

109.

V tej predlogi se zbirajo informacije na podlagi posameznega posla (v primerjavi z združenimi informacijami, sporočenimi v predlogah CR SEC SA, CR SEC IRB, MKR SA SEC, MKR SA CTP, CA1 in CA2) za vsa listinjenja, v katera je vključena institucija poročevalka. Poročajo se glavne lastnosti vsakega listinjenja, kot sta narava osnovne skupine in kapitalske zahteve.

110.

Ta predloga se sporoči za:

a.

listinjenja, ki izvirajo iz/jih sponzorira institucija poročevalka, če ima v listinjenju vsaj eno pozicijo. To pomeni, da ne glede na to, ali je prišlo do prenosa pomembnega deleža tveganja ali ne, institucije poročajo informacije za vse pozicije, ki jih imajo (v netrgovalni knjigi ali trgovalni knjigi). Med pozicije v lasti spadajo pozicije, ki so zadržane v skladu s členom 405 CRR;

b.

listinjenja, ki izvirajo iz/jih sponzorira institucija poročevalka v letu poročanja (1), če nima v lasti nobene pozicije;

c.

listinjenja, pri katerih so končna osnovna izpostavljenost finančne obveznosti, ki jih je prvotno izdala institucija poročevalka in jih je (delno) pridobil subjekt za listinjenje. Ta osnovna izpostavljenost bi lahko vključevala krite obveznice ali druge obveznosti in se opredeli kot taka v stolpcu 160;

d.

pozicije v listinjenjih, kadar institucija poročevalka ni originator ali sponzor (tj. investitorji in prvotni kreditodajalci).

111.

To predlogo poročajo konsolidirane skupine in samostojne institucije (2), ki se nahajajo v državi, v kateri so predmet kapitalskih zahtev. V primeru listinjenj, ki vključujejo več subjektov iste konsolidirane skupine, se predloži podrobna razčlenitev po subjektih.

112.

V smislu člena 406(1) CRR, ki določa, da institucije, ki vlagajo v pozicije v listinjenju, pridobijo veliko informacij o njih, da so v skladu z zahtevami glede skrbnega pregleda, se obseg poročanja predloge v omejenem obsegu uporablja za investitorje. Izpolnijo se zlasti stolpci 010–040; 070–110; 160; 190; 290–400; 420–470.

113.

Institucije, ki imajo vlogo prvotnih kreditodajalcev (ter hkrati nimajo vloge originatorjev ali sponzorjev v okviru istega listinjenja), na splošno izpolnijo predlogo v istem obsegu kot investitorji.

3.9.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

005

ŠTEVILKA VRSTICE

Številka vrstice je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd.

010

INTERNA EVIDENČNA ŠTEVILKA

Interna (alfanumerična) evidenčna številka, ki jo institucija uporablja za identifikacijo listinjenja. Notranja evidenčna številka je povezana z oznako listinjenja.

020

OZNAKA LISTINJENJA (Koda/ime)

Koda, uporabljena za pravno registracijo listinjenja ali, če ta ni na voljo, ime, po katerem je listinjenje znano na trgu. Kadar je na voljo mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja ali ISIN (tj. za javne posle), se znaki, ki so skupni vsem tranšam listinjenja, sporočijo v tem stolpcu.

030

OZNAKA ORIGINATORJA (Koda/ime)

V tem stolpcu se sporoči koda, ki jo dodeli nadzorni organ originatorja ali, če ta ni na voljo, ime institucije same.

V primeru listinjenj z več prodajalci subjekt, ki poroča, navede oznake vseh subjektov iz svoje konsolidirane skupine, ki so vključeni (kot originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec) v posel. Kadar koda ni na voljo ali je subjekt, ki poroča, ne pozna, se sporoči ime institucije.

040

VRSTA LISTINJENJA: (TRADICIONALNO/SINTETIČNO)

Sporočijo se naslednje okrajšave:

—

‚T‘ za tradicionalno,

—

‚S‘ za sintetično.

Opredelitvi ‚tradicionalnega listinjenja‘ in ‚sintetičnega listinjenja‘ sta podani v členu 242(10) in (11) CRR.

050

RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA: SE LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI OHRANIJO ALI IZKLJUČIJO IZ BILANCE STANJA?

Originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalci sporočijo eno od naslednjih okrajšav:

—

‚K‘, če so v celoti pripoznane,

—

‚P‘, če je pripoznanje delno odpravljeno,

—

‚R‘, če je pripoznanje v celoti odpravljeno,

—

‚N‘, če se ne uporablja.

V tem stolpcu je povzeta računovodska obravnava posla.

V primeru sintetičnih listinjenj originatorji sporočijo, da so listinjene izpostavljenosti izključene iz bilance stanja.

Originatorji v primeru listinjenj obveznosti tega stolpca ne izpolnijo.

Možnost ‚P‘ (delno opravljeno) se sporoči, če so listinjena sredstva pripoznana v bilanci stanja v obsegu, v katerem je subjekt, ki poroča, še naprej udeležen v njih v skladu s 3.2.16.–3.2.21. členom MSRP 9.

060

OBRAVNAVA KAPITALSKE USTREZNOSTI: SO POZICIJE V LISTINJENJU PREDMET KAPITALSKIH ZAHTEV?

Naslednje okrajšave sporočijo le originatorji:

—

‚N‘, ni predmet kapitalskih zahtev,

—

‚B‘, netrgovalna knjiga,

—

‚T‘, trgovalna knjiga,

—

‚A‘, delno v obeh knjigah.

Členi 109, 243 in 244 CRR.

V tem stolpcu je povzeta obravnava kapitalske ustreznosti sheme listinjenja s strani originatorja. V njem je navedeno, ali so kapitalske zahteve izračunane v skladu z listinjenimi izpostavljenostmi ali pozicijami v listinjenju (netrgovalna knjiga/trgovalna knjiga).

Če kapitalske zahteve temeljijo na listinjenih izpostavljenostih (ker ne predstavljajo prenosa pomembnega deleža tveganja), se izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje sporoči v predlogi CR SA, če institucija uporabi standardizirani pristop, ali v predlogi CR IRB, če uporabi pristop IRB.

Če kapitalske zahteve temeljijo na pozicijah v listinjenju v netrgovalni knjigi (ker predstavljajo prenos pomembnega deleža tveganja), se izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje sporoči v predlogi CR SEC SA ali v predlogi CR SEC IRB. V primeru pozicij v listinjenju v trgovalni knjigi se izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje sporoči v predlogah MKR SA TDI (standardizirano splošno pozicijsko tveganje) in MKR SA SEC ali MKR SA CTP (standardizirano posebno pozicijsko tveganje) ali v MKR IM (notranji modeli).

V primeru listinjenj obveznosti originatorji tega stolpca ne sporočijo.

070

LISTINJENJE ALI RELISTINJENJE?

V skladu z opredelitvami ‚listinjenja‘ in ‚relistinjenja‘ iz člena 4(1)(61) in (62) do (64) CRR se sporoči vrsta osnovnih izpostavljenosti z uporabo naslednjih kratic:

—

‚S‘ za listinjenje,

—

‚R‘ za relistinjenje.

075

LISTINJENJE STS

Člen 18 Uredbe (EU) 2017/2402.

Sporočite eno od naslednjih okrajšav:

Y

–

Da

N

–

Ne

080–100

ZADRŽANJE

Členi 404 do 410 CRR.

080

UPORABLJENA VRSTA ZADRŽANJA

Za vsako prvotno shemo listinjenja se sporoči ustrezna vrsta zadržanja neto ekonomskega deleža, kot določa člen 405 CRR:

 

A – navpični delež (pozicije v listinjenju): ‚zadržanje najmanj 5 % nominalne vrednosti vsake prodane ali na investitorje prenesene tranše‘;

 

V – navpični delež (listinjene izpostavljenosti): zadržanje najmanj 5 % kreditnega tveganja vsake listinjene izpostavljenosti, če je tako zadržano kreditno tveganje v zvezi s temi listinjenimi izpostavljenostmi vedno uvrščeno enakovredno s kreditnim tveganjem, ki je bilo listinjeno v zvezi z zadevnimi izpostavljenostmi, ali mu je podrejeno.

 

B – obnavljajoče se izpostavljenosti ‚v primeru listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti zadržanje deleža originatorja v višini najmanj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti‘.

 

C – bilanca stanja: ‚zadržanje naključno izbranih izpostavljenosti, ki ustrezajo vsaj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, če bi bile take izpostavljenosti sicer listinjene v tem listinjenju, pod pogojem, da je število potencialno listinjenih izpostavljenosti ob izvedbi listinjenja najmanj 100‘.

 

D – prva izguba: ‚zadržanje tranše prve izgube in po potrebi drugih tranš, ki imajo enak ali strožji profil tveganosti kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem in ki ne zapadejo prej kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, tako da je zadržanje enako najmanj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti‘.

 

E – izvzeto: Ta koda se sporoči za listinjenja, na katera vplivajo določbe člena 405(3) CRR.

 

N – se ne uporablja: Ta koda se sporoči za listinjenja, na katera vplivajo določbe člena 404 CRR.

 

U – kršitev ali neznano. Ta koda se sporoči, kadar poročevalec ni prepričan, katera vrsta zadržanja se uporablja, ali v primeru neskladnosti.

090

% ZADRŽANJA NA DATUM POROČANJA

Zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža s strani originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca listinjenja je najmanj 5 % (na datum izvedbe).

Ne glede na člen 405(1) CRR se lahko merjenje zadržanja ob izvedbi običajno razume tako, da se izmeri v času prvega listinjenja izpostavljenosti, ne pa takrat, ko so bile izpostavljenosti ustvarjene (na primer, ne ob prvi zagotovitvi osnovnih kreditov). Merjenje zadržanja ob izvedbi pomeni, da je 5 % odstotek zadržanja, zahtevan, ko se je merila raven zadržanja, zahteva pa je bila izpolnjena (na primer, ko so bile izpostavljenosti prvič listinjene); dinamično ponovno merjenje in ponovna prilagoditev zadržanega odstotka v času trajanja posla nista zahtevana.

Ta stolpec se ne izpolni, če se v stolpcu 080 (Uporabljena vrsta zadržanja) navede koda ‚E‘ (izvzeto) ali ‚N‘ (se ne uporablja).

100

IZPOLNJEVANJE ZAHTEVE GLEDE ZADRŽANJA?

Člen 405(1) CRR.

Sporočijo se naslednje okrajšave:

Y

–

Da;

N

–

ne.

Ta stolpec se ne izpolni, če se v stolpcu 080 (Uporabljena vrsta zadržanja) navede koda ‚E‘ (izvzeto) ali ‚N‘ (se ne uporablja).

110

VLOGA INSTITUCIJE: (ORIGINATOR/SPONZOR/PRVOTNI KREDITODAJALEC/INVESTITOR)

Sporočijo se naslednje okrajšave:

—

‚O‘ za originatorja,

—

‚S‘ za sponzorja,

—

‚L‘ za prvotnega kreditodajalca,

—

‚I‘ za investitorja.

Glej opredelitvi v členu 4(1)(13) (Originator) in členu 4(1)(14) (Sponzor) CRR. Predvideva se, da so investitorji institucije, za katere se uporabljajo določbe iz členov 406 in 407 CRR.

120–130

PROGRAMI, KI NISO ABCP

Ker imajo programi ABCP poseben značaj, saj zajemajo več posameznih pozicij v listinjenju, so ti programi (opredeljeni v členu 242(9) CRR) izvzeti iz poročanja v stolpcih 120 in 130.

120

DATUM IZVEDBE (mm/llll)

Mesec in leto datuma izvedbe (tj. presečni datum ali datum zaprtja skupine) listinjenja se sporoči v naslednji obliki: ‚mm/llll‘.

Pri vseh shemah listinjenja se datum izvedbe ne more spremeniti med datumi poročanja. V posebnem primeru shem listinjenja, ki jih krijejo odprte skupine, je datum izvedbe datum prve izdaje vrednostnih papirjev.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

130

SKUPAJ ZNESEK LISTINJENIH IZPOSTAVLJENOSTI NA DATUM IZVEDBE

V tem stolpcu se navede znesek (v skladu s prvotnimi izpostavljenostmi pred uporabo konverzijskih faktorjev) listinjenega portfelja na datum izvedbe.

V primeru shem listinjenja, ki jih krijejo odprte skupine, se sporoči znesek, ki se nanaša na datum izvedbe prve izdaje vrednostnih papirjev. V primeru tradicionalnih listinjenj niso vključena druga sredstva skupine listinjenj. V primeru shem listinjenja z več prodajalci (tj. z več kot enim originatorjem) se sporoči le znesek, ki ustreza prispevku subjekta, ki poroča, v listinjenem portfelju. V primeru listinjenja obveznosti se poročajo le zneski, ki jih izda subjekt, ki poroča,.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

140–220

LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI

V stolpcih 140 do 220 je treba navesti informacije glede več lastnosti listinjenega portfelja subjekta, ki poroča.

140

SKUPAJ ZNESEK

Institucije poročajo vrednost listinjenega portfelja na datum poročanja, tj. neporavnani znesek listinjenih izpostavljenosti. V primeru tradicionalnih listinjenj niso vključena druga sredstva skupine listinjenj. V primeru shem listinjenja z več prodajalci (tj. z več kot enim originatorjem) se sporoči le znesek, ki ustreza prispevku subjekta, ki poroča, v listinjenem portfelju. V primeru shem listinjenja, ki jih krijejo zaprte skupine (tj. portfelja listinjenih sredstev ni mogoče povečati po datumu izvedbe), se znesek postopno niža.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

150

DELEŽ INSTITUCIJE (%)

Sporoči se delež institucije (odstotek z dvema decimalnima številkama) na datum poročanja v listinjenem portfelju. Vrednost, ki se sporoči v tem stolpcu, je privzeto 100 % razen v primeru shem listinjenja z več prodajalci. V tem primeru subjekt, ki poroča, sporoči svoj trenutni prispevek v listinjenem portfelju (enakovredno stolpcu 140 v relativnem smislu).

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

160

VRSTA

V tem stolpcu se zbirajo informacije o vrsti sredstev (‚1‘ do ‚8‘) ali obveznosti (‚9‘ in ‚10‘) listinjenega portfelja. Institucija mora sporočiti eno od naslednjih številčnih kod:

 

1 – Hipoteke na stanovanjske nepremičnine,

 

2 – Hipoteke na poslovne nepremičnine,

 

3 – Denarne terjatve na podlagi kreditnih kartic,

 

4 – Zakup,

 

5 – Posojila podjetjem ali MSP (obravnavana kot podjetja),

 

6 – Potrošniška posojila,

 

7 – Terjatve do kupcev,

 

8 – Druga sredstva,

 

9 – Krite obveznice,

 

10 – Druge obveznosti.

Če je skupina listinjenih izpostavljenosti mešanica navedenih vrst sredstev, institucija navede najpomembnejšo vrsto. V primeru relistinjenj se institucija sklicuje na končno osnovno skupino sredstev. Vrsta ‚10‘ (Druge obveznosti) zajema državne obveznice in kreditne zapise.

Pri shemah listinjenja, ki jih krijejo zaprte skupine, se vrsta ne more spremeniti med datumi poročanja.

170

UPORABLJENI PRISTOP (SA/IRB/MIX)

V tem stolpcu se zbirajo informacije o pristopu, ki bi ga institucija na datum poročanja uporabila za listinjene izpostavljenosti.

Sporočijo se naslednje okrajšave:

—

‚S‘ za standardizirani pristop,

—

‚I‘ za pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB),

—

‚M‘ za kombinacijo obeh pristopov (SA/IRB).

V okviru standardiziranega pristopa se ‚P‘ sporoči v stolpcu 050, izračun kapitalskih zahtev pa se sporoči v predlogi CR SEC SA.

V okviru pristopa IRB se ‚P‘ sporoči v stolpcu 050, izračun kapitalskih zahtev pa se sporoči v predlogi CR SEC IRB.

V okviru kombinacije standardiziranega pristopa in pristopa IRB se ‚P‘ sporoči v stolpcu 050, izračun kapitalskih zahtev pa se sporoči v predlogah CR SEC SA in CR SEC IRB.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Kljub temu se ta stolpec ne uporablja za listinjenja obveznosti. Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo.

180

ŠTEVILO IZPOSTAVLJENOSTI

Člen 261(1) CRR.

Ta stolpec obvezno izpolnijo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB za pozicije v listinjenju (in zato navedejo ‚I‘ v stolpcu 170). Institucija sporoči dejansko število izpostavljenosti.

Ta stolpec se ne izpolni v primeru listinjenja obveznosti ali kadar kapitalske zahteve temeljijo na listinjenih izpostavljenostih (v primeru listinjenja sredstev). Ta stolpec se ne izpolni, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Investitorji ne izpolnijo tega stolpca.

190

DRŽAVA

Sporoči se koda (ISO 3166-1-alfa-2) države izvora končne osnovne izpostavljenosti posla, tj. država neposrednega dolžnika prvotnih listinjenih izpostavljenosti (vpogled). Če je skupina listinjenja sestavljena iz različnih držav, institucija navede najpomembnejšo državo. Če nobena država ne preseže pragu 20 % na podlagi zneska sredstev/obveznosti, se sporoči ‚druge države‘.

200

ELGD (%)

Z izpostavljenostjo tehtano povprečje izgube ob neplačilu (ELGD) poročajo le institucije, ki uporabljajo metodo nadzorniške formule (in torej v stolpcu 170 poročajo ‚I‘). ELGD se izračuna v skladu s členom 262(1) CRR.

Ta stolpec se ne izpolni v primeru listinjenja obveznosti ali kadar kapitalske zahteve temeljijo na listinjenih izpostavljenostih (v primeru listinjenja sredstev). Ta stolpec se ne izpolni tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo.

210

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE

Prilagoditve vrednosti in rezervacije (člen 159 CRR) za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt, ki poroča. Prilagoditve vrednosti zajemajo vse zneske, pripoznane v poslovnem izidu za kreditne izgube finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja v bilanci stanja (vključno z izgubami zaradi kreditnega tveganja finančnih sredstev, izmerjenimi po pošteni vrednosti, ki se ne odštejejo od vrednosti izpostavljenosti), skupaj z diskonti za izpostavljenosti, ki so bile v skladu s členom 166(1) CRR odkupljene v stanju neplačila. Rezervacije vključujejo nabrane zneske kreditnih izgub v zunajbilančnih postavkah.

V tem stolpcu se zberejo informacije o prilagoditvah vrednosti in rezervacijah, ki se uporabljajo za listinjene izpostavljenosti. V primeru listinjenja obveznosti se ta stolpec ne izpolni.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo.

220

KAPITALSKE ZAHTEVE PRED LISTINJENJEM (%)

V tem stolpcu se zbirajo informacije o kapitalskih zahtevah listinjenega portfelja, kadar ni prišlo do listinjenja, čemur se prištejejo pričakovane izgube, ki se nanašajo na ta tveganja (Kirb), kot odstotek (z dvema decimalnima številkama) glede na skupne listinjene izpostavljenosti na datum izvedbe. Kirb je opredeljen v členu 242(4) CRR.

V primeru listinjenja obveznosti se ta stolpec ne izpolni. V primeru listinjenja sredstev se ta informacija sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo.

230–300

STRUKTURA LISTINJENJA

V tem sklopu šestih stolpcev se zbirajo informacije o strukturi listinjenja v skladu z bilančnimi/zunajbilančnimi pozicijami, tranšami (nadrejena/vmesna/prva izguba) in zapadlostjo.

V primeru listinjenj z več prodajalci se znesek, ki ustreza ali se pripiše instituciji poročevalki, sporoči le za tranšo prve izgube.

230–250

BILANČNE POSTAVKE

V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o bilančnih postavkah, razčlenjenih po tranšah (nadrejena/vmesna/prva izguba).

230

NADREJENE

Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 za pozicije v listinjenju, za katere se vrednosti izpostavljenosti izračunajo v skladu s CRR: pozicija v listinjenju, kot je opredeljena v členu 242(6) CRR.

Za vse druge pozicije v listinjenju: vse tranše, ki ne izpolnjujejo pogojev za vmesne tranše ali prvo izgubo v skladu z različico CRR, veljavno 31. decembra 2018, so vključene v to kategorijo.

240

VMESNE

Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 za pozicije v listinjenju, za katere se vrednosti izpostavljenosti izračunajo v skladu s CRR:

—

vse pozicije, kot so opredeljene v členu 242(18) CRR;

—

vse pozicije, za katere se ne uporablja člen 242(6) ali (17) CRR.

Za vse druge pozicije v listinjenju: glej člene 243(3) (tradicionalna listinjenja) in 244(3) (sintetična listinjenja) različice CRR, veljavne 31. decembra 2018.

250

PRVA IZGUBA

Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 za pozicije v listinjenju, za katere se vrednosti izpostavljenosti izračunajo v skladu s CRR: pozicija v listinjenju, kot je opredeljena v členu 242(17) CRR.

Za vse druge pozicije v listinjenju: tranša prve izgube je opredeljena v členu 242(15) različice CRR, veljavne 31. decembra 2018.

260–280

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih, razčlenjenih po tranšah (nadrejena/vmesna/prva izguba).

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med tranšami kot za bilančne postavke.

290

PRVI PREDVIDLJIVI DATUM PREKINITVE

Verjetni datum prekinitve celotnega listinjenja glede na njegove pogodbene klavzule in trenutno pričakovane finančne pogoje. Na splošno bi bil to zgodnejši od naslednjih datumov:

(i)

datum, ko bi se lahko prvič izkoristila vgrajena nakupna opcija (opredeljena v členu 242(2) CRR), pri čemer se upoštevata zapadlost osnovnih izpostavljenosti in njihova pričakovana stopnja predčasnega plačila ali morebitne dejavnosti ponovnega pogajanja;

(ii)

datum, na katerega lahko originator prvič izkoristi katero koli opcijo odpoklica, vgrajeno v pogodbene klavzule listinjenja, kar bi pomenilo popolni odkup listinjenja.

Sporočijo se dan, mesec in leto prvega predvidljivega datuma prekinitve. Sporoči se točen datum, če je ta podatek na voljo, v nasprotnem primeru pa prvi dan meseca.

300

ZAKONSKO DOLOČENI KONČNI DATUM ZAPADLOSTI

Datum, do katerega je treba zakonsko odplačati celotno glavnico in obresti listinjenja (na podlagi dokumentacije o poslu).

Sporočijo se dan, mesec in leto zakonsko določenega končnega datuma zapadlosti. Sporoči se točen datum, če je ta podatek na voljo, v nasprotnem primeru pa prvi dan meseca.

310–400

POZICIJE V LISTINJENJU: ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o pozicijah v listinjenju v skladu z (zunaj)bilančnimi pozicijami in tranšami (nadrejena/vmesna/prva izguba) na datum poročanja.

310–330

BILANČNE POSTAVKE

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med tranšami kot za stolpce 230 do 250.

340–360

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med tranšami kot za stolpce 260 do 280.

370–400

POJASNJEVALNE POSTAVKE: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

V tem sklopu stolpcev se zbirajo dodatne informacije o skupnih zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih (ki so že sporočeni v okviru drugačne razčlenitve v stolpcih 340–360).

370

NEPOSREDNI KREDITNI NADOMESTKI (DCS)

Ta stolpec se uporablja za pozicije v listinjenju, ki jih ima v lasti originator in so zajamčene z neposrednimi kreditnimi nadomestki.

V skladu s Prilogo I k CRR se kot neposredni kreditni nadomestki uporabljajo naslednje zunajbilančne postavke z visokim tveganjem:

—

jamstva, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov,

—

nepreklicni ‚stand-by‘ akreditivi, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov.

380

IRS/CRS

IRS pomeni zamenjave obrestnih mer, CRS pa valutne zamenjave. Ti izvedeni finančni instrumenti so navedeni v Prilogi II k CRR.

390

PRIMERNI OKVIRNI LIKVIDNOSTNI KREDITI

Okvirni likvidnostni krediti (LF), opredeljeni v členu 242(3) CRR, morajo izpolnjevati šest pogojev iz člena 255(1) CRR, da se štejejo za sprejemljive (ne glede na metodo, ki jo uporablja institucija, tj. standardizirani pristop ali pristop IRB).

400

DRUGO (VKLJUČNO Z OKVIRNIMI LIKVIDNOSTNIMI KREDITI, KI NISO PRIMERNI)

Ta stolpec je namenjen preostalim zunajbilančnim postavkam, kot so nesprejemljivi okvirni likvidnostni krediti (tj. okvirni likvidnostni krediti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 255(1) CRR).

410

PREDČASNO ODPLAČILO: UPORABLJEN KONVERZIJSKI FAKTOR

Člena 242(12) in 256(5) (standardizirani pristop) ter člen 265(1) (pristop IRB) CRR določajo sklop konverzijskih faktorjev, ki se uporabljajo za znesek udeležbe investitorjev (da se izračunajo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti).

Ta stolpec se uporablja za sheme listinjenja s klavzulami o predčasnem odplačilu (tj. obnavljajoča se listinjenja).

V skladu s členom 256(6) CRR se konverzijska vrednost, ki se uporabi, določi glede na dejansko trimesečno povprečno stopnjo presežnega razmika.

V primeru listinjenj obveznosti se ta stolpec ne izpolni. Ta informacija se nanaša na vrstico 100 v predlogi CR SEC SA in vrstico 160 v predlogi CR SEC IRB.

420

(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI KOT ODBITNE POSTAVKE KAPITALA

Ta informacija je tesno povezana s stolpcem 200 v predlogi CR SEC SA in stolpcem 180 v predlogi CR SEC IRB.

V tem stolpcu se sporoči negativna vrednost.

430

SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UVEDBO OMEJITVE

V tem stolpcu se zbirajo informacije o znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti pred uvedbo omejitve, ki se uporablja za pozicije v listinjenju (tj. v primeru shem listinjenja s prenosom pomembnega deleža tveganja). V primeru shem listinjenja brez prenosa pomembnega deleža tveganja (tj. znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki se izračuna v skladu z listinjenimi izpostavljenostmi) se v tem stolpcu ne poročajo nobeni podatki.

V primeru listinjenj obveznosti se ta stolpec ne izpolni.

440

SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UVEDBI OMEJITVE

V tem stolpcu se zbirajo informacije o znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti po uvedbi omejitve, ki se uporablja za pozicije v listinjenju (tj. v primeru shem listinjenja s prenosom pomembnega deleža tveganja). V primeru shem listinjenja brez prenosa pomembnega deleža tveganja (tj. kapitalske zahteve, ki se izračunajo v skladu z listinjenimi izpostavljenostmi) se v tem stolpcu ne poročajo nobeni podatki

V primeru listinjenj obveznosti se ta stolpec ne izpolni.

445

PRISTOP

V tem stolpcu se poroča pristop za določanje zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ko se sporoči v stolpcu 440.

Pristop je eden od naslednjih:

 

Za pozicije v listinjenju, za katere se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunajo v skladu različico CRR, veljavno 31. decembra 2018.

—

Drugo (prvotni okvir za listinjenja)

 

Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 za pozicije v listinjenju, za katere se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunajo v skladu s CRR:

—

SEC-IRBA

—

SEC-SA

—

SEC-ERBA

—

IAA

—

1 250  % za pozicije, za katere se ne uporablja nobena metoda (člen 254(7) CRR)

—

več pristopov

V skladu z določitvijo uteži tveganja v skladu s členom 337 CRR se za instrumente v trgovalni knjigi, ki so pozicije v listinjenju, pristop določi kot pristop, ki bi ga institucija uporabljala za pozicijo v svoji netrgovalni knjigi.

‚Več pristopov‘ se uporablja, če je institucija v posel listinjenja vključena ali mu izpostavljena na več načinov in uporablja različne pristope za izračun kapitalskih zahtev v svojih različnih vlogah ali za svoje različne izpostavljenosti.

446

LISTINJENJE, KI IZPOLNJUJE POGOJE ZA DIFERENCIRANO KAPITALSKO OBRAVNAVO

Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 člena 243 in 270 CRR.

Sporočite eno od naslednjih okrajšav:

Y

–

Da

N

–

Ne

‚Da‘ se sporoči tako v primeru listinjenj STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot v primeru nadrejenih pozicij v listinjenjih (ne-STS) MSP, ki izpolnjujejo pogoje za to obravnavo v skladu s členom 270 CRR.

450–510

POZICIJE V LISTINJENJU – TRGOVALNA KNJIGA

450

TRGOVALNI PORTFELJ S KORELACIJO ALI NE?

Sporočijo se naslednje okrajšave:

C

–

trgovalni portfelj s korelacijo (CTP),

N

–

ne CTP.

460–470

NETO POZICIJE – DOLGE/KRATKE

Glej stolpec 050 predloge MKR SA SEC oziroma stolpec 060 predloge MKR SA CTP.

480

SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE (STANDARDIZIRANI PRISTOP) – POSEBNO TVEGANJE

Glej stolpec 610 predloge MKR SA SEC oziroma stolpec 450 predloge MKR SA CTP.

4.   PREDLOGE ZA OPERATIVNO TVEGANJE

4.1   C 16.00 – OPERATIVNO TVEGANJE (OPR)

4.1.1   Splošne opombe

114.

Ta predloga zagotavlja informacije o izračunu kapitalskih zahtev v skladu s členi 312 do 324 CRR za operativno tveganje v okviru enostavnega pristopa (BIA), standardiziranega pristopa (TSA), alternativnega standardiziranega pristopa (ASA) in naprednih pristopov za merjenje (AMA). Institucija ne more hkrati uporabiti pristopa TSA in ASA za poslovni področji ‚bančništvo na drobno‘ in ‚komercialno bančništvo‘ na posamezni ravni.

115.

Institucije, ki uporabljajo pristop BIA, TSA in/ali ASA, izračunajo svojo kapitalsko zahtevo na podlagi informacij ob koncu poslovnega leta. Kadar revidirani podatki niso na razpolago, lahko institucije uporabijo ocene poslovanja. Če se uporabijo revidirani podatki, institucije poročajo revidirane podatke, ki bodo po pričakovanjih ostali nespremenjeni. Odstopanja od tega ‚nespremenjenega‘ načela so na primer mogoča, če so v tem obdobju nastale izredne okoliščine, kot so nedavni prevzemi ali prodaje subjektov ali dejavnosti.

116.

Če institucija svojemu pristojnemu organu lahko dokaže, da bi zaradi izrednih okoliščin, kot je združitev ali prodaja subjektov ali dejavnosti, uporaba triletnega povprečja za izračun relevantnega kazalnika vodila do pristranske ocene kapitalske zahteve za operativno tveganje, lahko pristojni organ institucijam dovoli, da spremenijo izračun tako, da upoštevajo tovrstne dogodke. Tudi pristojni organ lahko na lastno pobudo od institucije zahteva, da spremeni izračun. Če institucija deluje manj kot tri leta, lahko pri izračunu relevantnega kazalnika uporabi ocene prihodnjega poslovanja, pod pogojem da začne uporabljati podatke za preteklo obdobje, takoj ko so na razpolago.

117.

V tej predlogi so po stolpcih predstavljene informacije za zadnja tri leta o znesku ustreznega kazalnika bančnih dejavnosti, ki so predmet operativnega tveganja, ter o znesku kreditov in drugih finančnih sredstev (pri čemer se slednji uporabljajo le v primeru pristopa ASA). Nato se poročajo informacije o znesku kapitalske zahteve za operativno tveganje. Če je ustrezno, je treba podrobno opisati, kateri del tega zneska je posledica mehanizma razporeditve. V zvezi s pristopom AMA se dodajo pojasnjevalne postavke za predstavitev podrobnosti učinka pričakovane izgube, razpršenosti in tehnik za zmanjševanje v zvezi s kapitalskimi zahtevami za operativno tveganje.

118.

Po vrsticah so predstavljene informacije glede na metodo izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje s podrobnim opisom poslovnih področij za pristopa TSA in ASA.

119.

To predlogo izpolnijo vse institucije, za katere veljajo kapitalske zahteve za operativno tveganje.

4.1.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010–030

RELEVANTNI KAZALNIK

Institucije, ki uporabljajo relevantni kazalnik za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje (BIA, TSA in ASA), sporočijo relevantni kazalnik za zadevna leta v stolpcih 010 do 030. Poleg tega v primeru kombinirane uporabe različnih pristopov iz člena 314 CRR institucije v informativne namene sporočijo tudi relevantni kazalnik za dejavnosti, ki so predmet AMA. To velja tudi za vse druge banke AMA.

V nadaljnjem besedilu se izraz ‚relevantni kazalnik‘ nanaša na ‚vsoto elementov‘ ob koncu poslovnega leta, kot je opredeljeno v razpredelnici 1 člena 316(1) CRR.

Če ima institucija na voljo podatke o ‚relevantnem indikatorju‘ za manj kot tri leta, se ustrezni pretekli podatki (revidirani podatki) prednostno dodelijo ustreznim stolpcem v razpredelnici. Če so pretekli podatki na primer na voljo le za eno leto, se poročajo v stolpcu 030. Če se zdi razumno, se ocene prihodnjega poslovanja nato vključijo v stolpec 020 (ocena naslednjega leta) in stolpec 010 (ocena leta +2).

Če pretekli podatki za ‚relevantni kazalnik‘ niso na voljo, lahko institucija poleg tega uporabi ocene prihodnjega poslovanja.

040–060

KREDITI IN DRUGA FINANČNA SREDSTVA (V PRIMERU UPORABE ASA)

Ti stolpci se uporabljajo za sporočanje zneskov kreditov in drugih finančnih sredstev za poslovni področji ‚Komercialno bančništvo‘ in ‚Bančništvo na drobno‘ iz člena 319(1)(b) CRR. Ti zneski se uporabljajo za izračun relevantnega alternativnega kazalnika, ki vodi v kapitalske zahteve, ki ustrezajo dejavnostim, ki so predmet ASA (člen 319(1)(a) CRR).

Za poslovno področje ‚komercialno bančništvo‘ se vključijo tudi vrednostni papirji iz netrgovalne knjige.

070

KAPITALSKE ZAHTEVE

Kapitalske zahteve se izračunajo v skladu z uporabljenim pristopom ob upoštevanju členov 312 do 324 CRR. Dobljeni znesek se sporoči v stolpcu 070.

071

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI OPERATIVNEMU TVEGANJU

Člen 92(4) CRR. Kapitalske zahteve v stolpcu 070, pomnožene z 12,5.

080

OD TEGA: ZARADI MEHANIZMA RAZPOREDITVE

Člen 18(1) CRR (v zvezi z vključitvijo, v vlogi iz člena 312(2) CRR) metodologije, ki se uporablja za porazdelitev kapitala za pokrivanje operativnega tveganja med različnimi subjekti skupine, ter ali in kako se nameravajo upoštevati učinki razpršitve v sistemu merjenja tveganja, ki ga uporabljajo nadrejena kreditna institucija EU in njena odvisna podjetja ali skupaj odvisna podjetja nadrejenega finančnega holdinga EU ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga EU.

090–120

POJASNJEVALNE POSTAVKE AMA, KI SE SPOROČIJO PO POTREBI

090

KAPITALSKE ZAHTEVE PRED ZMANJŠANJEM ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, RAZPRŠENOSTI IN TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA

Kapitalske zahteve iz stolpca 090 so enake kapitalskimi zahtevam iz stolpca 070, vendar se izračunajo pred upoštevanjem učinkov zmanjšanja zaradi pričakovane izgube, razpršenosti in tehnik za zmanjševanje tveganja (glej spodaj).

100

(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, ZAJETE V POSLOVNIH PRAKSAH

V stolpcu 100 se sporoči zmanjšanje kapitalske zahteve zaradi pričakovane izgube, zajete v notranjih poslovnih praksah (iz člena 322(2)(a) CRR).

110

(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI RAZPRŠENOSTI

Učinek razpršitve v stolpcu 110 je enak razliki med vsoto kapitalskih zahtev, ki se izračunajo ločeno za vsako kategorijo operativnega tveganja (tj. položaj ‚popolne odvisnosti‘), in razpršene kapitalske zahteve, ki se izračuna ob upoštevanju korelacij in odvisnosti (tj. ob predvidevanju odvisnosti, ki ni ravno ‚popolna odvisnost‘ med kategorijami tveganja). Položaj ‚popolne odvisnosti‘ nastane v ‚primeru neplačila‘, tj. kadar institucija ne uporablja izrecne korelacijske strukture med kategorijami tveganja, torej se kapital AMA izračuna kot vsota posameznih ukrepov glede operativnega tveganja izbranih kategorij tveganja. V tem primeru se predvideva, da je korelacija med kategorijami tveganja 100 %, vrednost v stolpcu pa mora biti nastavljena na nič. Kadar institucija izračuna izrecno korelacijsko strukturo med kategorijami tveganja, mora v ta stolpec vključiti razliko med kapitalom AMA, ki izhaja iz ‚primera neplačila‘, in kapitalom, pridobljenim po uporabi korelacijske strukture med kategorijami tveganja. Vrednost odraža ‚sposobnost razpršenosti‘ modela AMA; tj. sposobnost modela, da zajame nehkratni pojav resnih škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja. V stolpcu 110 je treba sporočiti znesek, za katerega se s predvideno korelacijsko strukturo relativno zmanjša kapital AMA glede na predpostavko korelacije 100 %.

120

(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA (ZAVAROVANJE IN DRUGE OBLIKE PRENOSA TVEGANJA)

V stolpcu 120 se sporoči vpliv zavarovanja in drugih oblik prenosa tveganja v skladu s členom 323(1) do (5) CRR.


Vrstice

010

BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET ENOSTAVNEGA PRISTOPA (BIA)

V tej vrstici se navedejo zneski, ki ustrezajo dejavnostim, ki so predmet BIA za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje (člena 315 in 316 CRR).

020

BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET STANDARDIZIRANEGA (TSA)/ALTERNATIVNEGA STANDARDIZIRANEGA (ASA) PRISTOPA

Sporočijo se kapitalske zahteve, izračunane v skladu s TSA in ASA (členi 317 do 319 CRR).

030–100

STANDARDIZIRANI PRISTOP

V primeru uporabe TSA se relevantni kazalnik za vsako zadevno leto razdeli med vrstice 030 do 100, in sicer med poslovna področja iz razpredelnice 2 člena 317 CRR. Pri razporejanju dejavnosti v poslovna področja se upoštevajo načela iz člena 318 CRR.

110–120

ALTERNATIVNI STANDARDIZIRANI PRISTOP

Institucije, ki uporabljajo ASA (člen 319 CRR), za zadevna leta sporočijo relevantni kazalnik ločeno za vsako poslovno področje v vrsticah 030 do 050 in 080 do 100 ter v vrsticah 110 in 120 za poslovni področji ‚Komercialno bančništvo‘ in ‚Bančništvo na drobno‘.

Vrstici 110 in 120 predstavljata znesek relevantnega kazalnika dejavnosti, ki so predmet ASA, pri čemer se ločuje med tistimi, ki ustrezajo poslovnemu področju ‚Komercialno bančništvo‘, in tistimi, ki ustrezajo poslovnemu področju ‚Bančništvo na drobno‘ (člen 319 CRR). Zneski so lahko razvrščeni v vrstice, ki ustrezajo ‚Komercialnemu bančništvu‘ in ‚Bančništvu na drobno‘, v okviru TSA (vrstici 060 in 070), v okviru ASA pa v vrstice 110 in 120 (npr. če je odvisna družba predmet TSA, pri čemer je nadrejeni subjekt predmet ASA).

130

BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET NAPREDNIH PRISTOPOV ZA MERJENJE (AMA)

Poročajo se ustrezni podatki za institucije AMA (člen 312(2) in členi 321 do 323 CRR).

V primeru kombinirane uporabe različnih pristopov, kot je navedeno v členu 314 CRR, se poročajo informacije o ustreznem kazalniku za dejavnosti, ki so predmet AMA. To velja tudi za vse druge banke AMA.

4.2   OPERATIVNO TVEGANJE: PODROBNOSTI O IZGUBAH V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS)

4.2.1   Splošne opombe

120.

Predloga C 17.01 (OPR DETAILS 1) povzema informacije o bruto izgubah in povrnjenih izgubah, ki jih je institucija zabeležila v zadnjem letu, po vrstah dogodkov in poslovnih področjih. Predloga C 17.02 (OPR DETAILS 2) vsebuje podrobnosti o največjih škodnih dogodkih v zadnjem letu.

121.

Izgube iz naslova operativnega tveganja, ki so povezane s kreditnim tveganjem in za katere veljajo kapitalske zahteve za kreditno tveganje (mejni dogodki iz naslova operativnega tveganja, ki so povezani s krediti), niso upoštevane niti v predlogi C 17.01 niti v predlogi C 17.02.

122.

V primeru kombinirane uporabe različnih pristopov za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje v skladu s členom 314 CRR, se izgube in povrnitve, ki jih je zabeležila institucija, poročajo v predlogah C 17.01 in C 17.02 ne glede na pristop, ki se uporabi za izračun kapitalskih zahtev.

123.

‚Bruto izguba‘ pomeni izgubo, ki je posledica dogodka iz naslova operativnega tveganja ali vrste dogodka – kot so navedene v členu 322(3)(b) CRR – pred kakršno koli povrnitvijo, brez poseganja v ‚hitro povrnitev posledic škodnega dogodka v prvotno stanje‘, kot je opredeljeno spodaj.

124.

‚Povrnitev‘ pomeni neodvisen dogodek, povezan s prvotno izgubo iz naslova operativnega tveganja, ki je časovno ločen, v katerem so sredstva ali ekonomske koristi prejete od prve ali tretjih oseb, kot so zavarovatelji ali druge osebe. Povrnitve se delijo na povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja ter na neposredne povrnitve.

125.

‚Hitra povrnitev posledic škodnega dogodka v prvotno stanje‘ pomeni dogodek iz naslova operativnega tveganja, ki privede do izgub, ki so delno ali v celoti povrnjene v petih delovnih dneh. V primeru hitre povrnitve posledic škodnega dogodka v prvotno stanje se pri določanju bruto izgube vključi samo tisti del izgube, ki ni bil v celoti povrnjen (tj. izguba, zmanjšana za delno hitro povrnitev). Posledično se škodni dogodki, ki vodijo do izgub, ki so v celoti povrnjene v petih delovnih dneh, ne vključijo v določanje bruto izgube niti se o njih ne poroča v okviru predloge OPR Details.

126.

‚Datum obračunavanja‘ pomeni datum, ko je bila izguba ali rezervacija prvič pripoznana v izkazu poslovnega izida v povezavi z izgubo iz naslova operativnega tveganja. Ta datum logično sledi ‚Datumu nastopa dogodka‘ (tj. datumu, ko je nastopil oz. se začel dogodek iz naslova operativnega tveganja) in ‚Datumu odkritja dogodka‘ (tj. datumu, ko je institucija odkrila, da je prišlo do dogodka iz naslova operativnega tveganja).

127.

Izgube, ki jih povzroči pogost dogodek iz naslova operativnega tveganja ali več dogodkov, povezanih s prvotnim dogodkom iz naslova operativnega tveganja, ki ustvari dogodke ali izgube (‚izvorni dogodek‘), se združijo. Združeni dogodki se štejejo in poročajo kot en dogodek, torej se povezani zneski bruto izgube oziroma zneski prilagoditve izgube seštejejo.

128.

Vrednosti, ki se poročajo junija zadevnega leta, so vmesne vrednosti, končne vrednosti pa se poročajo decembra. Zato imajo vrednosti iz junija šestmesečno referenčno obdobje (tj. od 1. januarja do 30. junija koledarskega leta), vrednosti iz decembra pa imajo dvanajstmesečno referenčno obdobje (tj. od 1. januarja do 31. decembra koledarskega leta). Za podatke, ki se poročajo v juniju in decembru ‚prejšnja referenčna poročevalska obdobja‘ pomenijo vsa referenčna poročevalska obdobja do in vključno z obdobjem, ki se konča konec prejšnjega koledarskega leta.

129.

Institucije za preverjanje pogojev iz člena 5(b)(2)(b)(i) te uredbe uporabijo zadnje statistične podatke, ki so na voljo na spletni strani EBA v zvezi z razkritji nadzornim organom (Supervisory Disclosure), za pridobitev podatka o ‚vsoti posameznih bilančnih vsot vseh institucij v isti državi članici‘. Za preverjanje pogojev iz člena 5(b)2(b)(iii) se uporabi bruto domači proizvod po tržnih cenah, kot je opredeljen v točki 8.89 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (ESR 2010) ter ga je objavil Eurostat za predhodno koledarsko leto.

4.2.2   C 17.01: Izgube in povrnitve iz naslova operativnega tveganja po poslovnih področjih in vrstah dogodkov v zadnjem letu (OPR DETAILS 1)

4.2.2.1   Splošne opombe

130.

V predlogi C 17.01 se informacije predstavijo z razporeditvijo izgub in povrnitev nad notranjimi mejami med poslovna področja (kot je opredeljeno v razpredelnici 2 v členu 317 CRR, vključno z dodatnim poslovnim področjem ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR) in vrste dogodkov (kot je opredeljeno v členu 324 CRR), pri čemer je mogoče, da se izgube, ki ustrezajo enemu dogodku, razporedijo med več poslovnih področij.

131.

Stolpci predstavljajo različne vrste dogodkov in skupne vrednosti za vsako poslovno področje skupaj s pojasnjevalno postavko, ki prikazuje najnižjo notranjo mejo, ki se uporablja pri zbiranju podatkov o izgubah, pri čemer sta znotraj vsakega poslovnega področja razkrita najnižja in najvišja meja, če jih je več.

132.

Vrstice predstavljajo poslovna področja ter znotraj vsakega poslovnega področja informacije o številu dogodkov (novi dogodki), bruto znesku izgube (novi dogodki), številu dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube, prilagoditvah izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja, največji posamezni izgubi, vsoti petih največjih izgub in povrnjenih izgubah skupaj (neposredne povrnitve izgub ter povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja).

133.

Za poslovna področja skupaj se zahtevajo tudi podatki o številu dogodkov in bruto znesku izgube za nekatere razpone, ki temeljijo na vnaprej določenih mejah v višini 10000, 20000, 100000 in 1 000 000. Meje so določene v eurih in so vključene za potrebe primerjave poročanih izgub med institucijami, zato niso nujno povezane s spodnjimi mejami izgub, ki se uporabljajo za zbiranje notranjih podatkov in ki jih je treba poročati v drugem oddelku predloge.

4.2.2.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

0010–0070

VRSTE DOGODKOV

Institucije poročajo izgube v ustreznih stolpcih 010 do 070 v skladu z vrstami dogodkov iz člena 324 CRR.

Institucije, ki izračunajo svojo kapitalsko zahtevo v skladu z BIA, lahko poročajo tiste izgube, za katere vrsta dogodka ni opredeljena samo v stolpcu 080.

0080

SKUPAJ VRSTE DOGODKOV

Institucije v stolpcu 080 za vsako poslovno področje poročajo skupno ‚število dogodkov (novi dogodki)‘, skupni ‚bruto znesek izgube (novi dogodki)‘, skupno ‚število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube‘, skupne ‚prilagoditve izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja‘, ‚največjo posamezno izgubo‘, ‚vsoto petih največjih izgub‘ in skupno ‚neposredno povrnitev izgube skupaj‘ ter skupne ‚povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj‘.

Če je institucija opredelila vrste dogodkov za vse izgube, v stolpcu 080 navede enostaven seštevek števila škodnih dogodkov, skupnih bruto zneskov izgube, skupnih zneskov povrnjenih izgub in ‚prilagoditev izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja‘, ki se poročajo v stolpcih 010 do 070.

‚Največja posamezna izguba‘, ki se poroča v stolpcu 080, je največja posamezna izguba znotraj poslovnega področja in je enaka največji ‚največji posamezni izgubi‘, ki se poroča v stolpcih 010 do 070, če je institucija opredelila vrste dogodkov za vse izgube.

Pri vsoti petih največjih izgub se v stolpcu 080 sporoči vsota petih največjih izgub v okviru enega poslovnega področja.

0090–0100

POJASNJEVALNA POSTAVKA: MEJE IZGUB ZA ZBIRANJE PODATKOV

Institucije v stolpcih 090 in 100 poročajo spodnje meje izgub, ki jih uporabljajo za zbiranje notranjih podatkov o izgubah v skladu z zadnjim stavkom člena 322(3)(c) CRR.

Če institucija uporablja le eno mejo za vsako poslovno področje, se izpolni le stolpec 090.

Kadar se v istem regulativnem poslovnem področju uporabljajo različne meje, se navede tudi najvišja veljavna meja (stolpec 100).


Vrstice

0010–0880

POSLOVNA PODROČJA: PODJETNIŠKE FINANCE, TRGOVANJE IN PRODAJA, POSLI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI NA DROBNO, KOMERCIALNO BANČNIŠTVO, BANČNIŠTVO NA DROBNO, PLAČILO IN PORAVNAVA, AGENCIJSKE STORITVE, UPRAVLJANJE PREMOŽENJA, KORPORATIVNE POSTAVKE

Za vsako poslovno področje iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR, vključno z dodatnim poslovnim področjem ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, in za vsako vrsto dogodka institucija v skladu z notranjimi mejami sporoči naslednje informacije: število dogodkov (novi dogodki), bruto znesek izgube (novi dogodki), število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube, prilagoditve izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja, največjo posamezno izgubo, vsoto petih največjih izgub, skupno neposredno povrnitev izgube ter skupne povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja.

Pri škodnem dogodku, ki vpliva na več poslovnih področij, se ‚bruto znesek izgube‘ razdeli med vsa zadevna poslovna področja.

Institucije, ki izračunajo svojo kapitalsko zahtevo v skladu z BIA, lahko poročajo tiste izgube, za katere poslovno področje ni opredeljeno, samo v vrsticah 910–980.

0010, 0110, 0210, 0310, 0410, 0510, 0610, 0710, 0810

Število dogodkov (novi dogodki)

Število dogodkov je število dogodkov iz naslova operativnega tveganja, za katere so bile bruto izgube obračunane v referenčnem poročevalskem obdobju.

Število dogodkov se nanaša na ‚nove dogodke‘, tj. dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so

(i)

‚prvič obračunani‘ v referenčnem poročevalskem obdobju ali

(ii)

‚prvič obračunani‘ v prejšnjem referenčnem poročevalskem obdobju, če dogodek ni bil vključen v nobeno prejšnje poročilo nadzornim organom, npr. ker je bil opredeljen kot dogodek iz naslova operativnega tveganja šele v tekočem referenčnem poročevalskem obdobju ali ker so akumulirane izgube, pripisane zadevnemu dogodku (tj. prvotna izguba plus/minus vse prilagoditve izgub v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih), presegle prag za notranje zbiranje podatkov šele v trenutnem referenčnem poročevalskem obdobju.

‚Novi dogodki‘ ne vključujejo dogodkov iz naslova operativnega tveganja, ki so bili ‚prvič obračunani‘ v prejšnjem referenčnem poročevalskem obdobju in so bili vključeni že v prejšnja poročila nadzornemu organu.

0020, 0120, 0220, 0320, 0420, 0520, 0620, 0720, 0820

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

Bruto znesek izgube je bruto znesek izgube, ki se nanaša na dogodke iz naslova operativnega tveganja (npr. neposredne obremenitve, rezervacije, poravnave). Vse izgube, povezane z enim samim dogodkom, ki so obračunane v referenčnem poročevalskem obdobju, se seštejejo in štejejo kot bruto izguba za ta dogodek za to referenčno poročevalsko obdobje.

Sporočen bruto znesek izgube se nanaša na ‚nove dogodke‘, kot so opredeljeni zgoraj. Za dogodke, ‚prvič obračunane‘ v prejšnjem referenčnem poročevalskem obdobju, ki niso bili vključeni v nobeno prejšnje poročilo nadzornemu organu, se skupna akumulirana izguba do referenčnega datuma poročanja (tj. prvotna izguba plus/minus vse prilagoditve izgub v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih) poroča kot bruto izguba na referenčni datum poročanja.

Pri zneskih, ki se poročajo, se ne upoštevajo prejete povrnitve.

0030, 0130, 0230, 0330, 0430, 0530, 0630, 0730, 0830

Število škodnih dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

Število škodnih dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube, je število dogodkov iz naslova operativnega tveganja, ‚prvič obračunanih‘ v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih in že vključenih v prejšnja poročila, za katere so bile izgube prilagojene v trenutnem referenčnem poročevalskem obdobju.

Če je bila za dogodek v referenčnem poročevalskem obdobju opravljena več kot ena prilagoditev izgube, se seštevek teh prilagoditev izgube šteje kot ena prilagoditev v zadevnem obdobju.

0040, 0140, 0240, 0340, 0440, 0540, 0640, 0740, 0840

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja referenčna poročevalska obdobja so seštevek naslednjih elementov (pozitivnih ali negativnih):

(i)

bruto zneskov izgub, ki se nanašajo na pozitivne prilagoditve izgub v referenčnem poročevalskem obdobju (npr. povečanje rezervacij, povezani škodni dogodki, dodatne poravnave) pri dogodkih iz naslova operativnega tveganja, ki so bili ‚prvič obračunani‘ in sporočeni v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih;

(ii)

bruto zneskov izgub, ki se nanašajo na negativne prilagoditve izgub v referenčnem poročevalskem obdobju (npr. zaradi zmanjšanja rezervacij) pri dogodkih iz naslova operativnega tveganja, ki so bili ‚prvič obračunani‘ in sporočeni v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih.

Če je bila v referenčnem poročevalskem obdobju opravljena več kot ena prilagoditev izgube za dogodek, se zneski vseh teh prilagoditev izgube seštejejo, pri čemer se upošteva predznak prilagoditve (pozitivna ali negativna). Ta seštevek se šteje kot prilagoditev izgube za zadevni dogodek za to referenčno poročevalsko obdobje.

Če je zaradi negativne prilagoditve izgube prilagojen znesek izgube, ki ga je mogoče pripisati dogodku, pod pragom institucije za notranje zbiranje podatkov, institucija poroča skupni znesek izgube za zadevni dogodek, ki se nabere do zadnjega trenutka, ko se o dogodku poroča na referenčni datum v decembru (tj. prvotna izguba plus / minus vse prilagoditve izgube v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih), z negativnim predznakom namesto zneska same negativne prilagoditve izgube.

Pri zneskih, ki se poročajo, se ne upoštevajo prejete povrnitve.

0050, 0150, 0250, 0350, 0450, 0550, 0650, 0750, 0850

Največja posamezna izguba

Največja posamezna izguba je večji znesek izmed

(i)

največjega bruto zneska izgube v zvezi z dogodkom, o katerem se je prvič poročalo v referenčnem poročevalskem obdobju, in

(ii)

največjega zneska pozitivne prilagoditve izgube (kot je opredeljena zgoraj) v zvezi z dogodkom, o katerem se je prvič poročalo v prejšnjem referenčnem poročevalskem obdobju.

Pri zneskih, ki se poročajo, se ne upoštevajo prejete povrnitve.

0060, 0160, 0260, 0360, 0460, 0560, 0660, 0760, 0860

Vsota petih največjih izgub

Vsota petih največjih izgub je vsota petih največjih zneskov izmed

(i)

bruto zneskov izgube za dogodke, o katerih se je prvič poročalo v referenčnem poročevalskem obdobju, in

(ii)

zneskov pozitivne prilagoditve izgube (kot je opredeljena za vrstice 040, 140, …, 840 zgoraj) v zvezi z dogodki, o katerih se je prvič poročalo v prejšnjem referenčnem poročevalskem obdobju. Znesek, ki se lahko šteje kot eden od petih največjih, je znesek same prilagoditve izgube in ne skupna izguba, povezana z zadevnim dogodkom pred prilagoditvijo izgube ali po njej.

Pri zneskih, ki se poročajo, se ne upoštevajo prejete povrnitve.

0070, 0170, 0270, 0370, 0470, 0570, 0670, 0770, 0870

Neposredno povrnjena izguba skupaj

Neposredne povrnitve so vse prejete povrnitve, razen tistih, za katere velja člen 323 CRR, kot je poročano v vrstici spodaj.

Neposredna povrnitev izgube skupaj je vsota vseh neposrednih povrnitev in prilagoditev neposrednih povrnitev, obračunanih v poročevalskem obdobju in ki se nanašajo na dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so bili prvič obračunani v referenčnem poročevalskem obdobju ali v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih.

0080, 0180, 0280, 0380, 0480, 0580, 0680, 0780, 0880

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja so tiste povrnitve, za katere velja člen 323 CRR.

Skupna povrnitev iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja je vsota vseh povrnitev iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja ter prilagoditev takšnih povrnitev, obračunanih v referenčnem poročevalskem obdobju in ki se nanašajo na dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so bili prvič obračunani v referenčnem poročevalskem obdobju ali v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih.

0910–0980

POSLOVNA PODROČJA SKUPAJ

Za vsako vrsto dogodka (stolpci 010 do 080) je treba sporočiti informacije (člen 322(3)(b), (c) in (e) CRR) o poslovnih področjih skupaj.

0910–0914

Število dogodkov

V vrstici 910 se poroča število dogodkov nad notranjo mejo po vrstah dogodkov za poslovna področja skupaj. To število je lahko nižje od seštevka števila dogodkov po poslovnih področjih, saj se dogodki z več učinki (učinki v različnih poslovnih področjih) obravnavajo kot en dogodek. Lahko je višje, če institucija, ki izračunava svoje kapitalske zahteve v skladu z BIA, ne more opredeliti poslovnih področij, ki jih izguba prizadene, za vsak primer.

V vrsticah 911–914 se poroča število dogodkov z bruto zneskom izgube v razponih, opredeljenih v pripadajočih vrsticah.

Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR oziroma poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR in je opredelila vrste dogodka za vse izgube, za stolpec 080 velja naslednje:

—

Skupno število dogodkov, ki se poročajo v vrsticah 910 do 914, je enako horizontalnemu seštevku števila dogodkov v zadevni vrstici, saj so se v teh številkah dogodki z učinki na različnih poslovnih področjih že šteli kot en dogodek.

—

Število, ki se poroča v stolpcu 080, vrstica 910, ni nujno enako vertikalnemu seštevku števila dogodkov, ki so vključeni v stolpec 080, saj ima lahko en dogodek hkrati učinek na različna poslovna področja.

0920–0924

Bruto znesek izgube (novi dogodki)

Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je bruto znesek izgube (novi dogodki), ki se poroča v vrstici 920, enostaven seštevek bruto zneskov izgube novih dogodkov za vsako poslovno področje.

V vrsticah 921–924 se poroča bruto znesek izgube za dogodke z bruto zneskom izgube v razponih, opredeljenih v pripadajočih vrsticah.

0930, 0935, 0936

Število škodnih dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube

V vrstici 930 se poroča skupno število dogodkov, za katere veljajo prilagoditve izgube, kot so opredeljene za vrstice 030, 130, …, 830. To število je lahko nižje od seštevka števila dogodkov, za katere se izvede prilagoditev izgube po poslovnih področjih, saj se dogodki z več vplivi (vplivi na različnih poslovnih področjih) štejejo kot en dogodek. Lahko je višje, če institucija, ki izračunava svoje kapitalske zahteve v skladu z BIA, ne more opredeliti poslovnih področij, ki jih izguba prizadene, za vsak primer.

Število škodnih dogodkov, pri katerih se izvede prilagoditev izgube, se razčleni na število dogodkov, za katere se je v referenčnem poročevalskem obdobju izvedla pozitivna prilagoditev izgube, in število dogodkov, za katere se je v poročevalskem obdobju izvedla negativna prilagoditev izgube (vse se poročajo s pozitivnim predznakom).

0940, 0945, 0946

Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja

V vrstici 940 se poročajo skupni zneski prilagoditve izgube v zvezi s prejšnjimi poročevalskimi obdobji po poslovnih področjih (kot je opredeljeno za vrstice 040, 140, …, 840). Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je znesek, ki se poroča v vrstici 940, enostaven seštevek prilagoditev izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja in so bile poročane za različna poslovna področja.

Znesek prilagoditev izgube se razčleni na znesek, povezan z dogodki, za katere je bila v referenčnem poročevalskem obdobju izvedena pozitivna prilagoditev izgube (vrstica 945, poročan kot pozitivna številka), in znesek, povezan z dogodki, za katere je bila v poročevalskem obdobju izvedena negativna prilagoditev izgube (vrstica 946, poročan kot negativna številka). Če je zaradi negativne prilagoditve izgube prilagojeni znesek izgube, ki ja je mogoče pripisati dogodku, pod pragom institucije za notranje zbiranje podatkov, institucija poroča skupni znesek izgube za zadevni dogodek, ki se nabere do zadnjega trenutka, ko se o dogodku poroča na referenčni datum v decembru (tj. prvotna izguba plus / minus vse prilagoditve izgube v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih), z negativnim predznakom v vrstici 946 namesto zneska same negativne prilagoditve izgube.

0950

Največja posamezna izguba

Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je največja posamezna izguba največja izguba nad notranjo mejo za vsako vrsto dogodka in med vsemi poslovnimi področji. Ti zneski so lahko višji od najvišje posamezne izgube, zabeležene v vsakem poslovnem področju, če dogodek vpliva na različna poslovna področja.

Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR oziroma poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR in je opredelila vrste dogodka za vse izgube, za stolpec 080 velja naslednje:

—

Največja posamezna izguba, ki se poroča, je enaka najvišjim vrednostim, ki se poročajo v stolpcih 010–070 te vrstice.

—

V primeru dogodkov, ki imajo vpliv na različna poslovna področja, je znesek, ki se poroča v {v950, s080}, lahko višji od zneskov ‚največje posamezne izgube‘ na poslovno področje, ki se poroča v drugih vrsticah stolpca 080.

0960

Vsota petih največjih izgub

Poroča se vsota petih največjih bruto izgub za vsako vrsto dogodka in med vsemi poslovnimi področji. Ta vsota je lahko višja od najvišje vsote petih največjih izgub, zabeleženih v vsakem poslovnem področju. To vsoto je treba poročati ne glede na število izgub.

Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR oziroma poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR in je opredelila vrste dogodkov za vse izgube, je v stolpcu 080 vsota petih največjih izgub vsota petih največjih izgub v celoti matriki, kar pomeni, da ni nujno enaka najvišji vrednosti ‚vsote petih največjih izgub‘ v vrstici 960 niti največji vrednosti ‚vsote petih največjih izgub‘ v stolpcu 080.

0970

Neposredno povrnjena izguba skupaj

Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je skupna neposredna povrnitev izgube enostaven seštevek skupne neposredne povrnitve izgube za vsako poslovno področje.

0980

Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj

Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je skupna povrnitev iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja enostaven seštevek skupne povrnitve izgube iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja za vsako poslovno področje.

4.2.3   C 17.02: Operativno tveganje: Podrobnosti o največjih škodnih dogodkih v zadnjem letu (OPR DETAILS 2)

4.2.3.1   Splošne opombe

134.

V predlogi C 17.02 se navedejo informacije o posameznih škodnih dogodkih (ena vrstica na dogodek).

135.

Informacije, ki se poročajo v tej predlogi, se nanašajo na ‚nove dogodke‘, tj. dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so

(a)

‚prvič obračunani‘ v referenčnem poročevalskem obdobju ali

(b)

‚prvič obračunani‘ v prejšnjem referenčnem poročevalskem obdobju, če dogodek ni bil vključen v nobeno prejšnje poročilo nadzornim organom, npr. ker je bil opredeljen kot dogodek iz naslova operativnega tveganja šele v trenutnem referenčnem poročevalskem obdobju ali ker so akumulirane izgube, pripisane zadevnemu dogodku (tj. prvotna izguba plus/minus vse prilagoditve izgub v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih), presegle prag za notranje zbiranje podatkov šele v trenutnem referenčnem poročevalskem obdobju.

136.

Poročajo se zgolj dogodki z bruto zneskom izgube 100000 EUR ali več.

1. V skladu s tem pragom se v predlogo vključijo

(a)

največji dogodek za vsako vrsto dogodka, če je institucija opredelila vrste dogodka za izgube, ter

(b)

vsaj deset največjih izmed preostalih dogodkov, za katere se vrsta dogodka opredeli ali ne, po bruto znesku izgube.

(c)

Dogodki se razvrstijo glede na bruto izgubo, ki jih je pripisana.

(d)

Dogodek se šteje samo enkrat.

4.2.3.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

0010

ID dogodka

ID dogodka je identifikator vrstice in je enoznačen za vsako vrstico v tabeli.

Kadar je na voljo notranji ID, institucije navedejo notranji ID. Sicer ID, ki se poroča, upošteva številčno zaporedje 1, 2, 3 itd.

0020

Datum obračunavanja

Datum obračunavanja pomeni datum, ko je bila izguba ali rezervacija v povezavi z izgubo iz naslova operativnega tveganja prvič pripoznana v izkazu poslovnega izida.

0030

Datum nastopa dogodka

Datum nastopa dogodka je datum, ko se dogodek iz naslova operativnega tveganja zgodi ali začne.

0040

Datum odkritja dogodka

Datum odkritja dogodka je datum, ko institucija odkrije dogodek iz naslova operativnega tveganja.

0050

Vrsta dogodka

Vrste dogodka, kot so opredeljene v členu 324 CRR.

0060

Bruto izguba

Bruto izguba v povezavi z dogodkom, kot je opredeljena za vrstice 020, 120 itd. predloge C 17.01 zgoraj.

0070

Bruto izguba brez neposrednih povrnitev

Bruto izguba v povezavi z dogodkom, kot je opredeljena za vrstice 020, 120 itd. predloge C 17.01 zgoraj, brez neposrednih povrnitev za ta škodni dogodek.

0080 – 0160

Bruto izguba po poslovnih področjih

Bruto izguba, kot se poroča v stolpcu 060, se razporedi po ustreznih poslovnih področjih, kot je opredeljeno v členih 317 in 322(3)(b) CRR.

0170

Ime pravnega subjekta

Ime pravnega subjekta, kot se poroča v stolpcu 010 predloge C 06.02, pri katerem nastane izguba – ali največji del izgube, če je prizadetih več subjektov.

0180

ID pravnega subjekta

Koda LEI pravnega subjekta, kot se poroča v stolpcu 025 predloge C 06.02, pri katerem nastane izguba – ali največji del izgube, če je prizadetih več subjektov.

0190

Poslovna enota

Poslovna enota ali oddelek institucije, v katerem nastane izguba – ali največji del izgube, če je prizadetih več poslovnih enot ali oddelkov.

0200

Opis

Opis dogodka, kadar je potrebno na posplošen ali anonimen način, ki mora vsebovati vsaj informacije o samem dogodku in informacije o vzvodih ali vzrokih dogodka, kadar so ti znani.

5.   PREDLOGE ZA TRŽNO TVEGANJE

137.

Ta navodila se nanašajo na predloge za poročanje o izračunu kapitalskih zahtev v skladu s standardiziranim pristopom za valutno tveganje (MKR SA FX), tveganje spremembe cen blaga (MKR SA COM), obrestno tveganje (MKR SA TDI, MKR SA SEC, MKR SA CTP) in tveganje v lastniških finančnih instrumentih (MKR SA EQU). Poleg tega so v ta del vključena tudi navodila za predlogo za poročanje o izračunu kapitalskih zahtev v skladu s pristopom na podlagi notranjih modelov (MKR IM).

138.

Pozicijsko tveganje za dolžniški instrument ali lastniški instrument, s katerim se trguje na borzi (ali izveden dolžniški ali lastniški finančni instrument), se lahko za izračun zahtevanega kapitala razdeli na dva sestavna dela. Prvi del je njegovo posebno tveganje, tj. tveganje spremembe cene zadevnega instrumenta zaradi dejavnikov, ki so povezani z njegovim izdajateljem ali, v primeru izvedenega finančnega instrumenta, z izdajateljem osnovnega instrumenta. Drugi sestavni del zajema splošno tveganje, tj. tveganje spremembe cene instrumenta zaradi spremembe ravni obrestnih mer (v primeru dolžniškega instrumenta ali izvedenega dolžniškega finančnega instrumenta, s katerima se trguje na borzi) ali obsežen cenovni premik na trgu lastniških instrumentov, ki ni povezan z nobenimi posebnimi značilnostmi posameznih vrednostnih papirjev (v primeru lastniškega instrumenta ali izvedenega lastniškega finančnega instrumenta). Splošna obravnava posebnih instrumentov in postopkov pobota je na voljo v členih 326 do 333 CRR.

5.1   C 18.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI (MKR SA TDI)

5.1.1   Splošne opombe

139.

Ta predloga zajema pozicije in povezane kapitalske zahteve za pozicijska tveganja glede dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v skladu s standardiziranim pristopom (člen 102 in člen 105(1) CRR). Različna razpoložljiva tveganja in metode iz CRR so obravnavani po vrsticah. Posebno tveganje, povezano z izpostavljenostmi, vključenimi v MKR SA SEC in MKR SA CTP, je treba sporočiti le v predlogi s skupnimi zneski MKR SA TDI. Kapitalske zahteve, ki se poročajo v teh predlogah, se prenesejo v celico {325;060} (listinjenja) oziroma {330;060} (CTP)..

140.

Predlogo je treba izpolniti ločeno za ‚Skupaj‘ z vnaprej določenim seznamom naslednjih valut: EUR, ALL, BGN, CZK, DKK, EGP, GBP, HRK, HUF, ISK, JPY, MKD, NOK, PLN, RON, RUB, RSD, SEK, CHF, TRY, UAH, USD in eno preostalo predlogo za vse druge valute.

5.1.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010–020

VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Člen 102 in člen 105(1) CRR. To so bruto pozicije, ki niso pobotane z instrumenti in ki ne zajemajo pozicij, ki so bile že prenesene na tretje osebe ali so se te zavezale k njihovemu odkupu (drugi stavek člena 345 CRR). Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se uporablja tudi za te bruto pozicije, glej člen 328(2) CRR.

030–040

NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Členi 327 do 329 in 334 CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami glej člen 328(2) CRR.

050

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE

Neto pozicije, ki v skladu z različnimi pristopi iz poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR prejmejo kapitalsko zahtevo.

060

KAPITALSKE ZAHTEVE

Kapitalske zahteve za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR.

070

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.


Vrstice

010–350

DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI, V TRGOVALNI KNJIGI

Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, v trgovalni knjigi in njihove ustrezne kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v skladu s členom 92(3)(b)(i) CRR ter poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR se sporočajo glede na kategorijo tveganja, zapadlost in uporabljeni pristop.

011

SPLOŠNO TVEGANJE.

012

Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun obrestnega tveganja pozicij v trgovalni knjigi, pri čemer se po potrebi upoštevajo členi 328 do 331.

013

Druga sredstva in obveznosti

Instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun obrestnega tveganja pozicij v trgovalni knjigi.

020–200

PRISTOP NA PODLAGI ZAPADLOSTI

Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, za katere se uporablja pristop na podlagi zapadlosti v skladu s členom 339(1) do (8) CRR, in ustrezne kapitalske zahteve iz člena 339(9) CRR. Pozicija se razdeli glede na skupine 1, 2 in 3, skupine pa po zapadlosti instrumentov.

210–240

SPLOŠNO TVEGANJE. PRISTOP NA PODLAGI TRAJANJA

Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, za katere se uporablja pristop na podlagi trajanja v skladu s členom 340(1) do (6) CRR, in ustrezne kapitalske zahteve iz člena 340(7) CRR. Pozicija se razdeli glede na skupine 1, 2 in 3.

250

POSEBNO TVEGANJE

Vsota zneskov iz vrstic 251, 325 in 330.

Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, za katere se uporablja kapitalska zahteva za posebno tveganje, in ustrezna kapitalska zahteva v skladu s členom 92(3)(b), členom 335, členom 336(1) do (3) ter členoma 337 in 338 CRR. Upoštevati je treba tudi zadnji stavek člena 327(1) CRR.

251-321

Kapitalske zahteve za dolžniške instrumente, ki niso pozicije v listinjenju

Vsota zneskov iz vrstic 260 do 321.

Kapitalske zahteve kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi n-tega neplačila, ki nimajo zunanje bonitetne ocene, je treba izračunati s seštevkom uteži tveganja referenčnih subjektov (odstavka 1 in 2 člena 332(1)(e) CRR – ‚vpogled‘). Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, ki imajo zunanjo bonitetno oceno (odstavek 3 člena 332(1)(e) CRR), se poročajo ločeno v vrstici 321.

Sporočanje pozicij, za katere se uporablja člen 336(3) CRR:

Obveznice, ki izpolnjujejo pogoje za utež tveganja 10 % v netrgovalni knjigi v skladu s členom 129(3) CRR (krite obveznice) so predmet posebne obravnave. Posebne kapitalske zahteve predstavljajo polovico odstotka druge kategorije razpredelnice 1 iz člena 336 CRR. Navedene postavke morajo biti razporejene v vrstice 280–300 glede na preostali čas do končne zapadlosti.

Če je splošno tveganje pozicij iz naslova obrestne mere varovano s kreditnim izvedenim instrumentom, se uporabita člena 346 in 347.

325

Kapitalske zahteve za instrumente v listinjenju

Skupne kapitalske zahteve, sporočene v stolpcu 610 predloge MKR SA SEC. Poročajo se le na skupni ravni v predlogi MKR SA TDI.

330

Kapitalske zahteve za trgovalni portfelj s korelacijo

Skupne kapitalske zahteve, sporočene v stolpcu 450 predloge MKR SA CTP. Poročajo se le na skupni ravni v predlogi MKR SA TDI.

350–390

DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA)

Člen 329(3) CRR.

Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun.

5.2   C 19.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH (MKR SA SEC)

5.2.1   Splošne opombe

141.

V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah (vse/neto in dolge/kratke) ter povezanih kapitalskih zahtevah za posebno tveganje pozicijskega tveganja v listinjenjih/relistinjenjih v trgovalni knjigi (neprimernih za portfelj trgovanja s korelacijo) v skladu s standardiziranim pristopom. Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 se listinjenja v trgovalni knjigi, pri katerih se kapitalska zahteva za posebno tveganje določi na podlagi CRR, tj. če se kapitalska zahteva izračuna v skladu z revidiranim okvirom za listinjenja, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 02.00. Enako se na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 pozicije v listinjenju, za katere se uporablja utež tveganja 1 250 % v skladu s CRR in ki se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1)(k)(ii) CRR, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 01.00.

141a.

Za namene te predloge vsa sklicevanja na člene poglavja 5 naslova II dela 3 CRR in na člen 337 CRR pomenijo sklicevanja na različico CRR, ki je veljala 31. decembra 2018.

142.

Predloga MKR SA SEC določa kapitalske zahteve le za posebno tveganje pozicij v listinjenju v skladu s členom 335 v povezavi s členom 337 CRR. Če so pozicije v listinjenju trgovalne knjige varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se uporabljata člena 346 in 347 CRR. Za vse pozicije trgovalne knjige se uporablja le ena predloga, ne glede na dejstvo, ali institucija uporablja standardizirani pristop ali pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za določanje uteži tveganja za vsako pozicijo v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR. O kapitalskih zahtevah splošnega tveganja teh pozicij se poroča v predlogi MKR SA TDI ali MKR IM.

143.

Pozicije, ki prejmejo utež tveganja 1250 %, se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (glej 243(1)(b), 244(1)(b) in 258 CRR). V tem primeru je treba te pozicije sporočiti v vrstici 460 predloge CA1.

5.2.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010–020

VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Člen 102 in člen 105(1) CRR v povezavi s členom 337 CRR (pozicije v listinjenju). Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se uporablja tudi za te bruto pozicije, glej člen 328(2) CRR.

030–040

(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA (DOLGE IN KRATKE)

Člen 258 CRR.

050–060

NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Členi 327 do 329 in 334 CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami glej člen 328(2) CRR.

070–520

RAZČLENITEV NETO POZICIJ GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA

Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR. Razčlenitev je treba izvesti ločeno za dolge in kratke pozicije.

230–240 in 460–470

1 250  %

Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR.

250–260 in 480–490

METODA NADZORNIŠKE FORMULE

Člen 337(2) CRR v povezavi s členom 262 CRR.

Ti stolpci se izpolnijo, kadar institucija uporablja alternativni pristop nadzorniške formule (SFA), ki določa kapitalske zahteve kot funkcijo značilnosti skupine zavarovanj in pogodbenih lastnosti tranše.

270 in 500

VPOGLED

SA: Člena 253 in 254 ter člen 256(5) CRR. Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (povprečna utež tveganja skupine, najvišja utež tveganja skupine ali uporaba razmerja koncentracije).

Pristop IRB: Člen 263(2) in (3) CRR. Predčasna odplačila so opisana v členih 265(1) in 256(5) CRR.

280–290 / 510–520

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA

Drugi stavek člena 109(1) ter člen 259(3) in (4) CRR.

Ti stolpci se izpolnijo, kadar institucija uporablja pristop notranjega ocenjevanja za določanje kapitalskih zahtev za okvirne likvidnostne kredite in kreditne izboljšave, ki jih banke (vključno z bankami tretjih oseb) zagotavljajo posebej ustanovljenim subjektom, ki izdajajo komercialne zapise s premoženjskim kritjem (ABCP). Pristop notranjega ocenjevanja (IAA), ki temelji na metodologijah ECAI, se uporablja le za izpostavljenosti do posebej ustanovljenih subjektov, ki izdajajo komercialne zapise s premoženjskim kritjem, katerih notranja bonitetna ocena je ob nastanku enakovredna naložbenemu razredu.

530–540

SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA

Člen 337(3) CRR v povezavi s členom 407 CRR. Člen 14(2) CRR.

550–570

PRED UVEDBO OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE IN VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ

Člen 337 CRR, pri čemer se ne upošteva diskrecijska pravica iz člena 335 CRR, ki instituciji omogoča omejitev produkta uteži in neto pozicije na raven največje možne izgube, povezane s tveganjem neplačila.

580–600

PO UVEDBI OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE IN VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ

Člen 337 CRR ob upoštevanju diskrecijske pravice iz člena 335 CRR.

610

SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE

V skladu s členom 337(4) CRR institucija v prehodnem obdobju, ki se konča 31. decembra 2014, ločeno sešteje svoje tehtane neto dolge pozicije (stolpec 580) in svoje tehtane neto kratke pozicije (stolpec 590). Višji od obeh seštevkov (po omejitvi) tvori kapitalsko zahtevo. Od leta 2015 institucija v skladu s členom 337(4) CRR sešteje svoje tehtane neto pozicije, ne glede na to, ali so dolge ali kratke (stolpec 600), za izračun kapitalskih zahtev.


Vrstice

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

Skupni znesek neporavnanih listinjenj (v trgovalni knjigi), ki ga sporoči institucija v vlogi originatorja in/ali investitorja in/ali sponzorja.

040, 070 in

100

LISTINJENJA

Člen 4(61) in (62) CRR.

020, 050,

080 in 110

RELISTINJENJA

Člen 4(63) CRR.

030–050

ORIGINATOR

Člen 4(13) CRR.

060–080

INVESTITOR

Kreditna institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor.

090–110

SPONZOR

Člen 4(14) CRR. Če sponzor listini tudi kapital, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev.

120–210

RAZČLENITEV SKUPNE VSOTE TEHTANIH NETO DOLGIH IN NETO KRATKIH POZICIJ GLEDE NA OSNOVNO VRSTO

Zadnji stavek člena 337(4) CRR.

Pri razčlenitvi osnovnih sredstev se upošteva razvrstitev, ki se uporablja v predlogi SEC Details (stolpec ‚Vrsta‘):

—

1 – Hipoteke na stanovanjske nepremičnine,

—

2 – Hipoteke na poslovne nepremičnine,

—

3 – Terjatve iz naslova poslovanja s kreditnimi karticami,

—

4 – Zakup,

—

5 – Posojila podjetjem ali MSP (obravnavana kot podjetja),

—

6 – Potrošniška posojila,

—

7 – Terjatve do kupcev,

—

8 – Druga sredstva,

—

9 – Krite obveznice,

—

10 – Druge obveznosti.

Pri vsakem listinjenju institucija obravnava najpomembnejšo vrsto, če je skupina sestavljena iz različnih vrst sredstev.

5.3   C 20.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO (MKR SA CTP)

5.3.1   Splošne opombe

144.

V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah CTP (vključno z listinjenji, kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi n-tega neplačila in drugimi pozicijami CTP, vključenimi v skladu s členom 338(3)) in ustreznih kapitalskih zahtevah v okviru standardiziranega pristopa.

145.

Predloga MKR SA CTP določa kapitalske zahteve le za posebno tveganje pozicij, dodeljenih trgovalnemu portfelju s korelacijo v skladu s členom 335 v povezavi s členom 338(2) in (3) CRR. Če so pozicije CTP trgovalne knjige varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se uporabljata člena 346 in 347 CRR. Za vse pozicije CTP trgovalne knjige se uporablja le ena predloga, ne glede na dejstvo, ali institucija uporablja standardizirani pristop ali pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za določanje uteži tveganja za vsako pozicijo v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR. O kapitalskih zahtevah splošnega tveganja teh pozicij se poroča v predlogi MKR SA TDI ali MKR IM.

146.

Ta struktura predloge ločuje pozicije v listinjenju, kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila in druge pozicije CTP. Zato se pozicije v listinjenju vedno poročajo v vrsticah 030, 060 ali 090 (odvisno od vloge institucije v listinjenju). Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila se vedno poročajo v vrstici 110. ‚Druge pozicije CTP‘ niso pozicije v listinjenju ali kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila (glej opredelitev v členu 338(3) CRR), ampak so izrecno ‚povezane‘ (zaradi namena varovanja) z eno od teh dveh pozicij. Zato so dodeljene v okviru podnaslova ‚listinjenje‘ ali ‚kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila‘.

147.

Pozicije, ki prejmejo utež tveganja 1250 %, se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (glej 243(1)(b), 244(1)(b) in 258 CRR). V tem primeru je treba te pozicije sporočiti v vrstici 460 predloge CA1.

5.3.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010–020

VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Člen 102 in člen 105(1) CRR v povezavi s pozicijami, dodeljenimi trgovalnemu portfelju s korelacijo v skladu s členom 338(2) in (3) CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se uporablja tudi za te bruto pozicije, glej člen 328(2) CRR.

030–040

(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA (DOLGE IN KRATKE)

Člen 258 CRR.

050–060

NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Členi 327 do 329 in 334 CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami glej člen 328(2) CRR.

070–400

RAZČLENITEV NETO POZICIJ V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA (SA IN IRB)

Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR.

160 in 330

DRUGO

Druge uteži tveganja, ki niso izrecno navedene v prejšnjih stolpcih.

Za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila le tisti, ki niso zunanje ocenjeni. Zunanje ocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila se poročajo v predlogi MKR SA TDI (vrstica 321) ali pa, če so vključeni v CTP, se dodelijo stolpcu ustrezne uteži tveganja.

170–180 in 360–370

1 250  %

Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR.

190–200 in 340–350

METODA NADZORNIŠKE FORMULE

Člen 337(2) CRR v povezavi s členom 262 CRR.

210 / 380

VPOGLED

SA: Člena 253 in 254 ter člen 256(5) CRR. Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (povprečna utež tveganja skupine, najvišja utež tveganja skupine ali uporaba razmerja koncentracije).

Pristop IRB: Člen 263(2) in (3) CRR. Predčasna odplačila so opisana v členih 265(1) in 256(5) CRR.

220–230 in 390–400

PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA

Člen 259(3) in (4) CRR.

410–420

PRED UVEDBO OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE

Člen 338 brez upoštevanja diskrecijske pravice iz člena 335 CRR.

430–440

PO UVEDBI OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE

Člen 338 ob upoštevanju diskrecijske pravice iz člena 335 CRR.

450

SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE

Kapitalske zahteve se določijo kot večja izmed (i) zahtev za posebno tveganje, ki bi se uporabila le za neto dolge pozicije (stolpec 430), ali (ii) zahtev za posebno tveganje, ki bi se uporabila le za neto kratke pozicije (stolpec 440).


Vrstice

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

Skupni znesek neporavnanih pozicij (v trgovalnem portfelju s korelacijo), ki ga sporoči institucija v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja.

020–040

ORIGINATOR

Člen 4(13) CRR.

050–070

INVESTITOR

Kreditna institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor.

080–100

SPONZOR

Člen 4(14) CRR. Če sponzor listini tudi kapital, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev.

030, 060 in 090

LISTINJENJA

Trgovalni portfelj s korelacijo zajema listinjenja, kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila in morebitne druge pozicije varovanja, ki izpolnjujejo merila iz člena 338(2) in (3) CRR.

Izvedeni finančni instrumenti za izpostavljenosti v listinjenju, ki zagotavljajo sorazmeren delež, in pozicije, ki varujejo pozicije CTP, so vključeni v vrstico ‚Druge pozicije CTP‘.

110

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA PODLAGI N-TEGA NEPLAČILA

Tu se poročajo kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, ki so zavarovani s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi n-tega neplačila v skladu s členom 347 CRR.

Originator, investitor in sponzor pozicije ne ustrezajo kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila. Zato za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila ni mogoče zagotoviti razčlenitve kot za pozicije v listinjenju.

040,070, 100 in 120

DRUGE POZICIJE CTP

Pozicije v:

—

izvedenih finančnih instrumentih za izpostavljenosti v listinjenju, ki zagotavljajo sorazmeren delež, in pozicije, ki varujejo pozicije CTP;

—

pozicijah CTP, ki so zavarovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu s členom 346 CRR;

—

drugih pozicijah, ki izpolnjujejo člen 338(3) CRR;

so vključene.

5.4   C 21.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH (MKR SA EQU)

5.4.1   Splošne opombe

148.

V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah in ustreznih kapitalskih zahtevah za pozicijsko tveganje v lastniškem kapitalu v trgovalni knjigi, obravnavano v okviru standardiziranega pristopa.

149.

Predlogo je treba izpolniti ločeno za ‚Skupaj‘ s statičnim, vnaprej določenim seznamom naslednjih trgov: Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Danska, Egipt, Madžarska, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Poljska, Romunija, Švedska, Združeno kraljestvo, Albanija, Japonska, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Ruska federacija, Srbija, Švica, Turčija, Ukrajina, Združene države Amerike, euroobmočje, vključno s še eno predlogo za vse druge trge. Za namen te zahteve glede poročanja se izraz ‚trg‘ razume kot ‚država‘ (razen za države, ki spadajo v euroobmočje, glej Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 525/2014).

5.4.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010–020

VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Člen 102 in člen 105(1) CRR. To so bruto pozicije, ki niso pobotane z instrumenti in ki ne zajemajo pozicij, ki so bile že prenesene na tretje osebe ali so se te zavezale k njihovemu odkupu (drugi stavek člena 345 CRR).

030–040

NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Členi 327, 329, 332, 341 in 345 CRR.

050

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE

Neto pozicije, ki v skladu z različnimi pristopi iz poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR prejmejo kapitalsko zahtevo. Kapitalsko zahtevo je treba izračunati za vsak nacionalni trg ločeno. Pozicije v terminskih pogodbah na delniške indekse v skladu z drugim stavkom člena 344(4) CRR se ne vključijo v ta stolpec.

060

KAPITALSKE ZAHTEVE

Kapitalske zahteve za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR.

070

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.


Vrstice

010–130

LASTNIŠKI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI

Kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v skladu s členom 92(3)(b)(i) CRR in oddelek 3 poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR.

020–040

SPLOŠNO TVEGANJE

Pozicije v lastniških instrumentih, ki so predmet splošnega tveganja (člen 343 CRR), in ustrezne kapitalske zahteve v skladu z oddelkom 3 poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR.

Obe razčlenitvi (021/022 in 030/040) sta razčlenitvi v zvezi z vsemi pozicijami, ki so predmet splošnega tveganja.

V vrsticah 021 in 022 je treba navesti informacije o razčlenitvi po instrumentih. Le razčlenitev v vrsticah 030 in 040 se uporablja kot podlaga za izračun kapitalskih zahtev.

021

Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun kapitalskega tveganja pozicij v trgovalni knjigi, pri čemer se po potrebi upoštevata člena 329 in 332.

022

Druga sredstva in obveznosti

Instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun kapitalskega tveganja pozicij v trgovalni knjigi.

030

Splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in so predmet posameznega pristopa

Splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in so predmet posameznega pristopa, v skladu s členom 344(1) in (4) CRR. Te pozicije so predmet izključno splošnega tveganja, zato v skladu s tem ne smejo biti sporočene v vrstici 050.

040

Lastniški instrumenti, ki niso splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi

Druge pozicije v lastniških instrumentih, ki so predmet posebnega tveganja, in ustrezne kapitalske zahteve v skladu s členom 343 in členom 344(3) CRR.

050

POSEBNO TVEGANJE

Pozicije v lastniških instrumentih, ki so predmet posebnega tveganja, in ustrezne kapitalske zahteve v skladu s členom 342 in členom 344(4) CRR.

090–130

DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA)

Člen 329(2) in (3) CRR.

Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun.

5.5   C 22.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE (MKR SA FX)

5.5.1   Splošne opombe

150.

Institucije poročajo informacije o pozicijah v vsaki valuti (vključena valuta poročanja) in ustreznih kapitalskih zahtevah za valuto, obravnavanih v okviru standardiziranega pristopa. Pozicija se izračuna za vsako valuto (vključno z eurom), zlato in pozicije v KNP.

151.

Vrstice 100 do 480 te predloge se poročajo tudi, če institucijam ni treba izračunati kapitalskih zahtev za valutno tveganje v skladu s členom 351 CRR. V teh pojasnjevalnih postavkah so vključene vse pozicije v valuti poročanja, ne glede na obseg, v katerem se upoštevajo za namene člena 354 CRR. Vrstice 130 do 480 pojasnjevalnih postavk predloge se izpolnijo ločeno za vse valute držav članic Unije in naslednje valute: USD, CHF, JPY, RUB, TRY, AUD, CAD, RSD, ALL, UAH, MKD, EGP, ARS, BRL, MXN, HKD, ICK, TWD, NZD, NOK, SGD, KRW, CNY in vse druge valute.

5.5.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

020–030

VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Bruto pozicije zaradi sredstev, zneskov, ki se prejmejo, in podobnih postavk iz člena 352(1) CRR. V skladu s členom 352(2) in ob dovoljenju pristojnih organov se pozicije, prevzete za varovanje pred negativnim učinkom deviznega tečaja na njihove količnike v skladu s členom 92(1), in pozicije, povezane s postavkami, ki so pri izračunu kapitala že odbite, ne poročajo.

040–050

NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Člen 352(3) in (4), prvi in drugi stavek, ter člen 353 CRR.

Neto pozicije se izračunajo za vsako valuto, zato lahko hkrati obstajajo dolge in kratke pozicije.

060–080

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE

Člen 352(4), tretji stavek, ter člena 353 in 354 CRR.

060–070

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE (DOLGE IN KRATKE)

Dolge in kratke neto pozicije za vsako valuto se izračunajo z odštetjem vsote kratkih pozicij od vsote dolgih pozicij.

Prištejejo se dolge neto pozicije za vsako dejavnost v valuti, da se dobi dolga neto pozicija v tej valuti.

Prištejejo se kratke neto pozicije za vsako dejavnost v valuti, da se dobi kratka neto pozicija v tej valuti.

Neizravnane pozicije v valutah, v katerih se ne poroča, se prištejejo pozicijam, ki so predmet kapitalskih zahtev za druge valute (vrstica 030) v stolpcu (060) ali (070), odvisno od njihove kratke ali dolge ureditve.

080

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE (IZRAVNANE)

Izravnane pozicije za tesno korelirane valute.

090

KAPITALSKE ZAHTEVE

Kapitalske zahteve za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 3 naslova IV dela 3 CRR.

100

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.


Vrstice

010

SKUPAJ POZICIJE

Vse pozicije v valutah, v katerih se ne poroča, in tiste pozicije v valutah poročanja, ki se upoštevajo za namene člena 354 CRR, kot tudi njihove ustrezne kapitalske zahteve v skladu s členom 92(3)(c)(i) ter členom 352(2) in (4) CRR (za pretvorbo v valuto poročanja).

020

TESNO KORELIRANE VALUTE

Pozicije in njihove ustrezne kapitalske zahteve za valute iz člena 354 CRR.

025

Tesno korelirane valute: od tega: valuta poročanja

Pozicije v valutah poročanja, ki prispevajo k izračunu kapitalskih zahtev v skladu s členom 354 CRR.

030

VSE DRUGE VALUTE (vključno s pozicijami v KNP v tujih valutah, obravnavanimi kot druge valute)

Pozicije in njihove ustrezne kapitalske zahteve za valute, ki so predmet splošnega postopka, iz člena 351 ter člena 352(2) in (4) CRR.

Poročanje o KNP, obravnavanih kot ločene valute, v skladu s členom 353 uredbe o kapitalskih zahtevah

 

Na voljo sta dve različni obravnavi KNP, obravnavanih kot ločene valute za izračun kapitalskih zahtev:

1.

spremenjena zlata metoda, če smer naložbe KNP ni na voljo (ti KNP se dodajo skupni neto poziciji institucije v tuji valuti);

2.

če je smer naložbe KNP na voljo, se KNP dodajo skupni odprti poziciji v tuji valuti (dolga ali kratka, odvisno od smeri KNP).

 

Pri poročanju o KNP se v skladu s tem upošteva izračun kapitalskih zahtev.

040

ZLATO

Pozicije in njihove ustrezne kapitalske zahteve za valute, ki so predmet splošnega postopka, iz člena 351 ter člena 352(2) in (4) CRR.

050–090

DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA)

Člen 352(5) in (6) CRR.

Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun.

100–120

Razčlenitev skupnih pozicij (vključena valuta poročanja) glede na vrste izpostavljenosti

Skupne pozicije se razčlenijo glede na izvedene finančne instrumente, druga sredstva in obveznosti ter zunajbilančne postavke.

100

Druga sredstva in obveznosti razen zunajbilančnih postavk in izvedenih finančnih instrumentov

Pozicije, ki niso vključene v vrstico 110 ali 120, se vključijo v to vrstico.

110

Zunajbilančne postavke

Postavke iz področja uporabe člena 352 CRR ne glede na valuto, v kateri so denominirane, vključene v Prilogo I k CRR, razen postavk, vključenih kot posli financiranja z vrednostnimi papirji in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov.

120

Izvedeni finančni instrumenti

Pozicije, vrednotene v skladu s členom 352 CRR.

130–480

POJASNJEVALNE POSTAVKE: VALUTNE POZICIJE

Pojasnjevalne postavke predloge se izpolnijo ločeno za vse valute držav članic Unije in naslednje valute: USD, CHF, JPY, RUB, TRY, AUD, CAD, RSD, ALL, UAH, MKD, EGP, ARS, BRL, MXN, HKD, ICK, TWD, NZD, NOK, SGD, KRW, CNY in vse druge valute.

5.6   C 23.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO (MKR SA COM)

5.6.1   Splošne opombe

152.

V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah v blagu in ustreznih kapitalskih zahtevah, obravnavanih v okviru standardiziranega pristopa.

5.6.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010–020

VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Bruto dolge/kratke pozicije, ki so obravnavane kot pozicije v enakem blagu, v skladu s členom 357(1) in (4) CRR (glej tudi člen 359(1) CRR).

030–040

NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE)

Kot je opredeljeno v členu 357(3) CRR.

050

POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE

Neto pozicije, ki v skladu z različnimi pristopi iz poglavja 4 naslova IV dela 3 CRR prejmejo kapitalsko zahtevo.

060

KAPITALSKE ZAHTEVE

Kapitalske zahteve za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 3 naslova IV dela 4 CRR.

070

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.


Vrstice

010

SKUPAJ POZICIJE V BLAGU

Pozicije v blagu in njihove ustrezne kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s členom 92(3)(c)(iii) CRR ter poglavjem 4 naslova IV dela 3 CRR.

020–060

POZICIJE GLEDE NA KATEGORIJO BLAGA

Za namene poročanja se blago združi v štiri glavne skupine blaga iz razpredelnice 2 člena 361 CRR.

070

PRISTOP LESTVICE ZAPADLOSTI

Pozicije v blagu, ki so predmet pristopa lestvice zapadlosti iz člena 359 CRR.

080

RAZŠIRJENI PRISTOP LESTVICE ZAPADLOSTI

Pozicije v blagu, ki so predmet razširjenega pristopa lestvice zapadlosti iz člena 361 CRR.

090

POENOSTAVLJENI PRISTOP

Pozicije v blagu, ki so predmet pristopa lestvice zapadlosti iz člena 360 CRR.

100–140

DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA)

Člen 358(4) CRR.

Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun.

5.7   C 24.00 – NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA (MKR IM)

5.7.1   Splošne opombe

153.

Ta predloga vsebuje razčlenitev zneskov tvegane vrednosti (VaR) in stresne tvegane vrednosti (sVaR) glede na različna tržna tveganja (dolžniški instrument, lastniški instrument, tuja valuta, blago) in druge informacije, pomembne za izračun kapitalskih zahtev.

154.

Običajno je poročanje odvisno od strukture modela institucij, tj. ali zneske za splošno in posebno tveganje sporočajo ločeno ali skupaj. To velja tudi za razčlenitev tvegane vrednosti/stresne tvegane vrednosti v kategorije tveganja (obrestno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih, valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga). Institucija lahko odstopi od sporočanja navedenih razčlenitev, če dokaže, da bi bilo sporočanje teh zneskov pretirano obremenjujoče.

5.7.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

030–040

VaR

Pomeni največjo možno izgubo, ki bi izhajala iz spremembe cene z določeno verjetnostjo v opredeljenem časovnem obdobju.

030

Multiplikacijski faktor (mc) x povprečje za VaR za preteklih 60 delovnih dni (VaRavg)

Člen 364(1)(a)(ii) in člen 365(1) CRR.

040

VaR prejšnjega dne (VaRt–1)

Člen 364(1)(a)(i) in člen 365(1) CRR.

050–060

Stresna tvegana vrednost (SVaR)

Pomeni največjo možno izgubo, ki bi izhajala iz spremembe cene z določeno verjetnostjo v opredeljenem časovnem obdobju, pri čemer se pridobi z uporabo vhodnih podatkov, umerjenih na pretekle podatke iz neprekinjenega 12-mesečnega obdobja finančnega stresa, ki zadeva portfelj institucije.

050

Multiplikacijski faktor (ms) x povprečje za SVaR za preteklih 60 delovnih dni (SVaRavg)

Člen 364(1)(b)(ii) in člen 365(1) CRR.

060

Zadnji razpoložljivi SVaR (SVaRt-1)

Člen 364(1)(b)(i) in člen 365(1) CRR.

070–080

KAPITALSKE ZAHTEVE ZA PRESEŽNO TVEGANJE NEPLAČILA IN MIGRACIJE

Pomeni največjo možno izgubo, ki bi izhajala iz spremembe cene, povezane s tveganji neplačila in migracije, izračunanimi v skladu s členom 364(2)(b) v povezavi z oddelkom 4 poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR.

070

Povprečna vrednost 12-ih tednov

Člen 364(2)(b)(ii) v povezavi z oddelkom 4 poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR.

080

Zadnja vrednost

Člen 364(2)(b)(i) v povezavi z oddelkom 4 poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR.

090–110

KAPITALSKA ZAHTEVA ZA VSA CENOVNA TVEGANJA V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO

090

MINIMALNA KAPITALSKA ZAHTEVA

Člen 364(3)(c) CRR.

8 % kapitalske zahteve, ki bi se izračunala v skladu s členom 338(1) CRR za vse pozicije v kapitalski zahtevi „za vsa cenovna tveganja.

100–110

POVPREČNA VREDNOST 12-IH TEDNOV IN ZADNJA VREDNOST

Člen 364(3)(b).

110

ZADNJA VREDNOST

Člen 364(3)(a).

120

KAPITALSKE ZAHTEVE

Iz člena 364 CRR o vseh faktorjih tveganja ob upoštevanju učinka korelacije, če je to ustrezno, s presežnim tveganjem neplačila in migracije ter vsemi cenovnimi tveganji za CTP, vendar brez kapitalskih zahtev listinjenja za listinjenje in kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila v skladu s členom 364(2) CRR.

130

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.

140

Število preseganj v zadnjih 250 delovnih dneh

Člen 366 CRR.

Sporoči se število preseganj, na podlagi katerih se določi prištevek.

150–160

Multiplikacijski faktor VaR (mc) in multiplikacijski faktor SVaR (ms)

Člen 366 CRR.

170–180

PREDVIDENA ZAHTEVA ZA SPODNJI PRAG TRGOVALNEGA POTFELJA S KORELACIJO – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE PO UPORABI OMEJITVE

Pri sporočenih zneskih, ki se uporabljajo kot podlaga za izračun kapitalske zahteve za spodnji prag za vsa cenovna tveganja v skladu s členom 364(3)(c) CRR, se upošteva diskrecijska pravica iz člena 335 CRR, ki določa, da lahko institucija omeji produkt uteži in neto pozicije na raven največje možne izgube, povezane s tveganjem neplačila.


Vrstice

010

SKUPAJ POZICIJE

Ustreza delu pozicijskega in valutnega tveganja ter tveganja spremembe cen blaga iz člena 363(1) CRR v zvezi s faktorji tveganja iz člena 367(2) CRR.

Pri stolpcih 030 do 060 (tvegana vrednost in stresna tvegana vrednost) zneski v vrstici s skupno vrednostjo niso enakovredni razčlenitvi zneskov za tvegano vrednost/stresno tvegano vrednost zadevnih komponent tveganja. Zato so razčlenitve pojasnjevalne postavke.

020

DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI

Ustreza delu pozicijskega tveganja iz člena 363(1) CRR v zvezi s faktorji obrestnega tveganja iz člena 367(2) CRR.

030

TDI – SPLOŠNO TVEGANJE

Splošno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR.

040

TDI – POSEBNO TVEGANJE

Posebno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR.

050

LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI

Ustreza delu pozicijskega tveganja iz člena 363(1) CRR v zvezi s faktorji tveganja v lastniških finančnih instrumentih iz člena 367(2) CRR.

060

LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI – SPLOŠNO TVEGANJE

Splošno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR.

070

LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI – POSEBNO TVEGANJE

Posebno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR.

080

VALUTNO TVEGANJE

Člena 363(1) in 367(2) CRR.

090

TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

Člena 363(1) in 367(2) CRR.

100

SKUPNA VREDNOST SPLOŠNEGA TVEGANJA

Tržno tveganje, ki ga povzročajo splošna tržna gibanja dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, lastniških finančnih instrumentov, valut in blaga. Tvegana vrednost za splošno tveganje vseh faktorjev tveganja (po potrebi ob upoštevanju učinkov korelacije).

110

SKUPNA VREDNOST POSEBNEGA TVEGANJA

Posebno tveganje dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in lastniških finančnih instrumentov. Tvegana vrednost za posebno tveganje lastniških finančnih instrumentov in dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v trgovalni knjigi (po potrebi ob upoštevanju učinkov korelacije).

5.8   C 25.00 – TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNEGA VREDNOTENJA (CVA)

5.8.1   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010

Vrednost izpostavljenosti

Člen 271 CRR v skladu s členom 382 CRR.

Skupna vrednost izpostavljenosti (EAD) vseh poslov, ki so predmet kapitalske zahteve za tveganje CVA.

020

Od tega: izvedeni finančni instrumenti OTC

Člen 271 CRR v skladu s členom 382(1) CRR.

Del skupne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke samo zaradi izvedenih finančnih instrumentov OTC. Podatki se ne zahtevajo od institucij IMM, ki imajo izvedene finančne instrumente OTC in posle financiranja z vrednostnimi papirji v istem nizu pobotov.

030

Od tega: POSEL FINANCIRANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Člen 271 CRR v skladu s členom 382(2) CRR.

Del skupne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke samo zaradi izvedenih finančnih instrumentov SFT (poslov financiranja z vrednostnimi papirji). Podatki se ne zahtevajo od institucij IMM, ki imajo izvedene finančne instrumente OTC in posle financiranja z vrednostnimi papirji v istem nizu pobotov.

040

MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (mc) × POVPREČJE ZA VaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (VaRavg)

Člen 383 CRR v skladu s členom 363(1)(d) CRR.

Izračun tvegane vrednosti na podlagi notranjih modelov za tržno tveganje.

050

VaR PREJŠNJEGA DNE (VaRt–1)

Glej navodila za stolpec 040.

060

MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (ms) × POVPREČJE ZA SVaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (SVaRavg)

Glej navodila za stolpec 040.

070

ZADNJI RAZPOLOŽLJIVI SVaR (SVaRt-1)

Glej navodila za stolpec 040.

080

KAPITALSKE ZAHTEVE

Člen 92(3)(d) CRR.

Kapitalske zahteve za tveganje CVA, izračunano z izbrano metodo.

090

ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU

Člen 92(4)(b) CRR.

Kapitalske zahteve, pomnožene z 12,5.

 

Pojasnjevalne postavke

100

Število nasprotnih strank

Člen 382 CRR.

Število nasprotnih strank, vključenih v izračun kapitala za tveganje CVA.

Nasprotne stranke so podskupina dolžnikov. Obstajajo le v primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti ali poslov financiranja z vrednostnimi papirji, pri čemer so preprosto druga pogodbenica.

110

Od tega: za določitev kreditnega razmika je bil uporabljen približek

Število nasprotnih strank, pri čemer je bil kreditni razmik določen z uporabo približka namesto neposredno opaženih tržnih podatkov.

120

NASTALA PRILAGODITEV KREDITNEGA TVEGANJA (CVA)

Računovodske rezervacije zaradi manjše kreditne sposobnosti nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih.

130

POSEL KREDITNE ZAMENJAVE Z ENO SAMO IZPOSTAVLJENOSTJO

Člen 386(1)(a) CRR.

Skupni hipotetični zneski poslov kreditne zamenjave z eno samo izpostavljenostjo, ki se uporabljajo kot varovanje za tveganje CVA.

140

INDEKS KREDITNIH ZAMENJAV

Člen 386(1)(b) CRR.

Skupni hipotetični zneski indeksov kreditnih zamenjav, ki se uporabljajo kot varovanje za tveganje CVA.


Vrstice

010

Skupaj tveganje CVA

Vsota vrstic 020 – 040, kot je ustrezno.

020

V skladu z napredno metodo

Napredna metoda za tveganje CVA, kot je določena v členu 383 CRR.

030

V skladu s standardizirano metodo

Standardizirana metoda za tveganje CVA, kot je določena v členu 384 CRR.

040

Na podlagi OEM

Zneski so predmet uporabe člena 385 CRR.

6.   PREUDARNO VREDNOTENJE (PRUVAL)

6.1   C 32.01 – PREUDARNO VREDNOTENJE: SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI (PRUVAL 1)

6.1.1   Splošne opombe

154a.

To predlogo izpolnijo vse institucije ne glede na to, ali so sprejele poenostavljen pristop za določitev dodatnih prilagoditev vrednosti (AVA). Namenjena je absolutni vrednosti sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, ki se uporabi za določanje, ali so bili izpolnjeni pogoji iz člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 glede preudarnega vrednotenja za uporabo poenostavljenega pristopa za določanje dodatnih prilagoditev vrednosti.

154b.

Kar zadeva institucije, ki uporabljajo poenostavljen pristop, ta predloga vsebuje skupno dodatno prilagoditev vrednosti, ki jo je treba odšteti od kapitala v skladu s členoma 34 in 105 CRR, kot je določeno v členu 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se ustrezno poroča v vrstici 290 predloge C 01.00.

6.1.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

0010

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, kot je navedena v računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, kot je določeno v členu 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, pred kakršnim koli odbitkom v skladu s členom 4(2).

0020

OD TEGA: trgovalna knjiga

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, kot je sporočena v stolpcu 010, ki ustreza pozicijam v trgovalni knjigi.

0030–0070

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI, IZKLJUČENA ZARADI DELNEGA VPLIVA NA NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, izključenih v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0030

Popolnoma ujemajoča

Nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0040

Obračunavanje varovanja pred tveganjem

Za pozicije, za katere se izvaja obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, izključenih v deležu, v katerem zadevne spremembe vrednosti vplivajo na navaden lastniški temeljni kapital v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0050

BONITETNI filtri

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, izključenih v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju zaradi prehodnih filtrov iz členov 467 in 468 CRR.

0060

Drugo

Vse druge pozicije, izključene v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ker prilagoditve njihove računovodske vrednosti samo sorazmerno vplivajo na navadni lastniški temeljni kapital.

Ta stolpec se izpolni samo v redkih primerih, kadar se elementi, izključeni v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju ne morejo dodeliti v stolpec 0030, 0040 ali 0050 te predloge.

0070

Opomba k ‚drugo‘

Navedejo se glavni razlogi, zaradi katerih so bile pozicije, sporočene v stolpcu 0060, izključene.

0080

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI, vključena v prag iz člena 4(1)

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, dejansko vključenih v izračun praga v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0090

OD TEGA: trgovalna knjiga

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, kot je sporočena v stolpcu 0010, ki ustreza pozicijam v trgovalni knjigi.


Vrstice

0010–0210

Opredelitve teh kategorij se morajo ujemati s tistimi iz ustreznih vrstic predlog FINREP 1.1 in 1.2.

0010

1   SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ

Vsota sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti iz vrstic 20 do 210.

0020

1.1   SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ

Vsota sredstev po pošteni vrednosti iz vrstic 0030 do 0140.

Zadevne celice vrstic 0030 do 0130 se poročajo v skladu s predlogo FINREP F 01.01 Prilog III in IV k tej uredbi, odvisno od standardov, ki veljajo za institucijo:

—

MSRP, kot jih je potrdila Komisija z uporabo Uredbe (EU) št. 1606/2002 (‚MSRP EU‘),

—

nacionalni računovodski standardi, združljivi z MSRP EU (‚z MSRP združljivi nacionalni GAAP‘), ali

—

nacionalni GAAP, ki temeljijo na Direktivi 86/635/ES, tj. direktivi o računovodskih izkazih bank (FINREP „nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank).

0030

1.1.1   FINANČNA SREDSTVA V POSESTI ZA TRGOVANJE

MSRP 9, Priloga A

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 050 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0040

1.1.2   TRGOVALNA FINANČNA SREDSTVA

Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 32–33; Priloga V, del 1, odstavek 17.

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 091 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0050

1.1.3   NETRGOVALNA FINANČNA SREDSTVA, OBVEZNO MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA

MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MSRP 9, 4.1.4. člen.

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 096 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0060

1.1.4   FINANČNA SREDSTVA, DOLOČENA ZA MERJENJE PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA

MSRP 7, 8.(a)(i) člen; MSRP 9, 4.1.5. člen; računovodska direktiva, člen 8(1)(a) in 8(6).

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 100 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0070

1.1.5   FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

MSRP 7, 8.(h) člen; MSRP 9, 4.1.2.A člen.

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 141 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0080

1.1.6   NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA

Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 36(2).

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 171 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0090

1.1.7   NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK LASTNIŠKEGA KAPITALA

Računovodska direktiva, člen 8(1)(a) in 8(8).

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 175 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0100

1.1.8   DRUGA NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA

Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37; računovodska direktiva, člen 12(7); Priloga V, del 1, odstavek 20.

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 234 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0110

1.1.9   IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM

MSRP 9, 6.2.1. člen; Priloga V, del 1, odstavek 22; računovodska direktiva, člen 8(1)(a), 8(6) in 8(8); MRS 39, 9. člen; Priloga V, del 1, odstavek 22.

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 240 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0120

1.1.10   SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI SKUPINE VAROVANIH POSTAVK PRED OBRESTNIM TVEGANJEM

MRS 39, 89.A(a) člen; MSRP 9, 6.5.8. člen; računovodska direktiva, člen 8(5), 8(6).

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 250 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0130

1.1.11   NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽB

MRS 1, 54.(e) člen; Priloga V, del 1, odstavek 21, del 2, odstavek 4; direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Sredstva (7)–(8); računovodska direktiva, člen 2(2).

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 260 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0140

1.1.12   (–) ODBITKI ZA TRGOVALNA SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI

Priloga V, del 1, odstavek 29.

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 375 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi.

0150

1.2   OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ

Vsota obveznosti po pošteni vrednosti iz vrstic 0160 do 0210.

Zadevne celice vrstic 0150 do 0190 se poročajo v skladu s predlogo FINREP F 01.02 Prilog III in IV k tej uredbi, odvisno od standardov, ki veljajo za institucijo:

—

MSRP, kot jih je potrdila Komisija z uporabo Uredbe (EU) št. 1606/2002 (‚MSRP EU‘),

—

nacionalni računovodski standardi, združljivi z MSRP EU (‚z MSRP združljivi nacionalni GAAP‘),

—

ali nacionalni GAAP, ki temeljijo na Direktivi 86/635/ES, tj. direktivi o računovodskih izkazih bank (FINREP „nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank).

0160

1.2.1   FINANČNE OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE

MSRP 7, 8.(e)(ii) člen; MSRP 9, BA6. člen.

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 010 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi.

0170

1.2.2   TRGOVALNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Računovodska direktiva, člen 8(1)(a), 8(3) in 8(6).

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 061 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi.

0180

1.2.3   FINANČNE OBVEZNOSTI, DOLOČENE ZA MERJENJE PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA

MSRP 7, 8.(e)(i) člen; MSRP 9, 4.2.2. člen; računovodska direktiva, člen 8(1)(a), 8(6); MRS 39, 9. člen.

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 070 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi.

0190

1.2.4   IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM

MSRP 9, 6.2.1. člen; Priloga V, del 1, odstavek 26; računovodska direktiva, člen 8(1)(a), 8(6), 8(8)(a).

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 150 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi.

0200

1.2.5   SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI SKUPINE VAROVANIH POSTAVK PRED OBRESTNIM TVEGANJEM

MRS 39, 89.A(b) člen; MSRP 9, 6.5.8. člen; računovodska direktiva, člen 8(5), 8(6); Priloga V, del 2, odstavek 8.

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 160 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi.

0210

1.2.6   ODBITKI ZA TRGOVALNE OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

Priloga V, del 1, odstavek 29

Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 295 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi.

6.2   C 32.02 – PREUDARNO VREDNOTENJE: TEMELJNI PRISTOP (PRUVAL 2)

6.2.1   Splošne opombe

154c.

Namen te predloge je zagotoviti informacije o sestavi skupne dodatne prilagoditve vrednosti, ki jo je treba odšteti od kapitala v skladu s členoma 34 in 105 CRR, skupaj z relevantnimi informacijami o računovodski vrednosti pozicij, na podlagi katere se določijo dodatne prilagoditve vrednosti.

154d.

To predlogo izpolnijo vse institucije, ki:

(a)

morajo uporabljati temeljni pristop, ker presegajo prag iz člena 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju na posamični ali konsolidirani podlagi, kot je določeno v členu 4(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ali

(b)

so se odločile uporabljati temeljni pristop kljub temu, da niso presegle praga.

154e.

Za namene te predloge se ‚visoka negotovost‘ opredeli na naslednji način: Kot je določeno v členu 8(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, se dodatne prilagoditve vrednosti izračunajo kot razlika med pošteno vrednostjo in preudarnim vrednotenjem, ki je določeno na podlagi 90-odstotne gotovosti, da lahko institucija izstopi iz izpostavljenosti na dani ali boljši točki v hipotetičnem razponu verjetnih vrednosti. Zgornja vrednost ali ‚visoka negotovost‘ je nasprotna točka v porazdelitvi verjetnih vrednosti, na kateri je institucija samo 10-odstotno gotova, da lahko izstopi iz pozicije na tej ali boljši točki. Visoka negotovost se izračuna in združi na isti podlagi kot skupna dodatna prilagoditev vrednosti, pri čemer se z 10-odstotno stopnjo gotovosti nadomesti 90-odstotna, ki se uporablja za skupno dodatno prilagoditev vrednosti.

6.2.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

0010–0100

DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI NA RAVNI KATEGORIJE

Dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije za nestabilnost tržnih cen, stroške zapiranja pozicij, tveganje, povezano z uporabo modela, koncentracije pozicij, prihodnje administrativne stroške, predčasno zapiranje pozicij in operativno tveganje se izračunajo, kot je opisano v členih 9 do 11 oziroma 14 do 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Za kategorije ‚nestabilnost tržnih cen‘, ‚stroški zapiranja pozicij‘ in ‚tveganje, povezano z uporabo modela‘, pri katerih se upoštevajo koristi zaradi razpršitve, kot je določeno v členu 9(6), 10(7) oziroma 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, se dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije, razen če je navedeno drugače, poročajo kot enostavna vsota posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti pred koristijo zaradi razpršitve [ker se koristi zaradi razpršitve, izračunane z metodo 1 ali metodo 2 iz Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, poročajo v postavkah 1.1.2, 1.1.2.1 in 1.1.2.2 predloge].

Za kategorije ‚nestabilnost tržnih cen‘, ‚stroški zapiranja pozicij‘ in ‚tveganje, povezano z uporabo modela‘, se zneski, izračunani z uporabo pristopa na podlagi strokovnega mnenja, kot je opredeljen v členih 9(5)(b), 10(6)(b) in 11(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, poročajo ločeno v stolpcih 0020, 0040 in 0060.

0010

NESTABILNOST TRŽNIH CEN

Člen 105(10) CRR.

Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen, izračunane v skladu s členom 9 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0020

OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA

Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen, izračunane v skladu s členom 9(5)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0030

STROŠKI ZAPIRANJA POZICIJ

Člen 105(10) CRR.

Dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij, izračunane v skladu s členom 10 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0040

OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA

Dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij, izračunane v skladu s členom 10(6)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0050

TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA

Člen 105(10) CRR.

Dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, izračunane v skladu s členom 11 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0060

OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA

Dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, izračunane v skladu s členom 11(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0070

KONCENTRACIJE POZICIJ

Člen 105(11) CRR.

Dodatne prilagoditve vrednosti za koncentracije pozicij, izračunane v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0080

PRIHODNJI ADMINISTRATIVNI STROŠKI

Člen 105(10) CRR.

Dodatne prilagoditve vrednosti za prihodnje administrativne stroške, izračunane v skladu s členom 15 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0090

PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ

Člen 105(10) CRR.

Dodatne prilagoditve vrednosti za predčasno zapiranje pozicij, izračunane v skladu s členom 16 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0100

OPERATIVNO TVEGANJE

Člen 105(10) CRR.

Dodatne prilagoditve vrednosti za operativno tveganje, izračunane v skladu s členom 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0110

SKUPNA DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI

Vrstica 0010: skupna dodatna prilagoditev vrednosti, ki se odbije od kapitala v skladu s členoma 34 in 105 in ustrezno sporoči v vrstici 290 predloge C 01.00. Skupna dodatna prilagoditev vrednosti je vsota vrstic 0030 in 0180.

Vrstica 0020: delež skupne dodatne prilagoditve vrednosti, sporočene v vrstici 0010, ki izhaja iz pozicij v trgovalni knjigi (absolutna vrednost).

Vrstice 0030 do 0160: vsota stolpcev 0010, 0030, 0050 in 0070 do 0100.

Vrstice 0180 do 0210: skupna dodatna prilagoditev vrednosti, ki izhaja iz portfeljev po nadomestnem pristopu.

0120

VISOKA NEGOTOVOST

Člen 8(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Visoka negotovost se izračuna in združi na isti podlagi kot skupna dodatna prilagoditev vrednosti, izračunana v stolpcu 0110, pri čemer se z 10-odstotno stopnjo gotovosti nadomesti 90-odstotna, ki se uporablja za skupno dodatno prilagoditev vrednosti.

0130–0140

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustreza zneskom dodatne prilagoditve vrednosti, sporočenim v vrsticah 0010 do 0130 in vrstici 0180. Za nekatere vrstice, zlasti vrstice 0090 do 0130, je za te zneske treba uporabiti približek ali jih razporediti na podlagi strokovne presoje.

Vrstica 0010: skupna absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključenih v izračun praga iz člena 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To vključuje absolutno vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, za katere ocenjene dodatne prilagoditve vrednosti znašajo nič v skladu s členom 9(2), 10(2) ali 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se tudi ločeno poročajo v vrsticah 0070 in 0080.

Vrstica 0010 je vsota vrstice 0030 in vrstice 0180.

Vrstica 0020: delež skupne absolutne vrednosti sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, sporočene v vrstici 0010, ki izhaja iz pozicij v trgovalni knjigi (absolutna vrednost).

Vrstica 0030: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo portfeljem v skladu s členi 9 do 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To vključuje absolutno vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, za katere ocenjene dodatne prilagoditve vrednosti znašajo nič v skladu s členom 9(2), 10(2) ali 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se tudi ločeno poročajo v vrsticah 0070 in 0080. Vrstica 0030 je vsota vrstic 0090 do 0130.

Vrstica 0050: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključena v obseg izračuna dodatne prilagoditve vrednosti za nerealizirane kreditne razmike. Za namene izračuna te dodatne prilagoditve vrednosti se nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena iz izračuna praga v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ne smejo več obravnavati kot nasprotna in popolnoma ujemajoča.

Vrstica 0060: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključena v obseg izračuna dodatne prilagoditve vrednosti za stroške investiranja in financiranja. Za namene izračuna te dodatne prilagoditve vrednosti se nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena iz izračuna praga v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ne smejo več obravnavati kot nasprotna in popolnoma ujemajoča.

Vrstica 0070: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo izpostavljenostim vrednotenja, pri katerih je ocenjena dodatna prilagoditev vrednosti nič v skladu s členom 9(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Vrstica 0080: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo izpostavljenostim vrednotenja, pri katerih je ocenjena dodatna prilagoditev vrednosti nič v skladu s členoma 10(2) in 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Vrstice 0090 do 0130: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, razporejenih, kot je določeno spodaj (glej navodila za ustrezne vrstice), v skladu z naslednjimi kategorijami tveganja: obrestno tveganje, valutno tveganje, kreditno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih in tveganje spremembe cen blaga. To vključuje absolutno vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, za katere ocenjene dodatne prilagoditve vrednosti znašajo nič v skladu s členom 9(2), 10(2) ali 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se tudi ločeno poročajo v vrsticah 0070 in 0080.

Vrstica 0180: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo portfeljem v skladu z nadomestnim pristopom.

0130

SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI

Absolutna vrednost sredstev po pošteni vrednosti, ki ustreza različnim vrsticam, kot je obrazloženo v navodilih za stolpca 0130–0140 zgoraj.

0140

OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

Absolutna vrednost obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustreza različnim vrsticam, kot je obrazloženo v navodilih za stolpca 0130–0140 zgoraj.

0150

PRIHODKI V ČDP

Prihodki v četrtletju do datuma poročanja (‚prihodki v ČDP‘) od zadnjega datuma poročanja, pripisani sredstvom in obveznostim po pošteni vrednosti, ki ustrezajo različnim vrsticam, kot je obrazloženo v navodilih za stolpca 0130–0140 zgoraj, razporejeni ali približno ocenjeni na podlagi strokovnega mnenja, kjer je relevantno.

0160

RAZLIKA NA PODLAGI NPC

Vsota po vseh pozicijah in faktorjih tveganja zneskov neprilagojenih razlik (‚razlika na podlagi NPC‘), izračunana konec meseca, ki je najbližje datumu poročanja, v skladu s postopkom neodvisnega pregleda cen (NPC), izvedenim v skladu s členom 105(8) CRR, glede na najboljše razpoložljive neodvisne podatke za relevantno pozicijo ali faktor tveganja.

Zneski neprilagojenih razlik se nanašajo na neprilagojene razlike med vrednotenji, ki jih ustvari sistem trgovanja, in vrednotenji, določenimi med mesečnim postopkom NPC.

V izračun razlike na podlagi NPC se ne vključijo zneski neprilagojenih razlik v poslovnih knjigah in evidencah institucije za datum konca zadevnega meseca.

0170–0250

PRILAGODITVE POŠTENE VREDNOSTI

Prilagoditve, včasih omenjene tudi kot ‚rezerve‘, potencialno uporabljene pri računovodski pošteni vrednosti institucije, ki se izvedejo zunaj modela vrednotenja, uporabljenega za ustvarjanje knjigovodskih vrednosti (brez odložitve dobičkov in izgub na prvi dan), in za katere se lahko določi, da obravnavajo isti vir negotovosti pri vrednotenju kot zadevna dodatna prilagoditev vrednosti. Odražale bi lahko faktorje tveganja, ki niso zajeti v tehniki vrednotenja, ki so v obliki premije za tveganje ali izstopnega stroška in so skladni z opredelitvijo poštene vrednosti. Kljub temu bi jih morali udeleženci na trgu upoštevati pri določanju cene. (MSRP 13, 9. in 88. člen)

0170

NESTABILNOST TRŽNIH CEN

Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se odraža premija za tveganje, ki izhaja iz obstoja nabora opazovanih cen za enakovredne instrumente, ali, v zvezi vhodnim tržnim parametrom za model vrednotenja, instrumentov, na podlagi katerih je bil umerjen ta vhodni parameter, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen.

0180

STROŠKI ZAPIRANJA POZICIJ

Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se prilagodi za dejstvo, da vrednotenja na ravni pozicij ne odražajo izstopne cene za pozicijo ali portfelj, zlasti kadar so taka vrednotenja umerjena na srednjo tržno ceno, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij.

0190

TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA

Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se odražajo tržni dejavniki ali dejavniki, povezani s produktom, ki niso zajeti z modelom, uporabljenim za izračunavanje dnevnih vrednosti in tveganj pozicij (‚model vrednotenja‘), ali ustrezna raven preudarnosti glede negotovosti, ki izhaja obstoja nabora alternativnih veljavnih modelov in umeritev modelov, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela.

0200

KONCENTRACIJE POZICIJ

Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se odraža dejstvo, da je združena pozicija institucije večja od običajne trgovane količine ali večja od velikosti pozicij, na katerih temeljijo kotacije ali posli, ki jih je mogoče opazovati, uporabljeni za umeritev cene ali vhodnih podatkov, uporabljenih v modelu vrednotenja, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za koncentracije pozicij.

0210

NEREALIZIRANI KREDITNI RAZMIKI

Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se pokrijejo pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih (tj. skupna prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA) na ravni institucije).

0220

STROŠKI INVESTIRANJA IN FINANCIRANJA

Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se kompenzira v primerih, v katerih modeli vrednotenja ne odražajo v celoti stroškov financiranja, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri izstopni ceni za pozicijo ali portfelj (tj. skupna prilagoditev vrednotenja financiranja na ravni institucije, kadar institucija izračuna tako prilagoditev, ali, alternativno, enakovredna prilagoditev).

0230

PRIHODNJI ADMINISTRATIVNI STROŠKI

Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se odražajo administrativni stroški, nastali pri portfelju ali poziciji, ki niso upoštevani v modelu vrednotenja ali v cenah, uporabljenih za umeritev vhodnih podatkov za ta model, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške.

0240

PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ

Prilagoditve, uporabljene pri pošteni vrednosti institucije, s katerimi se odražajo pogodbena ali nepogodbena pričakovanja glede predčasnega zapiranja pozicij, ki niso upoštevana v modelu vrednotenja, in za katere se lahko tako določi, da obravnavajo isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za predčasno zapiranje pozicij.

0250

OPERATIVNO TVEGANJE

Prilagoditve, uporabljene pri pošteni vrednosti institucije, s katerimi se odraža premija za tveganje, ki bi jo udeleženci na trgu zaračunali kot nadomestilo za operativna tveganja, ki izhajajo iz varovanja pred tveganjem, upravljanja in poravnave pogodb v portfelju, in za katere se lahko tako določi, da obravnavajo isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za operativno tveganje.

0260

DOBIČEK ALI IZGUBA NA PRVI DAN

Prilagoditve, ki odražajo primere, v katerih se v modelu vrednotenja skupaj z vsemi drugimi relevantnimi prilagoditvami poštene vrednosti, ki se uporabljajo za pozicijo ali portfelj, ni upoštevala plačana ali prejeta cene na prvi dan pripoznanja, tj. odložitev dobičkov in izgub na prvi dan (MSRP 9, B5.1.2A člen).

0270

OPIS POJASNILA

Opis pozicij, obravnavanih v skladu s členom 7(2)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, in razloga, zaradi katerega ni bilo mogoče uporabiti členov 9 do 17 navedene uredbe.


Vrstice

0010

1.   TEMELJNI PRISTOP SKUPAJ

Člen 7(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Za vsako relevantno kategorijo dodatnih prilagoditev vrednosti iz stolpcev 0010 do 0110 skupna dodatna prilagoditev vrednosti, izračunana na podlagi temeljnega pristopa, kot je določen v poglavju 3 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, za sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, vključene v izračun praga v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To vključuje koristi zaradi razpršitve, sporočene v vrstici 0140 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0020

OD TEGA: TRGOVALNA KNJIGA

Člen 7(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Za vsako relevantno kategorijo dodatnih prilagoditev vrednosti iz stolpcev 0010 do 0110 delež skupne dodatne prilagoditve vrednosti, sporočene v vrstici, ki izhaja iz pozicij v trgovalni knjigi (absolutna vrednost).

0030

1.1   PORTFELJI V SKLADU S ČLENI 9 DO 17 – SKUPAJ NA RAVNI KATEGORIJE PO RAZPRŠITVI

Člen 7(2)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Za vsako relevantno kategorijo dodatnih prilagoditev vrednosti iz stolpcev 0010 do 0110 skupna dodatna prilagoditev vrednosti, izračunana v skladu s členi 9 do 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, za sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, vključene v izračun praga v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, razen sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, za katere se uporablja obravnava iz člena 7(2)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

To vključuje dodatne prilagoditve vrednosti, izračunane v skladu s členi 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se poročajo v vrsticah 0050 in 0060 in so vključene v dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij in dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, iz členov 12(2) in 13(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

To vključuje koristi zaradi razpršitve, sporočene v vrstici 0140 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Zato se pričakuje, da je vrstica 0030 razlika med vrsticama 0040 in 0140.

0040–0130

1.1.1   SKUPAJ NA RAVNI KATEGORIJE PRED RAZPRŠITVIJO

Institucije za vrstice 0090 do 0130 razporedijo svoja sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, vključene v izračun praga v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju (trgovalna in netrgovalna knjiga), glede na naslednje kategorije tveganja: obrestno tveganje, valutno tveganje, kreditno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih in tveganje spremembe cen blaga.

V ta namen se morajo institucije zanašati na svojo notranjo strukturo za upravljanje tveganj in po razvoju metode razporejanja na podlagi strokovnega presoje razporediti svoja poslovna področja ali trgovalne enote v najustreznejšo kategorijo tveganja. Dodatne prilagoditve vrednosti, prilagoditve poštene vrednosti in druge zahtevane informacije, ki ustrezajo razporejenim poslovnim področjem ali trgovalnim enotam, se nato razporedijo v isto relevantno kategorijo tveganja, da se na ravni vrstice za vsako kategorijo tveganja zagotovi dosleden pregled nad prilagoditvami, izvedenimi za tako za bonitetne kot računovodske namene, in podatek o velikosti zadevnih pozicij (v smislu sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti). Če se dodatne prilagoditve vrednosti in druge prilagoditve izračunajo na drugačni ravni združevanja, zlasti na ravni podjetja, institucije razvijejo metodologijo za razporeditev dodatnih prilagoditev vrednosti po relevantnih nizih pozicij. Metodologija za razporeditev povzroči, da je vrstica 0040 vsota vrstic 0050 do 0130 za stolpce 0010 do 0100.

Ne glede na uporabljen pristop so sporočene informacije kolikor je mogoče dosledne na ravni vrstice, ker se bodo zagotovljene informacije primerjale na tej ravni (zneski dodatnih prilagoditev vrednosti, visoka negotovost, zneski poštene vrednosti in morebitne prilagoditve poštene vrednosti).

Razčlenitev v vrsticah 0090 do 0130 izključuje dodatne prilagoditve vrednosti, izračunane v skladu s členi 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se poročajo v vrsticah 0050 in 0060 in so vključene v dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij in dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, iz členov 12(2) in 13(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Koristi zaradi razpršitve se poročajo v vrstici 0140 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju in so zato izključene iz vrstic 0040 do 0130.

0050

OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA NEREALIZIRANE KREDITNE RAZMIKE

Člen 105(10) CRR, člen 12 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Skupna dodatna prilagoditev vrednosti za nerealizirane kreditne razmike (‚dodatna prilagoditev vrednosti za CVA‘) in njena razporeditev med dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij ali dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, v skladu s členom 12 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Stolpec 0110: skupna dodatna prilagoditev vrednosti se navede zgolj za informacijo, ker njena razporeditev med dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij ali dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, privede do njene vključitve – po upoštevanju koristi zaradi razpršitve – v relevantno dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije.

Stolpca 0130 in 0140: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključena v obseg izračuna dodatnih prilagoditev vrednosti za nerealizirane kreditne razmike. Za namene izračuna te dodatne prilagoditve vrednosti se nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena iz izračuna praga v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ne smejo več obravnavati kot nasprotna in popolnoma ujemajoča.

0060

OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA STROŠKE INVESTIRANJA IN FINANCIRANJA

Člen 105(10) CRR, člen 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Skupna dodatna prilagoditev vrednosti za stroške investiranja in financiranja in njena razporeditev med dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij ali dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, v skladu s členom 13 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Stolpec 0110: skupna dodatna prilagoditev vrednosti se navede zgolj za informacijo, ker njena razporeditev med dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij ali dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, privede do njene vključitve – po upoštevanju koristi zaradi razpršitve – v relevantno dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije.

Stolpca 0130 in 0140: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključena v obseg izračuna dodatne prilagoditve vrednosti za stroške investiranja in financiranja. Za namene izračuna te dodatne prilagoditve vrednosti se nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena iz izračuna praga v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ne smejo več obravnavati kot nasprotna in popolnoma ujemajoča.

0070

OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, OCENJENA Z VREDNOSTJO NIČ V SKLADU S ČLENOM 9(2)

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo izpostavljenostim vrednotenja, pri katerih je ocenjena dodatna prilagoditev vrednosti nič v skladu s členom 9(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0080

OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, OCENJENA Z VREDNOSTJO NIČ V SKLADU S ČLENOM 10(2) IN 10(3)

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo izpostavljenostim vrednotenja, pri katerih je ocenjena dodatna prilagoditev vrednosti nič v skladu s členoma 10(2) in 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0090

1.1.1.1

OBRESTNO TVEGANJE

0100

1.1.1.2

VALUTNO TVEGANJE

0110

1.1.1.3

KREDITNO TVEGANJE

0120

1.1.1.4

TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH

0130

1.1.1.5

TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

0140

1.1.2   (–) Koristi zaradi razpršitve

Skupna korist zaradi razpršitve. Vsota vrstic 0150 in 0160.

0150

1.1.2.1   (–) Koristi zaradi razpršitve, izračunane z uporabo metode 1

Za tiste kategorije dodatnih prilagoditev vrednosti, združene na podlagi metode 1 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(6) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, razlika med vsoto posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti in skupno dodatno prilagoditvijo vrednosti na ravni kategorije po prilagoditvi za združevanje.

0160

1.1.2.2   (–) Koristi zaradi razpršitve, izračunane z uporabo metode 2

Za tiste kategorije dodatnih prilagoditev vrednosti, združene na podlagi metode 2 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(6) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, razlika med vsoto posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti in skupno dodatno prilagoditvijo vrednosti na ravni kategorije po prilagoditvi za združevanje.

0170

1.1.2.2*   Pojasnjevalna postavka: dodatne prilagoditve vrednosti pred razpršitvijo, zmanjšane za več kot 90 % z razpršitvijo po metodi 2

V terminologiji metode 2 je to vsota FV – PV za vse izpostavljenosti vrednotenja, pri katerih je APVA < 10 % (FV – PV).

0180

1.2   Portfelji, izračunani z nadomestnim pristopom

Člen 7(2)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Za portfelje, za katere se uporablja nadomestni pristop v skladu s členom 7(2)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, se skupna dodatna prilagoditev vrednosti izračuna kot vsota vrstic 0190, 0200 in 0210.

Relevantne bilančne in druge spremne informacije se zagotovijo v stolpcih 0130–0260. V stolpcu 0270 se zagotovi opis pozicij in razloga, zaradi katerega ni bilo mogoče uporabiti členov 9 do 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0190

1.2.1   Nadomestni pristop; 100 % nerealiziranega dobička

Člen 7(2)(b)(i) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0200

1.2.2   Nadomestni pristop; 10 % teoretične vrednosti

Člen 7(2)(b)(ii) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0210

1.2.3   Nadomestni pristop; 25 % vrednosti ob sklenitvi

Člen 7(2)(b)(iii) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

6.3.   C 32.03 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA (PRUVAL 3)

6.3.1   Splošne opombe

154f.

To predlogo izpolnijo samo institucije, ki presegajo prag iz člena 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju na svoji ravni. Institucije, ki so del skupine, ki presega prag na konsolidirani ravni, morajo poročati to predlogo samo, če presegajo prag tudi na svoji ravni.

154g.

Ta predloga se uporablja za poročanje podrobnosti o 20 največjih posameznih dodatnih prilagoditvah vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, v smislu zneska dodatne prilagoditve vrednosti, ki prispevajo k skupni dodatni prilagoditvi vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, na ravni kategorije v skladu s členom 11 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Te informacije ustrezajo informacijam, sporočenim v stolpcu 0050 predloge C 32.02.

154h.

20 največjih posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, se poroča v padajočem vrstnem redu, pri čemer se začne z največjo posamezno dodatno prilagoditvijo vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela.

154i.

Produkti, ki ustrezajo tem največjim posameznim dodatnim prilagoditvam vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, se poročajo z uporabo popisa produktov, ki ga zahteva člen 19(3)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

154j.

Če so produkti dovolj homogeni, kar zadeva model vrednotenja in dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, se združijo in prikažejo v eni vrstici za namene čim večje pokritosti te predloge glede skupne dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, na ravni kategorije.

6.3.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

0005

UVRSTITEV

Uvrstitev je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd., pri čemer se 1 pripiše najvišji posamezni dodatni prilagoditvi vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, 2 drugi najvišji in tako naprej.

0010

MODEL

Interno ime (alfanumerično) modela, ki ga institucija uporablja za identifikacijo modela.

0020

KATEGORIJA TVEGANJA

Kategorija tveganja (obrestno tveganje, valutno tveganje, kreditno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih in tveganje spremembe cen blaga), ki najustrezneje označuje produkt ali skupino produktov, pri katerih je potrebna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela.

Institucije sporočijo naslednje kode:

IR – obrestno tveganje

FX – valutno tveganje

CR – kreditno tveganje

EQ – tveganje v lastniških finančnih instrumentih

CO – tveganje spremembe cen blaga

0030

PRODUKT

Interno ime (alfanumerično) produkta ali skupine produktov v skladu s popisom produktov, ki se zahteva s členom 19(3)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se vrednoti z uporabo modela.

0040

PREVERLJIVOST

Število opazovanih cen za produkt ali skupino produktov v zadnjih dvanajstih mesecih, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:

—

opazovana cena je cena, po kateri je institucija sklenila posel,

—

gre za preverljivo ceno za dejanski posel med tretjimi osebami,

—

cena je pridobljena iz zavezujoče ponudbe.

Institucije sporočijo eno od naslednjih vrednosti: ‚nič‘, ‚1–6‘, ‚6–24‘, ‚24–100‘, ‚100+‘.

0050

DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA

Člen 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

Posamezna dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, pred koristjo zaradi razpršitve, vendar po pobotu portfelja, kjer je relevantno.

0060

OD TEGA: Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA

Zneski v stolpcu 0050, ki so bili izračunani z uporabo pristopa na podlagi strokovnega mnenja, kot je opredeljen v členu 11(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0070

OD TEGA: ZDRUŽENO Z UPORABO METODE 2

Zneski v stolpcu 0050, ki so bili združeni z uporabo metode 2 iz Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To ustreza ‚FV – PV‘ v terminologiji Priloge.

0080

ZDRUŽENA DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, IZRAČUNANA PO METODI 2

Prispevek posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, združenih z uporabo metode 2 iz Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, k skupni dodatni prilagoditvi vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, na ravni kategorije, kot se izračuna v skladu s členom 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To ustreza ‚APVA‘ v terminologiji Priloge.

0090–0100

SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ovrednotenih z uporabo modela, sporočenega v stolpcu 0010, kot je navedena v računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

0090

SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI

Absolutna vrednost sredstev po pošteni vrednosti, ovrednotenih z uporabo modela, sporočenega v stolpcu 0010, kot je navedena v računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

0100

OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI

Absolutna vrednost obveznosti po pošteni vrednosti, ovrednotenih z uporabo modela, sporočenega v stolpcu 0010, kot je navedena v računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

0110

RAZLIKA NA PODLAGI NPC (TESTIRANJE IZHODNIH PODATKOV)

Vsota zneskov neprilagojenih razlik (‚razlika na podlagi NPC‘), izračunana konec meseca, ki je najbližje datumu poročanja, v skladu s postopkom neodvisnega pregleda cen (NPC), izvedenim v skladu s členom 105(8) CRR, glede na najboljše razpoložljive neodvisne podatke za ustrezni produkt ali skupino produktov.

Zneski neprilagojenih razlik se nanašajo na neprilagojene razlike med vrednotenji, ki jih ustvari sistem trgovanja, in vrednotenji, določenimi med mesečnim postopkom NPC.

V izračun razlike na podlagi NPC se ne vključijo zneski neprilagojenih razlik v poslovnih knjigah in evidencah institucije za datum konca zadevnega meseca.

Tukaj se vključijo samo rezultati, ki so bili umerjeni na podlagi cen instrumentov, ki bi bile razporejene na isti produkt (testiranje izhodnih podatkov). Rezultati testiranja vhodnih podatkov na podlagi vhodnih tržnih podatkov, ki se testirajo glede na ravni, umerjene na podlagi drugačnih produktov, se ne vključijo.

0120

POKRITOST Z NPC (TESTIRANJE IZHODNIH PODATKOV)

Odstotek tistih pozicij, razporejenih na model, tehtan z dodatno prilagoditvijo vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, ki je pokrit z rezultati testiranja izhodnih podatkov NPC, navedenih v stolpcu 0110.

0130–0140

PRILAGODITVE POŠTENE VREDNOSTI

Prilagoditve poštene vrednosti, kot so opredeljene v stolpcih 0190 in 0240 predloge C 32.02, ki so se uporabile za pozicije, razporejene na model iz stolpca 0010.

0150

DOBIČEK ALI IZGUBA NA PRVI DAN

Prilagoditve, kot so opredeljene v stolpcu 0260 predloge C 32.02, ki so se uporabile za pozicije, razporejene na model iz stolpca 0010.

6.4   C 32.04 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ (PRUVAL 4)

6.4.1   Splošne opombe

154k.

To predlogo izpolnijo samo institucije, ki presegajo prag iz člena 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju na svoji ravni. Institucije, ki so del skupine, ki presega prag na konsolidirani ravni, poročajo to predlogo samo, če presegajo prag tudi na svoji ravni.

154l.

Ta predloga se uporablja za poročanje podrobnosti o 20 največjih posameznih dodatnih prilagoditvah vrednosti za koncentracije pozicij v smislu zneska dodatne prilagoditve vrednosti, ki prispevajo k skupni dodatni prilagoditvi vrednosti za koncentracije pozicij na ravni kategorije v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Te informacije ustrezajo informacijam, sporočenim v stolpcu 0070 predloge C 32.02.

154m.

20 največjih dodatnih prilagoditev vrednosti za koncentracije pozicij se poroča v padajočem vrstnem redu, pri čemer se začne z največjo posamezno dodatno prilagoditvijo vrednosti za koncentracije pozicij.

154n.

Produkti, ki ustrezajo tem največjim posameznim dodatnim prilagoditvam vrednosti za koncentracije pozicij, se poročajo z uporabo popisa produktov, ki ga zahteva člen 19(3)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

154o.

Pozicije, ki so homogene v smislu metodologije izračuna dodatne prilagoditve vrednosti, se združijo, kjer je to mogoče, da se zagotovi čim večja pokritost te predloge.

6.4.2   Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

0005

UVRSTITEV

Uvrstitev je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd., pri čemer se 1 pripiše najvišji posamezni dodatni prilagoditvi vrednosti za koncentracije pozicij, 2 drugi najvišji in tako naprej.

0010

KATEGORIJA TVEGANJA

Kategorija tveganja (obrestno tveganje, valutno tveganje, kreditno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih in tveganje spremembe cen blaga), ki najustrezneje označuje pozicijo.

Institucije sporočijo naslednje kode:

IR – obrestno tveganje

FX – valutno tveganje

CR – kreditno tveganje

EQ – tveganje v lastniških finančnih instrumentih

CO – tveganje spremembe cen blaga

0020

PRODUKT

Interno ime produkta ali skupine produktov v skladu s popisom produktov, ki se zahteva s členom 19(3)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0030

OSNOVA

Interno ime osnove ali osnov v primeru izvedenih finančnih instrumentov ali instrumentov v primeru neizvedenih instrumentov.

0040

VELIKOST KONCENTRACIJE POZICIJ

Velikost posamezne koncentrirane pozicije vrednotenja, kot je določena v skladu s členom 14(1)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, izražena v enoti, opisani v stolpcu 0050.

0050

MERILO VELIKOSTI

Enota merila velikosti, ki se uporablja interno kot del identifikacije koncentrirane pozicije vrednotenja za izračun velikosti koncentrirane pozicije vrednotenja iz stolpca 0040.

V primeru pozicij v obveznicah ali lastniških instrumentih, sporočite enoto, ki se upravlja za notranje upravljanje tveganj, kot so ‚število obveznic‘, ‚število delnic‘ ali ‚tržna vrednost‘.

V primeru pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, sporočite enoto, ki se uporablja za notranje upravljanje tveganj, kot je ‚PV01; EUR pri vzporednem premiku na krivulji donosa za eno bazično točko‘.

0060

TRŽNA VREDNOST

Tržna vrednost pozicije.

0070

PREUDARNO IZSTOPNO OBDOBJE

Preudarno izstopno obdobje v številu dni, ocenjeno v skladu s členom 14(1)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju.

0080

DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ

Znesek dodatne prilagoditve vrednosti za koncentracije pozicij, izračunan v skladu s členom 14(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, za zadevno posamezno koncentrirano pozicijo vrednotenja.

0090

PRILAGODITEV POŠTENE VREDNOSTI KONCENTRACIJE POZICIJ

Znesek katere koli prilagoditve poštene vrednosti, s katero se odraža dejstvo, da je združena pozicija institucije večja od običajne trgovane količine ali večja od velikosti pozicij, na katerih temeljijo kotacije ali posli, uporabljeni za umeritev cene ali vhodnih podatkov, uporabljenih v modelu vrednotenja.

Sporočeni znesek ustreza znesku, ki se je uporabil za zadevno posamezno koncentrirano pozicijo vrednotenja.

0100

RAZLIKA NA PODLAGI NPC

Vsota zneskov neprilagojenih razlik (‚razlika na podlagi NPC‘), izračunana konec meseca, ki je najbližje datumu poročanja, v skladu s postopkom neodvisnega pregleda cen (NPC), izvedenim v skladu s členom 105(8) CRR, glede na najboljše razpoložljive neodvisne podatke za posamezno koncentrirano pozicijo vrednotenja.

Zneski neprilagojenih razlik se nanašajo na neprilagojene razlike med vrednotenji, ki jih ustvari sistem trgovanja, in vrednotenji, določenimi med mesečnim postopkom neodvisnega pregleda cen.

V izračun razlike na podlagi NPC se ne vključijo zneski neprilagojenih razlik v poslovnih knjigah in evidencah institucije za datum konca zadevnega meseca.

7.   C 33.00 – IZPOSTAVLJENOSTI DO SEKTORJA DRŽAVA (GOV)

7.1   SPLOŠNE OPOMBE

155.

Informacije za namene predloge C 33.00 vključujejo vse izpostavljenosti do ‚sektorja država‘, kot so opredeljene v odstavku 42(b) Priloge V.

156.

Izpostavljenosti do ‚sektorja država‘ so vključene v različne kategorije izpostavljenosti v skladu s členom 112 in členom 147 CRR, kot je določeno v navodilih za izpolnjevanje predloge C 07.00, C 08.01 in C 08.02.

157.

Razpredelnica 2 (standardiziran pristop) in razpredelnica 3 (pristop IRB), vključeni v del 3 Priloge 5, se upoštevata pri razporejanju kategorij izpostavljenosti, ki se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev v skladu s CRR, v sektor nasprotne stranke ‚sektor država‘.

158.

Informacije se poročajo za skupen seštevek izpostavljenosti (vsota za vse države, v katerih ima banka izpostavljenost do države) ter za vsako državo na podlagi sedeža nasprotne stranke na podlagi neposrednega kreditojemalca.

159.

Izpostavljenosti se razvrstijo v kategorije izpostavljenosti ali jurisdikcije brez upoštevanja tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja in predvsem brez upoštevanja učinkov zamenjave. Vendar se pri izračunu vrednosti izpostavljenosti in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti in vsako jurisdikcijo upošteva pogostost tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja, vključno z učinki zamenjave.

160.

Za poročanje informacij o izpostavljenostih do ‚sektorja država‘ s strani jurisdikcije, v kateri ima sedež neposredna nasprotna stranka, ki ni domača jurisdikcija institucije poročevalke, veljajo pragovi iz člena 5(b)(3) te uredbe.

7.2   PODROČJE UPORABE PREDLOGE O IZPOSTAVLJENOSTIH DO ‚ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAVE‘

161.

Predloga GOV zajema neposredne bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti ter izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov do ‚sektorja država‘ v netrgovalni in trgovalni knjigi. Poleg tega se zahteva tudi pojasnjevalna postavka o posrednih izpostavljenostih v obliki prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država.

162.

Izpostavljenost je neposredna izpostavljenost, kadar je neposredna nasprotna stranka subjekt, zajet z opredelitvijo ‚sektor država‘.

163.

Predloga je razdeljena na dva dela. Prvi del temelji na razčlenitvi izpostavljenosti po tveganju, regulativnem pristopu in kategorijah izpostavljenosti, drugi pa na razčlenitvi po preostali zapadlosti.

7.3   NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

Stolpci

Navodila

010–260

NEPOSREDNE IZPOSTAVLJENOSTI

010–140

BILANČNE IZPOSTAVLJENOSTI

010

Skupna bruto knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev

Seštevek bruto knjigovodske vrednosti, kot je določena v skladu z odstavkom 34 dela 1 Priloge V, neizvedenih finančnih sredstev, ki so izpostavljena do ‚sektorja država‘, za vse računovodske portfelje v skladu z MSRP ali nacionalnimi GAAP na podlagi Direktive 86/635/EGS (direktiva o računovodskih izkazih bank), ter ki so opredeljeni v odstavkih 15 do 22 dela 1 Priloge V in navedeni v stolpcih 030 do 120.

Prilagoditve preudarnega vrednotenja ne zmanjšajo bruto knjigovodske vrednosti trgovalnih in netrgovalnih izpostavljenosti, merjenih po pošteni vrednosti.

020

Skupna knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev (brez kratkih pozicij)

Seštevek knjigovodske vrednosti, kot je določena v skladu z odstavkom 27 dela 1 Priloge V, neizvedenih finančnih sredstev, ki so izpostavljena do sektorja država, za vse računovodske portfelje v skladu z MSRP ali nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ter ki so opredeljeni v odstavkih 15 do 22 dela 1 Priloge V in navedeni v stolpcih 030 do 120, brez kratkih pozicij.

Kadar ima institucija kratko pozicijo za isto preostalo zapadlost za isto neposredno nasprotno stranko, ki je denominirana v isti valuti, se knjigovodska vrednost kratke pozicije pobota s knjigovodsko vrednostjo neposredne pozicije. Če je ta neto znesek negativen, se šteje, da je enak nič.

Poroča se vsota stolpcev 030 do 120, od katere se odšteje stolpec 130. Če je ta znesek nižji od nič, se kot znesek vpiše nič.

030–120

NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA PO RAČUNOVODSKIH PORTFELJIH

Seštevek knjigovodske vrednosti neizvedenih finančnih sredstev, kot so opredeljena zgoraj, izpostavljenih do sektorja država, po računovodskih portfeljih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

030

Finančna sredstva v posesti za trgovanje

MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MSRP 9, Priloga A

040

Trgovalna finančna sredstva

Direktiva o računovodskih izkazih bank, člena 32–33; Priloga V, del 1, odstavek 16; računovodska direktiva, člen 8(1)(a).

Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP).

050

Netrgovalna finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MSRP 9, 4.1.4. člen

060

Finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

MSRP 7, 8.(a)(i) člen; MSRP 9, 4.1.5. člen ter člen 8(1)(a) in (6) računovodske direktive

070

Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 36(2); računovodska direktiva, člen 8(1)(a).

Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP).

080

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

MSRP 7, 8.(d) člen; MSRP 9, 4.1.2.A člen.

090

Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala

Računovodska direktiva, člen 8(1)(a) in člen 8(8).

Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP).

100

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

MSRP 7,8.(f) člen; MSRP 9,4.1.2. člen; Priloga V, del 1, odstavek 15

110

Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti

Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 35; računovodska direktiva, člen 6(1)(i) in člen 8(2); Priloga V, del 1, odstavek 16

Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP).

120

Druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva

Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37; računovodska direktiva, člen 12(7); Priloga V, del 1, odstavek 16

Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP).

130

Kratke pozicije

Knjigovodska vrednost kratkih pozicij, kot so opredeljene v BA.7.(b) členu MSRP 9, kadar je neposredna nasprotna stranka sektor država, kot je opredeljen v odstavku 1.

Kratke pozicije nastanejo, kadar institucija proda vrednostne papirje, pridobljene s kreditom z začasnim odkupom ali izposojene v poslu posojanja vrednostnih papirjev, v katerem je neposredna nasprotna stranka sektor država.

Knjigovodska vrednost je poštena vrednost kratkih pozicij.

Kratke pozicije je treba poročati po intervalih preostale zapadlosti, kot so opredeljeni v vrsticah 170 do 230, in po neposredni nasprotni stranki. Kratke pozicije se bodo nato uporabile za pobot s pozicijami, ki imajo enako preostalo zapadlost in isto neposredno nasprotno stranko, za izračun stolpcev 030 do 120.

140

Od tega: kratke pozicije iz kreditov z začasnim odkupom, razvrščenih kot v posesti za trgovanje ali trgovalna finančna sredstva

Knjigovodska vrednost kratkih pozicij, kot so opredeljene v BA.7.(b) členu MSRP 9, ki nastanejo, ko institucija proda vrednostne papirje, pridobljene pri kreditih z začasnim odkupom, pri katerih je neposredna nasprotna stranka sektor država, ki so vključeni v računovodska portfelja v posesti za trgovanje ali trgovalna finančna sredstva (stolpca 030 ali 040).

Kratke pozicije, ki nastanejo, ko so se prodani vrednostni papirji izposodili v poslu posojanja vrednostnih papirjev, se ne vključijo v ta stolpec.

150

Akumulirane oslabitve

Seštevek akumuliranih oslabitev, povezanih z neizvedenimi finančnimi sredstvi, ki se poročajo v stolpcih 080 do 120. [odstavka 70 in 71 dela 2 Priloge V]

160

Akumulirane oslabitve – od tega: iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali iz netrgovalnih neizvedenih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala

Seštevek akumuliranih oslabitev, povezanih z neizvedenimi finančnimi sredstvi, ki se poročajo v stolpcih 080 in 090.

170

Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja

Seštevek akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, povezanega s pozicijami, ki se poročajo v stolpcih 050, 060, 070, 080 in 090. [odstavek 69 dela 2 Priloge V]

180

Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja – od tega: iz netrgovalnih finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančnih sredstev, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali iz netrgovalnih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Seštevek akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, povezanega s pozicijami, ki se poročajo v stolpcih 050, 060 in 070.

190

Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja – od tega: iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali iz netrgovalnih neizvedenih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala

Seštevek akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, povezanega s pozicijami, ki se poročajo v stolpcih 080 in 090.

200–230

IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Neposredne pozicije v izvedenih finančnih instrumentih se poročajo v stolpcih 200 do 230.

Za poročanje izvedenih finančnih instrumentov, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, glej navodila za razčlenitev vrstic.

200–210

Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo

Vsi izvedeni finančni instrumenti z nasprotno stranko, ki je sektor država, s pozitivno pošteno vrednostjo za institucijo na datum poročanja, ne glede na to, ali se uporabljajo v ustreznem razmerju varovanja pred tveganjem, so v posesti za trgovanje ali vključeni v trgovalni portfelj v skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank.

Izvedeni finančni instrumenti, ki se uporabljajo pri ekonomskem varovanju se poročajo tu, kadar so vključeni računovodska portfelja za trgovanje ali v posesti za trgovanje (odstavki 120, 124, 125 in 137 do 140 dela 2 Priloge V).

200

Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo: knjigovodska vrednost

Knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov, obračunanih kot finančna sredstva, na referenčni datum poročanja.

V skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank izvedeni finančni instrumenti, ki se poročajo v teh stolpcih, vključujejo izvedene finančne instrumente, merjene po nabavni vrednosti ali po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti ter vključene v trgovalni portfelj ali določene za instrumente za varovanje pred tveganji.

210

Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo: hipotetični znesek

V skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank hipotetični znesek, kot je opredeljen v odstavkih 133 do 135 dela 2 Priloge V, vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih in še ne poravnanih na referenčni datum poročanja, pri katerih je nasprotna stranka sektor država, kot je opredeljeno v odstavku 1 zgoraj, kadar je njegova poštena vrednost pozitivna za institucijo na referenčni datum poročanja.

220–230

Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo

Vsi izvedeni finančni instrumenti z nasprotno stranko, ki je sektor država, z negativno pošteno vrednostjo za institucijo na referenčni datum poročanja, ne glede na to, ali se uporabljajo v ustreznem razmerju varovanja pred tveganjem ali so v posesti za trgovanje ali vključeni v trgovalni portfelj v skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank.

Izvedeni finančni instrumenti, ki se uporabljajo pri ekonomskem varovanju se poročajo tu, kadar so vključeni računovodska portfelja za trgovanje ali v posesti za trgovanje (odstavki 120, 124, 125 in 137 do 140 dela 2 Priloge V).

220

Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo: knjigovodska vrednost

Knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov, obračunanih kot finančne obveznosti, na referenčni datum poročanja.

V skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank izvedeni finančni instrumenti, ki se poročajo v teh stolpcih, vključujejo izvedene finančne instrumente, merjene po nabavni vrednosti ali po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti ter vključene v trgovalni portfelj ali določene za instrumente za varovanje pred tveganji.

230

Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo: hipotetični znesek

V skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank hipotetični znesek, kot je opredeljen v odstavkih 133 do 135 dela 2 Priloge, vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih in še ne poravnanih na referenčni datum, pri katerih je nasprotna stranka sektor država, kot je opredeljeno v odstavku 1 zgoraj, kadar je njegova poštena vrednost negativna za institucijo.

240–260

ZUNAJBILANČNE IZPOSTAVLJENOSTI

240

Nominalni znesek

Kadar je neposredna nasprotna stranka zunajbilančne postavke sektor država, kot je opredeljeno v odstavku 1 zgoraj, nominalni znesek obveznosti in finančnih poroštev, ki se ne štejejo kot izvedeni finančni instrumenti v skladu z MSRP ali v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank (odstavki 102–119 dela 2 Priloge V).

V skladu z odstavkoma 43 in 44 dela 1 Priloge V je sektor država neposredna nasprotna stranka: (a) v danem finančnem poroštvu, kadar je neposredna nasprotna stranka dolžniškega instrumenta s poroštvom, in (b) v prevzeti obveznosti iz kreditov ter drugi prevzeti obveznosti, kadar je nasprotna stranka, katere kreditno tveganje prevzame institucija poročevalka.

250

Rezervacije

Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, obveznosti (6)(c), zunajbilančne postavke, člen 27(11), člen 28(8), člen 33; MSRP 9, 4.2.1.(c)(ii) in (d)(ii) člen ter 5.5.20. člen; MRS 37; MSRP 4, odstavek 11 dela 2 Priloge V.

Rezervacije za vse zunajbilančne izpostavljenosti, ne glede na to, kako so merjene, razen tistih, ki so merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9.

V skladu z MSRP se oslabitev prevzete obveznosti iz kreditov poroča v stolpcu 150, kadar institucija ne more ločeno opredeliti pričakovanih kreditnih izgub, povezanih s črpanim in nečrpanim zneskom dolžniškega instrumenta. Če skupne pričakovane kreditne izgube za ta finančni instrument presegajo bruto knjigovodsko vrednost posojilnega dela instrumenta, se preostalo stanje pričakovanih kreditnih izgub poroča kot rezervacija v stolpcu 250.

260

Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja

Za zunajbilančne postavke, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja (odstavek 110 dela 2 Priloge V).

270–280

Pojasnjevalna postavka: prodani kreditni izvedeni finančni instrumenti, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država

Kreditne izvedene finančne instrumente, ki ne ustrezajo opredelitvi finančnih poroštev, ki jih je prevzela institucija poročevalka za nasprotne stranke, ki niso sektor država, ter katerih referenčna izpostavljenost je do sektorja država, je treba sporočiti.

V teh stolpcih se ne poročajo izpostavljenosti, razčlenjene po kategoriji tveganja, regulativnega pristopa in kategoriji izpostavljenosti (vrstice 020 do 160).

Izpostavljenosti, ki se poročajo v tem delu, se ne upoštevajo pri izračunu vrednosti izpostavljenosti in zneska tveganju prilagojene izpostavljenosti (stolpca 290 in 300), ki temelji izključno na neposrednih izpostavljenostih.

270

Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo – knjigovodska vrednost

Seštevek knjigovodske vrednosti poročanih prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država, ki imajo pozitivno pošteno vrednost za institucijo na referenčni datum poročanja, brez upoštevanja prilagoditve preudarnega vrednotenja.

Za izvedene finančne instrumente v skladu z MSRP je znesek, ki se poroča v tem stolpcu, knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov, ki so finančna sredstva, na datum poročanja.

Za izvedene finančne instrumente v skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se v tem stolpcu poroča znesek poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov s pozitivno pošteno vrednostjo na referenčni datum poročanja, neodvisno od tega, kako se obračunajo.

280

Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo – knjigovodska vrednost

Seštevek knjigovodske vrednosti poročanih prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država, ki imajo negativno pošteno vrednost za institucijo na referenčni datum poročanja, brez upoštevanja prilagoditve preudarnega vrednotenja.

Za izvedene finančne instrumente v skladu z MSRP je znesek, ki se poroča v tem stolpcu, knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov, ki so finančne obveznosti, na datum poročanja.

Za izvedene finančne instrumente v skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se v tem stolpcu poroča znesek poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov z negativno pošteno vrednostjo na referenčni datum poročanja, neodvisno od tega, kako se obračunajo.

290

Vrednost izpostavljenosti

Vrednost izpostavljenosti za izpostavljenosti, za katere velja okvir kreditnega tveganja.

Za izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom (SA): glej člen 111 CRR. Za izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB: glej člen 166 in drugi stavek člena 230(1) CRR.

Za poročanje izvedenih finančnih instrumentov, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, glej navodila za razčlenitev vrstic.

300

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti

Znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti za izpostavljenosti, za katere velja okvir kreditnega tveganja.

Za izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom (SA): glej člen 113(1) do (5) CRR. Za izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB: glej člen 153(1) in (3) CRR.

Za poročanje neposrednih izpostavljenosti iz področja uporabe člena 271 CRR, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, glej navodila za razčlenitev vrstic.


Vrstice

Navodila

RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI PO REGULATIVNEM PRISTOPU

010

Skupni znesek izpostavljenosti

Seštevek izpostavljenosti do sektorja država, kot je opredeljeno v odstavku 1.

020–155

Izpostavljenosti v skladu z okvirom kreditnega tveganja

Seštevek izpostavljenosti do sektorja država, ki se bodo prilagodile tveganjem v skladu z naslovom II dela 3 CRR. Izpostavljenosti v skladu z okvirom kreditnega tveganja vključujejo tako izpostavljenosti iz netrgovalne kot trgovalne knjige, za katere velja kapitalska zahteva za kreditno tveganje nasprotne stranke.

Neposredne izpostavljenosti iz področja uporabe člena 271 CRR, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, se poročajo v vrsticah za kreditno tveganje (020 do 155) in vrstici za tržno tveganje (vrstica 160): izpostavljenosti zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke se poročajo v vrsticah za kreditno tveganje, medtem ko se izpostavljenosti zaradi tržnega tveganja poročajo v vrstici za tržno tveganje.

030

Standardizirani pristop

Izpostavljenosti do sektorja država, ki se prilagodijo tveganju v skladu s poglavjem 2 dela 3 naslova II CRR, vključno z izpostavljenostmi iz netrgovalne knjige, za katere se pri prilagoditvi tveganju v skladu z navedenim poglavjem upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke.

040

Enote centralne ravni držav

Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot centralne ravni države. Te izpostavljenosti se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti do ‚Enote centralne ravni države ali centralne banke‘ v skladu s členoma 112 in 114 CRR, kot je določeno v navodilih za predlogo C 07.00, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost, ki se ne uporabljajo.

050

Enote regionalne ali lokalne ravni držav

Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav. Te izpostavljenosti se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote regionalne ali lokalne ravni držav‘ v skladu s členoma 112 in 115 CRR, kot je določeno v navodilih za predlogo C 07.00, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo.

060

Subjekti javnega sektorja

Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja. Te izpostavljenosti se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Subjekti javnega sektorja‘ v skladu s členoma 112 in 116 CRR, kot je določeno v navodilih za predlogo C 07.00, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo.

070

Mednarodne organizacije

Izpostavljenosti do sektorja država, ki vključujejo mednarodne organizacije. Te izpostavljenosti se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Mednarodne organizacije‘ v skladu s členoma 112 in 118 CRR, kot je določeno v navodilih za predlogo C 07.00, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo.

075

Druge izpostavljenosti do sektorja država, za katere se uporablja standardizirani pristop

Izpostavljenosti do sektorja država, razen tistih iz vrstic 040 do 070 zgoraj, ki se razporedijo v kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa v skladu s členom 112 CRR za namene izračuna kapitalskih zahtev.

080

Pristop IRB

Izpostavljenosti do sektorja država, ki se prilagodijo tveganju v skladu s poglavjem 3 dela 3 naslova II CRR, vključno z izpostavljenostmi iz netrgovalne knjige, za katere se pri prilagoditvi tveganju v skladu z navedenim poglavjem upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke.

090

Enote centralne ravni držav

Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot centralne ravni države in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote centralne ravni države in centralne banke‘ v skladu s členom 147(3)(a) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo.

100

Enote regionalne ali lokalne ravni države [enote centralne ravni države in centralne banke]

Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni države in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote centralne ravni države in centralne banke‘ v skladu s členom 147(3)(a) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo.

110

Enote regionalne ali lokalne ravni države [institucije]

Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni države in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Institucije‘ v skladu s členom 147(4)(a) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do države v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo.

120

Subjekti javnega sektorja [enote centralne ravni države in centralne banke]

Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja v skladu s členom 4(8) CRR in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote centralne ravni države in centralne banke‘ v skladu s členom 147(3)(a) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo.

130

Subjekti javnega sektorja [institucije]

Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja v skladu s členom 4(8) CRR in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Institucije‘ v skladu s členom 147(4)(b) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo.

140

Mednarodne organizacije [enote centralne ravni države in centralne banke]

Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do mednarodnih organizacij in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote centralne ravni države in centralne banke‘ v skladu s členom 147(3)(c) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo.

155

Druge izpostavljenosti do sektorja država, za katere se uporablja pristop IRB

Izpostavljenosti do sektorja država, razen tistih iz vrstic 090 do 140 zgoraj, ki se razporedijo v kategorije izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB v skladu s členom 147 CRR za namene izračuna kapitalskih zahtev.

160

Izpostavljenosti, ki so predmet tržnega tveganja

Izpostavljenosti tržnemu tveganju zajemajo pozicije, za katere se kapitalske zahteve izračunajo v skladu z naslovom IV dela 3 CRR.

Neposredne izpostavljenosti iz področja uporabe člena 271 CRR, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, se poročajo v vrsticah za kreditno tveganje (020 do 155) in vrstici za tržno tveganje (vrstica 160): izpostavljenost zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke se poroča v vrsticah za kreditno tveganje, medtem ko se izpostavljenost zaradi tržnega tveganja poroča v vrstici za tržno tveganje.

170–230

RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI PO PREOSTALI ZAPADLOSTI

Preostala zapadlost se izračuna v dneh med pogodbenim datumom zapadlosti in referenčnim datumom poročanja za vse pozicije.

Izpostavljenosti do sektorja država se razčlenijo po preostali zapadlosti in razvrstijo po intervalih, kot sledi:

—

[0 – 3 M [: manj kot 90 dni

—

[3 M – 1 L [: 90 dni ali več in manj kot 365 dni

—

[1 L – 2 L [: 365 dni ali več in manj kot 730 dni

—

[2 L – 3 L [: 730 dni ali več in manj kot 1095 dni

—

[3 L – 5 L [: 1095 dni ali več in manj kot 1825 dni

—

[5 L – 10 L [: 1825 dni ali več in manj kot 3650 dni

—

[10 L – več: 3650 dni ali več“


(1)  Podatki, ki se zahtevajo od institucij v tej predlogi, se sporočijo na akumulirani podlagi za naravno leto ali poročilo (tj. od 1. januarja tekočega leta).

(2)   ‚Samostojne institucije‘ niso del skupine in niso konsolidirane v državi, v kateri so predmet kapitalskih zahtev.


PRILOGA III

„PRILOGA V

POROČANJE O FINANČNIH INFORMACIJAH

Kazalo

SPLOŠNA NAVODILA 337

1.

Sklici na pravno podlago 337

2.

Dogovori 338

3.

Konsolidacija 340

4.

Računovodski portfelji finančnih instrumentov 340

4.1

Finančna sredstva 340

4.2

Finančne obveznosti 341

5.

Finančni instrumenti 342

5.1

Finančna sredstva 342

5.2

Bruto knjigovodska vrednost 342

5.3

Finančne obveznosti 343

6.

Razčlenitev nasprotnih strank 343
NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI 345

1.

Bilanca stanja 345

1.1

Sredstva (1.1) 345

1.2

Obveznosti (1.2) 345

1.3

Lastniški kapital (1.3) 346

2.

Izkaz poslovnega izida (2) 347

3.

Izkaz vseobsegajočega donosa (3) 350

4.

Razčlenitev finančnih sredstev po instrumentih in po sektorju nasprotne stranke (4) 351

5.

Razčlenitev kreditov, ki niso v posesti za trgovanje, in drugih finančnih sredstev po produktih (5) 353

6.

Razčlenitev kreditov, ki niso v posesti za trgovanje, in drugih finančnih sredstev za nefinančne družbe po oznakah NACE (6) 354

7.

Finančna sredstva, ki so predmet oslabitve in so prekoračila zapadlost v plačilo (7) 354

8.

Razčlenitev finančnih obveznosti (8) 355

9.

Zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze (9) 355

10.

Izvedeni finančni instrumenti in obračunavanje varovanja pred tveganjem (10 in 11) 358

10.1

Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po vrsti tveganja 358

10.2

Zneski, ki se poročajo za izvedene finančne instrumente 359

10.3

Izvedeni finančni instrumenti, razvrščeni kot ‚ekonomska varovanja‘ 360

10.4

Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po sektorju nasprotne stranke 361

10.5

Obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z nacionalnimi GAAP (11.2) 361

10.6

Znesek, ki se poroča za neizvedene instrumente za varovanje (11.3 in 11.3.1) 361

10.7

Varovane postavke v varovanjih poštene vrednosti (11.4) 361

11.

Gibanja popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube (12) 362

11.1

Gibanja popravkov vrednosti za kreditne izgube in oslabitve lastniških instrumentov v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank (12.0) 362

11.2

Gibanja popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube v skladu z MSRP (12.1) 362

11.3

Prenosi med skupinami za namen oslabitev (predstavitev na bruto osnovi) (12.2) 364

12.

Prejeta zavarovanja in poroštva (13) 365

12.1

Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev, ki niso v posesti za trgovanje, po zavarovanjih in poroštvih (13.1) 365

12.2

Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem v zadevnem obdobju [v posesti na datum poročanja] (13.2) 365

12.3

Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem [opredmetena sredstva], akumulirano (13.3) 365

13.

Hierarhija poštene vrednosti: Finančni instrumenti po pošteni vrednosti (14) 365

14.

Odprava pripoznanja in finančne obveznosti, povezane s prenesenimi finančnimi sredstvi (15) 366

15.

Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida (16) 366

15.1

Prihodki in odhodki iz obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke (16.1) 366

15.2

Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.2) 367

15.3

Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje ter iz trgovalnih finančnih sredstev in obveznosti, po instrumentih (16.3) 367

15.4

Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje ter iz trgovalnih finančnih sredstev in obveznosti, po tveganju (16.4) 368

15.5

Dobički ali izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, po instrumentih (16.4.1) 368

15.6

Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.5) 368

15.7

Dobički ali izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem (16.6) 369

15.8

Oslabitev nefinančnih sredstev (16.7) 369

16.

Uskladitev med računovodskim obsegom konsolidacije in obsegom konsolidacije v skladu s CRR (17) 369

17.

Nedonosne izpostavljenosti (18) 369

18.

Restrukturirane izpostavljenosti (19) 373

19.

Geografska razčlenitev (20) 376

19.1

Geografska razčlenitev po lokaciji dejavnosti (20.1–20.3) 376

19.2

Geografska razčlenitev po sedežu nasprotne stranke (20.4–20.7) 376

20.

Opredmetena in neopredmetena sredstva: sredstva, ki so predmet poslovnega najema (21) 377

21.

Upravljanje premoženja, skrbništvo in druge storitve (22) 377

21.1

Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin, po dejavnosti (22.1) 377

21.2

Sredstva, vključena v opravljene storitve (22.2) 378

22.

Deleži v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih (30) 379

23.

Povezane stranke (31) 379

23.1

Povezane stranke: obveznosti za plačilo in zneski terjatev (31.1) 379

23.2

Povezane stranke: ustvarjeni odhodki in prihodki (31.2) 380

24.

Struktura skupine (40) 380

24.1

Struktura skupine: po posameznih subjektih (40.1) 380

24.2

Struktura skupine: po posameznih instrumentih (40.2) 381

25.

Poštena vrednost (41) 382

25.1

Hierarhija poštene vrednosti: finančni instrumenti po odplačni vrednosti (41.1) 382

25.2

Uporaba možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti (41.2) 382

26.

Opredmetena in neopredmetena sredstva: knjigovodska vrednost glede na metodo merjenja (42) 382

27.

Rezervacije (43) 382

28.

Programi z določenimi zaslužki in zaslužki zaposlencev (44) 382

28.1

Sestavine neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki (44.1) 382

28.2

Gibanja obveznosti za določene zaslužke (44.2) 383

28.3

Pojasnjevalne postavke [povezane z odhodki za zaposlene] (44.3) 383

29.

Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida (45) 383

29.1

Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po računovodskem portfelju (45.1) 383

29.2

Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev (45.2) 383

29.3

Drugi poslovni prihodki in odhodki (45.3) 383

30.

Izkaz sprememb lastniškega kapitala (46) 383
VZPOREJANJE KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI IN SEKTORJEV NASPROTNIH STRANK 384

DEL 1

SPLOŠNA NAVODILA

1.   SKLICI NA PRAVNO PODLAGO

1.

Ta priloga vsebuje dodatna navodila v zvezi s predlogami za poročanje o finančnih informacijah (FINREP) iz Priloge III in Priloge IV k tej uredbi. Ta priloga dopolnjuje navodila, ki so v predlogah iz Priloge III in Priloge IV navedena v obliki sklicev na pravno podlago.

2.

Institucije, ki uporabljajo nacionalne računovodske standarde, združljive z MSRP (združljivi nacionalni GAAP), uporabljajo splošna navodila in navodila na podlagi MSRP iz te Priloge, razen če je določeno drugače. To ne posega v skladnost zahtev združljivih nacionalnih GAAP z zahtevami direktive o računovodskih izkazih bank. Institucije, ki uporabljajo nacionalne GAAP, ki niso združljivi z MSRP ali ki še niso bili usklajeni z zahtevami MSRP 9, uporabljajo splošna navodila in navodila na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank iz te priloge, razen če je določeno drugače.

3.

Podatkovne točke, opredeljene v predlogah, se pripravijo v skladu s pravili za pripoznavanje, pobot in vrednotenje ustreznega računovodskega okvira iz člena 4(1)(77) Uredbe (EU) št. 575/2013.

4.

Institucije predložijo le dele predlog, ki se nanašajo na:

(a)

sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodke in odhodke, ki jih pripozna institucija;

(b)

zunajbilančne izpostavljenosti in dejavnosti, v katerih sodeluje institucija;

(c)

posle, ki jih izvaja institucija;

(d)

pravila za vrednotenje, vključno z metodami za ocenjevanje popravkov vrednosti za kreditno tveganje, ki jih uporablja institucija.

5.

V Prilogi III in Prilogi IV ter v tej prilogi se uporabljajo naslednje okrajšave:

(a)

‚CRR‘ pomeni Uredbo (EU) št. 575/2013;

(b)

‚MRS‘ ali ‚MSRP‘ pomeni ‚mednarodne računovodske standarde‘, kot so opredeljeni v členu 2 Uredbe št. 1606/2002 (1) o MRS in ki jih je sprejela Komisija;

(c)

‚uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja‘ ali ‚ECB/2013/33‘ pomeni Uredbo (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (2);

(d)

‚uredba NACE‘ pomeni Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3);

(e)

‚oznake NACE‘ pomenijo oznake iz uredbe NACE;

(f)

‚direktiva o računovodskih izkazih bank‘ pomeni Direktivo Sveta 86/635/EGS (4);

(g)

‚računovodska direktiva‘ pomeni Direktivo 2013/34/EU (5);

(h)

‚nacionalna GAAP‘ pomeni nacionalna splošno sprejeta računovodska načela, razvita v skladu z direktivo o računovodskih izkazih bank;

(i)

‚MSP‘ pomeni mikro, mala in srednja podjetja, opredeljena v Priporočilu Komisije C(2003) 1422 (6);

(j)

‚koda ISIN‘ pomeni mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja, dodeljeno vrednostnim papirjem, ki je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov in enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev;

(k)

‚koda LEI‘ pomeni kodo mednarodnega identifikatorja pravnih subjektov, dodeljeno subjektom, ki enoznačno označuje stranko v finančnem poslu;

(l)

‚skupine za namen oslabitev‘ pomenijo kategorije oslabitve, kot so opredeljene v oddelku 5.5 MSRP 9; ‚prva skupina‘ se nanaša na oslabitev, merjeno v skladu s 5.5.5. členom MSRP 9; ‚druga skupina‘ se nanaša na oslabitev, merjeno v skladu s 5.5.3. členom MSRP 9; ‚tretja skupina‘ se nanaša na oslabitev finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Prilogi A MSRP 9.

2.   DOGOVORI

6.

V Prilogi III in Prilogi IV podatkovna točka, označena s sivo, pomeni, da se ta podatkovna točka ne zahteva ali da o njej ni mogoče poročati. V Prilogi IV s črno označena vrstica ali stolpec s sklici na pravno podlago pomeni, da zadevnih podatkovnih točk ne predložijo institucije, ki upoštevajo navedeno pravno podlago v zadevni vrstici ali stolpcu.

7.

Predloge v Prilogi III in Prilogi IV vključujejo implicitna validacijska pravila, ki so določena v samih predlogah z uporabo dogovorov.

8.

Uporaba oklepajev pri oznaki postavke v predlogi pomeni, da je treba to postavko odšteti za izračun končne vrednosti, kar pa ne pomeni, da se jo sporoči kot negativno postavko.

9.

Postavke, ki se sporočijo kot negativne vrednosti, so v sestavljenih predlogah označene s predznakom ‚(–)‘ na začetku njihove oznake, na primer ‚(–) lastne delnice‘.

10.

V ‚modelu podatkovne točke‘ pri predlogah za poročanje o finančnih informacijah iz Priloge III in Priloge IV ima vsaka podatkovna točka (celica) ‚osnovno postavko‘, ki se ji dodeli atribut ‚v dobro/v breme‘. Takšna dodelitev zagotavlja, da vsi subjekti, ki poročajo podatkovne točke, upoštevajo ‚dogovor glede predznaka‘, in omogoča poznavanje atributa ‚v dobro/v breme‘, ki ustreza posamezni podatkovni točki.

11.

Delovanje dogovora je shematsko prikazano v razpredelnici 1.

Razpredelnica 1:

Dogovor o atributu v dobro/v breme, pozitivni in negativni predznaki

Element

V dobro/v breme

Stanje/gibanje

Sporočena vrednost

Sredstva

v breme

stanje sredstev

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

povečanje sredstev

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

negativno stanje sredstev

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

zmanjšanje sredstev

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

Odhodki

stanje odhodkov

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

povečanje odhodkov

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

negativno stanje (vključno z razveljavitvami) odhodkov

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

zmanjšanje odhodkov

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

Obveznosti

v dobro

stanje obveznosti

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

povečanje obveznosti

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

negativno stanje obveznosti

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

zmanjšanje obveznosti

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

Lastniški kapital

stanje lastniškega kapitala

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

povečanje lastniškega kapitala

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

negativno stanje lastniškega kapitala

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

zmanjšanje lastniškega kapitala

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

Prihodki

stanje prihodkov

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

povečanje prihodkov

pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)

negativno stanje (vključno z razveljavitvami) prihodkov

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

zmanjšanje prihodkov

negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

3.   KONSOLIDACIJA

12.

Če v tej prilogi ni določeno drugače, se predloge FINREP pripravijo z uporabo bonitetnega obsega konsolidacije v skladu oddelkom 2 poglavja 2 naslova II dela 1 CRR. Institucije obračunavajo svoje odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe na podlagi enakih metod kot pri bonitetni konsolidaciji:

(a)

institucijam se lahko dovoli ali se od njih zahteva uporaba kapitalske metode za naložbe v zavarovalniške in nefinančne odvisne družbe v skladu s členom 18(5) CRR;

(b)

institucijam se lahko dovoli uporaba metode sorazmerne konsolidacije za finančne odvisne družbe v skladu s členom 18(2) CRR;

(c)

od institucije se lahko zahteva uporaba metode sorazmerne konsolidacije za naložbe v skupaj obvladovane družbe v skladu s členom 18(4) CRR.

4.   RAČUNOVODSKI PORTFELJI FINANČNIH INSTRUMENTOV

13.

Za namene prilog III in IV ter te priloge ‚računovodski portfelji‘ pomenijo finančne instrumente, združene glede na pravila za vrednotenje. Ta združevanja ne vključujejo naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo, stanj sredstev na vpogled, ki so razvrščena kot ‚denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah‘, ter finančnih instrumentov, ki so razvrščeni kot ‚v posesti za prodajo‘ in prikazani v postavkah ‚nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo‘ in ‚obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo‘.

14.

V skladu z nacionalnimi GAAP institucije, ki se jim dovoli ali se od njih zahteva uporaba nekaterih pravil za vrednotenje finančnih instrumentov v skladu z MSRP, predložijo ustrezne računovodske portfelje po MSRP, če se ti uporabljajo. Če pravila za vrednotenje finančnih instrumentov, ki jih institucije lahko ali morajo uporabljati v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, temeljijo na pravilih za vrednotenje iz MRS 39, institucije za vse svoje finančne instrumente predložijo računovodske portfelje na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, dokler pravila za vrednotenje, ki jih uporabljajo, ne temeljijo na pravilih za vrednotenje iz MSRP 9.

4.1   Finančna sredstva

15.

Za finančna sredstva se uporabijo naslednji računovodski portfelji na podlagi MSRP:

(a)

‚finančna sredstva v posesti za trgovanje‘;

(b)

‚finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje‘;

(c)

‚finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘;

(d)

‚finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘;

(e)

‚finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti‘.

16.

Za finančna sredstva se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi nacionalnih GAAP:

(a)

‚trgovalna finančna sredstva‘;

(b)

‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘;

(c)

‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala‘;

(d)

‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘ in

(e)

‚druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva‘.

17.

Izraz ‚trgovalna finančna sredstva‘ vključuje vsa finančna sredstva, ki so razvrščena kot trgovalna v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Ne glede na metodologijo merjenja, ki se uporablja v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se vsi izvedeni finančni instrumenti s pozitivnim stanjem za institucijo poročevalko, ki niso razvrščeni pod obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z odstavkom 22 tega dela, poročajo kot trgovalna finančna sredstva. Ta razvrstitev se uporablja tudi za izvedene finančne instrumente, ki v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank niso pripoznani v bilanci stanja oziroma so v bilanci stanja pripoznane samo spremembe njihove poštene vrednosti ali ki se uporabljajo kot ekonomska varovanja, kot so opredeljena v odstavku 137 dela 2 te priloge.

18.

V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank za finančna sredstva ‚metode na podlagi nabavne vrednosti‘ vključujejo pravila za vrednotenje, po katerih se dolžniški instrument meri po nabavni vrednosti, ki se ji prištejejo že obračunane obresti, temu pa se odštejejo izgube zaradi oslabitve.

19.

V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘ vključujejo finančne instrumente, merjene z metodami na podlagi nabavne vrednosti, in instrumente, merjene po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti (LOCOM) na nestalni osnovi (zmerni LOCOM) ne glede na njihovo dejansko merjenje na referenčni datum poročanja. Sredstva, merjena po zmernem LOCOM, so sredstva, za katera se LOCOM uporablja samo v določenih okoliščinah. Te okoliščine določa veljavni računovodski okvir in lahko vključujejo oslabitev, dolgotrajnejše zmanjšanje poštene vrednosti glede na nabavno ali spremembo namena, za katerega se sredstvo upravlja.

20.

V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ‚druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva‘ vključujejo finančna sredstva, ki niso primerna za vključitev v druge računovodske portfelje. Ta računovodski portfelj med drugim vključuje finančna sredstva, ki se stalno merijo po LOCOM (strogi LOCOM). Sredstva, merjena po strogem LOCOM, so sredstva, za katera veljavni računovodski okvir določa začetno in poznejše merjenje po LOCOM ali začetno merjenje po nabavni vrednosti in poznejše merjenje po LOCOM.

21.

Ne glede na njihovo metodo merjenja se naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z regulativnim okvirom za konsolidacijo, poročajo pod postavko ‚naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo‘, razen če so razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5.

22.

‚Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘ vključujejo izvedene finančne instrumente s pozitivnim stanjem za institucijo poročevalko, ki se posedujejo za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem v skladu z MSRP. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se izvedeni finančni instrumenti v netrgovalni knjigi razvrstijo kot izvedeni finančni instrumenti v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem, samo če v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank obstajajo posebna računovodska pravila za izvedene finančne instrumente v netrgovalni knjigi in ti izvedeni finančni instrumenti zmanjšujejo tveganje druge pozicije v netrgovalni knjigi.

4.2   Finančne obveznosti

23.

Za finančne obveznosti se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi MSRP:

(a)

‚finančne obveznosti v posesti za trgovanje‘;

(b)

‚finančne obveznosti, označene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘;

(c)

‚finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti‘.

24.

Za finančne obveznosti se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi nacionalnih GAAP:

(a)

‚trgovalne finančne obveznosti‘;

(b)

‚netrgovalne neizvedene finančne obveznosti, merjene z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘.

25.

Izraz ‚trgovalne finančne obveznosti‘ vključuje vse finančne obveznosti, ki so razvrščene kot trgovalne v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Ne glede na metodologijo merjenja, ki se uporablja v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se vsi izvedeni finančni instrumenti z negativnim stanjem za institucijo poročevalko, ki niso razvrščeni pod obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z odstavkom 26 tega dela, poročajo kot trgovalne finančne obveznosti. Ta razvrstitev se uporablja tudi za izvedene finančne instrumente, ki v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank niso pripoznani v bilanci stanja oziroma so v bilanci stanja pripoznane samo spremembe njihove poštene vrednosti ali ki se uporabljajo kot ekonomska varovanja, kot so opredeljena v odstavku 137 dela 2 te priloge.

26.

‚Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘ vključujejo izvedene finančne instrumente z negativnim stanjem za institucijo poročevalko, ki se posedujejo za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem v skladu z MSRP. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se izvedeni finančni instrumenti v netrgovalni knjigi razvrstijo kot obračunavanje varovanja pred tveganjem, samo če v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank obstajajo posebna računovodska pravila za izvedene finančne instrumente v netrgovalni knjigi in ti izvedeni finančni instrumenti zmanjšujejo tveganje druge pozicije v netrgovalni knjigi.

5.   FINANČNI INSTRUMENTI

27.

Za namene prilog III in IV ter te priloge izraz ‚knjigovodska vrednost‘ pomeni znesek, ki se poroča v bilanci stanja. Knjigovodska vrednost finančnih instrumentov vključuje obračunane obresti. V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov knjigovodska vrednost v skladu z nacionalnimi GAAP, ki vključuje aktivne časovne razmejitve, vrednost premij in rezervacije, če je relevantno, ali pa je enaka nič, če izvedeni finančni instrumenti niso pripoznani v bilanci stanja.

28.

Če se pripoznavajo v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se aktivne in pasivne časovne razmejitve v zvezi s finančnimi instrumenti, vključno z obračunanimi obrestmi, premijami in diskonti ali stroški posla, sporočijo skupaj z instrumentom in ne kot druga sredstva ali druge obveznosti.

29.

Kjer je relevantno v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se poročajo ‚odbitki za trgovalne pozicije, vrednotene po pošteni vrednosti‘. Odbitki znižajo vrednost trgovalnih sredstev in zvišajo vrednost trgovalnih obveznosti.

5.1   Finančna sredstva

30.

Finančna sredstva se razporedijo med naslednje vrste instrumentov: ‚denar v blagajni‘, ‚izvedeni finančni instrumenti‘, ‚lastniški instrumenti‘, ‚dolžniški vrednostni papirji‘ ter ‚krediti in druga finančna sredstva‘.

31.

‚Dolžniški vrednostni papirji‘ so dolžniški instrumenti, ki jih imajo institucije in so izdani kot vrednostni papirji, ki niso krediti v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja.

32.

‚Krediti in druga finančna sredstva‘ so dolžniški instrumenti, ki jih imajo institucije in niso vrednostni papirji; ta postavka vključuje ‚kredite‘ v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja in druga finančna sredstva, ki niso ‚krediti‘ v skladu z navedeno uredbo. ‚Druga finančna sredstva, ki niso krediti‘ so dodatno opredeljena v odstavku 85(g) dela 2 te priloge.

33.

V predlogah FINREP ‚dolžniški instrumenti‘ vključujejo ‚kredite in druga finančna sredstva‘ ter ‚dolžniške vrednostne papirje‘.

5.2   Bruto knjigovodska vrednost

34.

Bruto knjigovodska vrednost dolžniških instrumentov pomeni naslednje:

(a)

v skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je bruto knjigovodska vrednost za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso vključeni v portfelj ‚v posesti za trgovanje‘ ali trgovalni portfelj, odvisna od tega, ali so razvrščeni kot donosni ali nedonosni. Za donosne dolžniške instrumente je bruto knjigovodska vrednost poštena vrednost. Za nedonosne dolžniške instrumente je bruto knjigovodska vrednost poštena vrednost, potem ko so se ji prištele nazaj vse akumulirane negativne prilagoditve poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, kot so opredeljene v odstavku 69 dela 2 te priloge. Za namene merjenja bruto knjigovodske vrednosti se vrednotenje dolžniških instrumentov izvede na ravni posameznih finančnih instrumentov;

(b)

v skladu z MSRP je za dolžniške instrumente po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa bruto knjigovodska vrednost knjigovodska vrednost pred prilagoditvijo za morebitne popravke vrednosti za izgubo;

(c)

v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je za dolžniške instrumente, razvrščene kot ‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘, bruto knjigovodska vrednost oslabljenih sredstev enaka knjigovodski vrednosti pred prilagoditvijo za posebne popravke vrednosti za kreditno tveganje. Bruto knjigovodska vrednost neoslabljenih sredstev je knjigovodska vrednost pred prilagoditvijo za splošne popravke vrednosti za kreditno tveganje in splošne popravke vrednosti za bančno tveganje, če vplivajo na knjigovodsko vrednost;

(d)

v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je bruto knjigovodska vrednost dolžniških instrumentov, razvrščenih kot ‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala‘, odvisna od tega, ali se za ta finančna sredstva uporabljajo zahteve glede oslabitve. Če se zanje uporabljajo zahteve glede oslabitve, je bruto knjigovodska vrednost knjigovodska vrednost pred prilagoditvijo za vse akumulirane oslabitve, po upoštevanju zahtev iz točke (c) zgoraj za oslabljena in neoslabljena sredstva, ali za vse akumulirane zneske prilagoditev poštene vrednosti, ki se štejejo za izgubo zaradi oslabitve. Če se za ta finančna sredstva ne uporabljajo zahteve glede oslabitve, je njihova bruto knjigovodska vrednost poštena vrednost v primeru donosnih izpostavljenosti, v primeru nedonosnih izpostavljenosti pa poštena vrednost, potem ko so se jih prištele nazaj vse akumulirane negativne prilagoditve poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja;

(e)

v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je bruto knjigovodska vrednost dolžniških instrumentov, merjenih po strogem ali zmernem LOCOM, enaka nabavni vrednosti, če so se v obdobju poročanja merili po nabavni vrednosti. Če se ti dolžniški instrumenti merijo po tržni vrednosti, je bruto knjigovodska vrednost tržna vrednost pred prilagoditvijo za prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja;

(f)

v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je za dolžniške instrumente, o katerih se poroča pod postavko ‚druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva‘ po drugih metodah merjenja kot LOCOM, bruto knjigovodska vrednost knjigovodska vrednost pred upoštevanjem kakršnih koli prilagoditev vrednosti, ki se štejejo za oslabitev;

(g)

za trgovalna finančna sredstva v skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ali finančna sredstva v posesti za trgovanje v skladu z MSRP je bruto knjigovodska vrednost poštena vrednost. Če GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo odbitke za trgovalne instrumente in instrumente po pošteni vrednosti, je knjigovodska vrednost finančnih instrumentov njihova poštena vrednost pred temi odbitki.

5.3   Finančne obveznosti

35.

Finančne obveznosti se razporedijo med naslednje vrste instrumentov: ‚izvedeni finančni instrumenti‘, ‚kratke pozicije‘, ‚vloge‘, ‚izdani dolžniški vrednostni papirji‘ in ‚druge finančne obveznosti‘.

36.

Za namene prilog III in IV ter te priloge se uporablja opredelitev ‚vlog‘ iz dela 2 Priloge II k uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja.

37.

‚Izdani dolžniški vrednostni papirji‘ so dolžniški instrumenti, ki jih institucije izdajo kot vrednostne papirje, ki niso vloge v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja.

38.

‚Druge finančne obveznosti‘ vključujejo vse finančne obveznosti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, kratke pozicije, vloge in izdani dolžniški vrednostni papirji.

39.

V skladu z MSRP ‚druge finančne obveznosti‘ vključujejo dana finančna poroštva, če so merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 9, 4.2.1.(a) člen] ali po prvotno pripoznanem znesku, od katerega se odšteje kumulativna amortizacija [MSRP 9, 4.2.1.(c)(ii) člen]. Prevzete obveznosti iz kreditov se poročajo kot ‚druge finančne obveznosti‘, če so označene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 9, 4.2.1.(a) člen] ali so zaveze za zagotovitev kredita po obrestni meri, ki je nižja od tržne obrestne mere [MSRP 9, 2.3.(c) člen, 4.2.1.(d) člen].

40.

Če se prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se vsaka sprememba poštene vrednosti, vključno s spremembami zaradi kreditnega tveganja, poroča kot ‚druge finančne obveznosti‘ in ne kot rezervacije za ‚prevzete obveznosti in dana poroštva‘.

41.

‚Druge finančne obveznosti‘ vključujejo tudi dividende, ki jih je treba plačati, obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami in tranzitnimi postavkami ter obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami poslov z vrednostnimi papirji ali poslov v tuji valuti, če so obveznosti za posle pripoznane pred rokom plačila.

6.   RAZČLENITEV NASPROTNIH STRANK

42.

Kadar je zahtevana razčlenitev po nasprotnih strankah, se uporabijo naslednji sektorji nasprotnih strank:

(a)

centralne banke;

(b)

država: centralna, državna ali regionalna ter lokalna raven države, ki vključuje upravne organe in nekomercialna podjetja, izključuje pa javne družbe in zasebne družbe, ki so v lasti teh sektorjev države in opravljajo komercialno dejavnost (o katerih se poroča pod postavko ‚kreditne institucije‘, ‚druge finančne družbe‘ ali ‚nefinančne družbe‘, odvisno od njihove dejavnosti); skladi socialne varnosti; in mednarodne organizacije, kot so institucije Evropske unije, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave;

(c)

kreditne institucije: vse institucije, ki jih zajema opredelitev v členu 4(1)(1) CRR (‚družba, katere dejavnost je sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun‘), in multilateralne razvojne banke;

(d)

druge finančne družbe: vse finančne družbe in neprave družbe razen kreditnih institucij, kot so investicijska podjetja, investicijski skladi, zavarovalnice, pokojninski skladi, kolektivni naložbeni podjemi, klirinške hiše ter drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, lastne finančne institucije in posojilodajalci;

(e)

nefinančne družbe: družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ampak predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in opravljanjem nefinančnih storitev v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja;

(f)

gospodinjstvom: posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za svojo lastno končno potrošnjo ter kot proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev, če ne gre za dejavnosti nepravih družb. Vključene so nepridobitne družbe, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, ki se ukvarjajo zlasti s proizvodnjo netržnega blaga in storitev, namenjenih posebnim skupinam gospodinjstev.

43.

Dodelitev sektorja nasprotni stranki temelji izključno na naravi neposredne nasprotne stranke. Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupaj pri več kot enem dolžniku, se pripravi na podlagi značilnosti dolžnika, ki je bil pomembnejši ali odločilnejši za to, da je institucija odobrila izpostavljenost. Pri drugih razvrstitvah se porazdelitev skupno nastalih izpostavljenosti sektorja nasprotne stranke, država sedeža in oznake NACE določijo na podlagi značilnosti pomembnejšega ali odločilnejšega dolžnika.

44.

Neposredne nasprotne stranke v naslednjih poslih so:

(a)

za kredite in druga finančna sredstva neposredni kreditojemalec. Za odkupljene terjatve je neposredni kreditojemalec nasprotna stranka, ki je zavezana poplačati terjatve, razen pri poslih z regresom, pri katerih je neposredni kreditojemalec prenosnik terjatve, kadar institucija poročevalka ne pridobi skoraj vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom prenesenih terjatev;

(b)

za dolžniške vrednostne papirje in lastniške instrumente izdajatelj vrednostnih papirjev;

(c)

za vloge imetniki vlog (vlagatelji);

(d)

za kratke pozicije nasprotna stranka v poslu izposoje vrednostnih papirjev ali pogodbi o začasnem odkupu;

(e)

za izvedene finančne instrumente neposredna nasprotna stranka v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih. Za izvedene finančne instrumente OTC, za katere se opravi centralni kliring, je neposredna nasprotna stranka klirinška hiša, ki nastopa kot centralna nasprotna stranka. Razčlenitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih s kreditnim tveganjem se nanaša na sektor, v katerega spada nasprotna stranka v pogodbi (kupec ali prodajalec zavarovanja);

(f)

za dana finančna poroštva je nasprotna stranka neposredna nasprotna stranka v zajamčenem dolžniškem instrumentu;

(g)

za prevzete obveznosti iz kreditov in druge prevzete obveznosti nasprotna stranka, katere kreditno tveganje prevzame institucija poročevalka;

(h)

za prejete obveze iz kreditov, prejeta finančna poroštva in druge prejete obveze dajalec poroštva ali nasprotna stranka, ki je zagotovila obvezo instituciji poročevalki.

DEL 2

NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

1.   BILANCA STANJA

1.1   Sredstva (1.1)

1.

‚Denar v blagajni‘ vključuje imetje domačih in tujih bankovcev ter kovancev v obtoku, ki se splošno uporabljajo za izvajanje plačil.

2.

‚Stanja denarnih sredstev v centralnih bankah‘ vključujejo stanja sredstev na vpogled v centralnih bankah.

3.

‚Vpogledne vloge pri bankah‘ vključujejo stanja sredstev na vpogled v kreditnih institucijah.

4.

‚Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo‘ vključujejo naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z regulativnim okvirom za konsolidacijo, razen če se razvrstijo kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ne glede na to, kako se merijo, kar vključuje primere, ko računovodski standardi dovoljujejo njihovo vključitev v različne računovodske portfelje, uporabljene za finančne instrumente. Knjigovodska vrednost naložb v kapital, obračunana z uporabo kapitalske metode, vključuje z njimi povezano dobro ime.

5.

O sredstvih, ki niso finančna sredstva in zaradi svoje narave ne morejo biti razvrščena v posamezne bilančne postavke, se poroča pod postavko ‚druga sredstva‘. Druga sredstva med drugim vključujejo zlato, srebro in drugo blago, tudi če so namenjena trgovanju.

6.

V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se knjigovodska vrednost nazaj odkupljenih lastnih delnic poroča pod ‚drugimi sredstvi‘, če ustrezni nacionalni GAAP dovoljujejo, da se izkazujejo kot sredstvo.

7.

‚Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo‘ imajo enak pomen kot v MSRP 5.

1.2   Obveznosti (1.2)

8.

V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se rezervacije za pogojne izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela razmerja varovanja portfelja, poročajo v vrstici ‚izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, če izguba izhaja iz vrednotenja izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, ali v vrstici ‚spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem‘, če izguba izhaja iz vrednotenja varovane postavke. Če razločevanje med izgubami, ki izhajajo iz vrednotenja izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, in izgubo, ki izhaja iz vrednotenja varovane postavke, ni mogoče, se vse rezervacije za pogojne izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela razmerja varovanja portfelja, poročajo v vrstici ‚izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘.

9.

Rezervacije za ‚pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke‘ vključujejo znesek neto obveznosti za določene zaslužke.

10.

V skladu z MSRP rezervacije za ‚druge dolgoročne zaslužke zaposlencev‘ vključujejo vrednosti primanjkljajev v programih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev iz 153. člena MRS 19. Vnaprej vračunani odhodki iz kratkoročnih zaslužkov zaposlencev [MRS 19, 11.(a) člen], programi z določenimi prispevki [MRS 19, 51.(a) člen] in odpravnine [MRS 19, 169.(a) člen] se vključijo v ‚druge obveznosti‘.

11.

V skladu z MSRP rezervacije za ‚prevzete obveznosti in dana poroštva‘ vključujejo rezervacije v zvezi z vsemi prevzetimi obveznostmi in poroštvi ne glede na to, ali se njihova oslabitev določa v skladu z MSRP 9 ali se rezervacije zanje oblikujejo v skladu z MRS 37 oziroma ali se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4. Obveznosti, ki izhajajo iz zavez in finančnih poroštev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ne poročajo kot rezervacije, čeprav so posledica kreditnega tveganja, ampak kot ‚druge finančne obveznosti‘ v skladu z odstavkom 40 dela 1 te priloge. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank rezervacije za ‚prevzete obveznosti in dana poroštva‘ vključujejo rezervacije v zvezi z vsemi zavezami in poroštvi.

12.

‚Delniški kapital, vračljiv na zahtevo‘ vključuje kapitalske instrumente, ki jih izda institucija in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev v lastniški kapital. Institucije pod to postavko vključijo delnice zadrug, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev v lastniški kapital.

13.

O obveznostih, ki niso finančne obveznosti in zaradi svoje narave ne morejo biti razvrščene v posamezne bilančne postavke, se poroča pod postavko ‚druge obveznosti‘.

14.

‚Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo‘ imajo enak pomen kot v MSRP 5.

15.

V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank so ‚rezervacije za splošna bančna tveganja‘ zneski, ki so bili dodeljeni v skladu s členom 38 direktive o računovodskih izkazih bank. Če se pripoznajo, se prikažejo ločeno kot obveznosti pod postavko ‚rezervacije‘ ali med lastniškim kapitalom pod postavko ‚druge rezerve‘ v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP.

1.3   Lastniški kapital (1.3)

16.

Lastniški instrumenti, ki so finančni instrumenti, v skladu z MSRP vključujejo pogodbe, ki spadajo v področje uporabe MRS 32.

17.

V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ‚nevplačani kapital, ki je bil vpoklican‘ vključuje knjigovodsko vrednost kapitala, ki ga izda institucija in je bil vpoklican za vlagatelje, vendar ni bil plačan na referenčni datum. Če se povečanje kapitala, ki še ni bilo vplačano, evidentira kot povečanje delniškega kapitala, se nevplačani kapital, ki je bil vpoklican, sporoči v vrsticah ‚nevplačani kapital, ki je bil vpoklican‘ v predlogi 1.3 in ‚druga sredstva‘ v predlogi 1.1. Če se lahko povečanje kapitala v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank evidentira samo po prejemu plačila od delničarjev, se nevplačani kapital ne sporoči v predlogi 1.3.

18.

‚Sestavina lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov‘ vključuje sestavino lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov (tj. finančnih instrumentov, ki vsebujejo sestavino obveznosti in sestavino lastniškega kapitala), ki jih izda institucija, če so ločeni v skladu z ustreznim računovodskim okvirom (vključno s sestavljenimi finančnimi instrumenti z več vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih vrednosti so medsebojno odvisne).

19.

‚Drugi izdani lastniški instrumenti‘ vključujejo lastniške instrumente, ki so finančni instrumenti razen ‚kapitala‘ in ‚sestavin lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov‘.

20.

‚Drug lastniški kapital‘ zajema vse lastniške instrumente, ki niso finančni instrumenti, med drugim z lastniškim kapitalom poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic [MSRP 2, 10. člen].

21.

‚Dobički/izgube v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključujejo akumulirane dobičke in izgube zaradi sprememb poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, v zvezi s katerimi se je poročajoče podjetje nepreklicno odločilo, da bo spremembe poštene vrednosti prikazovalo v drugem vseobsegajočem donosu.

22.

‚Neučinkovitost varovanja pri varovanjih poštene vrednosti za lastniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključuje akumulirano neučinkovitost varovanja pri varovanjih poštene vrednosti, pri katerih je varovana postavka lastniški instrument, merjen po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Neučinkovitost varovanja, ki se poroča v tej vrstici, je razlika med akumuliranimi spremembami poštene vrednosti lastniškega instrumenta, sporočenimi pod ‚dobički/izgube varovanih instrumentov‘, in akumuliranimi spremembami poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, sporočenimi pod ‚dobički/izgube instrumentov, sklenjenih za namen varovanja‘ [MSRP 9, 6.5.3. člen in 6.5.8. člen].

23.

‚Dobički/izgube v zvezi s spremembami poštene vrednosti finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na spremembe njihovega kreditnega tveganja‘ vključujejo akumulirane dobičke in izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in povezane z lastnim kreditnim tveganjem za obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ne glede na to, ali se tako označijo ob začetnem pripoznanju ali pozneje.

24.

‚Dobički/izgube v zvezi z varovanjem neto naložb v kapital družb v tujini [uspešni del varovanja]‘ vključujejo rezerve za pretvorbo v tujo valuto za učinkoviti del tako tekočih varovanj neto naložb v kapital družb v tujini kot varovanj neto naložb v kapital družb v tujini, ki se ne uporabljajo več, pri čemer so te poslovne operacije v tujini še naprej pripoznane v bilanci stanja.

25.

‚Izvedeni finančni instrumenti za varovanje. Rezerva za varovanja denarnih tokov [uspešni del varovanja]‘ vključujejo rezervo za varovanja denarnih tokov za uspešni del sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje v varovanju denarnih tokov, in sicer tako za tekoča varovanja denarnih tokov kot za varovanja denarnih tokov, ki se ne uporabljajo več.

26.

‚Spremembe poštene vrednosti dolžniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključujejo akumulirane dobičke ali izgube pri dolžniških instrumentih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, od katerih se odšteje popravek vrednosti za izgubo, merjen na datum poročanja v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9.

27.

‚Instrumenti varovanja [elementi, ki niso označeni kot komponenta varovanja]‘ vključujejo akumulirane spremembe poštene vrednosti vsega naslednjega:

(a)

časovne vrednosti opcije, če so spremembe časovne vrednosti in notranje vrednosti te opcije ločene in je kot instrument za varovanje pred tveganjem določena samo sprememba notranje vrednosti [MSRP 9, 6.5.15. člen];

(b)

terminskega elementa terminske pogodbe, če sta terminski in promptni element te terminske pogodbe ločena in je kot instrument za varovanje pred tveganjem določena samo sprememba promptnega elementa terminske pogodbe;

(c)

valutnega tečajnega razmika finančnega instrumenta, izraženega v bazičnih točkah, če je ta razmik izključen iz določitve navedenega finančnega instrumenta kot instrumenta za varovanje pred tveganjem [MSRP 9, 6.5.15. člen in 6.5.16. člen].

28.

‚Rezerve prevrednotenja‘ v skladu z MSRP vključujejo znesek rezerv, nastalih na podlagi prve uporabe MRS, ki niso bile evidentirane kot druge vrste rezerv.

29.

‚Druge rezerve‘ se delijo na ‚rezerve ali bilančne izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo‘ ter ‚drugo‘. ‚Rezerve ali bilančne izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo‘ vključujejo akumulirani znesek prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarijo navedene naložbe z dobičkom ali izgubo v preteklih letih, če so obračunane s kapitalsko metodo. ‚Drugo‘ vključuje rezerve, ki niso vključene že v drugih postavkah rezerv, lahko vključuje zakonske rezerve in statutarne rezerve.

30.

‚Lastne delnice‘ vključujejo vse finančne instrumente z značilnostmi lastnih lastniških instrumentov, ki jih je institucija ponovno odkupila, dokler niso prodani ali amortizirani, razen če se v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank poročajo pod ‚drugimi sredstvi‘.

2.   IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (2)

31.

Prihodki in odhodki iz obresti od finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in od izvedenih finančnih instrumentov za varovanje, razvrščenih v kategorijo ‚obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, se sporočajo ločeno od drugih dobičkov in izgub iz postavk ‚prihodki iz obresti‘ in ‚odhodki iz obresti‘ (‚čista cena‘) ali kot del dobičkov ali izgub iz teh kategorij instrumentov (‚polna cena‘). Pristop čiste ali polne cene se uporablja dosledno za vse finančne instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in za izvedene finančne instrumente za varovanje, razvrščene v kategorijo ‚obračunavanje varovanja pred tveganjem‘.

32.

Institucije poročajo naslednje postavke, ki vključujejo prihodke in odhodke v zvezi s povezanimi strankami, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z regulativnim okvirom za konsolidacijo, razčlenjene po računovodskih portfeljih:

(a)

‚prihodki iz obresti‘;

(b)

‚odhodki za obresti‘;

(c)

‚prihodki iz dividend‘;

(d)

‚dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto‘;

(e)

‚dobički ali izgube iz naslova sprememb, neto‘;

(f)

‚oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘.

33.

‚Prihodki iz obresti – finančna sredstva v posesti za trgovanje‘ in ‚odhodki za obresti – finančne obveznosti v posesti za trgovanje‘ vključujejo, kadar se uporablja čista cena, zneske, povezane s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti, razvrščenimi v kategorijo ‚v posesti za trgovanje‘, ki so instrumenti za varovanje z ekonomskega, ne pa z računovodskega vidika, da se pravilno prikažejo prihodki in odhodki iz obresti iz finančnih instrumentov, ki se varujejo pred tveganji.

34.

Če se uporablja čista cena, ‚prihodki iz obresti – finančna sredstva v posesti za trgovanje‘ in ‚odhodki za obresti – finančne obveznosti v posesti za trgovanje‘ vključujejo tudi časovno porazdeljene provizije in izravnalna plačila v zvezi s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjenimi po pošteni vrednosti in uporabljenimi za obvladovanje kreditnega tveganja dela ali celotnega finančnega instrumenta, ki je ob tej priložnosti označen po pošteni vrednosti [MSRP 9, oddelek 6.7].

35.

‚Prihodki iz obresti – izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje‘ in ‚odhodki za obresti – izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje‘ vključujejo, kadar se uporablja čista cena, zneske, povezane s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti, razvrščenimi v kategorijo ‚obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, s katerimi s krije obrestno tveganje, vključno z varovanji skupine postavk z izravnalnimi pozicijami tveganja (varovanja neto pozicije), pri katerih tveganje, pred katerim se varuje, vpliva na različne vrstične postavke v izkazu poslovnega izida. Kadar se uporablja čista cena, se ti zneski poročajo kot prihodki in odhodki iz obresti na bruto osnovi, da se prikažejo pravilni prihodki in odhodki iz obresti iz postavk, varovanih pred tveganjem, s katerimi so povezani. V primeru čiste cene se, kadar varovana postavka ustvari prihodke (odhodke) iz obresti, ti zneski poročajo kot prihodki (odhodki) iz obresti, tudi če je znesek negativen (pozitiven).

36.

‚Prihodki iz obresti – druga sredstva‘ vključujejo zneske prihodkov iz obresti, ki niso vključeni v druge postavke, kot so prihodki iz obresti v zvezi z denarjem v blagajni, stanjem na računih pri centralnih bankah in vpoglednimi vlogami pri bankah ter nekratkoročnimi sredstvi in skupinami za odtujitev, razvrščenimi kot v posesti za prodajo, ter neto prihodki iz obresti od neto sredstev za določene zaslužke.

37.

V skladu z MSRP in kadar ni določeno drugače v skladu z nacionalnimi GAAP, se obresti v zvezi s finančnimi obveznostmi z negativno efektivno obrestno mero poročajo pod ‚prihodki iz obresti od obveznosti‘. Te obveznosti in njihove obresti privedejo do pozitivnega donosa za institucijo.

38.

‚Odhodki za obresti – druge obveznosti‘ vključujejo zneske odhodkov za obresti, ki niso vključeni v druge postavke, kot so odhodki za obresti v zvezi z obveznostmi, vključenimi v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo, odhodki, ki nastanejo zaradi povečanja knjigovodske vrednosti rezervacije, ki izraža minevanje časa, ali neto odhodki za obresti od neto obveznosti za določene zaslužke.

39.

V skladu z MSRP in kadar ni določeno drugače v skladu z nacionalnimi GAAP, se obresti v zvezi s finančnimi sredstvi z negativno efektivno obrestno mero poročajo pod ‚odhodki za obresti od sredstev‘. Ta sredstva in njihove obresti privedejo do negativnega donosa za institucijo.

40.

Prihodki iz dividend iz lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se poročajo kot ‚prihodki iz dividend‘ ločeno od drugih dobičkov in izgub iz teh razredov instrumentov, kadar se uporablja čista cena, ali kot del dobičkov ali izgub iz teh razredov instrumentov, če se uporablja polna cena.

41.

Prihodki iz dividend iz lastniških instrumentov, označenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, zajemajo dividende v zvezi z instrumenti, za katere se je med obdobjem poročanja odpravilo pripoznanje, in dividende v zvezi z instrumenti, ki se posedujejo na koncu obdobja poročanja.

42.

Prihodki iz dividend iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo, vključujejo dividende iz teh naložb, kadar se te obračunavajo drugače kot s kapitalsko metodo.

43.

‚Dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto‘ vključujejo dobičke in izgube iz ponovnega merjenja ter odprave pripoznanja finančnih instrumentov, razvrščenih kot v posesti za trgovanje. Ta postavka vključuje tudi dobičke in izgube iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se uporabljajo za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, označenega kot merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ter prihodke in odhodke iz naslova dividend in obresti od finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, kadar se uporablja polna cena.

44.

‚Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključujejo tudi znesek, pripoznan v izkazu poslovnega izida za lastno kreditno tveganje obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti, če pripoznanje sprememb lastnega kreditnega tveganja v drugem vseobsegajočem donosu ustvari ali poveča računovodsko neskladnost [MSRP 9, 5.7.8. člen]. Ta postavka vključuje tudi dobičke in izgube iz varovanih instrumentov, ki so določeni za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če se taka določitev uporablja za obvladovanje kreditnega tveganja, ter prihodke in odhodke iz obresti od finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, kadar se uporablja polna cena.

45.

‚Dobički ali (–) izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ ne vključujejo dobičkov iz lastniških instrumentov, za katere se je poročajoče podjetje odločilo, da jih bo merilo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa [MSRP 9, 5.7.1.(b) člen].

46.

Če sprememba poslovnega modela privede do prerazvrstitve finančnega sredstva v drug računovodski portfelj, se dobički ali izgube iz prerazvrstitve poročajo v ustreznih vrsticah računovodskega portfelja, v katerega se prerazvrsti finančno sredstvo, v skladu z naslednjim:

(a)

če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po odplačni vrednosti, v računovodski portfelj, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 9, 5.6.2. člen], se dobički ali izgube zaradi prerazvrstitve poročajo v vrstici ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto‘ ali ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, neto‘, kot je ustrezno;

(b)

če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 9, 5.6.7. člen], se kumulativni dobički ali izgube, prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in prerazvrščeni v poslovni izid, poročajo v vrstici ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto‘ ali ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, neto‘, kot je ustrezno.

47.

‚Dobički ali (–) izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto‘ vključujejo dobičke in izgube iz instrumentov varovanja in iz varovanih postavk, vključno s tistimi iz varovanih postavk, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki niso lastniški instrumenti, v varovanju poštene vrednosti pred tveganjem v skladu s 6.5.8. členom MSRP 9. Vključujejo tudi neuspešni del variacije poštene vrednosti instrumentov varovanja v varovanju denarnih tokov. Prerazvrstitve rezerve za varovanje denarnih tokov ali rezerve za varovanje neto naložbe v kapital družb v tujini se pripoznajo v istih vrsticah ‚izkaza poslovnega izida‘ kot tiste, na katere so vplivali denarnih tokovi iz varovanih postavk. ‚Dobički ali (–) izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto‘ vključujejo tudi dobičke in izgube iz varovanj neto naložbe v kapital družb v tujini. Ta postavka vključuje tudi dobičke iz varovanj neto pozicij.

48.

‚Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev‘ vključujejo dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, razen če so ta razvrščena kot v posesti za prodajo ali kot naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo.

49.

‚Dobički ali (–) izgube iz naslova sprememb, neto‘ vključujejo zneske, ki izhajajo iz prilagoditve bruto knjigovodskih vrednosti finančnih sredstev, ki odraža ponovno dogovorjene ali spremenjene pogodbene denarne tokove [MSRP 9, 5.4.3. člen in Priloga A]. Dobički ali izgube iz naslova sprememb ne vključujejo učinka sprememb na znesek pričakovanih kreditnih izgub, ki se poroča v vrstici ‚oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘.

50.

‚Rezervacije ali (–) odprava rezervacij) – prevzete obveznosti in dana poroštva‘ vključujejo neto zneske v ‚izkazu poslovnega izida‘ za rezervacije za vse zaveze in poroštva, ki jih obravnavajo MSRP 9, MRS 37 ali MSRP 4, v skladu z odstavkom 11 tega dela ali v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. V skladu z MSRP se vse spremembe poštene vrednosti zavez in finančnih poroštev, merjenih po pošteni vrednosti, poročajo v vrstici ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto‘. Rezervacije zato vključujejo znesek oslabitve za zaveze in poroštva, za katere se oslabitev določa v skladu z MSRP 9 ali se rezervacije zanje oblikujejo v skladu z MRS 37 ali pa se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4.

51.

V skladu z MSRP ‚oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključujejo vse dobičke ali izgube zaradi oslabitve za dolžniške instrumente, ki nastanejo zaradi uporabe pravil o oslabitvi iz oddelka 5.5 MSRP 9, ne glede na to, ali se pričakovane kreditne izgube v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9 ocenijo v obdobju 12 mesecev ali v celotnem obdobju trajanja instrumenta, ter dobičke ali izgube zaradi oslabitve za odkupljene terjatve, sredstva iz pogodb in terjatve iz najemov [MSRP 9, 5.5.15. člen].

52.

V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank postavka ‚oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključuje vse popravke vrednosti in odprave popravkov vrednosti finančnih instrumentov, ki se merijo po metodah nabavne vrednosti, zaradi spremembe kreditne sposobnosti dolžnika ali izdajatelja, pa tudi, odvisno od določb v nacionalnih GAAP, popravke vrednosti zaradi oslabitve finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala ter z drugimi metodami merjenja, vključno z LOCOM.

53.

‚Oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključujejo odpisane zneske, kot so opredeljeni v odstavkih 72, 74 in 165(b) tega dela te priloge, ki presegajo znesek popravka vrednosti za izgubo na datum odpisa in so zato pripoznani kot izguba neposredno v poslovnem izidu, ter izterjave prej odpisanih zneskov, evidentirane neposredno v izkazu poslovnega izida.

54.

Deleži poslovnega izida iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki se obračunavajo s kapitalsko metodo v skladu z regulativnim okvirom za konsolidacijo, se poročajo v vrstici ‚delež dobička ali (–) izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo‘. Knjigovodska vrednost naložbe se skladno z 10. členom MRS 28 zmanjša za znesek dividend, ki so jih izplačali ti subjekti. Oslabitve teh naložb se poročajo v postavki ‚(oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo)‘. Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja teh naložb se poročajo v skladu z odstavkoma 55 in 56 tega dela.

55.

‚Dobiček ali izguba iz nekratkoročnih sredstev in skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje‘ vključuje dobiček ali izgubo, ki je bila ustvarjena z nekratkoročnimi sredstvi in skupinami za odtujitev, razvrščenimi kot v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje.

56.

V skladu z MSRP se dobički ali izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo, sporočijo pod postavko ‚dobiček ali (–) izguba pred obdavčitvijo iz ustavljenega poslovanja‘, če se ti štejejo za ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se ti dobički in izgube poročajo v vrstici ‚dobički ali (–) izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo, neto‘

3.   IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (3)

57.

‚Dobički ali (–) izgube v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključujejo spremembo akumulirane neučinkovitosti varovanja pri varovanjih poštene vrednosti, pri katerih je varovana postavka lastniški instrument, merjen po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Sprememba akumulirane neučinkovitosti varovanja, ki se poroča v tej vrstici, je razlika med spremembami v variaciji poštene vrednosti lastniškega instrumenta, sporočenimi pod ‚dobički/izgube varovanih instrumentov‘, in spremembami v variaciji poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, sporočenimi pod ‚dobički/izgube instrumentov, sklenjenih za namen varovanja‘.

58.

‚Dobički/izgube v zvezi z varovanjem neto naložb v kapital družb v tujini [uspešni del varovanja]‘ vključujejo spremembe akumulirane rezerve za pretvorbo v tujo valuto za uspešni del tako tekočih varovanj neto naložb v kapital družb v tujini kot varovanj neto naložb v kapital družb v tujini, ki se ne uporabljajo več.

59.

Za varovanja neto naložb v kapital družb v tujini in varovanja denarnih tokov zadevni zneski, ki se poročajo pod postavko ‚prenos dobičkov/izgub v poslovni izid‘, vključujejo zneske, ki so se prenesli, ker je prišlo do varovanih tokov in se zanje ne pričakuje več, da bo do njih prišlo.

60.

‚Instrumenti varovanja [elementi, ki niso označeni kot komponenta varovanja]‘ vključujejo spremembe v akumuliranih spremembah poštene vrednosti vsega naslednjega, če ni označeno kot komponenta varovanja:

(a)

časovne vrednosti opcij;

(b)

terminskih elementov terminskih pogodb;

(c)

valutnega tečajnega razmika finančnih instrumentov, izraženega v bazičnih točkah.

61.

Za opcije zneski, prerazvrščeni v poslovni izid in sporočeni v vrstici ‚prenos dobičkov/izgub v poslovni izid‘, vključujejo prerazvrstitve zaradi opcij, ki varujejo s poslom povezano varovano postavko, in opcij, ki varujejo s časovnim obdobjem povezano varovano postavko.

62.

‚Dobički/izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključujejo dobičke ali izgube iz dolžniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki niso dobički ali izgube zaradi oslabitve ter dobički in izgube iz tečajnih razlik, ki se poročajo pod ‚(oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida)‘ oziroma pod ‚čisti dobički/(–) izgube iz tečajnih razlik‘ v predlogi 2. Postavka ‚prenos dobičkov/izgub v poslovni izid‘ zlasti vključuje prenose v poslovni izid zaradi odprave pripoznanja ali prerazvrstitve v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

63.

Če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po odplačni vrednosti, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa [MSRP 9, 5.6.4. člen], se dobički ali izgube, nastali zaradi prerazvrstitve, poročajo v vrstici ‚dobički/izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘.

64.

Če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 9, 5.6.7. člen], ali v kategorijo, ki se meri po odplačni vrednosti [MSRP 9, 5.6.5. člen], se prerazvrščeni kumulativni dobički in izgube, prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, ustrezno poročajo v postavki ‚prenos dobičkov/izgub v poslovni izid‘ oziroma ‚druge prerazvrstitve‘, pri čemer se v drugem primeru knjigovodska vrednost finančnega sredstva prilagodi.

65.

‚Druge prerazvrstitve‘ za vse sestavine drugega vseobsegajočega donosa vključujejo prenose, ki niso prerazvrstitve iz drugega vseobsegajočega donosa v poslovni izid ali v začetno knjigovodsko vrednost varovanih postavk v primeru varovanj denarnih tokov.

66.

V skladu z MSRP se ‚davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid‘ in ‚davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid‘ [MRS 1, 91.(b) člen in IG6. člen] poročata kot ločeni vrstični postavki.

4.   RAZČLENITEV FINANČNIH SREDSTEV PO INSTRUMENTIH IN PO SEKTORJU NASPROTNE STRANKE (4)

67.

Finančna sredstva se razčlenijo po računovodskih portfeljih, po instrumentih in, če se tako zahteva, po nasprotnih strankah. Za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in po odplačni vrednosti, se bruto knjigovodska vrednost sredstev in akumuliranih oslabitev razčleni po skupinah za namen oslabitev.

68.

Izvedeni finančni instrumenti, ki se v skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank poročajo kot trgovalna finančna sredstva, vključujejo instrumente, merjene po pošteni vrednosti, in instrumente, merjene z metodami na podlagi nabavne vrednosti ali LOCOM.

69.

Za namene priloge III in IV ter te priloge ‚akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ pomenijo, pri nedonosnih izpostavljenostih, akumulirane spremembe poštne vrednosti zaradi kreditnega tveganja, kadar je akumulirana neto sprememba negativna. Akumulirana neto sprememba poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja se izračuna s seštetjem vseh negativnih in pozitivnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, do katerih je prišlo od pripoznanja dolžniškega instrumenta. Ta znesek se poroča samo, če seštetje pozitivnih in negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja privede do negativnega zneska. Vrednotenje dolžniških instrumentov se izvede na ravni posameznih finančnih instrumentov. ‚Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ se za vsak dolžniški instrument poročajo do odprave pripoznanja dokumenta.

70.

V prilogah III in IV in v tej prilogi ‚akumulirana oslabitev‘ pomeni:

(a)

za dolžniške instrumente, merjene po odplačni vrednosti ali z metodo na podlagi nabavne vrednosti, je akumulirana oslabitev kumulativni znesek izgub zaradi oslabitve, od katerega se odštejejo uporaba in razveljavitve, ki je bil pripoznan, kot je bilo ustrezno, za vsako skupino za namen oslabitev. Akumulirana oslabitev zmanjša knjigovodsko vrednost dolžniškega instrumenta z uporabo konta popravkov vrednosti v skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ali z neposrednimi zmanjšanji, ki v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ne predstavljajo odprave pripoznanja;

(b)

za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z MSRP, je akumulirana oslabitev vsota pričakovanih kreditnih izgub in njihovih variacij, pripoznana kot zmanjšanje poštene vrednosti danega instrumenta od začetnega pripoznanja;

(c)

za dolžniške instrumente po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ki so predmet oslabitve, je akumulirana oslabitev kumulativni znesek izgub zaradi oslabitve, od katerega se odštejejo priznana uporaba in razveljavitve. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti se izvede z uporabo konta popravkov vrednosti ali z neposrednimi zmanjšanji, ki ne predstavljajo odprave pripoznanja.

71.

V skladu z MSRP akumulirana oslabitev vključuje popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v vsaki skupini za namen oslabitev iz MSRP 9. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank vključuje posebne in splošne popravke zaradi kreditnega tveganja ter splošni popravek za bančno tveganje, če zmanjša knjigovodsko vrednost dolžniškega instrumenta. Akumulirana oslabitev vključuje tudi prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri finančnih sredstvih v skladu z LOCOM.

72.

‚Akumulirani delni odpisi‘ in ‚akumulirani popolni odpisi‘ vključujejo akumulirani delni oziroma polni znesek po stanju na referenčni datum za glavnico in zapadle natečene obresti ter provizije vseh dolžniških instrumentov, za katere se je do tega datuma odpravilo pripoznanje z uporabo ene od metod iz odstavka 74, ker institucija nima razumnih pričakovanj, da bo prišlo do povrnitve pogodbenih denarnih tokov. Ti zneski se poročajo do popolnega prenehanja vseh pravic institucije poročevalke zaradi izteka roka zastaranja, odpisa ali drugih vzrokov ali do njihove povrnitve. Zato se odpisani zneski, če niso povrnjeni, poročajo, dokler v zvezi z njimi potekajo postopki izvršbe.

73.

Če se dolžniški instrument na koncu popolnoma odpiše zaradi zaporednih delnih odpisov, se odpisani kumulativni znesek prerazvrsti iz stolpca ‚akumulirani delni odpisi‘ v stolpec ‚akumulirani popolni odpisi‘.

74.

Odpisi predstavljajo odpravo pripoznanja in se nanašajo na celotno finančno sredstvo ali njegov del, vključno s primeri, ko se institucija zaradi spremembe sredstva odpove pravici do prejemanja denarnih tokov iz dela ali celotnega sredstva, kot je dodatno pojasnjeno v odstavku 72. ‚Odpisi‘ vključujejo zneske, nastale z znižanjem knjigovodske vrednosti finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi, ter znižanjem zneskov kontov popravka vrednosti za kreditne izgube, in sicer na podlagi knjigovodske vrednosti finančnih sredstev.

75.

Stolpec ‚od tega: instrumenti z nizkim kreditnim tveganjem‘ vključuje instrumente, za katere je bilo na datum poročanja določeno, da imajo nizko kreditno tveganje, in za katere institucija predpostavlja, da se v skladu s 5.5.10. členom MSRP 9 njihovo kreditno tveganje od začetnega pripoznanja ni bistveno povečalo.

76.

Terjatve do kupcev v smislu 54.(h) člena MRS 1, sredstva iz pogodbe in terjatve iz najema, za katere se je uporabil poenostavljeni pristop za oceno popravkov vrednosti za izgubo iz 5.5.15. člena MSRP 9, se poročajo med krediti in drugimi finančnimi sredstvi v predlogi 4.4.1. Ustrezni popravek vrednosti za izgubo za ta sredstva se poroča pod postavko ‚akumulirana oslabitev sredstev z večjim povečanjem kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, vendar brez poslabšanja kreditne kakovosti (druga skupina)‘ ali ‚akumulirana oslabitev sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo (tretja skupina)‘, odvisno od tega, ali se odkupljene terjatve, sredstva iz pogodbe ali terjatve iz najema v skladu s poenostavljenim pristopom štejejo za sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo.

77.

Kupljena ali izdana (ustvarjena) finančna sredstva, ki imajo ob začetnem pripoznanju poslabšano kreditno kakovost, se poročajo ločeno v predlogah 4.3.1 in 4.4.1. Za te kredite akumulirana oslabitev vključuje samo kumulativne spremembe pričakovanih izgub v celotnem obdobju trajanja od začetnega pripoznanja [MSRP 9, 5.5.13. člen].

78.

Institucije v predlogi 4.5 poročajo knjigovodsko vrednost za ‚kredite in druga finančna sredstva‘ ter ‚dolžniške vrednostne papirje‘, ki spadajo v opredelitev ‚podrejenega dolga‘ iz odstavka 100 tega dela.

79.

V predlogi 4.8 so informacije, ki se poročajo, odvisne od tega, ali se lahko za netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala, uporabljajo zahteve glede oslabitve pri uporabi nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Če so ta finančna sredstva predmet oslabitve, institucije v tej predlogi poročajo informacije, ki se nanašajo na knjigovodsko vrednost, bruto knjigovodsko vrednost neoslabljenih sredstev in oslabljenih sredstev, akumulirano oslabitev in akumulirane odpise. Če ta finančna sredstva niso predmet oslabitve, institucije poročajo akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja za nedonosne izpostavljenosti.

80.

V predlogi 4.9 se finančna sredstva, merjena po zmernem LOCOM, in povezane prilagoditve vrednosti poročajo ločeno od drugih finančnih sredstev, merjenih z metodo na podlagi nabavne vrednosti, in povezanih oslabitev. Finančna sredstva po metodi na podlagi nabavne vrednosti, vključno s finančnimi sredstvi po zmernem LOCOM, se poročajo kot neoslabljena sredstva, če ni nobenih z njimi povezanih prilagoditev vrednosti ali oslabitev, in kot oslabljena sredstva, če imajo prilagoditve vrednosti, ki se štejejo za oslabitev, ali so z njimi povezane oslabitve. Prilagoditve vrednosti, ki se štejejo za oslabitev, so prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja, ki odražajo poslabšanje kreditne kakovosti nasprotne stranke. Finančna sredstva po zmernem LOCOM s prilagoditvami vrednosti zaradi tržnega tveganja, ki odražajo učinek sprememb tržnih razmer v zvezi z vrednostjo sredstva, se ne štejejo za oslabljena. Akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja in akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi tržnega tveganja se poročajo ločeno.

81.

V predlogi 4.10 se finančna sredstva, merjena po strogem LOCOM, in povezane prilagoditve vrednosti poročajo ločeno od sredstev, merjenih z drugimi metodami. Finančna sredstva po strogem LOCOM in finančna sredstva po drugih metodah merjenja se poročajo kot oslabljena sredstva, če imajo prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja, kot so opredeljene v odstavku 80, ali z njimi povezane oslabitve. Finančna sredstva po strogem LOCOM s prilagoditvami vrednosti zaradi tržnega tveganja, kot so opredeljene v odstavku 80, se ne štejejo za oslabljena. Akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja in akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi tržnega tveganja se poročajo ločeno.

82.

V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je znesek splošnih popravkov vrednosti za bančno tveganje, ki se poroča v relevantnih predlogah, samo tisti del, ki vpliva na knjigovodsko vrednost dolžniških instrumentov [direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37.2].

5.   RAZČLENITEV KREDITOV, KI NISO V POSESTI ZA TRGOVANJE, IN DRUGIH FINANČNIH SREDSTEV PO PRODUKTIH (5)

83.

Krediti in druga finančna sredstva, ki niso tisti v posesti za trgovanje ali trgovalna sredstva, se razčlenijo glede na vrsto produkta in sektor nasprotne stranke za knjigovodsko vrednost, za bruto knjigovodsko vrednost pa samo glede na vrsto produkta.

84.

Stanja sredstev na vpogled, ki so razvrščena kot ‚denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah‘, se prav tako poročajo v tej predlogi neodvisno od tega, kako se merijo.

85.

Krediti in druga finančna sredstva se razporedijo na naslednje produkte:

(a)

postavka ‚na vpogled (zahtevo) in s kratkim odpovednim rokom (transakcijski račun)‘ vključuje stanja sredstev na vpogled (zahtevo), sredstev s kratkim odpovednim rokom (do konca delovnega dne po dnevu odpovedi), transakcijske račune in podobna stanja sredstev, vključno s krediti, ki za kreditojemalca ne glede na njihovo pravno obliko predstavljajo vloge čez noč (krediti, ki jih je treba odplačati do konca delovnega dne po dnevu, ko so bili odobreni). Prav tako vključuje ‚prekoračitve stanja‘, ki so negativna stanja na transakcijskih računih;

(b)

postavka ‚dolg po kreditnih karticah‘ vključuje kredite, odobrene prek kartic z odloženim plačilom ali prek kreditnih kartic [uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja];

(c)

postavka ‚odkupljene terjatve‘ vključuje kredite drugim dolžnikom, odobrene na podlagi računov ali drugih dokumentov, ki dajejo pravico do prejetja izkupička od poslov za prodajo blaga ali opravljanje storitev. Ta postavka vključuje vse posle odkupa terjatev in podobne posle, kot so akcepti, neposredni nakupi terjatev do kupcev, forfetiranje, diskontiranje računov, menice, komercialni zapisi in druge terjatve, kadar institucija poročevalka kupi terjatve do kupcev (z regresom ali brez);

(d)

postavka ‚finančni najem‘ vključuje knjigovodsko vrednost denarnih terjatev iz naslova finančnega najema. V skladu z MSRP so ‚terjatve iz naslova finančnega najema‘ terjatve, kot so opredeljene v MRS 17;

(e)

postavka ‚krediti z začasnim odkupom‘ vključuje finančna sredstva, zagotovljena v zameno za vrednostne papirje ali zlato, kupljene na podlagi pogodb o začasni prodaji ali izposojene na podlagi pogodb o izposoji vrednostnih papirjev, kot so opredeljene v odstavkih 183 in 184 tega dela;

(f)

postavka ‚drugi krediti‘ vključuje negativna stanja s pogodbeno določenimi zapadlostmi ali roki, ki niso vključeni v druge postavke;

(g)

postavka ‚druga finančna sredstva, ki niso krediti‘ vključuje druga finančna sredstva, ki ne morejo biti razvrščena kot ‚krediti‘ v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja. Ta postavka med drugim vključuje bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami (kot so sredstva, ki čakajo na naložbo, prenos ali poravnavo) ter tranzitne postavke (kot so čeki in druge oblike plačila, ki so poslani na izterjavo).

86.

Krediti in druga finančna sredstva se razvrstijo na podlagi prejetega zavarovanja s premoženjem, kot sledi:

(a)

‚krediti, zavarovani z nepremičninami‘ vključujejo kredite in druga finančna sredstva, ki so formalno zavarovani s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, neodvisno od njihovega razmerja med kreditom in zavarovanjem (tj. razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja) ter pravne oblike zavarovanja;

(b)

‚drugi zavarovani krediti‘ vključujejo kredite in druga finančna sredstva, ki so formalno kriti z zavarovanjem, neodvisno od njihovega razmerja med kreditom in zavarovanjem (tj. razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja) ter pravne oblike zavarovanja, ki niso ‚krediti, zavarovani z nepremičninami‘. To zavarovanje s premoženjem vključuje zastavo vrednostnih papirjev, denarnih sredstev in drugo zavarovanje s premoženjem ne glede na pravno obliko zavarovanja.

87.

Krediti in druga finančna sredstva se razvrstijo glede na zavarovanje s premoženjem in brez upoštevanja namena kredita. Krediti in druga finančna sredstva, zavarovani z več kot eno vrsto zavarovanja s premoženjem, se razvrstijo in poročajo kot zavarovani z nepremičninami, če so zavarovani z nepremičninami, ne glede na to, ali so zavarovani tudi drugimi vrstami premoženja.

88.

Krediti in druga finančna sredstva se razvrstijo na podlagi njihovega namena, kot sledi:

(a)

‚potrošniški krediti‘ vključujejo kredite, odobrene predvsem za namene osebne potrošnje blaga in storitev [uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja];

(b)

‚stanovanjski krediti‘ vključujejo kredite, odobrene gospodinjstvom za namene vlaganja v hiše za osebno rabo ali oddajo, vključno z gradnjo in prenavljanjem [uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja].

89.

Krediti se razvrstijo na podlagi tega, kako se lahko povrnejo. ‚Krediti za financiranje projektov‘ vključujejo kredite, ki imajo značilnosti izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, kot so opredeljene v členu 147(8) CRR.

6.   RAZČLENITEV KREDITOV, KI NISO V POSESTI ZA TRGOVANJE, IN DRUGIH FINANČNIH SREDSTEV ZA NEFINANČNE DRUŽBE PO OZNAKAH NACE (6)

90.

Bruto knjigovodska vrednost kreditov in drugih finančnih sredstev za nefinančne družbe, razen tistih v posesti za trgovanje ali trgovalnih, se razvrsti po sektorju gospodarskih dejavnosti z uporabo oznak NACE na podlagi glavne dejavnosti nasprotne stranke.

91.

Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupno s strani več kot enega dolžnika, se izvede v skladu z odstavkom 43 dela 1 te priloge.

92.

Poročanje oznak NACE se izvede na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po ‚področjih‘). Institucije poročajo kredite in druga finančna sredstva za nefinančne družbe, ki se ukvarjajo s finančnimi ali zavarovalnimi dejavnostmi, v vrstici ‚K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti‘.

93.

V skladu z MSRP finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, vključujejo (i) finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, in (ii) finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, vključujejo finančna sredstva, merjena z metodami na podlagi nabavne vrednosti, vključno z LOCOM. Glede na določbe v posameznih nacionalnih GAAP lahko vključujejo (i) finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala, in (ii) finančna sredstva, merjena z drugimi metodami.

7.   FINANČNA SREDSTVA, KI SO PREDMET OSLABITVE IN SO PREKORAČILA ZAPADLOST V PLAČILO (7)

94.

Knjigovodska vrednost dolžniških instrumentov, vključenih v računovodske portfelje, ki so predmet oslabitve, se poroča v predlogi 7.1 samo, če so zapadli. Zapadli instrumenti se razporedijo v ustrezne žepke zapadlosti na podlagi njihove posamične situacije.

95.

Računovodski portfelji, ki so predmet oslabitve, so opredeljeni kot v odstavku 93 tega dela.

96.

Finančna sredstva se štejejo za zapadla, kadar kateri koli znesek glavnice, obresti ali nadomestila na datum zapadlosti ni bil plačan. Zapadle izpostavljenosti se poročajo s celotno knjigovodsko vrednostjo. Knjigovodske vrednosti takih sredstev se poročajo po skupinah za namen oslabitev ali statusu oslabitve v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi in razčlenjene glede na število dni pri najstarejšem zapadlem znesku, ki je bil na referenčni datum neplačan.

8.   RAZČLENITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI (8)

97.

Opredelitev ‚vlog‘ in razčlenitev produktov sta enaki kot v uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja, zato se regulirane varčevalne vloge razvrstijo v skladu z navedeno uredbo in razporedijo glede na nasprotno stranko. Predvsem neprenosljive varčevalne vloge na vpogled, ki so kljub pravni možnosti dviga na zahtevo predmet znatnih kazni in omejitev ter imajo podobne značilnosti kot vloge čez noč, se razvrstijo kot vloge na odpoklic.

98.

‚Izdani dolžniški vrednostni papirji‘ se razčlenijo v naslednje vrste produktov:

(a)

‚potrdila o vlogah‘ so vrednostni papirji, ki imetnikom omogočajo, da dvignejo sredstva z računa;

(b)

‚vrednostni papirji s premoženjskim kritjem‘ v skladu s členom 4(1)(61) CRR;

(c)

‚krite obveznice‘ v skladu s členom 129(1) CRR;

(d)

‚hibridne pogodbe‘ zajemajo pogodbe z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti;

(e)

‚drugi izdani dolžniški vrednostni papirji‘ vključujejo dolžniške vrednostne papirje, ki niso evidentirani v predhodnih vrsticah, pri čemer se delijo na konvertibilne sestavljene finančne instrumente in nekonvertibilne instrumente.

99.

Izdane ‚podrejene obveznosti‘ se obravnavajo enako kot druge nastale finančne obveznosti. „Podrejene obveznosti, izdane v obliki vrednostnih papirjev, se razvrstijo kot ‚izdani dolžniški vrednostni papirji‘, medtem ko se podrejene obveznosti v obliki vlog razvrstijo kot ‚vloge‘.

100.

Predloga 8.2 vključuje knjigovodsko vrednost za ‚vloge‘ in ‚izdane dolžniške vrednostne papirje‘, ki so skladni z opredelitvijo podrejenega dolga, razvrščenega po računovodskih portfeljih. Instrumenti ‚podrejenega dolga‘ predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom poravnane [uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja].

101.

‚Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja‘ vključujejo vse navedene akumulirane spremembe poštene vrednosti ne glede na to, ali so pripoznane v poslovnem izidu ali v drugem vseobsegajočem donosu.

9.   ZAVEZE IZ KREDITOV, FINANČNA POROŠTVA IN DRUGE ZAVEZE (9)

102.

Zunajbilančne izpostavljenosti vključujejo zunajbilančne postavke iz Priloge I k CRR. V predlogah 9.1, 9.1.1 in 9.2 se zunajbilančne izpostavljenosti, kot so navedene v Prilogi I k CRR, razčlenijo na zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze.

103.

Informacije o prevzetih obveznostih iz kreditov, prejetih obvezah iz kreditov, danih in prejetih finančnih poroštvih ter drugih prevzetih obveznostih in prejetih obvezah vključujejo preklicne in nepreklicne obveze.

104.

Prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti iz Priloge I k CRR so lahko instrumenti iz področja uporabe MSRP 9, če se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali če se zanje uporabljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, kot tudi instrumenti, ki spadajo v področje uporabe MRS 37 ali MSRP 4.

105.

V skladu z MSRP se prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti poročajo v predlogi 9.1.1, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

zanje veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9;

(b)

določeni so za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9;

(c)

spadajo v področje uporabe MRS 37 ali MSRP 4.

106.

Obveznosti, ki se pripoznajo kot kreditne izgube za dana finančna poroštva in prevzete obveznosti iz točk (a) in (c) odstavka 105 tega dela te priloge, se poročajo kot rezervacije neodvisno od uporabljenih meril za merjenje.

107.

Institucije, ki uporabljajo MSRP, poročajo nominalni znesek in rezervacije instrumentov, za katere veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, vključno s tistimi, ki se merijo po začetni nabavni vrednosti, zmanjšani za pripoznane kumulativne prihodke, razčlenjeno na skupine za namen oslabitev.

108.

V predlogi 9.1.1 se sporoči samo nominalni znesek zaveze, če dolžniški instrument vključuje tako bilančni instrument kot zunajbilančno sestavino. Če poročajoče podjetje ne more ločiti pričakovanih kreditnih izgub pri bilančnih in zunajbilančnih sestavinah, se pričakovane kreditne izgube za zavezo poročajo skupaj z akumulirano oslabitvijo bilančne sestavine. Če skupne pričakovane kreditne izgube presegajo bruto knjigovodsko vrednost dolžniškega instrumenta, se preostalo stanje pričakovanih kreditnih izgub poroča kot rezervacija v ustrezni skupini za namen oslabitev v predlogi 9.1.1 [MSRP 9, 5.5.20. člen, in MSRP 7, B8.E člen].

109.

Če se finančno poroštvo ali zaveza za zagotovitev kredita po obrestni meri, ki je nižja od tržne obrestne mere, meri v skladu s 4.2.1.(d) členom MSRP 9, njen popravek vrednosti za izgubo pa določi v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9, se poroča v ustrezni skupini za namen oslabitev.

110.

Če se zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze merijo po pošteni vrednosti v skladu z MSRP 9, institucije v predlogi 9.1.1 poročajo nominalni znesek in akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja teh finančnih poroštev in zavez v za to namenjenih stolpcih. ‚Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ se poročajo z uporabo meril iz odstavka 69 tega dela.

111.

Nominalni znesek in rezervacije drugih zavez ali poroštev, ki spadajo v področje uporabe MRS 37 ali MSRP 4, se poročajo v za to namenjenih stolpcih.

112.

Institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, v predlogi 9.1 sporočijo nominalni znesek zavez in finančnih poroštev iz odstavkov 102 in 103 ter znesek rezervacij, ki se morajo vzdrževati za te zunajbilančne izpostavljenosti.

113.

‚Zaveze iz kreditov‘ so trdne zaveze glede zagotovitve kredita pod vnaprej določenimi pogoji, razen v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ker se ti lahko poravnajo z denarnimi sredstvi ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega instrumenta. Kot ‚zaveze iz kreditov‘ se razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:

(a)

‚terminski dogovori o obrestni meri vloge‘;

(b)

‚nečrpane kreditne obveznosti (undrawn credit facilities)‘, ki zajemajo pogodbe o ‚kreditiranju‘ ali zagotavljajo ‚akceptiranje menic‘ v skladu s predhodno določenimi pogoji.

114.

‚Finančna poroštva‘ so pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta, vključno s poroštvi, ki se zagotovijo za druga finančna poroštva. V skladu z MSRP morajo te pogodbe izpolnjevati opredelitev pogodbe o finančnem poroštvu iz 2.1.(e) člena MSRP 9 in Priloge A k MSRP 4. Kot ‚finančna poroštva‘ se razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:

(a)

‚poroštva, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov‘;

(b)

‚kreditni izvedeni finančni instrumenti‘, ki so skladni z opredelitvijo finančnega poroštva;

(c)

‚nepreklicni ‚stand-by‘ akreditivi, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov‘.

115.

‚Druge zaveze‘ vključujejo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:

(a)

‚neplačani del vrednostnih papirjev oz. deleža v kapitalu‘;

(b)

‚odprti ali potrjeni dokumentarni akreditivi‘;

(c)

‚zunajbilančne postavke iz naslova trgovinskega financiranja‘;

(d)

‚dokumentarni akreditivi, pri katerih blago, ki je predmet akreditiva, služi kot zavarovanje, in drugi posli, pri katerih obstaja možnost samoporavnave (self-liquidating transactions)‘;

(e)

‚garancije in zavarovanja odgovornosti‘ (vključno z garancijami za resnost ponudbe in garancijami za dobro izvedbo del) ter ‚poroštva, ki nimajo lastnosti kreditnih nadomestkov‘;

(f)

‚garancije za plačilo dobavljenega blaga, garancije za plačilo carinskega dolga in garancije za plačilo davka‘;

(g)

‚prevzete obveznosti iz naslova odkupa neprodanih kratkoročnih in srednjeročnih evrozapisov‘ (NIF) in ‚obnavljajoče se prevzete obveznosti iz naslova kreditiranja poslovanja na trgu kratkoročnih in srednjeročnih evrozapisov‘ (RUF);

(h)

‚nečrpane kreditne obveznosti (undrawn credit facilities)‘, ki zajemajo pogodbe o ‚kreditiranju‘ ali zagotavljajo ‚akceptiranje menic‘, kadar pogoji niso predhodno določeni;

(i)

‚nečrpane kreditne obveznosti‘, ki zajemajo pogodbe o ‚nakupu vrednostnih papirjev‘ ali ‚zagotavljanju jamstev‘;

(j)

‚nečrpane kreditne obveznosti za garancije za resnost ponudbe in garancije za dobro izvedbo del‘;

(k)

‚druge zunajbilančne postavke‘ iz Priloge I k CRR.

116.

V skladu z MSRP se v bilanci stanja pripoznajo naslednje postavke, ki se zato ne smejo poročati kot zunajbilančne izpostavljenosti:

(a)

‚kreditni izvedeni finančni instrumenti‘, ki niso skladni z opredelitvijo finančnega poroštva, so ‚izvedeni finančni instrumenti‘ v skladu z MSRP 9;

(b)

‚akcepti‘ so obveznosti institucije, da ob zapadlosti plača nominalno vrednost menice, ki običajno zajema prodajo blaga. Zato so v bilanci stanja razvrščeni kot ‚odkupljene terjatve‘;

(c)

‚indosamenti menic‘, ki ne izpolnjujejo meril za odpravljanje pripoznavanja v skladu z MSRP 9;

(d)

‚posli z regresom‘, ki ne izpolnjujejo meril za odpravljanje pripoznavanja v skladu z MSRP 9;

(e)

‚dogovori o terminskem nakupu sredstev‘ so ‚izvedeni finančni instrumenti‘ v skladu z MSRP 9;

(f)

‚pogodbe o prodaji in povratnem nakupu sredstev, kot so opredeljene v odstavkih (3) in (5) člena 12 Direktive 86/635/EGS‘. V teh pogodbah ima prevzemnik možnost, vendar ne obveznosti, da vrne sredstva po vnaprej dogovorjeni ceni na določen datum (ali datum, ki ga je še treba določiti). Zato te pogodbe ustrezajo opredelitvi izvedenih finančnih instrumentov v skladu s Prilogo A k MSRP 9.

117.

Postavka ‚od tega: nedonosne‘ vključuje nominalni znesek prevzetih obveznosti iz kreditov, danih finančnih poroštev in drugih prevzetih obveznosti, ki se štejejo za nedonosne v skladu z odstavki 213–239 tega dela.

118.

Pri prevzetih obveznostih iz kreditov, danih finančnih poroštvih in drugih prevzetih obveznostih je ‚nominalni znesek‘ znesek, ki najbolje predstavlja največjo izpostavljenost institucije kreditnemu tveganju, pri čemer se ne upoštevajo prejeta zavarovanja ali druge kreditne izboljšave. Zlasti pri danih finančnih poroštvih je nominalni znesek najvišji znesek, ki bi ga morda moral plačati subjekt, če bi bilo poroštvo unovčeno. Pri zavezah iz kreditov je nominalni znesek neizkoriščeni znesek, za katerega se je institucija zavezala, da ga bo posodila. Nominalni zneski so vrednosti izpostavljenosti, preden se uporabijo konverzijski faktorji in tehnike zmanjševanja kreditnega tveganja.

119.

V predlogi 9.2 je pri prejetih obvezah iz kreditov nominalni znesek celoten neizkoriščeni znesek, za katerega se je nasprotna stranka obvezala, da ga bo posodila instituciji. Pri drugih prejetih obvezah je nominalni znesek celoten znesek, za katerega se je obvezala druga stranka v poslu. Pri prejetih finančnih poroštvih je ‚najvišji znesek poroštva, ki se lahko upošteva‘, najvišji znesek, ki bi ga nasprotna stran morda morala plačati, če bi bilo poroštvo unovčeno. Če je prejeto finančno poroštvo izdal več kot en dajalec poroštva, se zajamčeni znesek v tej predlogi poroča le enkrat; zajamčeni znesek se dodeli tistemu dajalcu poroštva, ki je pomembnejši za zmanjševanje kreditnega tveganja.

10.   IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI IN OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM (10 IN 11)

120.

Za namene predlog 10 in 11 se izvedeni finančni instrumenti štejejo kot izvedeni finančni instrumenti za varovanje, če se uporabljajo v razmerjih varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo pogoje za to, v skladu z MSRP ali relevantnimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ali kot v posesti za trgovanje v drugih primerih.

121.

Knjigovodska vrednost in hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, vključno z ekonomskimi varovanji, in izvedenih finančnih instrumentov v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem se poročajo razčlenjeno po vrsti z njimi povezanih tveganj, vrsti trga in vrsti produkta v predlogah 10 in 11. Institucije izvedene finančne instrumente v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem poročajo tudi razčlenjene po vrsti varovanja. Informacije o neizvedenih instrumentih varovanja se poročajo ločeno in razčlenjene po vrstah varovanj.

122.

V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se vsi izvedeni finančni instrumenti poročajo v teh predlogah ne glede na to, ali so pripoznani v bilanci stanja ali ne v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP.

123.

Razčlenitev knjigovodske vrednosti, poštene vrednosti in hipotetičnega zneska izvedenih finančnih instrumentov za varovanje in trgovanje po računovodskih portfeljih in vrstah varovanja se izvede ob upoštevanju računovodskih portfeljev in vrst varovanja, ki veljajo za MSRP ali nacionalne GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, odvisno od tega, kateri okvir se uporablja za poročajoče podjetje.

124.

Izvedeni finančni instrumenti za varovanje in trgovanje, ki se v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank merijo po nabavni vrednosti ali LOCOM, se navedejo ločeno.

125.

Predloga 11 vključuje instrumente varovanja in varovane postavke ne glede na računovodski standard, ki se uporablja za pripoznanje razmerja varovanja pred tveganjem, ki izpolnjuje pogoje za to, vključno s primeri, ko se to razmerje varovanja nanaša na neto pozicijo. Če se je institucija odločila, da bo za obračunavanje varovanja pred tveganjem še naprej uporabljala MRS 39 [MSRP 9, 7.2.21. člen], se sklicevanja in poimenovanja vrst varovanj pred tveganjem in računovodskih portfeljev berejo kot ustrezna sklicevanja in poimenovanja iz 9. člena MRS 39: ‚finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ se nanašajo na ‚za prodajo razpoložljiva finančna sredstva‘, ‚finančna sredstva po odplačni vrednosti‘ pa zajemajo ‚v posesti do zapadlosti‘ in ‚posojila in terjatve‘.

126.

Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v hibridne instrumente, ki so ločeni od gostiteljske pogodbe, se poročajo v predlogah 10 in 11 glede na značilnosti izvedenega finančnega instrumenta. Znesek gostiteljske pogodbe ni vključen v te predloge. Vendar, če je hibridni instrument merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se pogodba poroča kot celota, vgrajeni izvedeni finančni instrumenti pa se ne poročajo v predlogah 10 in 11.

127.

Zaveze, ki štejejo za izvedene finančne instrumente [MSRP 9, 2.3.(b) člen] in kreditne izvedene finančne instrumente, ki ne ustrezajo opredelitvi finančnega poroštva iz odstavka 114 tega dela te priloge, se poročajo v predlogah 10 in 11 ob upoštevanju iste razčlenitve kot pri drugih izvedenih finančnih instrumentih, ne poročajo pa se v predlogi 9.

128.

Knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev ali neizvedenih finančnih obveznosti, pripoznanih kot instrumentov varovanja ob uporabi MSRP ali ustreznih nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se poroča ločeno v predlogi 11.3.

10.1   Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po vrsti tveganja

129.

Vsi izvedeni finančni instrumenti se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij tveganja:

(a)

obrestna mera: obrestni izvedeni finančni instrumenti so pogodbe, povezane z obrestonosnim finančnim instrumentom, katerega denarni tokovi so določeni z referenčnimi obrestnimi merami, ali druge pogodbe na obrestno mero, kot je možnost terminske pogodbe za nakup zakladne menice. Ta kategorija je omejena na posle, pri katerih so vse strani izpostavljene obrestni meri samo ene valute. Izključuje torej pogodbe, ki vključujejo izmenjavo ene ali več tujih valut, kot so medvalutne zamenjave in valutne opcije, ter druge pogodbe, katerih glavna značilnost tveganja je valutno tveganje in o katerih se poroča kot o pogodbah na tujo valuto. Edina izjema so primeri, ko se medvalutne zamenjave uporabljajo kot del varovanja portfelja pred obrestnim tveganjem, ki se poročajo v za to namenjenih vrsticah za te vrste varovanj. Pogodbe na obrestno mero vključujejo terminske dogovore o obrestni meri, enovalutne zamenjave obrestnih mer, terminske pogodbe na obrestno mero, obrestne opcije (vključno z obrestnimi kapicami (caps), obrestnim dnom (floor), obrestnimi ovratnicami (collars) in obrestnimi koridorji (corridors)), opcije na zamenjavo obrestnih mer (swaptions) in nakupne bone na obrestne mere;

(b)

lastniški kapital: lastniški izvedeni finančni instrumenti so pogodbe, pri katerih je donos ali del donosa povezan s ceno določenega lastniškega kapitala ali indeksom cen lastniškega kapitala;

(c)

tuja valuta in zlato: ti izvedeni finančni instrumenti zajemajo pogodbe, ki vključujejo izmenjavo valut na terminskem trgu in izpostavljenost zlatu. Zajemajo torej terminske posle, devizne zamenjave, valutne zamenjave (vključno z medvalutnimi zamenjavami obrestnih mer), terminske pogodbe na tujo valuto, valutne opcije, valutne opcije na zamenjavo obrestnih mer (swaptions) in valutne nakupne bone. Valutni izvedeni finančni instrumenti zajemajo vse posle, ki vključujejo izpostavljenost več kot eni valuti v zvezi z menjalnim tečajem ali obrestno mero, razen kadar se medvalutne zamenjave uporabljajo kot del varovanja portfelja pred obrestnim tveganjem. Pogodbe o zlatu zajemajo vse posle, ki vključujejo izpostavljenost tej vrsti blaga;

(d)

kredit: kreditni izvedeni finančni instrumenti so pogodbe, pri katerih je izplačilo povezano predvsem z določenim merilom kreditne sposobnosti posameznega referenčnega kredita in ki ne ustrezajo opredelitvi finančnih poroštev [MSRP 9]. Pogodbe določajo izmenjavo plačil, pri katerih je vsaj ena od obeh strani določena na podlagi uspešnosti referenčnega kredita. Izplačila se lahko sprožijo na podlagi številnih dogodkov, vključno z neplačilom, znižanjem ocene ali določeno spremembo kreditnega razmika referenčnega sredstva. Kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi finančnih poroštev iz odstavka 114 tega dela te priloge, se poročajo samo v predlogi 9;

(e)

blago: ti izvedeni finančni instrumenti so pogodbe, pri katerih je donos ali del donosa povezan s ceno ali indeksom cen blaga, kot so plemenite kovine (razen zlata), nafta, les ali kmetijski proizvodi;

(f)

drugo: ti izvedeni finančni instrumenti so katere koli druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki ne vključujejo izpostavljenosti tveganju zaradi tuje valute, obrestne mere, lastniškega kapitala, blaga ali kredita, kot so podnebni ali zavarovalniški izvedeni finančni instrumenti.

130.

Če na izvedeni finančni instrument vpliva več kot ena vrsta osnovnega tveganja, se instrument razvrsti v najbolj občutljivo vrsto tveganja. Pri izvedenih finančnih instrumentih, ki so izpostavljeni več vrstam tveganja, se v primeru negotovosti posli razvrstijo po naslednjem vrstnem redu:

(a)

blago: v tej kategoriji se sporočijo vsi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki vključujejo izpostavljenost blagu ali indeksu na blago, ne glede na to, ali vključujejo skupno izpostavljenost blagu in kateri koli drugi kategoriji tveganja, ki lahko vključuje tujo valuto, obrestno mero ali lastniški kapital;

(b)

lastniški kapital: razen pogodb s skupno izpostavljenostjo blagu in lastniškemu kapitalu, ki se jih sporoči kot blago, se vsi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so povezani z uspešnostjo lastniškega kapitala ali delniškimi indeksi, sporočijo v kategoriji lastniškega kapitala. Posli z lastniškim kapitalom, ki so izpostavljeni tuji valuti ali obrestnim meram, so vključeni v to kategorijo;

(c)

tuja valuta in zlato: ta kategorija vključuje vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti (razen poslov, ki se poročajo že v kategoriji blaga ali lastniškega kapitala), ki so izpostavljeni več kot eni valuti, pri čemer lahko gre za obrestonosne finančne instrumente ali menjalne tečaje, razen kadar se medvalutne zamenjave uporabljajo kot del varovanja portfelja pred obrestnim tveganjem.

10.2   Zneski, ki se poročajo za izvedene finančne instrumente

131.

V skladu z MSRP je ‚knjigovodska vrednost‘ za vse izvedene finančne instrumente (instrumente varovanja ali instrumente trgovanja) poštena vrednost. Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo (več kot nič) so ‚finančna sredstva‘, izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo (manj kot nič) pa so ‚finančne obveznosti‘. ‚Knjigovodska vrednost‘ se sporoči ločeno za izvedene finančne instrumente s pozitivno pošteno vrednostjo (‚finančna sredstva‘) in za izvedene finančne instrumente z negativno pošteno vrednostjo (‚finančne obveznosti‘). Na datum začetnega pripoznanja je izveden finančni instrument glede na svojo začetno pošteno vrednost razvrščen kot ‚finančno sredstvo‘ ali ‚finančna obveznost‘. Po začetnem pripoznanju, ko se poštena vrednost izvedenega finančnega instrumenta poveča ali zmanjša, lahko pogoji izmenjave postanejo za institucijo ugodni (izvedeni finančni instrument se tako razvrsti kot ‚finančno sredstvo‘) ali neugodni (izvedeni finančni instrument se razvrsti kot ‚finančna obveznost‘). Knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov za varovanje je njihova celotna poštena vrednost, vključno s sestavinami te poštene vrednosti, ki niso označene kot instrumenti za varovanje, kadar je relevantno.

132.

Institucije poročevalke poleg knjigovodskih vrednosti, kot so opredeljene v odstavku 27 dela 1 te priloge, poročajo tudi poštene vrednosti v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank za vse izvedene finančne instrumente ne glede na to, ali jih je glede na nacionalne GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank treba knjižiti v bilanci stanja ali zunaj nje.

133.

‚Hipotetični znesek‘ je bruto nominalni znesek vseh poslov, ki so bili sklenjeni in na referenčni datum še niso bili poravnani, ne glede na to, ali ti posli vodijo do izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih, ki se knjižijo v bilanci stanja. Pri določanju hipotetičnega zneska se upošteva naslednje:

(a)

pri pogodbah z variabilnimi nominalnimi ali hipotetičnimi zneski so osnova za poročanje nominalni ali hipotetični zneski na referenčni datum;

(b)

vrednost hipotetičnega zneska, ki jo je treba sporočiti za pogodbo o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu, ki vključuje multiplikator, je efektivni hipotetični znesek ali nominalna vrednost;

(c)

zamenjave: hipotetični znesek zamenjave je osnovna glavnica, na kateri temelji zamenjava obresti, valutna zamenjava ali drugi prihodki ali odhodki;

(d)

pogodbe o lastniškem kapitalu ali v zvezi z blagom: hipotetični znesek, ki ga je treba sporočiti za pogodbo o lastniškem kapitalu ali blagu, je količina blaga ali produkta lastniškega kapitala, v zvezi s katerim je sklenjena pogodba o nakupu ali prodaji, pomnožena s pogodbeno ceno enote. Hipotetični znesek, ki ga je treba sporočiti za pogodbe o blagu z večkratnimi zamenjavami glavnice, je pogodbeni znesek, pomnožen s številom preostalih zamenjav glavnice v pogodbi;

(e)

kreditni izvedeni finančni instrumenti: pogodbeni znesek, ki ga je treba sporočiti za kreditne izvedene finančne instrumente, je nominalna vrednost zadevnega referenčnega kredita;

(f)

digitalne opcije imajo vnaprej določeno izravnalno plačilo, ki ima lahko obliko denarnega zneska ali različnih pogodb osnove. Hipotetični znesek za digitalne opcije je opredeljen kot vnaprej določen denarni znesek ali poštena vrednost osnove na referenčni datum.

134.

Stolpec ‚hipotetični znesek‘ izvedenih finančnih instrumentov vključuje za vsako vrstično postavko vsoto hipotetičnih zneskov vseh pogodb, v katerih je institucija nasprotna stranka, ne glede na to, ali se izvedeni finančni instrumenti štejejo za sredstva ali obveznosti v bilanci stanja ali se knjižijo zunaj bilance stanje. Vsi hipotetični zneski se sporočijo ne glede na to, ali je poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov pozitivna, negativna ali enaka nič. Pobot med hipotetičnimi zneski ni dovoljen.

135.

‚Hipotetični znesek‘ se sporoči razčlenjen na ‚skupaj‘ in ‚od tega: prodano‘ za vrstične postavke: ‚opcije OTC‘, ‚opcije organiziranega trga‘, ‚kredit‘, ‚blago‘ in ‚drugo‘. Postavka ‚od tega: prodano‘ vključuje hipotetične zneske (izvršilna cena) pogodb, v katerih imajo nasprotne stranke (imetniki opcij) institucije (prodajalec opcije) pravico do uveljavitve opcije, in, za postavke v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti s kreditnim tveganjem, hipotetične zneske pogodb, v katerih institucija (prodajalec zavarovanja) proda (daje) zavarovanje nasprotnim strankam (kupcem zavarovanja).

136.

Posel se razporedi kot posel ‚OTC‘ ali posel ‚organiziranega trga‘ na podlagi narave trga, na katerem se izvede, in ne na podlagi tega, ali se mora zanj obvezno opraviti kliring. ‚Organizirani trg‘ je regulirani trg v smislu člena 4(1)(92) CRR. Zato poročajoče podjetje, kadar sklene pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu na trgu OTC, za katero je obvezen centralni kliring, ta izvedeni finančni instrument razvrsti kot posel ‚OTC‘ in ne kot posel ‚organiziranega trga‘.

10.3   Izvedeni finančni instrumenti, razvrščeni kot ‚ekonomska varovanja‘

137.

Izvedeni finančni instrumenti, ki se posedujejo za namene varovanja pred tveganjem, vendar ne izpolnjujejo meril za učinkovite (MRS 39: dejanske) instrumente za varovanje v skladu z MSRP 9, v skladu z MRS 39, kadar se ta uporablja za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem, ali v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se poročajo v predlogi 10 kot ‚ekonomska varovanja‘. To se uporablja tudi za vse naslednje primere:

(a)

izvedene finančne instrumente, s katerimi se varujejo lastniški instrumenti, ki ne kotirajo na borzi in za katere je nabavna vrednost lahko ustrezna ocena poštene vrednosti;

(b)

kreditne izvedene finančne instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, uporabljene za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ki je označen kot merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju ali pozneje oziroma medtem ko je nepripoznan v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9.

(c)

izvedene finančne instrumente, ki so razvrščeni kot ‚v posesti za trgovanje‘ v skladu s Prilogo A k MSRP 9 ali kot trgovalna sredstva v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, vendar niso del trgovalne knjige, kot je opredeljena v členu 4(1)(86) CRR.

138.

Postavka ‚ekonomska varovanja‘ ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje za lastni račun.

139.

Izvedeni finančni instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi ‚ekonomskih varovanj‘, se sporočijo ločeno za vsako vrsto tveganja v predlogi 10.

140.

Kreditni izvedeni finančni instrumenti, uporabljeni za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ki je označen kot merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju ali pozneje oziroma medtem ko je nepripoznan v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9, se poročajo v za to namenjeni vrstici v predlogi 10 pri kreditnem tveganju. Druga ekonomska varovanja pred kreditnim tveganjem, za katera poročajoče podjetje ne uporablja oddelka 6.7 MSRP 9, se poročajo ločeno.

10.4   Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po sektorju nasprotne stranke

141.

Knjigovodska vrednost in skupni hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje in tudi izvedenih finančnih instrumentov v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem, s katerimi se trguje na trgu OTC, se sporočita razčlenjena po nasprotnih strankah z uporabo naslednjih kategorij:

(a)

‚kreditne institucije‘;

(b)

‚druge finančne družbe‘;

(c)

‚drugo‘, kjer so zajete vse druge nasprotne stranke.

142.

Vsi izvedeni finančni instrumenti OTC, ne glede na to, s katero vrsto tveganja so povezani, se razčlenijo po teh nasprotnih strankah.

10.5   Obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z nacionalnimi GAAP (11.2)

143.

Kadar nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo razporeditev izvedenih finančnih instrumentov za varovanje v različne kategorije varovanj, se izvedeni finančni instrumenti za varovanje poročajo ločeno za vsako od naslednjih kategorij: ‚varovanja poštene vrednosti‘, ‚varovanja denarnih tokov‘, ‚varovanja po nabavni vrednosti‘, ‚varovanje neto naložb v kapital družb v tujini‘, ‚varovanja poštene vrednosti portfelja pred obrestnim tveganjem‘ in ‚varovanja denarnih tokov portfelja pred obrestnim tveganjem‘.

144.

Kadar je relevantno v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se ‚varovanja po nabavni vrednosti‘ nanašajo na kategorijo varovanja, pri kateri se izvedeni finančni instrument za varovanje načeloma meri po nabavni vrednosti.

10.6   Znesek, ki se poroča za neizvedene instrumente za varovanje (11.3 in 11.3.1)

145.

Za neizvedene instrumente za varovanje je znesek, ki se poroča, njihova knjigovodska vrednost v skladu s pravili merjenja, ki veljajo za računovodske portfelje, v katere spadajo, iz MSRP ali nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Za neizvedene instrumente za varovanje se ‚hipotetični znesek‘ ne poroča.

10.7   Varovane postavke v varovanjih poštene vrednosti (11.4)

146.

Knjigovodska vrednost varovanih postavk v varovanju poštene vrednosti, pripoznana v izkazu finančnega položaja, se razčleni po računovodskih portfeljih in vrstah tveganja, pred katerim se varuje, za varovana finančna sredstva in varovane finančne obveznosti. Če se finančni instrument varuje pred več kot enim tveganjem, se poroča pod vrsto tveganja, pod katero se poroča instrument za varovanje v skladu z odstavkom 129.

147.

‚Mikro varovanja‘ so tista varovanja, ki niso varovanja portfelja pred obrestnim tveganjem v skladu z 89.A členom MRS 39. Mikro varovanja vključujejo varovanja neto pozicij v skladu z oddelkom 6.6 MSRP 9.

148.

‚Prilagoditve varovanja pri mikro varovanjih‘ vključujejo vse prilagoditve varovanja za vsa mikro varovanja, kot so opredeljena v odstavku 147.

149.

‚Prilagoditve varovanja, vključene v knjigovodsko vrednost sredstev/obveznosti‘ so akumulirani znesek dobičkov in izgub pri varovanih postavkah, s katerimi se je prilagodila knjigovodska vrednost teh postavk in ki so se pripoznali v poslovnem izidu. Prilagoditve varovanja za varovane postavke, ki so lastniški instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se poročajo v predlogi 1.3. Prilagoditve varovanja za nepripoznane trdne zaveze ali njihovo sestavino se ne poročajo.

150.

‚Preostale prilagoditve za prekinjena mikro varovanja, vključno z varovanji neto pozicij‘ vključujejo tiste prilagoditve varovanja, ki se po prekinitvi razmerja varovanja in koncu prilagajanja varovanih postavk za dobičke in izgube iz varovanja še naprej amortizirajo v poslovni izid prek preračunane efektivne obrestne mere za varovane postavke, merjene po odplačni vrednosti, ali v znesek, ki predstavlja prej pripoznani kumulativni dobiček ali izgubo iz varovanja za varovana sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

151.

Če skupina finančnih sredstev ali finančnih obveznosti, vključno s skupino finančnih sredstev ali finančnih obveznosti, ki sestavlja neto pozicijo, izpolnjuje pogoje za varovano postavko, se finančna sredstva in finančne obveznosti, ki sestavljajo to skupino, poročajo po njihovi knjigovodski vrednosti na bruto osnovi, preden se izvede pobot med instrumenti znotraj skupine, v stolpcu ‚sredstva ali obveznosti, vključene v varovanje neto pozicije (pred pobotom)‘.

152.

‚Varovane postavke v varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem‘ vključujejo finančna sredstva in finančne obveznosti, vključene v varovanje poštene vrednosti izpostavljenosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti obrestnemu tveganju. Ti finančni instrumenti se poročajo po njihovi knjigovodski vrednosti na bruto osnovi, preden se izvede pobot med instrumenti znotraj portfelja.

11.   GIBANJA POPRAVKOV VREDNOSTI IN REZERVACIJ ZA KREDITNE IZGUBE (12)

11.1   Gibanja popravkov vrednosti za kreditne izgube in oslabitve lastniških instrumentov v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank (12.0)

153.

Predloga 12.0 vsebuje uskladitev začetnih in končnih stanj konta popravkov vrednosti za finančna sredstva, merjena z metodami na podlagi nabavne vrednosti, in za finančna sredstva, merjena z drugimi metodami ali po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala, če se v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahteva, da se za ta sredstva uporabljajo oslabitve. Prilagoditve vrednosti pri sredstvih, merjenih po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti, se ne poročajo v predlogi 12.0.

154.

‚Povečanja zaradi zneskov, namenjenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju‘ se poročajo, če za glavno kategorijo sredstev ali nasprotno stranko ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto odhodkov, tj. pri dani kategoriji ali nasprotni stranki povečanja oslabitev v zadevnem obdobju presegajo njihova zmanjšanja. ‚Zmanjšanja zaradi zneskov, razveljavljenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju‘ se sporočijo, če za glavno kategorijo sredstev ali nasprotno stranko ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto prihodkov, tj. pri dani kategoriji ali nasprotni stranki zmanjšanja oslabitev v zadevnem obdobju presegajo njihova povečanja.

155.

Spremembe zneskov popravkov vrednosti zaradi poplačila in odtujitve finančnih sredstev se poročajo pod ‚drugimi prilagoditvami‘. Odpisi se poročajo v skladu z odstavki 72 do 74.

11.2   Gibanja popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube v skladu z MSRP (12.1)

156.

Predloga 12.1 vsebuje uskladitev začetnih in končnih stanj konta popravkov vrednosti za finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti in po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, razčlenjenih po skupinah za namen oslabitev, po instrumentih in po nasprotnih strankah.

157.

Rezervacije za zunajbilančne izpostavljenosti, za katere veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, se poročajo po skupinah za namen oslabitev. Oslabitve za zaveze iz kreditov se poročajo kot rezervacije samo takrat, ko se ne obravnavajo skupaj z oslabitvijo bilančnih sredstev v skladu s 7.B8.E členom MSRP 9 in odstavkom 108 tega dela. Spremembe rezervacij za zaveze iz kreditov in finančna poroštva, ki se merijo v skladu z MRS 37, in finančna poroštva, ki se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4, se ne poročajo v tej predlogi, ampak v predlogi 43. Spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri zavezah in finančnih poroštvih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, se ne poročajo v tej predlogi ampak pod postavko ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto‘ v skladu z odstavkom 50 tega dela.

158.

Postavki ‚od tega: popravki vrednosti, izmerjeni na skupinski osnovi‘ in ‚od tega: popravki vrednosti, izmerjeni na posamični osnovi‘ vključujeta spremembe kumulativnega zneska oslabitve v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so se merile na skupinski oziroma posamični osnovi.

159.

‚Povečanja zaradi izdaje in pridobitve‘ vključujejo znesek povečanj pričakovanih izgub, obračunanih ob začetnem pripoznanju izdanih ali pridobljenih finančnih sredstev. To povečanje popravka vrednosti se poroča na prvi referenčni datum poročanja po izdaji ali pridobitvi teh finančnih sredstev. Povečanja ali zmanjšanja pričakovanih izgub pri teh finančnih sredstvih po njihovem začetnem pripoznanju se poročajo v drugih stolpcih, kot je ustrezno. Izdana ali pridobljena sredstva vključujejo sredstva, ki izhajajo iz črpanja prevzetih zunajbilančnih obveznosti.

160.

‚Zmanjšanja zaradi odprave pripoznanja‘ vključujejo znesek sprememb pričakovanih izgub zaradi odprave pripoznanja celotnih finančnih sredstev v poročevalskem obdobju zaradi razlogov, ki niso povezani z odpisom, kot so med drugim prenosi tretjim osebam ali iztek pogodbenih pravic zaradi popolnega poplačila, odtujitev teh finančnih sredstev ali njihov prenos v drug računovodski portfelj. Sprememba popravka vrednosti se pripozna v tem stolpcu na prvi referenčni datum poročanja po poplačilu, odtujitvi ali prenosu. Za zunajbilančne izpostavljenosti ta postavka vključuje tudi zmanjšanja oslabitev, ker je zunajbilančna postavka postala sredstvo v bilanci stanja.

161.

‚Spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (neto)‘ vključujejo neto znesek sprememb pričakovanih izgub na koncu poročevalskega obdobja zaradi povečanja ali zmanjšanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja ne glede na to, ali so povzročile prenos finančnega sredstva v drugo skupino ali ne. V tem stolpcu se poroča učinek na popravek vrednosti kot posledica povečanja ali zmanjšanja zneska finančnih sredstev zaradi prihodkov od natečenih obresti in plačanih obresti. Ta postavka vključuje tudi učinek minevanja časa na pričakovane izgube v skladu s 5.4.1.(a) in (b) členom MSRP 9. Spremembe ocen zaradi posodobitev ali pregleda parametrov tveganja in sprememb gospodarskih podatkov za prihodnost se prav tako poročajo v tem stolpcu. Spremembe pričakovanih izgub zaradi delnega poplačila izpostavljenosti v obliki obrokov se poročajo v tem stolpcu z izjemo zadnjega obroka, ki se poroča v stolpcu ‚Zmanjšanja zaradi odprave pripoznanja‘.

162.

Vse spremembe pričakovanih kreditnih izgub v zvezi z obnavljajočimi se izpostavljenostmi se poročajo pod postavko ‚spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (neto)‘ razen sprememb, povezanih z odpisi in posodobitvami metodologije, ki jo institucija uporablja za ocenjevanje kreditnih izgub. Obnavljajoče se izpostavljenosti so izpostavljenosti, pri katerih lahko neporavnani saldi strank nihajo na podlagi njihove odločitve o črpanju in vračilu sredstev do omejitve, ki jo določi institucija.

163.

‚Spremembe zaradi posodobitve metodologije ocenjevanja institucije (neto)‘ vključujejo spremembe zaradi posodobitev metodologije, ki jo institucija uporablja za ocenjevanje pričakovanih izgub, ker so se spremenili obstoječi ali razvili novi modeli za ocenjevanje oslabitev. Posodobitve metodologije zajemajo tudi učinek sprejetja novih standardov. Spremembe metodologije, zaradi katerih se spremeni skupina za namen oslabitev sredstva, se v celoti obravnavajo kot sprememba modela. Spremembe ocen zaradi posodobitev ali pregleda parametrov tveganja in sprememb gospodarskih podatkov za prihodnost se ne poročajo v tem stolpcu.

164.

Poročanje sprememb pričakovanih izgub pri spremenjenih sredstvih [MSRP 9, 5.4.3. člen in Priloga A] je odvisno od vrste spremembe v skladu z naslednjim:

(a)

če sprememba povzroči delno ali popolno odpravo pripoznanja sredstva zaradi odpisa, kot je določeno v odstavku 74, se učinek na pričakovane izgube zaradi te odprave pripoznanja poroča pod postavko ‚zmanjšanje na kontu popravkov vrednosti zaradi odpisov‘, vsi drugi učinki spremembe na pričakovane kreditne izgube pa v drugih ustreznih stolpcih;

(b)

če sprememba povzroči odpravo pripoznanja celotnega sredstva zaradi drugačnih razlogov od odpisa, kot je določeno v odstavku 74, in njegovo nadomestitev z novim sredstvom, se učinek spremembe na pričakovane kreditne izgube poroča pod postavko ‚spremembe zaradi odprave pripoznanja‘ za spremembe zaradi odprave pripoznanja sredstva in pod postavko ‚povečanja zaradi izdaje in pridobitve‘ za spremembe zaradi na novo pripoznanega spremenjenega sredstva. Odprava pripoznanja zaradi drugih razlogov, kot je odpis, vključuje odpravo pripoznanja, kadar so se pogoji spremenjenih sredstev bistveno spremenili;

(c)

če sprememba ne povzroči odprave pripoznanja celotnega ali dela spremenjenega sredstva, se njen učinek na pričakovane izgube poroča pod postavko ‚spremembe zaradi sprememb brez odprave pripoznanja‘.

165.

Odpisi se poročajo v skladu z odstavki 72 do 74 tega dela te priloge in v skladu z naslednjim:

(a)

če se za dolžniški instrument delno ali popolnoma odpravi pripoznanje, ker se utemeljeno ne pričakuje, da bo poplačan, se zmanjšanje popravka vrednosti za izgubo, sporočeno zaradi odpisanih zneskov, poroča pod postavko ‚zmanjšanje na kontu popravkov vrednosti zaradi odpisov‘;

(b)

‚zneski, odpisani neposredno v izkaz poslovnega izida‘ so zneski finančnih sredstev, odpisanih v obdobju poročanja, ki so višji od vrednosti na kontu popravkov vrednosti zadevnih finančnih sredstev na datum odprave pripoznanja. Vključujejo vse zneske, odpisane v obdobju poročanja, in ne samo tiste, ki so še vedno v postopku izvršbe.

166.

‚Druge prilagoditve‘ vključujejo vse zneske, ki niso sporočeni v prejšnjih stolpcih, med drugim tudi prilagoditve pričakovanih izgub zaradi tečajnih razlik, če je to skladno s poročanjem učinka tečajnih razlik v predlogi 2.

11.3   Prenosi med skupinami za namen oslabitev (predstavitev na bruto osnovi) (12.2)

167.

V predlogi 12.2 se za finančna sredstva poroča bruto knjigovodska vrednost, za zunajbilančne izpostavljenosti, za katere veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, pa nominalni znesek, prenesen med skupinami za namen oslabitev v poročevalskem obdobju.

168.

Poroča se samo bruto knjigovodska vrednost ali nominalni znesek teh finančnih sredstev oziroma zunajbilančnih izpostavljenosti, ki so v drugačni skupini za namen oslabitev na referenčni datum poročanja, kot so bili na začetku poslovnega leta oziroma ob začetnem pripoznanju. Pri bilančnih izpostavljenostih, za katere oslabitev, sporočena v predlogi 12.1, vključuje zunajbilančno sestavino [MSRP 9, 5.5.20. člen, in MSRP 7, B8.E člen], se upošteva sprememba skupine bilančne in zunajbilančne sestavine.

169.

Za poročanje prenosov, do katerih je prišlo v poslovnem letu, se za finančna sredstva ali zunajbilančne izpostavljenosti, pri katerih se je od začetka poslovnega leta oziroma od začetnega pripoznanja večkrat spremenila skupina za namen oslabitev, poroča, da so se prenesli iz skupine za namen oslabitev, v kateri so bili na začetku poslovnega leta ali ob začetnem pripoznanju, v skupino za namen oslabitev, v katero so vključeni na referenčni datum poročanja.

170.

Bruto knjigovodska vrednost oziroma nominalni znesek, ki se poroča v predlogi 12.2, je bruto knjigovodska vrednost oziroma nominalni znesek na poročevalski datum ne glede na to, ali je bil ta znesek na datum prenosa višji ali nižji.

12.   PREJETA ZAVAROVANJA IN POROŠTVA (13)

12.1   Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev, ki niso v posesti za trgovanje, po zavarovanjih in poroštvih (13.1)

171.

Zavarovanja in poroštva za kritje kreditov in drugih finančnih sredstev se neodvisno od njihove pravne oblike sporočijo glede na vrsto zastav (krediti, zavarovani z nepremičninami, in drugi zavarovani krediti) ter glede na prejeta finančna poroštva. Krediti in druga finančna sredstva se razčlenijo po nasprotnih strankah in namenu.

172.

V predlogi 13.1 se sporoči ‚najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva‘. Vsota zneskov finančnega poroštva in/ali zavarovanja, prikazanih v ustreznih stolpcih predloge 13.1, ne sme presegati knjigovodske vrednosti zadevnega kredita.

173.

Za poročanje kreditov in drugih finančnih sredstev glede na vrsto zastave se uporabijo naslednje opredelitve:

(a)

pod postavko ‚krediti, zavarovani z nepremičninami‘ stolpec ‚stanovanjski‘ vključuje kredite, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, stolpec ‚poslovni‘ pa kredite, zavarovane z zastavo nepremičnin, ki niso stanovanjske, med drugim s pisarnami in poslovnimi zgradbami ter drugimi vrstami poslovnih nepremičnin. Ali se zavarovanje z nepremičninami nanaša na stanovanjske ali poslovne nepremičnine, se določa v skladu s CRR;

(b)

‚denarna sredstva [izdani dolžniški instrumenti]‘ v okviru postavke ‚drugi zavarovani krediti‘ vključujejo (a) vloge pri instituciji poročevalki, ki so bile zastavljene kot zavarovanje za kredit, in (b) dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdala institucija poročevalka, zastavljene kot zavarovanje za kredit. ‚Drugo‘ vključuje zastave drugih vrednostnih papirjev, ki jih je izdala katera koli tretja oseba, ali zastave drugih sredstev;

(c)

‚prejeta finančna poroštva‘ vključujejo pogodbe, na podlagi katerih mora v skladu z odstavkom 114 tega dela te priloge izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se instituciji povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila ob dospelosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta.

174.

Za kredite in druga finančna sredstva, ki imajo hkrati več kot eno vrsto zavarovanja ali poroštva, se ‚najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva‘ razvrsti v skladu z njegovo kakovostjo, pri čemer se začne s tistim z najboljšo kakovostjo. Za kredite, zavarovane z nepremičninami, se zavarovanje z nepremičninami vedno poroča prvo ne glede na njegovo kakovost v primerjavi z drugim zavarovanjem. Če ‚najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva‘ presega vrednost zavarovanja z nepremičninami, se njegova preostala vrednost razvrsti med druge vrste zavarovanja in poroštev v skladu z njegovo kakovostjo, pri čemer se začne s tistim z najboljšo kakovostjo.

12.2   Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem v zadevnem obdobju [v posesti na datum poročanja] (13.2)

175.

Ta predloga vključuje knjigovodsko vrednost zavarovanja, ki je bilo pridobljeno od začetka do konca referenčnega obdobja ter ostane pripoznano v bilanci stanja na referenčni datum.

12.3   Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem [opredmetena sredstva], akumulirano (13.3)

176.

‚Zasežena [opredmetena sredstva]‘ pomenijo kumulativno knjigovodsko vrednost opredmetenih sredstev, pridobljenih tako, da se v posest pridobi zavarovanje, ki ostane pripoznano v bilanci stanja na referenčni datum, razen sredstev, razvrščenih kot ‚opredmetena osnovna sredstva‘.

13.   HIERARHIJA POŠTENE VREDNOSTI: FINANČNI INSTRUMENTI PO POŠTENI VREDNOSTI (14)

177.

Institucije sporočijo vrednost finančnih instrumentov, merjeno po pošteni vrednosti v skladu s hierarhijo iz 72. člena MSRP 13. Kadar nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo razporeditev sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, med različne ravni poštene vrednosti, institucije, ki uporabljajo nacionalne GAAP, prav tako poročajo po tej predlogi.

178.

‚Sprememba poštene vrednosti v zadevnem obdobju‘ vključuje dobičke ali izgube iz ponovnega merjenja instrumentov v skladu z MSRP 9, MSRP 13 ali nacionalnimi GAAP, kjer je relevantno, v zadevnem obdobju, ki na poročevalski datum še vedno obstajajo. Ti dobički in izgube se sporočijo tako kot za vključitev v izkaz poslovnega izida ali, kjer je relevantno, izkaz vseobsegajočega donosa, torej se sporočijo zneski pred davki.

179.

‚Akumulirana sprememba poštene vrednosti pred obdavčitvijo‘ vključuje znesek dobičkov ali izgub iz ponovnega merjenja instrumentov, akumuliran od začetnega pripoznanja do referenčnega datuma.

14.   ODPRAVA PRIPOZNANJA IN FINANČNE OBVEZNOSTI, POVEZANE S PRENESENIMI FINANČNIMI SREDSTVI (15)

180.

Predloga 15 vključuje informacije o prenesenih finančnih sredstvih, ki delno ali v celoti niso primerna za odpravo pripoznanja, ter finančna sredstva, katerih pripoznanje se v celoti odpravi in za katere institucija ohrani pravice servisiranja.

181.

S tem povezane obveznosti se sporočijo v skladu s portfeljem, v katerem so bila zadevna prenesena finančna sredstva vključena na strani sredstev, in ne v skladu s portfeljem, v katerem so bila vključena na strani obveznosti.

182.

Stolpec ‚sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno za kapitalske namene‘ vključuje knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, ki so bila pripoznana za računovodske namene, vendar je bilo njihovo pripoznanje odpravljeno za bonitetne namene, ker jih institucija obravnava kot pozicije v listinjenju za kapitalske namene v skladu s členi 109, 243 in 244 CRR.

183.

‚Pogodbe o začasni prodaji‘ (repo posli) so posli, v katerih institucija prejme denarna sredstva v zameno za finančna sredstva, prodana po dani ceni, pri čemer se zaveže, da bo ponovno kupila ista (ali enaka) sredstva po fiksni ceni na dogovorjen datum v prihodnosti. Posli, ki vključujejo začasen prenos zlata v zameno za zavarovanje z denarnimi sredstvi, se prav tako štejejo za ‚pogodbe o začasni prodaji‘ (repo posle). Zneski, ki jih prejme institucija v zameno za finančna sredstva, prenesena na tretjo osebo (‚začasni pridobitelj‘), se razvrstijo pod ‚pogodbe o začasni prodaji‘, kadar pri tem obstaja obveznost povratnosti posla in ne le možnost takšne povratnosti. Pogodbe o začasni prodaji vključujejo tudi posle, podobne repo poslom, ki lahko vključujejo:

(a)

zneske, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki se začasno prenesejo na tretjo osebo, v obliki posojanja vrednostnih papirjev v zameno za zavarovanje z denarnimi sredstvi;

(b)

zneske, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki se začasno prenesejo na tretjo osebo, v obliki dogovora o prodaji/povratnem odkupu.

184.

‚Pogodbe o začasni prodaji‘ (repo posli) in ‚krediti z začasnim odkupom‘ (povratni repo posli) vključujejo denarna sredstva, ki jih je prejela ali posodila institucija.

185.

Če je za prenesena finančna sredstva odpravljeno pripoznanje, institucije v poslu listinjenja navedejo dobiček (ali izgubo), ustvarjen na podlagi postavke v izkazu poslovnega izida, ki ustreza ‚računovodskim portfeljem‘, v katere so bila finančna sredstva vključena pred njihovo odpravo pripoznanja.

15.   RAZČLENITEV IZBRANIH POSTAVK IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA (16)

186.

Za izbrane postavke izkaza poslovnega izida se sporočijo dodatne razčlenitve dobičkov (ali prihodkov) in izgub (ali odhodkov).

15.1   Prihodki in odhodki iz obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke (16.1)

187.

Prihodki iz obresti se razčlenijo v skladu z obojim od naslednjega:

(a)

prihodki iz obresti od finančnih in drugih sredstev;

(b)

prihodki iz obresti od finančnih obveznosti z negativno efektivno obrestno mero.

188.

Odhodki za obresti se razčlenijo v skladu z obojim od naslednjega:

(a)

odhodki za obresti od finančnih in drugih obveznosti;

(b)

odhodki za obresti od finančnih sredstev z negativno efektivno obrestno mero.

189.

Prihodki iz obresti od finančnih sredstev in finančnih obveznosti z negativno efektivno obrestno mero vključujejo prihodke iz obresti od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, dolžniških vrednostnih papirjev, kreditov in drugih finančnih sredstev, kot tudi od vlog, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih obveznosti z negativno efektivno obrestno mero.

190.

Odhodki za obresti od finančnih obveznosti in finančnih sredstev z negativno efektivno obrestno mero vključujejo odhodke za obresti od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, vlog, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih obveznosti, kot tudi od dolžniških vrednostnih papirjev ter kreditov in drugih sredstev z negativno efektivno obrestno mero.

191.

Za namene predloge 16.1 se kratke pozicije upoštevajo v drugih finančnih obveznostih. Upoštevajo se vsi instrumenti v različnih portfeljih, razen instrumentov, vključenih v postavko ‚izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, ki se ne uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.

192.

‚Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje‘ vključujejo prihodke in odhodke iz obresti od instrumentov za varovanje pred tveganjem, če varovane postavke ustvarjajo obresti.

193.

Kadar se uporablja čista cena, obresti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje vključujejo zneske v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v posesti za trgovanje, ki se štejejo za ‚ekonomska varovanja‘, ki so vključena kot prihodki ali odhodki iz obresti, da se popravijo prihodki in odhodki iz naslova pred tveganjem varovanih finančnih instrumentov z ekonomskega, ne pa z računovodskega vidika. V takem primeru se prihodki iz obresti od izvedenih finančnih instrumentov za ekonomsko varovanje poročajo ločeno pod prihodki iz obresti od izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje. Časovno porazdeljene provizije ali izravnalna plačila v zvezi s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjenimi po pošteni vrednosti in uporabljenimi za obvladovanje kreditnega tveganja dela ali celotnega finančnega instrumenta, ki je ob tej priložnosti označen po pošteni vrednosti, se prav tako poročajo med obrestmi od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje.

194.

V skladu z MSRP ‚od tega: prihodki iz obresti od finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo‘ pomeni prihodke iz obresti od finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo, vključno s kupljenimi ali izdanimi (ustvarjenimi) finančnimi sredstvi s poslabšano kreditno kakovostjo. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank postavka vključuje prihodke iz obresti od oslabljenih sredstev s posebnim popravkom vrednosti za oslabitev v zvezi s kreditnim tveganjem.

15.2   Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.2)

195.

Dobički in izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razčlenijo po vrsti finančnega instrumenta in po računovodskem portfelju. Za vsako postavko se sporoči neto realizirani dobiček ali izguba iz posla, za katerega je bilo odpravljeno pripoznanje. Neto znesek pomeni razliko med realiziranimi dobički in realiziranimi izgubami.

196.

Predloga 16.2 se v skladu z MSRP uporablja za finančna sredstva in obveznosti po odplačni vrednosti ter za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se predloga 16.2 uporablja za finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti, po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala in v skladu z drugimi metodami merjenja, kot je nižja izmed nabavne ali tržne vrednosti. Dobički in izgube iz finančnih instrumentov, razvrščenih kot trgovalni v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se ne poročajo v tej predlogi ne glede na pravila vrednotenja, ki si uporabljajo za te instrumente.

15.3   Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje ter iz trgovalnih finančnih sredstev in obveznosti, po instrumentih (16.3)

197.

Dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje se razčlenijo glede na vrsto instrumenta, pri čemer je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) finančnega instrumenta.

198.

Dobički in izgube iz trgovanja s tujimi valutami na promptnem trgu, razen menjave tujih bankovcev in kovancev, se vključijo kot dobički in izgube iz trgovanja. Dobički in izgube iz trgovanja s plemenitimi kovinami ali odprave pripoznanja in ponovnega merjenja se ne vključijo v dobičke in izgube iz trgovanja temveč v ‚druge poslovne prihodke‘ ali ‚druge poslovne odhodke‘ v skladu z odstavkom 316 tega dela.

199.

Postavka ‚od tega: ekonomska varovanja z uporabo možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti‘ vključuje samo dobičke in izgube iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se uporabljajo za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ob tej priložnosti določenega za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9. Dobički ali izgube zaradi prerazvrstitve finančnih sredstev iz računovodskega portfelja, ki se meri po odplačni vrednosti, v računovodski portfelj sredstev, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali v računovodski portfelj sredstev v posesti za trgovanje [MSRP 9, 5.6.2. člen], se poročajo v vrstici ‚od tega: dobički in izgube zaradi prerazvrstitve sredstev, obračunanih po odplačni vrednosti‘.

15.4   Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje ter iz trgovalnih finančnih sredstev in obveznosti, po tveganju (16.4)

200.

Dobički in izgube iz finančnih sredstev in finančnih obveznosti v posesti za trgovanje se prav tako razčlenijo glede na vrsto tveganja, pri čemer je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) osnovnega tveganja (obrestna mera, lastniški kapital, tuja valuta, kredit, blago in drugo), povezanega z izpostavljenostjo, vključno z zadevnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Dobički in izgube iz naslova tečajnih razlik se vključijo v postavko, v katero so vključeni preostali dobički in izgube, nastali na podlagi pretvorjenega instrumenta. Dobički in izgube iz naslova finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, se v kategorije tveganj vključijo na naslednji način:

(a)

obrestni instrumenti: vključuje trgovanje s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, vlogami in dolžniškimi vrednostnimi papirji (v posesti ali izdanimi);

(b)

lastniški instrumenti: vključuje trgovanje z delnicami, kvotami KNPVP in drugimi lastniškimi instrumenti;

(c)

trgovanje v tuji valuti: vključuje izključno trgovanje v tujih valutah;

(d)

instrumenti kreditnega tveganja: vključuje trgovanje s kreditnimi zapisi;

(e)

izvedeni finančni instrumenti, povezani z blagom: ta postavka vključuje samo izvedene finančne instrumente, ker se dobički in izgube od blaga, namenjenega trgovanju, sporočajo pod postavko ‚drugi poslovni prihodki‘ ali ‚drugi poslovni odhodki‘ v skladu z odstavkom 316 tega dela;

(f)

drugo: vključuje trgovanje s finančnimi instrumenti, ki jih ni mogoče razvrstiti v druge razčlenitve.

15.5   Dobički ali izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, po instrumentih (16.4.1)

201.

Dobički in izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, se razčlenijo po vrsti instrumenta, pri čemer je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) finančnega instrumenta.

202.

Dobički ali izgube zaradi prerazvrstitve finančnih sredstev iz računovodskega portfelja, ki se meri po odplačni vrednosti, v računovodski portfelj finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, [MSRP 9, 5.6.2. člen], se poročajo v vrstici ‚od tega: dobički in izgube zaradi prerazvrstitve sredstev, obračunanih po odplačni vrednosti‘.

15.6   Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.5)

203.

Dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razčlenijo po vrsti instrumenta. Institucije sporočijo neto realizirane in nerealizirane dobičke ali izgube ter znesek spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti v zadevnem obdobju zaradi sprememb kreditnega tveganja (lastnega kreditnega tveganja kreditojemalca ali izdajatelja), če se lastno kreditno tveganje ne poroča v drugem vseobsegajočem donosu.

204.

Če se kreditni izvedeni finančni instrument, merjen po pošteni vrednosti, uporablja za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ob tej priložnosti določenega za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se dobički ali izgube iz finančnega instrumenta ob taki označitvi poročajo v vrstici ‚od tega: dobički ali (–) izgube ob označitvi finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za namene varovanja, neto‘. Poznejši dobički ali izgube iz teh finančnih instrumentov se poročajo v vrstici ‚od tega: dobički ali (–) izgube po označitvi finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za namene varovanja, neto‘.

15.7   Dobički ali izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem (16.6)

205.

Vsi dobički in izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, razen prihodkov ali odhodkov iz obresti, kadar se uporablja čista cena, se razčlenijo po vrsti obračunavanja varovanja pred tveganjem: varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, varovanje denarnega toka in varovanje neto naložb v poslovanje v tujini. Dobički in izgube v zvezi z varovanjem poštene vrednosti pred tveganjem se razčlenijo na instrument varovanja in na pred tveganjem varovano postavko. Dobički in izgube iz instrumentov za varovanje ne vključujejo dobičkov in izgub, povezanih z elementi instrumentov za varovanje, ki niso označeni kot instrumenti za varovanje pred tveganjem v skladu s 6.2.4. členom MSRP 9. Ti instrumenti za varovanje, ki niso tako označeni, se poročajo v skladu z odstavkom 60 tega dela. Dobički in izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem vključujejo tudi dobičke in izgube iz varovanja skupine postavk z izravnalnimi pozicijami tveganja (varovanja neto pozicije).

206.

‚Spremembe poštene vrednosti varovane postavke, ki se pripišejo zavarovanemu tveganju‘ vključujejo tudi dobičke in izgube iz varovanih postavk, če so postavke dolžniški instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9 [MSRP 9, 6.5.8. člen].

207.

V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se razčlenitev po vrstah varovanj pred tveganjem, kot jo vsebuje ta predloga, poroča v obsegu, v katerem je razčlenitev združljiva z veljavnimi računovodskimi zahtevami.

15.8   Oslabitev nefinančnih sredstev (16.7)

208.

‚Povečanja‘ se poročajo, kadar za računovodski portfelj ali glavno kategorijo sredstev ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto odhodkov. ‚Razveljavitve‘ se poročajo, kadar za računovodski portfelj ali glavno kategorijo sredstev ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto prihodkov.

16.   USKLADITEV MED RAČUNOVODSKIM OBSEGOM KONSOLIDACIJE IN OBSEGOM KONSOLIDACIJE V SKLADU S CRR (17)

209.

‚Računovodski obseg konsolidacije‘ vključuje knjigovodsko vrednost sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala ter nominalne zneske zunajbilančnih izpostavljenosti, ki se izračunajo z uporabo računovodskega obsega konsolidacije, kar pomeni, da se v konsolidacijo vključijo odvisne družbe, ki so zavarovalnice in nefinančne družbe. Institucije obračunavajo odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe na podlagi enake metode kot v svojih računovodskih izkazih.

210.

V tej predlogi postavka ‚naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi‘ ne vključuje odvisnih družb, ker so pri računovodskem obsegu konsolidacije vse odvisne družbe polno konsolidirane.

211.

‚Sredstva na podlagi pozavarovalnih in zavarovalnih pogodb‘ vključujejo sredstva v okviru cediranega pozavarovanja ter, če obstajajo, sredstva v zvezi z izdanimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami.

212.

‚Obveznosti na podlagi zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb‘ vključujejo obveznosti na podlagi izdanih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb.

17.   NEDONOSNE IZPOSTAVLJENOSTI (18)

213.

Za namene predloge 18 so nedonosne izpostavljenosti tiste, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:

(a)

pomembne izpostavljenosti, pri katerih prihaja do zamude pri odplačevanju več kot 90 dni;

(b)

za dolžnika se ocenjuje, da je malo verjetno, da bo v celoti poplačal svoje kreditne obveznosti brez unovčenja zavarovanja s premoženjem, ne glede na obstoj katerega koli zapadlega zneska ali število dni zamude pri odplačevanju.

214.

Navedena razvrstitev kot nedonosne izpostavljenosti se uporablja ne glede na to, ali je izpostavljenost razvrščena kot neplačana za regulativne namene v skladu s členom 178 CRR ali kot oslabljena za računovodske namene v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

215.

Izpostavljenosti, v zvezi s katerimi se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178 CRR, in izpostavljenosti, za katere se je v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ugotovilo, da so oslabljene, se vedno štejejo za nedonosne izpostavljenosti. V skladu z MSRP so za namene predloge 18 oslabljene izpostavljenosti tiste, za katere se je določilo, da imajo poslabšano kreditno kakovost (tretja skupina), vključno s kupljenimi ali izdanimi (ustvarjenimi) sredstvi s poslabšano kreditno kakovostjo. Izpostavljenosti, vključene v skupine za namen oslabitev, ki niso tretja skupina, se obravnavajo kot nedonosne, če izpolnjujejo merila za obravnavanje kot nedonosne.

216.

Izpostavljenosti se razvrstijo v celotnem znesku in brez upoštevanja obstoja kakršnega koli zavarovanja s premoženjem. Pomembnost se oceni v skladu s členom 178 CRR.

217.

Za namene predloge 18 ‚izpostavljenosti‘ vključujejo vse dolžniške instrumente (dolžniške vrednostne papirje ter kredite in druga finančna sredstva, ki vključujejo tudi stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah) in zunajbilančne izpostavljenosti, razen izpostavljenosti v posesti za trgovanje.

218.

Dolžniški instrumenti se vključijo v naslednje računovodske portfelje: (a) dolžniški instrumenti po nabavni ali odplačni vrednosti, (b) dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali prek lastniškega kapitala, ki so predmet oslabitve, in (c) dolžniški instrumenti po strogem LOCOM ali pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali prek lastniškega kapitala, ki niso predmet oslabitve, v skladu z merili iz odstavka 233 tega dela. Vsaka kategorija se razčleni po instrumentih in po nasprotnih strankah.

219.

V skladu z MSRP in ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zunajbilančne postavke zajemajo naslednje preklicne in nepreklicne postavke:

(a)

prevzete obveznosti iz kreditov;

(b)

dana finančna poroštva;

(c)

druge prevzete obveznosti.

220.

Dolžniški instrumenti, razvrščeni kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, se poročajo ločeno.

221.

V predlogi 18 se ‚bruto knjigovodska vrednost‘ za dolžniške instrumente poroča v skladu z odstavkom 34 dela 1 te priloge. Za zunajbilančne izpostavljenosti se poroča nominalni znesek, kot je opredeljen v odstavku 118 tega dela te priloge.

222.

Za namene predloge 18 je izpostavljenost ‚zapadla‘, če izpolnjuje merila iz odstavka 96 tega dela.

223.

Za namene predloge 18 ‚dolžnik‘ pomeni dolžnika v smislu člena 178 CRR.

224.

Zaveza se šteje za nedonosno izpostavljenost v njenem nominalnem znesku, če v primeru črpanja ali druge uporabe privede do izpostavljenosti, ki predstavljajo tveganje, da ne bo prišlo do polnega poplačila brez unovčenja zavarovanja s premoženjem.

225.

Dana finančna poroštva se štejejo za nedonosne izpostavljenosti v njihovem nominalnem znesku, kadar obstaja tveganje, da bo finančno poroštvo unovčila zajamčena stranka, med drugim zlasti, kadar osnovna zajamčena izpostavljenost izpolnjuje merila, da se šteje kot nedonosna, iz odstavka 213. Če zajamčena stranka zamuja s plačilom zneska, zapadlega po pogodbi o finančnem poroštvu, institucija poročevalka oceni, ali izhajajoča terjatev izpolnjuje merila za obravnavo kot nedonosna izpostavljenost.

226.

Izpostavljenosti, ki se opredelijo kot nedonosne v skladu z odstavkom 213, se razvrstijo kot nedonosne na posamični podlagi (‚na ravni posla‘) ali upoštevaje celotno izpostavljenost do določenega dolžnika (‚na ravni dolžnika‘). Pri razvrstitvi nedonosnih izpostavljenosti na posamični podlagi oziroma izpostavljenosti na ravni določenega dolžnika se za različne tipe nedonosnih izpostavljenosti uporabijo naslednji pristopi razvrščanja:

(a)

za nedonosne izpostavljenosti, razvrščene kot neplačane v skladu s členom 178 CRR, se uporabi pristop razvrščanja iz navedenega člena;

(b)

za izpostavljenosti, razvrščene kot nedonosne zaradi oslabitve v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, se uporabijo merila za pripoznanje oslabitve iz veljavnega računovodskega okvira;

(c)

za druge nedonosne izpostavljenosti, ki niso razvrščene kot neplačane ali oslabljene, se uporabljajo določbe člena 178 CRR za neplačane izpostavljenosti.

227.

Če ima institucija bilančne izpostavljenosti do dolžnika, ki so zapadle več kot 90 dni in bruto knjigovodska vrednost zapadlih izpostavljenosti predstavlja več kot 20 % bruto knjigovodske vrednosti vseh bilančnih izpostavljenosti do tega dolžnika, se vse bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti do tega dolžnika štejejo za nedonosne. Če dolžnik pripada skupini, se oceni, ali je potrebno, da se kot nedonosne štejejo tudi izpostavljenosti do drugih subjektov v skupini, če se že ne štejejo za oslabljene ali neplačane v skladu s členom 178 CRR, razen pri izpostavljenostih, na katere vplivajo individualni spori, ki niso povezani s kapitalsko ustreznostjo nasprotne stranke.

228.

Za izpostavljenosti se šteje, da niso več nedonosne, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

izpostavljenost izpolnjuje izstopna merila, ki jih institucija poročevalka uporablja za prenehanje razvrstitve izpostavljenosti kot oslabljene in neplačane v skladu z veljavnim računovodskim okvirom oziroma členom 178 CRR;

(b)

položaj dolžnika se je izboljšal v taki meri, da je verjetno polno poplačilo v skladu s prvotnimi ali po potrebi spremenjenimi pogoji;

(c)

dolžnik nima nobenega zneska z zamudo pri odplačevanju več kot 90 dni.

229.

Izpostavljenost ostane razvrščena kot nedonosna, vse dokler niso izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b) in (c) odstavka 228 tega dela te priloge, tudi če že izpolnjuje merila, ki jih institucija poročevalka uporablja za prenehanje razvrstitve izpostavljenosti kot oslabljene in neplačane v skladu z veljavnim računovodskim okvirom oziroma členom 178 CRR.

230.

Z razvrstitvijo nedonosne izpostavljenosti kot nekratkoročnega sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 se ne preneha njena razvrstitev kot nedonosna izpostavljenost.

231.

Z odobritvijo ukrepov restrukturiranja za nedonosno izpostavljenost se ne preneha njen status nedonosne izpostavljenosti. V primeru nedonosnih izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja, kot je navedeno v odstavku 262, se za navedene izpostavljenosti šteje, da niso več nedonosne, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

institucija poročevalka izpostavljenosti ne šteje za oslabljene ali neplačane v skladu z veljavnim računovodskim okvirom oziroma členom 178 CRR;

(b)

od trenutka, ko so se uporabili ukrepi restrukturiranja, ali od trenutka, ko so se izpostavljenosti razvrstile kot nedonosne (odvisno od tega, kaj je nastopilo pozneje), je minilo eno leto;

(c)

po uporabi ukrepov restrukturiranja ni več nobenih zapadlih zneskov ali pomislekov v zvezi s polnim poplačilom izpostavljenosti v skladu s pogoji, ki veljajo za obdobje po restrukturiranju. Te pomisleke institucija ovrže na podlagi analize finančnega položaja dolžnika. Lahko se šteje, da ti pomisleki več ne obstajajo, če je dolžnik z rednimi plačili v skladu s pogoji za obdobje po restrukturiranju skupaj odplačal znesek, enak zapadlemu znesku pred restrukturiranjem (če so zapadli zneski obstajali) oziroma znesku, ki se je odpisal (če ni bilo zapadlih zneskov) v skladu z ukrepi restrukturiranja, oziroma če je dolžnik kako drugače dokazal sposobnost izpolnjevanja pogojev za obdobje po restrukturiranju.

Posebni izstopni pogoji iz točk (a), (b) in (c) se uporabljajo poleg meril, ki jih uporablja institucija poročevalka za oslabljene in neplačane izpostavljenosti v skladu z veljavnim računovodskim okvirom oziroma členom 178 CRR.

232.

Če pogoji iz odstavka 231 tega dela te priloge na koncu obdobja enega leta, določenega v točki (b) odstavka 231, niso izpolnjeni, se izpostavljenost še naprej obravnava kot nedonosna restrukturirana izpostavljenost, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji. Ti pogoji se ocenjujejo vsaj četrtletno.

233.

Računovodski portfelji po MSRP iz odstavka 15 dela 1 te priloge in po ustreznih nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank iz odstavka 16 dela 1 te priloge se poročajo v predlogi 18, kot sledi:

(a)

‚dolžniški instrumenti po nabavni ali odplačni vrednosti‘ zajemajo dolžniške instrumente, vključene v katero koli od naslednjih kategorij:

(i)

‚finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti‘ (MSRP);

(ii)

‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘, vključno z dolžniškimi instrumenti po zmernem LOCOM (nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank);

(iii)

‚druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva‘ razen dolžniških instrumentov, merjenih po strogem LOCOM (nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank);

(b)

‚dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali prek lastniškega kapitala, ki so predmet oslabitve‘ zajemajo dolžniške instrumente, vključene v katero koli od naslednjih kategorij:

(i)

‚finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ (MSRP);

(ii)

‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala‘, pri čemer so lahko instrumenti v tej kategoriji merjenja predmet oslabitve v skladu z veljavnim računovodskim okvirom po nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank;

(c)

‚dolžniški instrumenti po strogem LOCOM ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali prek lastniškega kapitala, ki niso predmet oslabitve‘ zajemajo dolžniške instrumente, vključene v katero koli od naslednjih kategorij:

(i)

‚finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje‘ (MSRP);

(ii)

‚finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ (MSRP);

(iii)

‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ (nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank);

(iv)

‚druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva‘, če se dolžniški instrumenti merijo po strogem LOCOM (nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank);

(v)

‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala‘, pri čemer dolžniški instrumenti v tej kategoriji merjenja niso predmet oslabitve v skladu z veljavnim računovodskim okvirom po nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank.

234.

Če MSRP ali relevantni nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank predpisujejo določitev zavez po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se knjigovodska vrednost vseh sredstev, ki izhajajo iz take določitve in merjenja po pošteni vrednosti, poročajo pod postavko ‚finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ (MSRP) ali ‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ (nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank). Knjigovodska vrednost vseh obveznosti, ki izhajajo iz take označitve, se ne poroča v predlogi F18. Nominalni znesek vseh zavez, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se poroča v predlogi 9.

235.

Zapadle izpostavljenosti se poročajo ločeno znotraj kategorij donosnih in nedonosnih izpostavljenosti v celotnem znesku, kot je opredeljeno v odstavku 96 tega dela. Izpostavljenosti, zapadle več kot 90 dni, ki niso pomembne v skladu s členom 178 CRR, se poročajo med donosnimi izpostavljenostmi pod postavko ‚zapadle > 30 dni <= 90 dni‘.

236.

Nedonosne izpostavljenosti se poročajo razčlenjeno na časovne razrede zapadlosti. Izpostavljenosti, ki niso zapadle ali so zapadle 90 dni ali manj, vendar so kljub temu opredeljene kot nedonosne zaradi verjetnosti, da ne bodo poplačane v celoti, se poročajo v za to namenjenem stolpcu. Izpostavljenosti, ki predstavljajo tako zapadle zneske kot tudi zneske, ki verjetno ne bodo poplačani v celoti, se razporedijo v časovne razrede zapadlosti skladno s številom dni zamude pri odplačevanju.

237.

Naslednje izpostavljenosti se opredelijo v ločenih stolpcih:

(a)

izpostavljenosti, ki se štejejo za oslabljene v skladu z veljavnim računovodskim okvirom; v skladu z MSRP se znesek sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo (tretja skupina), vključno s kupljenimi ali izdanimi (ustvarjenimi) sredstvi s poslabšano kreditno kakovostjo, poroča v tem stolpcu;

(b)

izpostavljenosti, v zvezi s katerimi se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178 CRR.

238.

‚Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije‘ se poročajo v skladu z odstavki 11, 69 do 71, 106 in 110 tega dela.

239.

Informacije o prejetem zavarovanju s premoženjem in prejetih poroštvih za nedonosne izpostavljenosti se poročajo ločeno. Zneski, ki se poročajo za prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta poroštva, se izračunajo v skladu z odstavkoma 172 in 174 tega dela. Zgornja meja vsote poročanih zneskov za zavarovanje s premoženjem in poroštva je knjigovodska vrednost ali nominalni znesek izpostavljenosti, na katero se ta zavarovanja nanašajo.

18.   RESTRUKTURIRANE IZPOSTAVLJENOSTI (19)

240.

Za namene predloge 19 so restrukturirane izpostavljenosti dolžniške pogodbe, v zvezi s katerimi so se uporabili ukrepi restrukturiranja. Ukrepi restrukturiranja so sestavljeni iz koncesij dolžniku, ki ima ali je na tem, da bo imel težave pri izpolnjevanju finančnih obvez (‚finančne težave‘).

241.

Za namene predloge 19 lahko koncesija povzroči izgubo za kreditodajalca in se nanaša na eno od naslednjih dejanj:

(a)

spremembo prejšnjih pogojev pogodbe, za katere se šteje, da jih dolžnik ne bi mogel izpolniti zaradi finančnih težav (‚problematičen dolg‘), kar bi privedlo do nezadostne sposobnosti odplačevanja dolga, ki ne bi bila odobrena, če dolžnik ne bi imel finančnih težav;

(b)

popolno ali delno refinanciranje problematične kreditne pogodbe, ki ne bi bilo odobreno, če dolžnik ne bi imel finančnih težav.

242.

Dokazi o koncesiji vključujejo vsaj eno od naslednjega:

(a)

razliko med spremenjenimi pogodbenimi pogoji in prejšnjimi pogodbenimi pogoji v korist dolžnika;

(b)

vključitev ugodnejših pogojev v spremenjeno pogodbo, kot bi jih v tistem trenutku od iste institucije lahko prejeli drugi dolžniki s podobnim profilom tveganja.

243.

Izvajanje klavzul, ki po diskrecijski presoji omogočajo dolžniku spremembo pogojev pogodbe (‚vgrajene klavzule o restrukturiranju‘), se obravnava kot koncesija, kadar institucija odobri izvajanje navedenih klavzul in sklene, da ima dolžnik finančne težave.

244.

Za namene prilog III in IV ter te priloge ‚refinanciranje‘ pomeni uporabo dolžniške pogodbe, s katero se zagotovi popolno ali delno poplačilo drugih dolžniških pogodb, katerih trenutni pogoji so takšni, da jih dolžnik ne more izpolnjevati.

245.

Za namene predloge 19 pojem ‚dolžnik‘ vključuje vse pravne osebe v dolžnikovi skupini, ki spadajo v računovodski obseg konsolidacije, in fizične osebe, ki obvladujejo to skupino.

246.

Za namene predloge 19 pojem ‚dolg‘ vključuje kredite in druga finančna sredstva (ki vključujejo tudi stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah), dolžniške vrednostne papirje ter preklicne in nepreklicne prevzete obveznosti iz kreditov, vključno s tistimi zavezami iz kreditov, označenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki so na poročevalski datum sredstva. ‚Dolg‘ izključuje izpostavljenosti v posesti za trgovanje.

247.

Pojem ‚dolg‘ vključuje tudi kredite in druga finančna sredstva ter dolžniške vrednostne papirje, razvrščene kot nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5.

248.

Za namene predloge 19 ima pojem ‚izpostavljenost‘ isti pomen kot pojem ‚dolg‘ v odstavku 247 tega dela.

249.

Računovodski portfelji po MSRP iz odstavka 15 dela 1 te priloge in po nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank iz odstavka 16 dela 1 te priloge se poročajo v predlogi 19, kot je določeno v odstavku 233 tega dela.

250.

Za namene predloge 19 pojem ‚institucija‘ pomeni institucijo, ki je uporabila ukrepe restrukturiranja.

251.

V predlogi 19 se ‚bruto knjigovodska vrednost‘ za ‚dolg‘ poroča v skladu z odstavkom 34 dela 1 te priloge. Za prevzete obveznosti iz kreditov, ki so zunajbilančne izpostavljenosti, se poroča nominalni znesek, kot je opredeljen v odstavku 118 tega dela te priloge.

252.

Izpostavljenosti se štejejo za restrukturirane, kadar je bila odobrena koncesija, ne glede na to, ali je kateri koli znesek zapadel oziroma ali so izpostavljenosti razvrščene kot oslabljene v skladu z veljavnim računovodskim standardom ali kot neplačane v skladu s členom 178 CRR. Izpostavljenosti se ne obravnavajo kot restrukturirane, kadar dolžnik nima finančnih težav. V skladu z MSRP se spremenjena finančna sredstva [MSRP 9, 5.4.3. člen in Priloga A] obravnavajo kot restrukturirana, če je bila dana koncesija, kot je opredeljena v odstavkih 240 in 241 tega dela te priloge, ne glede na pogostost spremembe ali spremembo kreditnega tveganja finančnega sredstva od začetnega pripoznanja. Za ukrepe restrukturiranja se šteje vse naslednje:

(a)

spremenjena pogodba, ki je bila pred spremembo razvrščena kot nedonosna oziroma bi bila razvrščena kot taka, če do spremembe ne bi prišlo;

(b)

sprememba pogodbe, ki vključuje popolni ali delni odpis dolga;

(c)

institucija odobri izvršitev vgrajenih klavzul o restrukturiranju za dolžnika, ki je nedonosen oziroma bi se smatral kot nedonosen, če se te klavzule ne bi izvršile;

(d)

dolžnik je hkrati ali blizu času odobritve dodatnega dolga s koncesijo s strani institucije odplačal glavnico ali obresti po drugi pogodbi z institucijo, ki je bila razvrščena kot nedonosna oziroma bi bila razvrščena kot nedonosna, če ne bi prišlo do refinanciranja.

253.

Sprememba, ki vključuje poplačila, ki se izvedejo s priposestvovanjem zavarovanja s premoženjem, se obravnava kot ukrep restrukturiranja, če taka sprememba predstavlja koncesijo.

254.

Izpodbojna predpostavka, da je do restrukturiranja prišlo, obstaja v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a)

spremenjena pogodba je bila v celoti ali delno zapadla z zamudo pri odplačevanju več kot 30 dni vsaj enkrat v treh mesecih pred njeno spremembo (ne da bi bila nedonosna) oziroma bi bila v celoti ali delno zapadla z zamudo pri odplačevanju več kot 30 dni, če ta pogodba ne bi bila spremenjena;

(b)

dolžnik je hkrati ali blizu času odobritve dodatnega dolga s koncesijo s strani institucije odplačal glavnico ali obresti po drugi pogodbi z institucijo, ki je bila vsaj enkrat v treh mesecih pred njenim refinanciranjem v celoti ali delno zapadla z zamudo pri odplačevanju več kot 30 dni;

(c)

institucija odobri uporabo vgrajenih klavzul o restrukturiranju za dolžnike, ki zamujajo z odplačevanjem več kot 30 dni oziroma bi zamujali z odplačevanjem več kot 30 dni, če se navedene klavzule ne bi izvršile.

255.

Finančne težave se ocenijo na ravni dolžnika, kot je opredeljeno v odstavku 245. Kot restrukturirane izpostavljenosti se opredelijo samo izpostavljenosti, za katere so se uporabili ukrepi restrukturiranja.

256.

Restrukturirane izpostavljenosti se vključijo v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti ali kategorijo donosnih izpostavljenosti v skladu s odstavki 213 do 224 in 260 tega dela. Razvrstitev med restrukturirane izpostavljenosti se preneha, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

restrukturirana izpostavljenost se šteje kot donosna, tudi če je bila prerazvrščena iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti po tem, ko je analiza finančnega položaja dolžnika pokazala, da ne izpolnjuje več pogojev za obravnavo kot nedonosna izpostavljenost;

(b)

od datuma, ko se je restrukturirana izpostavljenost začela šteti za donosno, sta pretekli vsaj dve leti (‚poskusna doba‘);

(c)

vsaj v polovici poskusne dobe so se izvajala redna odplačila, večja od nepomembnega skupnega zneska glavnice ali obresti;

(d)

nobena od izpostavljenosti do dolžnika na koncu poskusne dobe ni zapadla z zamudo pri odplačilu za več kot 30 dni.

257.

Če pogoji iz odstavka 256 na koncu poskusne dobe niso izpolnjeni, se izpostavljenost še naprej obravnava kot donosna restrukturirana izpostavljenost v poskusni dobi, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji. Ti pogoji se ocenjujejo vsaj četrtletno.

258.

Restrukturirane izpostavljenosti, ki so razvrščene kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ostanejo razvrščene kot restrukturirane izpostavljenosti.

259.

Restrukturirana izpostavljenost se lahko šteje za donosno od datuma, ko so se uporabili ukrepi restrukturiranja, če sta izpolnjena oba od naslednjih pogojev:

(a)

izvedeni ukrepi niso privedli do razvrstitve izpostavljenosti kot nedonosne;

(b)

izpostavljenost se ni štela za nedonosno izpostavljenost na datum, ko so bili izvedeni ukrepi restrukturiranja.

260.

Če se za donosno restrukturirano izpostavljenost s poskusno dobo, ki je bila prerazvrščena iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, uporabijo dodatni ukrepi restrukturiranja ali pride pri izpostavljenosti do zamude pri odplačevanju za več kot 30 dni, se izpostavljenost razvrsti kot nedonosna.

261.

‚Donosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja‘ (donosne restrukturirane izpostavljenosti) so sestavljene iz restrukturiranih izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo meril za obravnavo kot nedonosne in so vključene v kategorijo donosnih izpostavljenosti. Donosne restrukturirane izpostavljenosti so v poskusni dobi v skladu z odstavkom 256, tudi kadar se uporablja odstavek 259. Donosne restrukturirane izpostavljenosti v poskusni dobi, ki so bile prerazvrščene iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, se poročajo ločeno znotraj donosnih izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja v stolpcu ‚od tega: donosne restrukturirane izpostavljenosti s poskusno dobo, prerazvrščene iz kategorije nedonosnih‘.

262.

‚Nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja‘ (nedonosne restrukturirane izpostavljenosti) so sestavljene iz restrukturiranih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo merila za obravnavo kot nedonosne in so vključene v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti. Navedene nedonosne restrukturirane izpostavljenosti vključujejo naslednje:

(a)

izpostavljenosti, ki so postale nedonosne zaradi uporabe ukrepov restrukturiranja;

(b)

izpostavljenosti, ki so bile nedonosne pred izvedbo ukrepov restrukturiranja;

(c)

restrukturirane izpostavljenosti, ki so bile prerazvrščene iz kategorije donosnih, vključno z izpostavljenostmi, prerazvrščenimi ob uporabi odstavka 260.

263.

Če se ukrepi restrukturiranja izvedejo za izpostavljenosti, ki so bile nedonosne pred izvedbo ukrepov prestrukturiranja, se znesek navedenih restrukturiranih izpostavljenosti opredeli ločeno v stolpcu ‚od tega: restrukturiranje izpostavljenosti, ki so bile pred restrukturiranjem nedonosne‘.

264.

Naslednje nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja se opredelijo v ločenih stolpcih:

(a)

izpostavljenosti, ki se štejejo za oslabljene v skladu z veljavnim računovodskim okvirom; v skladu z MSRP se znesek sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo (tretja skupina), vključno s kupljenimi ali izdanimi (ustvarjenimi) sredstvi s poslabšano kreditno kakovostjo, poroča v tem stolpcu;

(b)

izpostavljenosti, v zvezi s katerimi se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178 CRR.

265.

Stolpec ‚refinanciranje‘ obsega bruto knjigovodsko vrednost nove pogodbe (‚refinancirani dolg‘), odobrene v okviru posla refinanciranja, ki izpolnjuje pogoje za opredelitev kot ukrep restrukturiranja, ter bruto knjigovodsko vrednost prejšnje odplačane pogodbe, ki je še vedno neporavnana.

266.

Restrukturirane izpostavljenosti, ki združujejo spremembe in refinanciranje, se razvrstijo v stolpec ‚instrumenti s spremenjenimi pogoji‘ ali v stolpec ‚refinanciranje‘, odvisno od ukrepa, ki ima največji vpliv na denarne tokove. Refinanciranje s strani skupine bank se poroča v stolpcu ‚refinanciranje‘ za celoten znesek refinanciranega dolga, ki ga zagotovi institucija poročevalka, oziroma refinanciranega dolga, ki je pri instituciji poročevalki še neporavnan. Prepakiranje več dolgov v nov dolg se poroča kot sprememba, razen če je prisoten tudi posel refinanciranja, ki ima večji vpliv na denarne tokove. Če restrukturiranje s spremembo pogojev problematične izpostavljenosti privede do odprave njenega pripoznanja in pripoznanja nove izpostavljenosti, se taka nova izpostavljenost šteje za restrukturiran dolg.

267.

Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije se poročajo v skladu z odstavki 11, 69 do 71, 106 in 110 tega dela.

268.

Prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta poroštva v zvezi z izpostavljenostmi z ukrepi restrukturiranja se poročajo za vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja ne glede na njihov status donosnosti oziroma nedonosnosti. Zneski, ki se poročajo za prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta poroštva, se izračunajo v skladu z odstavkoma 172 in 174 tega dela. Zgornja meja vsote poročanih zneskov za zavarovanje s premoženjem in poroštva je knjigovodska vrednost izpostavljenosti, na katero se ta zavarovanja nanašajo.

19.   GEOGRAFSKA RAZČLENITEV (20)

269.

Predloga 20 se izpolni, če institucija preseže prag iz člena 5(a)(4) te uredbe.

19.1   Geografska razčlenitev po lokaciji dejavnosti (20.1–20.3)

270.

Pri geografski razčlenitvi po lokaciji dejavnosti v predlogah 20.1 do 20.3 gre za razlikovanje med ‚domačimi dejavnostmi‘ in ‚nedomačimi dejavnostmi‘. Za namene tega dela ‚lokacija‘ pomeni državo registracije pravnega subjekta, ki je pripoznal ustrezno sredstvo ali obveznost; pri podružnicah pomeni državo njihovega sedeža. V ta namen ‚domače‘ dejavnosti vključujejo dejavnosti, pripoznane v državi članici, v kateri se nahaja institucija poročevalka.

19.2   Geografska razčlenitev po sedežu nasprotne stranke (20.4–20.7)

271.

Predloge 20.4 do 20.7 vsebujejo informacije ‚po državah‘ na podlagi sedeža neposredne nasprotne stranke, kot je opredeljeno v odstavku 43 dela 1 te priloge. Predložena razčlenitev vključuje izpostavljenosti ali obveznosti v zvezi z rezidenti v vsaki tuji državi, v kateri ima institucija izpostavljenosti. Izpostavljenosti ali obveznosti v zvezi z mednarodnimi organizacijami in multilateralnimi razvojnimi bankami se ne dodelijo državi sedeža institucije, ampak geografskemu področju ‚druge države‘.

272.

‚Izvedeni finančni instrumenti‘ vključujejo tako trgovalne izvedene finančne instrumente, vključno z ekonomskimi varovanji, kot izvedene finančne instrumente za varovanje v skladu z MSRP in v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ki se poročajo v predlogah 10 in 11.

273.

Sredstva v posesti za trgovanje po MSRP in trgovalna sredstva po GAAP se poročajo ločeno. Izraz finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, ima isti pomen kot v odstavku 93 tega dela. Sredstva, merjena po LOCOM, s prilagoditvami vrednosti zaradi kreditnega tveganja, se štejejo za oslabljena.

274.

V predlogah 20.4 in 20.7 se ‚akumulirane oslabitve‘ in ‚akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri nedonosnih izpostavljenostih‘ poročajo, kot je določeno v odstavkih 69 do 71 tega dela.

275.

V predlogi 20,4 se ‚bruto knjigovodska vrednost‘ za dolžniške instrumente poroča v skladu z odstavkom 34 dela 1 te priloge. Za izvedene finančne instrumente in lastniške instrumente je znesek, ki ga je treba sporočiti, knjigovodska vrednost. V stolpcu ‚od tega: nedonosni‘ se poročajo dolžniški instrumenti, kot je opredeljeno v odstavkih 213 do 232 tega dela. Restrukturiranje dolgov vključuje vse ‚dolžniške‘ pogodbe za namene predloge 19, ki so predmet ukrepov prestrukturiranja, kot so opredeljeni v odstavkih 240 do 255 tega dela.

276.

V predlogi 20.5 postavka ‚rezervacije za prevzete obveznosti in dana poroštva‘ vključuje rezervacije, merjene po MRS 37, kreditne izgube pri finančnih poroštvih, ki se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4, ter rezervacije za zaveze iz kreditov in finančna poroštva v skladu z zahtevami glede oslabitve iz MSRP 9 in rezervacije za zaveze in poroštva po nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank v skladu z odstavkom 11 tega dela.

277.

V predlogi 20.7 se krediti in druga finančna sredstva, ki niso v posesti za trgovanje, poročajo z razvrstitvijo po oznakah NACE, in sicer ‚po državah‘. Oznake NACE se sporočijo na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po ‚področjih‘). Krediti in druga finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, se nanašajo na iste portfelje, kot so določeni v odstavku 93 tega dela.

20.   OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA: SREDSTVA, KI SO PREDMET POSLOVNEGA NAJEMA (21)

278.

Za namene izračuna praga iz člena 9(e) te uredbe se opredmetena sredstva, ki jih je institucija (najemodajalec) dala v najem tretjim osebam na podlagi sporazumov, ki se v skladu z ustreznim računovodskim okvirom štejejo za poslovne najeme, delijo s celotnimi opredmetenimi sredstvi.

279.

V skladu z MSRP se sredstva, ki jih je institucija (najemodajalec) dala v najem tretjim osebam v okviru poslovnih najemov, sporočijo razčlenjena po načinu merjenja.

21.   UPRAVLJANJE PREMOŽENJA, SKRBNIŠTVO IN DRUGE STORITVE (22)

280.

Za namene izračuna praga iz člena 9(f) te uredbe je znesek ‚neto prihodka iz naslova provizij in opravnin‘ absolutna vrednost razlike med ‚prihodkom iz naslova provizij in opravnin‘ ter ‚odhodkom iz naslova provizij in opravnin‘. Za enake namene je znesek ‚neto obresti‘ absolutna vrednost razlike med ‚prihodki iz obresti‘ in ‚odhodki za obresti‘.

21.1   Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin, po dejavnosti (22.1)

281.

Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin se sporočijo po vrsti dejavnosti. V skladu z MSRP ta predloga vključuje prihodke in odhodke iz naslova provizij in opravnin razen naslednjega:

(a)

zneskov, upoštevanih pri izračunu efektivnih obresti finančnih instrumentov [MSRP 7, 20.(c) člen];

(b)

zneskov, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 7, 20.(c)(i) člen].

282.

Stroški posla, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi ali izdaji finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ne vključijo; ti stroški so del začetne vrednosti pridobitve/izdaje teh instrumentov in se amortizirajo v poslovni izid do svoje preostale zapadlosti z uporabo efektivne obrestne mere [glej MSRP 9, 5.1.1. člen].

283.

V skladu z MSRP se stroški posla, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi ali izdaji finančnih instrumentov, ki so merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vključijo kot del postavke ‚dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto‘, postavke ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, neto‘ in postavke ‚dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto‘, odvisno od računovodskega portfelja, v katerega so razvrščeni. Ti stroški niso del začetne vrednosti pridobitve ali izdaje teh instrumentov in se takoj pripoznajo v poslovnem izidu.

284.

Institucije sporočijo prihodke in odhodke iz naslova provizij in opravnin v skladu z naslednjimi merili:

(a)

‚vrednostni papirji – izdaje‘ vključujejo provizije in opravnine, prejete za sodelovanje pri uvedbi ali izdaji vrednostnih papirjev, ki ne izvirajo iz institucije ali jih ni izdala institucija;

(b)

‚vrednostni papirji – naročila za prenos‘ vključujejo provizije in opravnine, ustvarjene s sprejemanjem, prenosom in izvrševanjem naročil za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev v imenu strank;

(c)

‚vrednostni papirji – drugo‘ vključuje provizije in opravnine, ki jih institucija ustvari z opravljanjem drugih storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ki ne izvirajo iz institucije ali jih ni izdala institucija;

(d)

‚kliring in poravnava‘ vključuje prihodke (odhodke) iz naslova provizij in opravnin, ki jih je ustvarila institucija (so bile zaračunane instituciji) v okviru sodelovanja pri instrumentih v zvezi z nasprotno stranko, kliringom in poravnavo;

(e)

‚upravljanje premoženja‘, ‚skrbništvo‘, ‚osrednje administrativne storitve za kolektivne naložbene podjeme‘, ‚fiduciarni posli‘ ter ‚plačilne storitve‘ vključujejo prihodke (odhodke) iz naslova provizij in opravnin, ki jih je ustvarila institucija (so bile zaračunane instituciji) pri opravljanju teh storitev;

(f)

‚strukturirani finančni instrumenti‘ vključujejo provizije in opravnine, prejete za sodelovanje pri uvedbi ali izdaji finančnih instrumentov, razen vrednostnih papirjev, ki izvirajo iz institucije ali jih je izdala institucija;

(g)

opravnine iz naslova ‚dejavnosti servisiranja kreditov‘ na strani prihodkov vključuje prihodke iz naslova provizij in opravnin, ki jih institucija ustvari z opravljanjem storitev servisiranja kreditov, na strani odhodkov pa odhodke iz naslova provizij in opravnin, ki so jih instituciji zaračunali ponudniki storitev kreditiranja;

(h)

‚prevzete obveznosti iz kreditov‘ in ‚dana finančna poroštva‘ vključujejo znesek, ki je bil pripoznan kot prihodek v zadevnem obdobju ter zajema odplačilo provizij in opravnin za navedene dejavnosti, ki so bile prvotno pripoznane kot ‚druge obveznosti‘;

(i)

‚prejete obveze iz kreditov‘ in ‚prejeta finančna poroštva‘ vključujejo provizije in opravnine, ki jih je institucija v obdobju pripoznala kot odhodek zaradi obračuna stroška za nasprotno stranko, ki je prevzela obvezo iz kreditov oziroma finančno poroštvo, ki je bil na začetku pripoznan med ‚drugimi sredstvi‘;

(j)

‚drugo‘ vključuje preostale prihodke (odhodke) iz naslova provizij in opravnin, ki jih je ustvarila institucija (so bile zaračunane instituciji), kot so prihodki (odhodki), ki izhajajo iz ‚drugih zavez‘, storitev v zvezi s tujo valuto (kot je zamenjava tujih bankovcev ali kovancev) ali opravljanja (sprejemanja) drugih vrst svetovanj in storitev na podlagi plačila.

21.2   Sredstva, vključena v opravljene storitve (22.2)

285.

Poslovanje v zvezi z upravljanjem premoženja, funkcijami skrbništva in drugimi storitvami, ki jih opravi institucija, se sporoča na podlagi naslednjih opredelitev:

(a)

‚upravljanje premoženja‘ pomeni sredstva, ki pripadajo neposredno strankam, za katere institucija izvaja upravljanje. ‚Upravljanje premoženja‘ se sporoča po vrsti stranke: kolektivni naložbeni podjemi, pokojninski skladi, portfelji strank, ki se upravljajo na podlagi diskrecijske odločitve, in drugi naložbeni nosilci;

(b)

‚skrbniška sredstva‘ pomenijo storitve hrambe in administrativne storitve v zvezi s finančnimi instrumenti za račun strank, ki jih opravlja institucija, ter storitve, povezane s skrbništvom, kot je upravljanje denarnih sredstev in zavarovanj. ‚Skrbniška sredstva‘ se sporočajo po vrsti stranke, za katero ima institucija sredstva, pri čemer se razlikuje med kolektivnimi naložbenimi podjemi in drugimi; Postavka ‚od tega: zaupano drugim subjektom‘ pomeni znesek sredstev, vključenih v skrbniška sredstva, ki jih je institucija dala v efektivno skrbništvo drugim subjektom;

(c)

‚osrednje administrativne storitve za kolektivne naložbe‘ pomenijo administrativne storitve, ki jih institucija opravlja za kolektivne naložbene podjeme. Te med drugim vključujejo storitve osebe, pristojne za prenos, pripravo računovodskih dokumentov, pripravo prospektov, finančnih poročil in vseh drugih dokumentov za investitorje, izvajanje korespondence z razdelitvijo finančnih poročil in vseh drugih dokumentov za investitorje, izvajanje izdaj in odkupov, vodenje evidence investitorjev ter izračunavanje neto vrednosti sredstev;

(d)

‚fiduciarni posli‘ pomenijo dejavnosti, pri katerih institucija deluje v svojem imenu, vendar za račun in na tveganje svojih strank. Pri fiduciranih poslih institucija pogosto opravlja storitve, kot so storitve upravljanja skrbniških sredstev za strukturirane subjekte ali upravljanje portfeljev po lastni presoji. Vsi fiduciarni posli se sporočijo izključno v tej postavki, ne glede na to, ali institucija dodatno zagotavlja še druge storitve;

(e)

‚plačilne storitve‘ pomenijo izterjavo plačil v imenu stranke na podlagi dolžniških instrumentov, ki niso pripoznana v bilanci stanja institucije in iz nje ne izvirajo;

(f)

‚viri strank, ki se razdelijo, ne pa upravljajo‘ pomenijo produkte, ki jih izdajo subjekti zunaj bonitetne skupine in jih institucija razdeli svojim trenutnim strankam. Ta postavka se poroča po vrsti produkta;

(g)

‚znesek sredstev, vključenih v opravljene storitve‘ pomeni znesek sredstev, v zvezi s katerimi institucija deluje, pri čemer se uporabi poštena vrednost. Če poštena vrednost ni na voljo, se lahko uporabijo druge osnove za merjenje, vključno z nominalno vrednostjo. Kadar institucija opravlja storitve za subjekte, kot so kolektivni naložbeni podjemi in pokojninski skladi, se lahko zadevna sredstva prikažejo po vrednosti, po kateri ti subjekti sporočajo sredstva v svoji bilanci stanja. Sporočeni zneski po potrebi vključujejo obračunane obresti.

22.   DELEŽI V NEKONSOLIDIRANIH STRUKTURIRANIH SUBJEKTIH (30)

286.

Za namene prilog III in IV ter te priloge ‚izkoriščena likvidnostna podpora‘ pomeni vsoto knjigovodske vrednosti kreditov in drugih finančnih sredstev, odobrenih nekonsolidiranim strukturiranim subjektom, in knjigovodske vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev v posesti, ki so jih izdali nekonsolidirani strukturirani subjekti.

287.

‚Izgube, ki jih ima institucija poročevalka v tekočem obdobju‘ vključujejo izgube zaradi oslabitve in vse druge izgube, ki jih je institucija poročevalka ustvarila v obdobju poročanja v zvezi s svojimi deleži v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih.

23.   POVEZANE STRANKE (31)

288.

Institucije poročajo zneske in/ali posle v zvezi z bilančnimi in zunajbilančnimi izpostavljenostmi, kadar je nasprotna stranka povezana stranka v skladu z MRS 24.

289.

Za bonitetne skupine se posli znotraj skupine in neporavnani zneski znotraj skupine izključijo. Institucije pod postavko ‚odvisne družbe in drugi subjekti v isti skupini‘ vključijo stanja in posle z odvisnimi družbami, ki niso bili izključene, ker odvisne družbe niso polno konsolidirane z bonitetnim obsegom konsolidacije ali ker so v skladu s členom 19 CRR odvisne družbe zaradi nepomembnosti izključene iz obsega bonitetne konsolidacije ali ker v primeru institucij, ki so del širše skupine, odvisne družbe spadajo pod končni obvladujoči subjekt, in ne pod institucijo. Pod postavko ‚pridružene in skupaj obvladovane družbe‘ pa institucije vključijo deleže stanj in poslov s skupaj obvladovanimi in pridruženimi družbami skupine, ki ji pripada subjekt, in sicer deleže, ki niso bili izključeni z uporabo metode sorazmerne konsolidacije.

23.1   Povezane stranke: obveznosti za plačilo in zneski terjatev (31.1)

290.

Kot ‚prejete obveze iz kreditov, prejeta finančna poroštva in druge prejete obveze‘ se poroča znesek, ki je vsota ‚nominalnega zneska‘ prejetih obvez iz kreditov in drugih prejetih obvez ter ‚najvišjega zneska poroštva, ki se lahko upošteva‘ pri prejetih finančnih poroštvih, kot je določeno v odstavku 119 tega dela.

291.

‚Akumulirane oslabitve in akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri nedonosnih izpostavljenostih‘ se poročajo, kot je določeno v odstavkih 69 do 71 tega dela, samo za nedonosne izpostavljenosti. ‚Rezervacije za nedonosne zunajbilančne izpostavljenosti‘ vključujejo rezervacije, kot so opredeljene v odstavkih 11, 106 in 111 tega dela, za izpostavljenosti, ki so nedonosne v skladu z odstavki 213 do 239 tega dela.

23.2   Povezane stranke: ustvarjeni odhodki in prihodki (31.2)

292.

‚Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja sredstev, razen finančnih‘ vključujejo vse dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki se ustvarijo v poslih s povezanimi strankami. Ta postavka vključuje dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki so bili ustvarjeni v poslih s povezanimi strankami ter so del katere koli od naslednjih vrstičnih postavk ‚izkaza poslovnega izida‘:

(a)

‚dobički ali izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi‘ v primeru poročanja po nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank;

(b)

‚dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev‘;

(c)

‚dobiček ali izguba iz nekratkoročnih sredstev in skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje‘;

(d)

‚dobiček ali izguba po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja‘.

293.

‚Oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev nedonosnih izpostavljenosti‘ vključujejo izgube zaradi oslabitve, kot so opredeljene v odstavkih 51 do 53 tega dela, za izpostavljenosti, ki so nedonosne v skladu z odstavki 213 do 239 tega dela. ‚Rezervacije ali (–) odprava rezervacij za nedonosne izpostavljenosti‘ vključujejo rezervacije, kot so opredeljene v odstavku 50 tega dela, za zunajbilančne izpostavljenosti, ki so nedonosne v skladu z odstavki 213 do 239 tega dela.

24.   STRUKTURA SKUPINE (40)

294.

Institucije predložijo natančne informacije po stanju na datum poročanja o odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družbah, ki so polno ali sorazmerno konsolidirane v računovodskem okviru konsolidacije, ter o subjektih, ki se poročajo kot ‚naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi‘ v skladu z odstavkom 4 tega dela, vključno tudi s tistimi subjekti, v katerih imajo naložbe v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5. Poroča se o vseh subjektih, ne glede na dejavnost, ki jo opravljajo.

295.

Lastniški instrumenti, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi, in delnice same institucije poročevalke, ki jih ima ta v lasti (‚lastne delnice‘), so izključeni iz obsega poročanja po tej predlogi.

24.1   Struktura skupine: po posameznih subjektih (40.1)

296.

Naslednje informacije se poročajo ‚po posameznih subjektih‘, za namene prilog III in IV ter te priloge pa se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

‚koda LEI‘ pomeni kodo LEI podjetja, v katero se vlaga. Če za podjetje, v katero se vlaga, obstaja koda LEI, se poroča;

(b)

‚koda subjekta‘ pomeni identifikacijsko kodo podjetja, v katero se vlaga. Koda subjekta je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v predlogi 40.1;

(c)

‚ime subjekta‘ pomeni ime podjetja, v katero se vlaga;

(d)

‚vstopni datum‘ pomeni datum, na katerega je podjetje, v katero se vlaga, vstopilo v ‚okvir skupine‘;

(e)

‚delniški kapital podjetja, v katero se vlaga‘ pomeni celoten znesek kapitala, ki ga izda podjetje, v katero se vlaga, na referenčni datum;

(f)

‚lastniški kapital podjetja, v katero se vlaga‘, ‚bilančna vsota podjetja, v katero se vlaga‘ in ‚dobiček (ali izguba) podjetja, v katero se vlaga‘ vključujejo zneske navedenih postavk iz zadnjih računovodskih izkazov podjetja, v katero se vlaga;

(g)

‚sedež podjetja, v katero se vlaga‘ pomeni državo sedeža podjetja, v katero se vlaga;

(h)

‚sektor podjetja, v katero se vlaga‘ pomeni sektor nasprotne stranke v skladu z odstavkom 42 dela 1 te priloge;

(i)

‚oznaka NACE‘ se določi na podlagi glavne dejavnosti podjetja, v katero se vlaga. Za nefinančne družbe se oznake NACE sporočijo na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po ‚področjih‘) za finančne družbe pa se oznake NACE sporočijo s podrobnostmi na dveh ravneh (po ‚oddelkih‘);

(j)

‚akumulirani lastniški delež (%)‘ je delež lastniških instrumentov, ki jih ima institucija v lasti na referenčni datum;

(k)

‚glasovalne pravice (%)‘ pomenijo delež glasovalnih pravic v zvezi z lastniškimi instrumenti, ki jih ima institucija v lasti na referenčni datum;

(l)

‚struktura skupine [razmerje]‘ pomeni razmerje med končnim obvladujočim subjektom in podjetjem, v katero se vlaga (obvladujočim subjektom ali subjektom s skupnim nadzorom nad institucijo poročevalko, odvisno, pridruženo ali skupaj obvladovano družbo);

(m)

‚računovodska obravnava [računovodska skupina]‘ pomeni razmerje med računovodsko obravnavo pri računovodski konsolidaciji (polna konsolidacija, sorazmerna konsolidacija, kapitalska metoda ali drugo);

(n)

‚računovodska obravnava [skupina v skladu s CRR]‘ pomeni razmerje med računovodsko obravnavo pri konsolidaciji po CRR (polna konsolidacija, sorazmerna konsolidacija, kapitalska metoda ali drugo);

(o)

‚knjigovodska vrednost‘ pomeni zneske, sporočene v okviru bilance stanja institucije za podjetja, v katera se vlaga, ki niso niti polno niti sorazmerno konsolidirana;

(p)

‚strošek pridobitve‘ pomeni znesek, ki ga plačajo investitorji;

(q)

‚dobro ime, povezano s podjetjem, v katero se vlaga‘ pomeni znesek dobrega imena, sporočen v okviru konsolidirane bilance stanja institucije poročevalke za podjetje, v katero se vlaga, pod postavko ‚dobro ime‘ ali ‚naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi‘;

(r)

‚poštena vrednost naložb, za katere so objavljene cene‘ pomeni ceno na referenčni datum; predloži se le, če instrumenti kotirajo na borzi.

24.2   Struktura skupine: po posameznih instrumentih (40.2)

297.

‚Po posameznih instrumentih‘ se sporočijo naslednje informacije:

(a)

‚koda vrednostnega papirja‘ pomeni kodo ISIN za vrednostni papir. Če vrednostni papirji nimajo dodeljene kode ISIN, vključuje drugo kodo, ki enoznačno označuje vrednostni papir. ‚Koda vrednostnega papirja‘ in ‚koda holdinga‘ tvorita identifikator vrstice in sta skupaj enoznačni za vsako vrstico v predlogi 40.2;

(b)

‚koda holdinga‘ je identifikacijska koda subjekta znotraj skupine, ki ima v lasti naložbo. ‚Koda LEI holdinga‘ je koda LEI podjetja, ki poseduje vrednostni papir. Če za holding obstaja koda LEI, se poroča;

(c)

‚koda subjekta‘, ‚akumulirani lastniški delež (%)‘, ‚knjigovodska vrednost‘ in ‚strošek pridobitve‘ so opredeljeni zgoraj. Zneski ustrezajo vrednostnemu papirju, ki ga ima v lasti zadevni holding.

25.   POŠTENA VREDNOST (41)

25.1   Hierarhija poštene vrednosti: finančni instrumenti po odplačni vrednosti (41.1)

298.

V tej predlogi se poročajo informacije o pošteni vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, z uporabo hierarhije iz 72., 76., 81. in 86. člena MSRP 13. Kadar nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo tudi razporeditev sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, med različne ravni poštene vrednosti, institucije, ki uporabljajo nacionalne GAAP, prav tako poročajo po tej predlogi.

25.2   Uporaba možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti (41.2)

299.

V tej predlogi se sporočijo informacije o uporabi možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti za finančna sredstva in obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

300.

‚Hibridne pogodbe‘ za obveznosti vključujejo knjigovodsko vrednost hibridnih finančnih instrumentov, ki se kot celota razvrstijo v navedene računovodske portfelje, tj. vključujejo neločene hibridne instrumente kot celoto.

301.

Postavka ‚upravljano za kreditno tveganje‘ vključuje knjigovodsko vrednost instrumentov, ki so določeni za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v trenutku njihovega varovanja pred kreditnim tveganjem s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9.

26.   OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA: KNJIGOVODSKA VREDNOST GLEDE NA METODO MERJENJA (42)

302.

‚Opredmetena osnovna sredstva‘, ‚naložbene nepremičnine‘ ter ‚druga neopredmetena sredstva‘ se poročajo glede na merila, uporabljena pri njihovem merjenju.

303.

‚Druga neopredmetena sredstva‘ vključujejo vsa druga neopredmetena sredstva, razen dobrega imena.

27.   REZERVACIJE (43)

304.

Ta predloga vključuje uskladitev knjigovodske vrednosti postavke ‚rezervacije‘ na začetku in koncu zadevnega obdobja glede na naravo sprememb z izjemo rezervacij, merjenih po MSRP 9, ki se namesto tega poročajo v predlogi 12.

305.

‚Druge prevzete obveznosti in dana poroštva, merjena v skladu z MRS 37, in dana poroštva, merjena v skladu z MSRP 4‘ vključujejo rezervacije, merjene po MRS 37, in kreditne izgube iz finančnih poroštev, ki se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4.

28.   PROGRAMI Z DOLOČENIMI ZASLUŽKI IN ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV (44)

306.

Te predloge vključujejo zbrane informacije o vseh programih z določenimi zaslužki, ki jih izvaja institucija. Če se izvaja več kot en program z določenimi zaslužki, se sporoči zbirni znesek vseh programov.

28.1   Sestavine neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki (44.1)

307.

Predloga o sestavinah neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki prikazuje uskladitev akumulirane sedanje vrednosti vseh neto obveznosti (sredstev) za določene zaslužke ter pravice do povračila [MRS 19, 140.(a) in (b) člen].

308.

Postavka ‚neto sredstva za določene zaslužke‘ vključuje v primeru presežka zneske presežka, ki se pripoznajo v bilanci stanja, ker nanje ne vplivajo omejitve iz 63. člena MRS 19. Znesek te postavke in znesek, pripoznan v pojasnjevalni postavki ‚poštena vrednost katere koli pravice do poplačila, pripoznane kot sredstvo‘, sta vključena v postavko ‚druga sredstva‘ bilance stanja.

28.2   Gibanja obveznosti za določene zaslužke (44.2)

309.

Predloga o gibanjih obveznosti za določene zaslužke prikazuje uskladitev začetnih in končnih stanj akumulirane sedanje vrednosti vseh obveznosti za določene zaslužke, ki jih ima institucija. Učinki različnih elementov iz 141. člena MRS 19 v zadevnem obdobju se prikažejo ločeno.

310.

Znesek ‚končnega stanja [sedanja vrednost]‘ v predlogi za gibanja pri obveznostih za določene zaslužke je enak ‚sedanji vrednosti obveznosti za določene zaslužke‘.

28.3   Pojasnjevalne postavke [povezane z odhodki za zaposlene] (44.3)

311.

Za poročanje pojasnjevalnih postavk, povezanih z odhodki za zaposlene, se uporabijo naslednje opredelitve:

(a)

‚pokojnine in podobni odhodki‘ vključujejo znesek, pripoznan v zadevnem obdobju kot odhodek za zaposlene za katere koli pozaposlitvene obveznosti (programe z določenimi prispevki in programe z določenimi zaslužki) ter prispevke v sklade socialne varnosti;

(b)

‚plačila na podlagi delnic‘ vključujejo znesek, pripoznan v zadevnem obdobju kot odhodki za zaposlene za plačila na podlagi delnic.

29.   RAZČLENITEV IZBRANIH POSTAVK IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA (45)

29.1   Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po računovodskem portfelju (45.1)

312.

‚Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključujejo samo dobičke in izgube zaradi spremembe lastnega kreditnega tveganja izdajateljev obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če se je institucija poročevalka odločila, da jih bo pripoznala v poslovnem izidu, ker bi pripoznanje v drugem vseobsegajočem donosu povzročilo ali povečalo računovodsko neskladnost.

29.2   Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev (45.2)

313.

‚Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev‘ se razčlenijo glede na vrsto sredstva; vsaka vrstična postavka vključuje dobiček ali izgubo v zvezi s sredstvom, za katerega je bilo odpravljeno pripoznanje. ‚Druga sredstva‘ vključujejo druga opredmetena sredstva, neopredmetena sredstva in naložbe, o katerih se ni poročalo drugje.

29.3   Drugi poslovni prihodki in odhodki (45.3)

314.

Drugi poslovni prihodki in odhodki se razčlenijo po naslednjih postavkah: prilagoditve poštene vrednosti za opredmetena sredstva, merjene z uporabo modela poštene vrednosti; prihodek od najemnin in neposredni poslovni odhodki iz naložbenih nepremičnin; prihodki in odhodki iz poslovnih najemov, ki niso naložbene nepremičnine, ter preostali poslovni prihodki in odhodki.

315.

Postavka ‚poslovni najemi, ki niso naložbene nepremičnine‘ vključuje v stolpcu ‚prihodki‘ prejete donose, v stolpcu ‚odhodki‘ pa stroške, ki jih je imela institucija kot najemodajalec v okviru svojih dejavnosti poslovnega najema, razen dejavnosti, ki vključujejo sredstva, razvrščena kot naložbene nepremičnine. Stroški institucije kot najemnika se vključijo pod postavko ‚drugi administrativni stroški‘.

316.

Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja in ponovnega merjenja zlata, drugih plemenitih kovin in drugih vrst blaga, merjenih po pošteni vrednosti in z odštetimi stroški prodaje, se sporočijo v postavkah, vključenih v postavko ‚drugi poslovni prihodki – drugo‘ ali ‚drugi poslovni odhodki – drugo‘

30.   IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA (46)

317.

Izkaz sprememb lastniškega kapitala razkriva uskladitev med knjigovodsko vrednostjo na začetku obdobja (začetno stanje) in na koncu obdobja (končno stanje) za vsako sestavino lastniškega kapitala.

318.

‚Prenosi med sestavinami lastniškega kapitala‘ vključujejo vse zneske, prenesene znotraj lastniškega kapitala, vključno z dobički in izgubami zaradi lastnega kreditnega tveganja obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ter akumuliranimi spremembami poštene vrednosti lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se ob odpravi pripoznanja prenesejo v druge sestavine lastniškega kapitala.

DEL 3

VZPOREJANJE KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI IN SEKTORJEV NASPROTNIH STRANK

1.

Razpredelnici 2 in 3 vzporejata kategorije izpostavljenosti, uporabljenih za izračun kapitalskih zahtev v skladu s CRR, in sektorje nasprotnih strank, uporabljenih v razpredelnicah FINREP.

Razpredelnica 2:

Standardizirani pristop

Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa (člen 112 CRR)

Sektorji nasprotnih strank na podlagi FINREP

Opombe

(a)

enote centralne ravni držav ali centralne banke

(1)

centralne banke

(2)

država

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(b)

enote regionalne ali lokalne ravni držav

(2)

država

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(c)

subjekti javnega sektorja

(2)

država

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(d)

multilateralne razvojne banke

(3)

kreditne institucije

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(e)

mednarodne organizacije

(2)

država

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(f)

institucije

(tj. kreditne institucije in investicijska podjetja)

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(g)

podjetja

(2)

država

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

(6)

gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(h)

izpostavljenosti na drobno

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

(6)

gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(i)

zavarovano s hipotekami na nepremičnine

(2)

država

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

(6)

gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(j)

neplačane izpostavljenosti

(1)

centralne banke

(2)

država

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

(6)

gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(ja)

postavke, povezane z zelo visokim tveganjem

(1)

centralne banke

(2)

država

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

(6)

gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(k)

krite obveznice

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(l)

pozicije v listinjenju

(2)

država

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

(6)

gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na tveganje sredstva, ki je podlaga za listinjenje. Kadar listinjene pozicije ostanejo pripoznane v bilanci stanja, so v FINREP sektorji nasprotnih strank sektorji neposrednih nasprotnih strank teh pozicij.

(m)

institucije in podjetja s kratkoročno bonitetno oceno

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(n)

kolektivni naložbeni podjemi

lastniški instrumenti

Naložbe v kolektivne naložbene podjeme (KNP) se v FINREP razvrstijo kot lastniški instrumenti, ne glede na to, ali CRR dovoljuje vpogled.

(o)

lastniški kapital

lastniški instrumenti

V FINREP so vrste lastniškega kapitala ločene kot instrumenti v različnih kategorijah finančnih sredstev.

(p)

druge postavke

različne postavke bilance stanja

V FINREP se lahko druge postavke vključijo v različne kategorije sredstev.


Razpredelnica 3:

Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB)

Kategorije izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

(člen 147 CRR)

Sektorji nasprotnih strank na podlagi FINREP

Opombe

(a)

enote centralne ravni držav in centralne banke

(1)

centralne banke

(2)

država

(3)

kreditne institucije

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(b)

institucije

(tj. kreditne institucije in investicijska podjetja ter nekateri sektorji države in multilateralne banke)

(2)

država

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(c)

podjetja

(2)

država

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

(6)

gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(d)

izpostavljenosti na drobno

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

(6)

gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(e)

lastniški kapital

lastniški instrumenti

V FINREP so vrste lastniškega kapitala ločene kot instrumenti v različnih kategorijah finančnih sredstev.

(f)

pozicije v listinjenju

(2)

država

(3)

kreditne institucije

(4)

druge finančne družbe

(5)

nefinančne družbe

(6)

gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na tveganje osnove pozicij v listinjenju. Kadar listinjene pozicije ostanejo pripoznane v bilanci stanja, so v FINREP sektorji nasprotnih strank sektorji neposrednih nasprotnih strank teh pozicij.

(g)

druge nekreditne obveznosti

različne postavke bilance stanja

V FINREP se lahko druge postavke vključijo v različne kategorije sredstev.“


(1)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(2)  Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (prenovitev) (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(4)  Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(5)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(6)  Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (C(2003) 1422) (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).


PRILOGA IV

„PRILOGA IX

NAVODILA ZA POROČANJE O VELIKIH IZPOSTAVLJENOSTIH IN TVEGANJU KONCENTRACIJE

Kazalo

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA 387

1.

Struktura in dogovori 387

2.

Okrajšave 388
DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI 388

1.

Obseg in raven poročanja o velikih izpostavljenostih 388

2.

Struktura predloge za poročanje o velikih izpostavljenostih (predloga LE) 389

3.

Opredelitve pojmov in splošna navodila za namene poročanja o velikih izpostavljenostih 389

4.

C 26.00 – Predloga za poročanje o omejitvah velikih izpostavljenosti 390

4.1

Navodila za posamezne vrstice 390

5.

C 27.00 – Opredelitev nasprotne stranke (predloga LE1) 391

5.1

Navodila za posamezne stolpce 391

6.

C 28.00 – Izpostavljenosti v netrgovalni in trgovalni knjigi (predloga LE2) 392

6.1

Navodila za posamezne stolpce 392

7.

C 29.00 – Podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE3) 397

7.1

Navodila za posamezne stolpce 397

8.

C 30.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja (predloga LE4) 398

8.1

Navodila za posamezne stolpce 398

9.

C 31.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja: podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE5) 399

9.1

Navodila za posamezne stolpce 399

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

1.   Struktura in dogovori

1.

Okvir poročanja o velikih izpostavljenostih (v nadaljnjem besedilu: LE) je sestavljen iz šestih predlog, ki vključujejo naslednje informacije:

(a)

omejitve velikih izpostavljenosti;

(b)

opredelitev nasprotne stranke (predloga LE1);

(c)

izpostavljenosti v netrgovalni in trgovalni knjigi (predloga LE2);

(d)

podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE3);

(e)

žepki zapadlosti za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja (predloga LE4);

(f)

žepki zapadlosti za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja: podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE5).

2.

Navodila vključujejo sklice na pravno podlago in podrobne informacije v zvezi s podatki, ki se poročajo v posamezni predlogi.

3.

Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in celice predlog se v navodilih in validacijskih pravilih upošteva dogovor glede označevanja iz naslednjih odstavkov.

4.

V navodilih in validacijskih pravilih se običajno uporablja naslednji dogovor: {predloga;vrstica;stolpec}. Če je validacija opravljena za vse poročane vrstice, se to označi z zvezdico.

5.

V primeru validacij znotraj predloge, pri katerih se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica;stolpec}.

6.

ABS(vrednost): absolutna vrednost brez predznaka. Vsak znesek, za katerega se povečajo izpostavljenosti, se poroča kot pozitivna vrednost. Na drugi strani se vsak znesek, za katerega se izpostavljenosti zmanjšajo, poroča kot negativna vrednost. Če je pred oznako za postavko negativni predznak (–), se za zadevno postavko ne poroča pozitivni znesek.

2.   Okrajšave

7.

V tej prilogi se za Uredbo (EU) št. 575/2013 uporablja okrajšava ‚CRR‘.

DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

V tej prilogi se navodila, ki se nanašajo na poročanje o velikih izpostavljenostih, uporabljajo tudi za poročanje o pomembnih izpostavljenostih, ki se zahteva v členih 9 in 11, v skladu s področjem uporabe iz navedenih členov.

1.   Obseg in raven poročanja o velikih izpostavljenostih

1.

Institucije pri poročanju informacij o velikih izpostavljenostih do strank ali skupin povezanih strank v skladu s členom 394(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: CRR) na posamični podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3.

2.

Nadrejene institucije v državi članici pri poročanju informacij o velikih izpostavljenostih do strank ali skupin povezanih strank v skladu s členom 394(1) CRR na konsolidirani podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3.

3.

Poroča se vsaka velika izpostavljenost, opredeljena v skladu s členom 392 CRR, vključno z velikimi izpostavljenostmi, ki se jih ne upošteva pri ugotavljanju skladnosti z omejitvijo velike izpostavljenosti iz člena 395 CRR.

4.

Nadrejene institucije v državi članici, za katere velja poglavje 3 naslova II dela 3 CRR, pri poročanju informacij o 20 največjih izpostavljenostih do strank ali skupin povezanih strank v skladu z zadnjim stavkom člena 394(1) CRR na konsolidirani podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3. Znesek, ki se uporabi za določanje teh 20 največjih izpostavljenosti, je vrednost izpostavljenosti, ki se dobi tako, da se znesek iz stolpca 320 (‚Izvzeti zneski‘) predloge LE2 odšteje od zneska iz stolpca 210 (‚Skupaj‘) iste predloge.

5.

Nadrejene institucije v državi članici pri poročanju informacij o desetih največjih izpostavljenostih do institucij in deset največjih izpostavljenostih do nereguliranih subjektov finančnega sektorja v skladu s točkami (a) do (d) člena 394(2) CRR na konsolidirani podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3. Nadrejene institucije v državi članici pri poročanju strukture zapadlosti teh izpostavljenosti v skladu s členom 394(2)(e) CRR uporabijo predlogi LE4 in LE5. Vrednost izpostavljenosti, izračunana v stolpcu 210 (‚Skupaj‘) predloge LE2, je znesek, ki se uporabi za določanje teh 20 največjih izpostavljenosti.

6.

Podatki o velikih izpostavljenostih in ustreznih največjih izpostavljenostih do skupin povezanih strank in posameznih strank, ki niso del skupine povezanih strank, se poročajo v predlogi LE2 (v kateri se skupina povezanih strank poroča kot ena izpostavljenost).

7.

Institucije v predlogi LE3 poročajo podatke v zvezi z izpostavljenostmi do posameznih strank, ki so del skupin povezanih strank, ki se poročajo v predlogi LE2. Poročanje o izpostavljenosti do posamezne stranke v predlogi LE2 se ne podvaja v predlogi LE3.

2.   Struktura predloge za poročanje o velikih izpostavljenostih (predloga LE)

8.

V stolpcih predloge LE1 se navedejo informacije, povezane z identiteto posameznih strank ali skupin povezanih strank, do katerih ima institucija izpostavljenost.

9.

V stolpcih predlog LE2 in LE3 se navedejo naslednji sklopi informacij: (g)

(a)

vrednost izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in pred upoštevanjem učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, vključno z neposredno in posredno izpostavljenostjo ter dodatnimi izpostavljenostmi iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti;

(b)

učinek izvzetij in tehnik zmanjševanja kreditnega tveganja;

(c)

vrednost izpostavljenosti po uporabi izvzetij in po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, izračunanega za namen člena 395(1) CRR.

10.

V stolpcih predlog LE4 in LE5 se navedejo informacije o žepkih zapadlosti, v katere se razvrstijo pričakovani zapadli zneski za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja.

3.   Opredelitve pojmov in splošna navodila za namene poročanja o velikih izpostavljenostih

11.

‚Skupina povezanih strank‘ je opredeljena v členu 4(1)(39) CRR.

12.

‚Nereguliran subjekt finančnega sektorja‘ je opredeljen v členu 142(1)(5) CRR.

13.

‚Institucija‘ je opredeljena v členu 4(1)(3) CRR.

14.

Poroča se o izpostavljenostih do ‚civilnopravnih združenj‘. Poleg tega institucije k zadolženosti vsakega partnerja dodajo zneske kreditov civilnopravnega združenja. Izpostavljenosti do civilnopravnih združenj, ki zajemajo kvote, se razdelijo ali dodelijo partnerjem glede na njihove kvote. Nekatere konstrukcije (npr. skupni računi, skupnosti dedičev, krediti slamnatih podjetij), ki dejansko delujejo kot civilnopravna združenja, je treba kot take tudi navesti.

15.

Aktivne in zunajbilančne postavke se uporabijo brez uteži tveganja ali stopenj tveganja v skladu s členom 389 CRR. Zlasti se za zunajbilančne postavke ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji.

16.

‚Izpostavljenosti‘ so opredeljene v členu 389 CRR in pomenijo:

(a)

katero koli aktivno ali zunajbilančno postavko v netrgovalni in trgovalni knjigi, vključno s postavkami iz člena 400 CRR, vendar brez postavk, zajetih v točkah (a) do (d) člena 390(6) CRR;

(b)

‚posredne izpostavljenosti‘ so izpostavljenosti, ki se pripišejo dajalcu jamstva ali izdajatelju zavarovanja s premoženjem in ne neposrednemu kreditojemalcu v skladu s členom 403 CRR. [Opredelitve tukaj se ne smejo v nobenem pogledu razlikovati od opredelitev v osnovnem aktu.]

17.

Izpostavljenosti skupinam povezanih strank se izračunajo v skladu s členom 390(5).

18.

‚Pogodbe o pobotu‘ se lahko upoštevajo pri učinkih vrednosti izpostavljenosti velikih izpostavljenosti iz člena 390(1), (2) in (3) CRR. Vrednost izpostavljenosti izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge II k CRR se določi v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR, pri čemer se učinki pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu upoštevajo za namene navedenih metod v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Vrednost izpostavljenosti repo poslov, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja se lahko določi v skladu s poglavjem 4 ali poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. V skladu s členom 296 CRR se vrednost izpostavljenosti ene same pravne obveznosti iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov z nasprotno stranko institucije poročevalke, poroča v okviru ‚drugih obveznosti‘ v predlogah LE.

19.

‚Vrednost izpostavljenosti‘ se izračuna v skladu s členom 390 CRR.

20.

Učinek celotne ali delne uporabe izvzetij in primernih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM) zaradi izračuna izpostavljenosti za namene člena 395(1) CRR je opisan v členih 399 do 403 CRR.

21.

O pogodbah o začasnem odkupu, ki so zajete v poročanje o velikih izpostavljenostih, se poroča v skladu s členom 402(3) CRR. Če so izpolnjena merila iz člena 402(3) CRR, zadevna institucija poroča o velikih izpostavljenostih do vsake tretje osebe v višini zneska terjatve, ki jo ima zadevna nasprotna stranka v poslu do te tretje osebe, in ne v višini zneska izpostavljenosti do zadevne nasprotne stranke.

4.   C 26.00 – Predloga za poročanje o omejitvah velikih izpostavljenosti

4.1   Navodila za posamezne vrstice

Vrstice

Pravna sklicevanja in navodila

010

Neinstitucije

Člen 395(1), člen 458(2)(d)(ii), člen 458(10) in člen 459(b) CRR.

Poroča se znesek omejitve, ki se uporablja za nasprotne stranke, ki niso institucije. Ta znesek je 25 % sprejemljivega kapitala, ki se poroča v vrstici 226 predloge 4 iz Priloge I, razen če se uporablja strožji odstotek zaradi uporabe nacionalnih ukrepov v skladu s členom 458 CRR ali delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 459(b) CRR.

020

Institucije

Člen 395(1), člen 458(2)(d)(ii), člen 458(10) in člen 459(b) CRR.

Poroča se znesek omejitve, ki se uporablja za nasprotne stranke, ki so institucije. V skladu s členom 395(1) CRR je ta znesek naslednji:

—

če 25 % sprejemljivega kapitala presega 150 milijonov EUR (ali omejitev, ki je nižja od 150 milijonov EUR in jo določi pristojni organ v skladu s tretjim odstavkom člena 395(1) CRR), se poroča 25 % sprejemljivega kapitala;

—

če je 150 milijonov EUR (ali nižja omejitev, ki jo določi pristojni organ v skladu s tretjim odstavkom člena 395(1) CRR) več kot 25 % sprejemljivega kapitala institucije, se poroča 150 milijonov EUR (ali nižja omejitev, če jo je pristojni organ določil). Če je institucija določila nižjo omejitev v smislu sprejemljivega kapitala, kakor se zahteva v skladu z drugim pododstavkom člena 395(1) CRR, se poroča navedena omejitev.

Te omejitve so lahko strožje, če se uporabijo nacionalni ukrepi v skladu s členom 395(6) ali členom 458 CRR ali delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 459(b) CRR.

030

Institucije v %

Člen 395(1) in člen 459(a) CRR.

Znesek, ki se poroča, je absolutna omejitev (poročana v vrstici 020), izražena kot odstotek sprejemljivega kapitala.

5.   C 27.00 – Opredelitev nasprotne stranke (predloga LE1)

5.1   Navodila za posamezne stolpce

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010-070

Opredelitev nasprotne stranke

Institucije poročajo identifikacijske podatke vsake nasprotne stranke, za katero predložijo podatke v kateri koli od predlog C 28.00 do C 31.00. Identifikacijski podatki skupine povezanih strank se ne poročajo, razen če nacionalni sistem poročanja zagotavlja enoznačno kodo za skupino povezanih strank.

V skladu s členom 394(1)(a) CRR institucije poročajo identifikacijske podatke nasprotne stranke, do katere imajo veliko izpostavljenost iz člena 392 CRR.

V skladu s členom 394(2)(a) CRR institucije poročajo identifikacijske podatke nasprotne stranke, do katere imajo največje izpostavljenosti (kadar je nasprotna stranka institucija ali nereguliran subjekt finančnega sektorja).

010

Koda

Koda je identifikator vrstice in mora biti enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Koda se uporablja za identifikacijo posamezne nasprotne stranke. Vendar je namen tega stolpca povezati podatke o nasprotni stranki iz predloge C 27.00 z izpostavljenostmi, poročanimi v predlogah C 28.00 do C 31.00. Koda skupine povezanih strank se ne poroča, razen če nacionalni sistem poročanja zagotavlja enoznačno kodo za skupino povezanih strank. Kode se uporabljajo stalno in dosledno.

Sestava kode je odvisna od nacionalnega sistema poročanja, razen če je v Uniji na voljo enotna kodifikacija.

020

Ime

V primeru poročanja o skupini povezanih strank ime ustreza imenu skupine. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni nasprotni stranki.

Pri skupini povezanih strank se poroča ime nadrejene družbe oziroma komercialno ime skupine, če skupina povezanih strank nima nadrejene družbe.

030

Koda LEI

Koda identifikatorja pravnih subjektov nasprotne stranke.

040

Sedež nasprotne stranke

Uporabi se koda ISO 3166-1-alfa-2 države registracije nasprotne stranke (vključno s psevdo kodami ISO za mednarodne organizacije, ki so na voljo v zadnji izdaji Eurostatovega ‚Vademekuma o plačilni bilanci‘).

Pri skupinah povezanih strank se sedež ne poroča.

050

Sektor nasprotne stranke

Vsaki nasprotni stranki se dodeli en sektor glede na razrede gospodarskega sektorja na podlagi FINREP:

(i)

centralne banke;

(ii)

država;

(iii)

kreditne institucije;

(iv)

investicijska podjetja, kot so opredeljena v členu 4(1)(2) CRR;

(v)

druge finančne družbe (razen investicijskih podjetij);

(vi)

nefinančne družbe;

(vii)

gospodinjstva.

Pri skupinah povezanih strank se sektor ne poroča.

060

Oznaka NACE

Za gospodarski sektor se uporabljajo oznake NACE (Nomenclature statistique des activités économiques dans l’Union européenne = statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji).

Ta stolpec se uporablja le za nasprotne stranke, ki so ‚druge finančne družbe‘ in ‚nefinančne družbe‘. Oznake NACE se uporabljajo za ‚nefinančne družbe‘ s podrobnostmi na eni ravni (npr. ‚F – gradbeništvo‘) in za ‚druge finančne družbe‘ s podrobnostmi na dveh ravneh, s čimer se zagotovijo ločeni podatki o zavarovalnih dejavnostih (npr. ‚K65 – dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti‘).“

Gospodarska sektorja ‚druge finančne družbe‘ in ‚nefinančne družbe‘ se razvrstita glede na razčlenitev nasprotnih strank na podlagi FINREP.

Pri skupinah povezanih strank se oznaka NACE ne poroča.

070

Vrsta nasprotne stranke

Člen 394(2) CRR.

Za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja se vrsta nasprotne stranke opredeli s črko ‚I‘ za institucije ali črko ‚N‘ za neregulirane subjekte finančnega sektorja.

6.   C 28.00 – Izpostavljenosti v netrgovalni in trgovalni knjigi (predloga LE2)

6.1   Navodila za posamezne stolpce

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010

Koda

Pri skupini povezanih strank se, če je na voljo enoznačna koda na nacionalni ravni, poroča ta koda kot koda skupine povezanih strank. Ob odsotnosti enoznačne kode na nacionalni ravni je koda, ki se sporoči, koda nadrejene družbe iz predloge C 27.00.

Če skupina povezanih strank nima nadrejene družbe, se poroča koda posameznega subjekta, ki je po mnenju zadevne institucije najpomembnejši v skupini povezanih strank. V vseh drugih primerih koda ustreza posamezni nasprotni stranki.

Kode se uporabljajo stalno in dosledno.

Sestava kode je odvisna od nacionalnega sistema poročanja, razen če je v EU na voljo enotna kodifikacija.

020

Skupina ali posameznik

Institucija navede ‚1‘ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali ‚2‘ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank.

030

Posli, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti

Člen 390(7) CRR.

V skladu z dodatnimi tehničnimi specifikacijami nacionalnih pristojnih organov, kadar ima institucija izpostavljenosti do navedene nasprotne stranke na podlagi posla, pri katerem obstajajo osnovne izpostavljenosti, se navede ustreznica izrazu ‚da‘, sicer se navede ustreznica izraza ‚ne‘.

040-180

Originalne izpostavljenosti

Členi 24, 389, 390 in 392 CRR.

Institucija v tem sklopu stolpcev poroča originalne izpostavljenosti neposrednih izpostavljenosti, posrednih izpostavljenosti in dodatnih izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti.

V skladu s členom 389 CRR se aktivne in zunajbilančne postavke uporabijo brez uteži tveganja ali stopenj tveganja. Zlasti se za zunajbilančne postavke ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji.

Ti stolpci vsebujejo originalno izpostavljenost, tj. vrednost izpostavljenosti, pri kateri se ne upoštevajo prilagoditve vrednosti in rezervacije, ki se odbijejo v stolpcu 210.

Opredelitev in izračun vrednosti izpostavljenosti sta opredeljena v členih 389 in 390 CRR. Vrednotenje aktivnih in zunajbilančnih postavk se izvaja v skladu z računovodskim okvirom, ki velja za zadevno institucijo, v skladu s členom 24 CRR.

Izpostavljenosti, odbite od kapitala, ki niso izpostavljenosti v skladu s členom 390(6)(e), se vključijo v te stolpce. Te izpostavljenosti se odbijejo v stolpcu 200.

Izpostavljenosti, navedene v točkah (a) do (d) člena 390(6) CRR, se ne vključijo v te stolpce.

Originalne izpostavljenosti vključujejo katere koli aktivne in zunajbilančne postavke v skladu s členom 400 CRR. Izvzetja se za namene člena 395(1) CRR odbijejo v stolpcu 320.

Vključijo se izpostavljenosti iz netrgovalne in trgovalne knjige.

Za razčlenitev izpostavljenosti v finančnih instrumentih, kadar različne izpostavljenosti iz naslova pogodb o pobotu predstavljajo eno samo izpostavljenost, se ta dodeli finančnemu instrumentu glede na osnovno premoženje, vključeno v pogodbo o pobotu (glej tudi uvodni oddelek).

040

Skupna originalna izpostavljenost

Institucija poroča vsoto neposrednih in posrednih izpostavljenosti ter dodatnih izpostavljenosti, ki izhajajo iz izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti.

050

Od tega: neplačana

Člen 178 CRR.

Institucija poroča del skupne originalne izpostavljenosti, ki ustreza neplačanim izpostavljenostim.

060-110

Neposredne izpostavljenosti

Neposredne izpostavljenosti pomenijo izpostavljenosti na podlagi ‚neposrednega kreditojemalca‘.

060

Dolžniški instrumenti

Uredba (EU) št. 1071/2013 (‚ECB/2013/33‘), Priloga II, del 2, razpredelnica, kategoriji 2 in 3.

Dolžniški instrumenti vključujejo dolžniške vrednostne papirje ter kredite in druga finančna sredstva.

V ta stolpec so vključeni instrumenti, ki so opredeljeni kot ‚posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom do vključno petih let/nad petimi leti‘ ali kot ‚dolžniški vrednostni papirji‘ v skladu z uredbo ECB/2013/33.

Repo posli, posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga (posli financiranja vrednostnih papirjev) in posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja se vključijo v ta stolpec.

070

Lastniški instrumenti

ECB/2013/33, Priloga II, del 2, razpredelnica, kategoriji 4 in 5.

V ta stolpec se vključijo instrumenti, opredeljeni kot ‚lastniški kapital‘ ali kot ‚delnice/enote investicijskih skladov‘ v skladu z uredbo ECB/2013/33.

080

Izvedeni finančni instrumenti

Člen 272(2) CRR in Priloga II k CRR.

Instrumenti, ki se poročajo v tem stolpcu, vključujejo izvedene finančne instrumente iz Priloge II k CRR in posle z dolgim rokom poravnave, kot so opredeljeni v členu 272(2) CRR.

Kreditni izvedeni finančni instrumenti, izpostavljeni kreditnemu tveganju nasprotne stranke, se vključijo v ta stolpec.

090-110

Zunajbilančne postavke

Priloga I k CRR.

V teh stolpcih se poroča nominalna vrednost brez upoštevanja posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in konverzijskih faktorjev.

090

Prevzete obveznosti iz kreditov

Točke 1(c) in (h), 2(b)(ii), 3(b)(i) in 4(a) Priloge I k CRR.

Prevzete obveznosti iz kreditov so trdne zaveze zagotovitve kredita pod vnaprej določenimi pogoji, razen v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ker se lahko ti poravnajo z denarjem ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega instrumenta.

100

Finančna poroštva

Točke 1(a), (b) in (f) Priloge I k CRR.

Finančna poroštva so pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila ob zapadlosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta. Kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki niso vključeni v stolpec ‚izvedeni finančni instrumenti‘, se poročajo v tem stolpcu.

110

Druge obveznosti

Druge obveznosti so postavke v Prilogi I k CRR, ki niso vključene v prejšnje kategorije. V tem stolpcu se poroča vrednost izpostavljenosti ene same pravne obveznosti iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov z nasprotno stranko institucije.

120-180

Posredne izpostavljenosti

Člen 403 CRR.

V skladu s členom 403 CRR lahko institucija uporabi metodo substitucije, kadar je izpostavljenost do stranke zavarovana z jamstvom tretje osebe ali s premoženjem, ki ga izda tretja oseba.

Institucija v tem sklopu stolpcev poroča zneske neposrednih izpostavljenosti, ki so predodeljene dajalcu jamstva ali izdajatelju zavarovanja s premoženjem, če bi se temu pripisala utež tveganja, ki je enaka ali nižja od uteži tveganja, ki bi se uporabila za tretjo osebo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 CRR. Zavarovana referenčna originalna izpostavljenost (neposredna izpostavljenost) se odbije od izpostavljenosti do prvotnega kreditojemalca v stolpcih ‚ustreznih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja‘. Posredna izpostavljenost poveča izpostavljenost do dajalca jamstva ali izdajatelja zavarovanja s premoženjem prek učinka zamenjave. To velja tudi za jamstva, dana v skupini povezanih strank.

Institucija poroča prvotni znesek posrednih izpostavljenosti v stolpcu, ki ustreza vrsti neposredne izpostavljenosti, zavarovane z jamstvom ali premoženjem. Npr. kadar je neposredna izpostavljenost, zavarovana z jamstvom, dolžniški instrument, se znesek ‚posredne izpostavljenosti‘, dodeljene dajalcu jamstva, poroča v stolpcu ‚dolžniški instrumenti‘.

Izpostavljenosti iz naslova kreditnih zapisov se prav tako poročajo v tem sklopu stolpcev v skladu s členom 399 CRR.

120

Dolžniški instrumenti

Glej stolpec 060.

130

Lastniški instrumenti

Glej stolpec 070.

140

Izvedeni finančni instrumenti

Glej stolpec 080.

150-170

Zunajbilančne postavke

V teh stolpcih se navede nominalna vrednost brez upoštevanja posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in konverzijskih faktorjev.

150

Prevzete obveznosti iz kreditov

Glej stolpec 090.

160

Finančna poroštva

Glej stolpec 100.

170

Druge obveznosti

Glej stolpec 110.

180

Dodatne izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti

Člen 390(7) CRR.

Dodatne izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti.

190

(-) Prilagoditve vrednosti in rezervacije

Členi 34, 24, 110 in 111 CRR.

Prilagoditev vrednosti in rezervacije, ki so vključene v ustrezen računovodski okvir (Direktiva 86/635/EGS ali Uredba (ES) št. 1606/2002) ter vplivajo na vrednotenje izpostavljenosti v skladu s členoma 24 in 110 CRR.

V tem stolpcu se poročajo prilagoditve vrednosti in rezervacije za bruto izpostavljenost iz stolpca 040.

200

Izpostavljenosti, odbite od kapitala

Člen 390(6)(e) CRR.

Poročajo se izpostavljenosti, odbite od kapitala, ki se vključijo v različne stolpce ‚skupne originalne izpostavljenosti‘.

210-230

Vrednost izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja

Člen 394(1)(b) CRR.

Institucije poročajo vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, kadar je to primerno.

210

Skupaj

V tem stolpcu se pri vrednosti izpostavljenosti poroča znesek, ki se uporabi pri določanju, ali je izpostavljenost velika izpostavljenost v skladu z opredelitvijo v členu 392 CRR.

To vključuje originalno izpostavljenost po odbitku prilagoditev vrednosti in rezervacij ter znesek izpostavljenosti, odbitih od kapitala.

220

Od tega: netrgovalna knjiga

Znesek netrgovalne knjige pri skupni izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja.

230

% sprejemljivega kapitala

Člen 4(1)(71)(b) in člen 395 CRR.

Znesek, ki se poroča, je odstotek vrednosti izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega s sprejemljivim kapitalom institucije, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(71)(b) CRR.

240-310

Ustrezne tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja

Členi 399 in 401 do 403 CRR.

Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 4(1)(57) CRR.

Za namene tega poročanja se tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, pripoznane v poglavjih 3 in 4 naslova II dela 3 CRR uporabijo v skladu s členi 401 do 403 CRR.

Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja imajo lahko tri različne učinke v ureditvi velikih izpostavljenosti: učinek zamenjave, stvarno kreditno zavarovanje razen učinka zamenjave in obravnava nepremičnin.

240-290

Učinek zamenjave ustreznih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja

Člen 403 CRR.

Znesek stvarnega in osebnega kreditnega zavarovanja, ki se poroča v teh stolpcih, ustreza izpostavljenostim, zavarovanim z jamstvom tretje osebe ali s premoženjem, ki ga izda tretja oseba, kadar se institucija odloči, da bo izpostavljenost obravnavala kot izpostavljenost, nastalo pri dajalcu jamstva ali izdajatelju zavarovanja s premoženjem.

240

Dolžniški instrumenti

Glej stolpec 060.

250

Lastniški instrumenti

Glej stolpec 070.

260

Izvedeni finančni instrumenti

Glej stolpec 080.

270-290

Zunajbilančne postavke

Pri vrednosti v teh stolpcih se ne uporabijo konverzijski faktorji.

270

Obveznosti iz kreditov

Glej stolpec 090.

280

Finančna poroštva

Glej stolpec 100.

290

Druge obveznosti

Glej stolpec 110.

300

Stvarno kreditno zavarovanje razen učinka zamenjave

Člen 401 CRR.

Institucija poroča zneske stvarnega kreditnega zavarovanja iz člena 4(1)(58) CRR, ki se odbijejo od vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 401 CRR.

310

Nepremičnine

Člen 402 CRR.

Institucija poroča zneske, odbite od vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 402 CRR.

320

Izvzeti zneski

Člen 400 CRR.

Institucija poroča zneske, izvzete iz ureditve za velike izpostavljenosti.

330-350

Vrednost izpostavljenosti po uporabi izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja

Člen 394(1)(d) CRR.

Institucija poroča vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinka izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja, izračunano za namene člena 395(1) CRR.

330

Skupaj

Ta stolpec zajema znesek, ki se upošteva zaradi skladnosti z omejitvijo največjih izpostavljenosti iz člena 395 CRR.

340

Od tega: netrgovalna knjiga

Institucija poroča skupno izpostavljenost po uporabi izvzetij in po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega z netrgovalno knjigo.

350

% sprejemljivega kapitala

Institucija poroča odstotek vrednosti izpostavljenosti po uporabi izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega s sprejemljivim kapitalom institucije, kakor je opredeljen v členu 4(1)(71)(b) CRR.

7.   C 29.00 – Podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE3)

7.1   Navodila za posamezne stolpce

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010-360

Institucija v predlogi LE3 poroča podatke o posameznih strankah, ki so del skupin povezanih strank, vključenih v vrstice predloge LE2.

010

Koda

Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Poroča se koda posamezne nasprotne stranke, ki pripada skupinam povezanih strank.

020

Koda skupine

Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Če je za skupino povezanih strank na voljo enoznačna koda na nacionalni ravni, se poroča ta koda. Ob odsotnosti enoznačne kode na nacionalni ravni je koda, ki se sporoči, koda, ki se uporablja za poročanje izpostavljenosti do skupine povezanih strank iz predloge C 28.00 (LE2).

Če je stranka del več skupin povezanih strank, se poroča kot članica vseh skupin povezanih strank.

030

Posli, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti

Glej stolpec 030 predloge LE2.

040

Vrsta povezave

Vrsta povezave med posameznim subjektom in skupino povezanih strank se opredeli z navedbo naslednjega:

‚a‘ v smislu člena 4(1)(39)(a) CRR (nadzor) ali

‚b‘ v smislu člena 4(1)(39)(b) CRR (medsebojna povezanost).

050-360

Kadar se finančni instrumenti v predlogi LE2 zagotovijo celotni skupini povezanih strank, se posameznim nasprotnim strankam v predlogi LE3 dodelijo v skladu s poslovnimi merili institucije.

Preostala navodila so enaka kot pri predlogi LE2.

8.   C 30.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja (predloga LE4)

8.1   Navodila za posamezne stolpce

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010

Koda

Koda je identifikator vrstice in mora biti enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Glej stolpec 010 predloge LE1.

020-250

Žepki z izpostavljenostmi glede na zapadlost

Člen 394(2)(e) CRR.

Institucija te podatke poroča za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja.

Žepki zapadlosti so opredeljeni v mesečnih intervalih za obdobje do enega leta, v kvartalnih intervalih za obdobje od enega do treh let in v daljših intervalih od treh let naprej.

Vsaka vrednost izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja (stolpec 210 predloge LE2) se poroča v celotnem neporavnanem znesku v zadevnem žepku zapadlosti njene pričakovane preostale zapadlosti. V primeru več ločenih razmerij, ki sestavljajo izpostavljenost do stranke, se mora vsak tak del izpostavljenosti poročati v celotnem neporavnanem znesku v zadevnem žepku zapadlosti pričakovane preostale zapadlosti. Instrumenti, pri katerih zapadlost ni določena, kot je lastniški kapital, se vključijo v stolpec ‚neopredeljena zapadlost‘.

Pričakovana zapadlost izpostavljenosti se poroča tako za neposredne kot za posredne izpostavljenosti.

Pri neposrednih izpostavljenostih se pri razvrstitvi pričakovanih zneskov dolžniških instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov v različne žepke zapadlosti v tej predlogi uporabijo navodila v zvezi z dodatno metriko za likvidnost iz predloge za lestvico zapadlosti (glej Prilogo XXIII k tej uredbi).

V primeru zunajbilančnih postavk se pri razvrstitvi pričakovanih zneskov v žepke zapadlosti uporabi zapadlost osnovnega tveganja. Natančneje, pri terminskih dogovorih o obrestni meri depozita (forward deposits) to pomeni strukturo zapadlosti depozita, pri finančnih poroštvih strukturo zapadlosti osnovnega finančnega sredstva, pri nečrpanih kreditnih obveznostih strukturo zapadlosti kredita in pri drugih obveznostih strukturo zapadlosti obveznosti.

V primeru posrednih izpostavljenosti razvrstitev v žepke zapadlosti temelji na zapadlosti zajamčenih poslov, iz katerih izhaja neposredna zapadlost.

Če se mora izpostavljenost ali del izpostavljenosti obravnavati kot neplačan in se sporoči kot neplačan v predlogi C 28.00 (LE 2, stolpec 050) in predlogi C 29.00 (LE 3, stolpec 060), se mora pričakovani iztek neplačane izpostavljenosti razporediti v zadevne žepke zapadlosti, kot sledi:

—

Če ima poročevalski subjekt kljub neplačilu jasen časovni razpored pričakovanih odplačil za izpostavljenost, jih ustrezno razporedi v zadevne žepke.

—

Če poročevalski subjekt nima razumne predstave, kdaj (če sploh) naj bi bili neplačani zneski poplačani, jih razporedi v kategorijo ‚neopredeljena zapadlost‘.

9.   C 31.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja: podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE5)

9.1   Navodila za posamezne stolpce

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010-260

Institucije v predlogi LE5 poročajo podatke o posameznih nasprotnih strankah, ki so del skupin povezanih strank, vključenih v vrstice predloge LE4.

010

Koda

Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Glej stolpec 010 predloge LE3.

020

Koda skupine

Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Glej stolpec 020 predloge LE3.

030-260

Žepki z izpostavljenostmi glede na zapadlost

Glej stolpce 020–250 predloge LE4.“


PRILOGA V

„PRILOGA XI

POROČANJE O FINANČNEM VZVODU

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA 400

1.

Označevanje predlog in drugi dogovori 400

1.1

Označevanje predlog 400

1.2

Dogovor glede oštevilčenja 401

1.3

Okrajšave 401

1.4

Dogovor glede predznaka 401
DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI 401

1.

Struktura in pogostost 401

2.

Formule za izračun količnika finančnega vzvoda 401

3.

Pragovi pomembnosti za izvedene finančne instrumente 402

4.

C 47.00 – Izračun količnika finančnega vzvoda (LRCalc) 402

5.

C 40.00 – Alternativna obravnava mere izpostavljenosti (LR1) 410

6.

C 41.00 – Bilančne in zunajbilančne postavke – dodatna razčlenitev izpostavljenosti (LR2) 419

7.

C 42.00 – Alternativna opredelitev kapitala (LR3) 421

8.

C 43.00 – Alternativna razčlenitev komponent mere izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda (LR4) 423

9.

C 44.00 – Splošne informacije (LR5) 440

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

1.   Označevanje predlog in drugi dogovori

1.1   Označevanje predlog

1.

Ta priloga vsebuje dodatna navodila v zvezi s predlogami za količnik finančnega vzvoda (v nadaljnjem besedilu: LR) iz Priloge X k tej uredbi.

2.

Okvir skupaj zajema šest predlog:

—

C47.00: Izračun količnika finančnega vzvoda (LRCalc): izračun količnika finančnega vzvoda

—

C40.00: Predloga količnika finančnega vzvoda 1 (LR1): alternativna obravnava mere izpostavljenosti;

—

C41.00: Predloga količnika finančnega vzvoda 2 (LR2): bilančne in zunajbilančne postavke – dodatna razčlenitev izpostavljenosti

—

C42.00: Predloga količnika finančnega vzvoda 3 (LR3): alternativna opredelitev kapitala

—

C43.00: Predloga količnika finančnega vzvoda 4 (LR4): razčlenitev komponent za mere izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda; in

—

C44.00: Predloga količnika finančnega vzvoda 5 (LR5): splošne informacije.

3.

Za vsako predlogo so navedeni pravna podlaga in dodatne podrobne informacije v zvezi s splošnejšimi vidiki poročanja.

1.2   Dogovor glede oštevilčenja

4.

Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in celice predlog se v dokumentu upošteva dogovor glede označevanja iz naslednjih odstavkov. Te številčne kode se obsežno uporabljajo v validacijskih pravilih.

5.

V navodilih se uporablja naslednji splošni zapis: {predloga;vrstica;stolpec}. Pri sklicevanju na celotno vrstico ali stolpec se bo uporabila zvezdica.

6.

V primeru validacij znotraj predloge, pri katerih se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica;stolpec}.

7.

Za namene poročanja o finančnem vzvodu se besedna zveza ‚od tega‘ nanaša na postavko, ki je podskupina višje ravni kategorije izpostavljenosti, medtem ko se ‚pojasnjevalna postavka‘ nanaša na ločeno postavko, ki ni podskupina kategorije izpostavljenosti. Poročanje v okviru obeh vrst celic je obvezno, razen če ni določeno drugače.

1.3   Okrajšave

8.

Za namene te priloge in povezanih predlog se uporabljajo naslednje okrajšave:

a.

CRR, ki je okrajšava za uredbo o kapitalskih zahtevah in pomeni Uredbo (EU) št. 575/2013;

b.

SFT, ki je okrajšava za posel financiranja z vrednostnimi papirji (Securities Financing Transaction) in pomeni ‚repo posel, posel posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posel z dolgim rokom poravnave in posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja‘ iz Uredbe (EU) št. 575/2013;

c.

CRM, ki je okrajšava za zmanjševanje kreditnega tveganja (Credit Risk Mitigation).

1.4   Dogovor glede predznaka

9.

Vsi zneski se sporočijo kot pozitivne vrednosti. Izjema so zneski, sporočeni v {LRCalc;050;010}, {LRCalc;070;010}, {LRCalc;080;010}, {LRCalc;100;010}, {LRCalc;120;010}, {LRCalc;140;010}, {LRCalc;210;010}, {LRCalc;220;010}, {LRCalc;240;010}, {LRCalc;250;010}, {LRCalc;260;010}, {LRCalc;310;010}, {LRCalc;320;010}, {LRCalc;270;010}, {LRCalc;280;010}, {LRCalc;330;010}, {LRCalc;340;010}, {LR3;010;010}, {LR3;020;010}, {LR3;030;010}, {LR3;040;010}, {LR3;055;010}, {LR3;065;010}, {LR3;075;010} in {LR3;085;010}. Pri tem upoštevajte, da so vrednosti v {LRCalc;050;010}, {LRCalc;070;010}, {LRCalc;080;010}, {LRCalc;100;010}, {LRCalc;120;010}, {LRCalc;140;010}, {LRCalc;210;010}, {LRCalc;220;010}, {LRCalc;240;010}, {LRCalc;250;010}, {LRCalc;260;010}, {LRCalc;270;010}, {LRCalc;280;010}, {LR3;055;010}, {LR3;065;010}, {LR3;075;010} in {LR3;085;010} lahko samo negativne vrednosti. Opozoriti je treba tudi, da so, razen v izjemnih primerih, vrednosti v {LRCalc;310;010}, {LRCalc;320;010}, {LRCalc;330;010}, {LRCalc;340;010}, {LR3;010;010}, {LR3;020;010}, {LR3;030;010} in {LR3;040;010} lahko samo pozitivne.

DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

1.   Struktura in pogostost

1.

Predloga količnika finančnega vzvoda je razdeljena na dva dela. Del A zajema vse podatke, vključene v izračun količnika finančnega vzvoda, ki jih institucije predložijo pristojnim organom v skladu s prvim pododstavkom člena 430(1) CRR, del B pa zajema vse podatke, ki jih institucije predložijo v skladu z drugim pododstavkom člena 430(1) CRR (tj. za namene poročila iz člena 511 CRR).

2.

Pri pripravi podatkov za ta ITS institucije proučijo možnost obravnave fiduciarnih sredstev v skladu s členom 429(13) CRR.

2.   Formule za izračun količnika finančnega vzvoda

3.

Količnik finančnega vzvoda temelji na meri kapitala in meri skupne izpostavljenosti, ki ju je mogoče izračunati na podlagi celic iz dela A.

4.

Količnik finančnega vzvoda – opredelitev, ki ne zajema prehodnih ureditev = {LRCalc;310;010} / {LRCalc;290;010}.

5.

Količnik finančnega vzvoda – opredelitev s prehodnimi ureditvami = {LRCalc;320;010} / {LRCalc;300;010}.

3.   Pragovi pomembnosti za izvedene finančne instrumente

6.

Da bi se zmanjšalo breme poročanja za institucije z omejenimi izpostavljenostmi iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, se na podlagi naslednjih mer oceni sorazmerna pomembnost izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov glede na skupno izpostavljenost količnika finančnega vzvoda. Institucije izračunajo te mere na naslednji način:

7.

Formula
.

8.

Pri čemer je mera skupne izpostavljenosti (Total exposure measure) enaka: {LRCalc;290;010}.

9.

Skupna hipotetična vrednost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti = {LR1; 010;070}. Institucije morajo vedno sporočiti vrednost te celice.

10.

Obseg kreditnih izvedenih finančnih instrumentov = {LR1;020;070} + {LR1;050;070}. Institucije morajo te celice vedno poročati.

11.

Institucije morajo v naslednjem poročevalskem obdobju poročati celice iz odstavka 14, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

—

delež izvedenih finančnih instrumentov iz odstavka 7 je večji od 1,5 % na dva zaporedna referenčna datuma poročanja;

—

delež izvedenih finančnih instrumentov iz odstavka 7 je večji od 2,0 %.

12.

Institucije, za katere skupna hipotetična vrednost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot je opredeljena v odstavku 9, presega 10 milijard EUR, poročajo celice iz odstavka 14, čeprav njihov delež izvedenih finančnih instrumentov ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 11.

13.

Institucije morajo poročati celice iz odstavka 15, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

—

obseg kreditnih izvedenih finančnih instrumentov iz odstavka 10 znaša več kot 300 milijonov EUR na dva zaporedna referenčna datuma poročanja;

—

obseg kreditnih izvedenih finančnih instrumentov iz odstavka 10 znaša več kot 500 milijonov EUR.

14.

Celice, ki jih morajo institucije poročati v skladu z odstavkom 11, so naslednje: {LR1;010;010}, {LR1;010;020}, {LR1;010;050}, {LR1;020;010}, {LR1;020;020}, {LR1;020;050}, {LR1;030;050}, {LR1;030;070}, {LR1;040;050}, {LR1;040;070}, {LR1;050;010}, {LR1;050;020}, {LR1;050;050}, {LR1;060;010}, {LR1;060;020}, {LR1;060;050} in {LR1;060;070}.

15.

Celice, ki jih morajo institucije poročati v skladu z odstavkom 13, so naslednje: {LR1;020;075}, {LR1;050;075} in {LR1;050;085}.

4.   C 47.00 – Izračun količnika finančnega vzvoda (LRCalc)

16.

V tem delu predloge za poročanje so zbrani podatki, potrebni za izračun količnika finančnega vzvoda iz členov 429, 429a in 429b CRR.

17.

Institucije poročajo o količniku finančnega vzvoda vsako četrtletje. V vsakem četrtletju je vrednost ‚na referenčni datum poročanja‘ vrednost na zadnji koledarski dan tretjega meseca v zadevnem četrtletju.

18.

Institucije poročajo {010;010} do {030;010}, {060;010}, {090;010}, {110;010} in {150;010} do {190;010}, kot da se izvzetja iz {050;010}, {080;010}, {100;010}, {120;010} in {220;010} ne uporabljajo.

19.

Institucije poročajo {010;010} do {240;010}, kot da se izvzetja iz {250;010} in{260;010} ne uporabljajo.

20.

Vsak znesek, ki povečuje kapital ali izpostavljenost za količnik kapitalskega vzvoda, se poroča kot pozitivna vrednost. Nasprotno se vsak znesek, ki zmanjšuje skupni kapital ali izpostavljenost za količnik kapitalskega vzvoda, poroča kot negativna vrednost. Če je pred postavko negativni predznak (-), se za zadevno postavko ne poroča noben pozitivni znesek.

 

Pravna sklicevanja in navodila

Vrstica in stolpec

Vrednosti izpostavljenosti

{010;010}

SFT: izpostavljenost v skladu s členom 429(5) in (8) CRR

Člen 429(5)(d) in člen 429(8) CRR.

Izpostavljenost za posle financiranja z vrednostnimi papirji, izračunana v skladu s členom 429(5)(d) in členom 429(8) CRR.

Institucije v tej celici upoštevajo posle v skladu s členom 429b(6)(c).

Institucije v to celico ne vključijo prejetih denarnih sredstev ali kakršnega koli vrednostnega papirja, ki je nasprotni stranki zagotovljen prek zgoraj navedenih poslov in se obdrži v bilanci stanja (tj. računovodska merila glede odprave pripoznanja niso izpolnjena). Namesto tega te postavke vključijo v celico {190;010}.

Institucije v to celico ne vključijo poslov financiranja z vrednostnimi papirji, pri katerih delujejo kot agent, kadar institucija zagotovi odškodnino ali jamstvo stranki ali nasprotni stranki, omejeno na razliko med vrednostjo vrednostnega papirja ali denarnih sredstev, ki jih je posodila stranka, in vrednostjo zavarovanja s premoženjem, ki ga je zagotovil kreditojemalec, v skladu s členom 429b(6)(a) CRR.

{020;010}

SFT: pribitek za kreditno tveganje nasprotne stranke

Člen 429b(1) CRR.

Pribitek za kreditno tveganje nasprotne stranke pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z zunajbilančnimi, določen v skladu s členom 429b(2) ali (3) CRR, kot je ustrezno.

Institucije v tej celici upoštevajo posle v skladu s členom 429b(6)(c).

Institucije v to celico ne vključijo poslov financiranja z vrednostnimi papirji, pri katerih delujejo kot agent, kadar institucija zagotovi odškodnino ali jamstvo stranki ali nasprotni stranki, omejeno na razliko med vrednostjo vrednostnega papirja ali denarnih sredstev, ki jih je posodila stranka, in vrednostjo zavarovanja s premoženjem, ki ga je zagotovil kreditojemalec, v skladu s členom 429b(6)(a) CRR. Namesto tega te postavke vključijo v celico {040;010}.

{030;010}

Odstopanje za SFT: pribitek v skladu s členom 429b(4) in členom 222 CRR

Člen 429b(4) in člen 222 CRR.

Vrednost izpostavljenosti za posle financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z zunajbilančnimi, izračunana v skladu s členom 222 CRR, za katero se uporablja 20-odstotni spodnji prag za ustrezno utež tveganja.

Institucije v tej celici upoštevajo posle v skladu s členom 429b(6)(c) CRR.

Institucije v tej celici ne upoštevajo poslov, za katere se del s pribitkom vrednosti izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda določi v skladu z metodo iz člena 429b(1) CRR.

{040;010}

Kreditno tveganje nasprotne stranke v SFT, pri katerih institucija deluje kot agent, v skladu s členom 429b(6) CRR

Člen 429b(6)(a) ter člen 429b(2) in (3) CRR.

Vrednost izpostavljenosti za posle financiranja z vrednostnimi papirji, pri katerih institucija deluje kot agent, kadar institucija zagotovi odškodnino ali jamstvo stranki ali nasprotni stranki, omejeno na razliko med vrednostjo vrednostnega papirja ali denarnih sredstev, ki jih je posodila stranka, in vrednostjo zavarovanja s premoženjem, ki ga je zagotovil kreditojemalec, v skladu s členom 429b(6)(a) CRR, je sestavljena samo iz pribitka, določenega v skladu s členom 429b(2) ali (3) CRR, kot je ustrezno.

Institucije v to celico ne vključijo poslov v skladu s členom 429b(6)(c). Namesto tega te postavke vključijo v celice {010;010} in {020;010} oziroma {010;010} in {030;010}, kot je ustrezno.

{050;010}

(-) Posli s CNS, izključeni iz izpostavljenosti v zvezi s SFT, za katere je izveden kliring prek CNS

Člen 429(11) in člen 306(1)(c) CRR.

Posli s CNS, izključeni iz trgovalnih izpostavljenosti v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, za katere je izveden kliring prek CNS, če navedene postavke izpolnjujejo pogoje iz člena 306(1)(c) CRR.

Če je v odnosu do centralne nasprotne stranke izključena stran vrednostni papir, se ne poroča v tej celici, razen če gre za ponovno zastavljen vrednostni papir, ki je na podlagi veljavnega računovodskega okvira (tj. v skladu s prvim stavkom člena 111(1) CRR) vključen s polno vrednostjo.

Institucije prav tako vključijo znesek, sporočen v tej celici, v celice {010;010}, {020;010} in {030;010} in, če je izpolnjen pogoj iz druge polovice prejšnjega stavka, v celico {190;010}, kot da se ne uporablja nobeno izvzetje.

Kadar je institucija zagotovila začetno kritje za izključeno stran posla financiranja z vrednostnimi papirji, ki se sporoči v celici {190;010} in ne v celici {020;010} ali {030;010}, ga lahko sporoči v tej celici.

{060;010}

Izvedeni finančni instrumenti: tekoči nadomestitveni stroški

Členi 429a, 274, 295, 296, 297 in 298 CRR.

Tekoči nadomestitveni stroški iz člena 274(1) CRR pri pogodbah iz Priloge II k CRR in kreditni izvedeni finančni instrumenti, vključno z zunajbilančnimi, sporočeni skupaj s prejetim gibljivim kritjem.

Kot je določeno v členu 429a(1) CRR, lahko institucije upoštevajo učinke pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu v skladu s členom 295 CRR. Pobot med različnimi kategorijami produktov se ne uporablja. Vendar lahko institucije izvedejo pobot znotraj kategorije produktov iz točke (25)(c) člena 272 CRR in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, kadar morajo upoštevati pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz člena 295(c) CRR.

Institucije v to celico ne vključijo pogodb, merjenih na podlagi metode originalne izpostavljenosti v skladu s členom 429a(8) in členom 275 CRR.

{070;010}

(-) Prejeto primerno gibljivo kritje v obliki denarnih sredstev, izravnano s tržno vrednostjo izvedenih finančnih instrumentov

Člen 429a(3) CRR.

Gibljivo kritje, prejeto od nasprotne stranke v obliki denarnih sredstev, ki je v skladu s členom 429a(3) CRR priznano kot primerno za izravnavo z delom izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov, ki ga predstavljajo nadomestitveni stroški.

Gibljivo kritje v obliki denarnih sredstev, prejeto v okviru delov poslov s CNS, izključenih v skladu s členom 429(11) CRR, se ne poroča.

{080;010}

(-) Posli s CNS, izključeni iz trgovalnih izpostavljenosti (nadomestitveni stroški), za katere je izveden kliring prek CNS

Člen 429(11) CRR.

Del izključenih trgovalnih izpostavljenosti do kvalificirane CNS iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere je izveden kliring prek CNS, ki ga predstavljajo nadomestitveni stroški, če navedene postavke izpolnjujejo pogoje iz člena 306(1)(c) CRR. Sporočeni znesek vključuje gibljivo kritje v obliki denarnih sredstev, prejeto na tej strani posla.

Institucije vključijo znesek, sporočen v tej celici, tudi v celico {060;010}, kot da se ne uporablja nobeno izvzetje.

{090;010}

Izvedeni finančni instrumenti: pribitek na podlagi metode tekoče izpostavljenosti

Členi 429a, 274, 295, 296, 297, 298 in člen 299(2) CRR.

V tej celici se navede pribitek za potencialno prihodnjo izpostavljenost pogodb iz Priloge II k CRR ter kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, vključno z zunajbilančnimi, izračunan na podlagi metode tekoče izpostavljenosti (člen 274 CRR za pogodbe iz Priloge II k CRR in člen 299(2) CRR za kreditne izvedene finančne instrumente) in z uporabo pravil za pobot v skladu s členom 429a(1) CRR. Institucije lahko pri določanju vrednosti izpostavljenosti navedenih pogodb upoštevajo učinke pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu v skladu s členom 295 CRR. Pobot med različnimi kategorijami produktov se ne uporablja. Vendar lahko institucije izvedejo pobot znotraj kategorije produktov iz točke (25)(c) člena 272 CRR in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, kadar morajo upoštevati pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz člena 295(c) CRR.

V skladu z drugim pododstavkom člena 429a(1) CRR institucije pri določanju potencialne prihodnje kreditne izpostavljenosti kreditnih izvedenih finančnih instrumentov uporabljajo načela iz člena 299(2)(a) CRR za vse svoje kreditne izvedene finančne instrumente, ne samo za tiste, ki so razporejeni v trgovalno knjigo.

Institucije v to celico ne vključijo pogodb, merjenih na podlagi metode originalne izpostavljenosti v skladu s členom 429a(8) in členom 275 CRR.

{100;010}

(-) Posli s CNS, izključeni iz trgovalnih izpostavljenosti (potencialna prihodnja izpostavljenost), za katere je izveden kliring prek CNS

Člen 429(11) CRR.

Potencialna prihodnja izpostavljenost izključenih trgovalnih izpostavljenosti do kvalificirane CNS iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere je izveden kliring prek CNS, če navedene postavke izpolnjujejo pogoje iz člena 306(1)(c) CRR.

Institucije vključijo znesek, sporočen v tej celici, tudi v celico {090;010}, kot da se ne uporablja nobeno izvzetje.

{110;010}

Odstopanje za izvedene finančne instrumente: metoda originalne izpostavljenosti

Člen 429a(8) in člen 275 CRR.

V tej celici se navede mera izpostavljenosti pogodb iz točk 1 in 2 Priloge II k CRR, izračunana v skladu z metodo originalne izpostavljenosti iz člena 275 CRR.

Institucije, ki uporabljajo metodo originalne izpostavljenosti, mere izpostavljenosti ne zmanjšajo za znesek gibljivega kritja, prejetega v denarnih sredstvih, v skladu s členom 429a(8) CRR.

Institucije, ki ne uporabljajo metode originalne izpostavljenosti, te celice ne poročajo.

Institucije v tej celici ne upoštevajo pogodb, merjenih na podlagi metode tekoče izpostavljenosti v skladu s členom 429a(1) in členom 274 CRR.

{120;010}

(-) Posli s CNS, izključeni iz trgovalnih izpostavljenosti (metoda originalne izpostavljenosti), za katere je izveden kliring prek CNS

Člen 429(11) CRR.

Posli s CNS, izključeni iz trgovalnih izpostavljenosti, za katere je izveden kliring prek CNS, kadar se uporablja metoda originalne izpostavljenosti, kot je določena v členu 275 CRR, če navedene postavke izpolnjujejo pogoje iz člena 306(1)(c) CRR.

Institucije vključijo znesek, sporočen v tej celici, tudi v celico {110;010}, kot da se ne uporablja nobeno izvzetje.

{130;010}

Omejeni hipotetični znesek prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov

Člen 429a(5) do (7) CRR.

Omejena hipotetična vrednost prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov (tj. kadar institucija nasprotni stranki zagotovi kreditno zavarovanje), kot je določeno v členu 429a(5) do (7) CRR.

{140;010}

(-) Primerni kupljeni kreditni izvedeni finančni instrumenti, izravnani s prodanimi kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti

Člen 429a(5) do (7) CRR.

Omejena hipotetična vrednost kupljenih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov (kadar institucija kupi kreditno zavarovanje od nasprotne stranke) z isto referenčno osnovo, kot jo imajo kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki jih institucija proda, pri čemer je preostala zapadlost kupljenega kreditnega zavarovanja enaka ali daljša od zapadlosti prodanega zavarovanja. Zato vrednost ne sme biti višja od vrednosti, navedene v celici {130;010} za posamezne referenčne osnove.

{150;010}

Zunajbilančne postavke s kreditnim konverzijskim faktorjem v višini 10 % v skladu s členom 429(10) CRR

Člen 429(10), člen 111(1)(d) in člen 166(9) CRR.

Vrednost izpostavljenosti v skladu s členom 429(10) in členom 111(1)(d) CRR za zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem, ki bi se jim pripisal kreditni konverzijski faktor v višini 0 %, iz točk 4(a) do (c) Priloge I k CRR (opozoriti je treba, da je vrednost izpostavljenosti v tem primeru 10 % nominalne vrednosti). To so obveznosti, ki se jih lahko kadar koli brezpogojno prekliče brez predhodnega obvestila ali ki se samodejno prekličejo v primeru poslabšanja kreditne sposobnosti dolžnika. Opozoriti je treba, da se nominalna vrednost ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Če se prevzeta obveznost nanaša na podaljšanje druge obveznosti, se v skladu s členom 166(9) CRR uporablja nižji od dveh konverzijskih faktorjev, povezanih s posamezno obveznostjo.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{160;010}

Zunajbilančne postavke s kreditnim konverzijskim faktorjem v višini 20 % v skladu s členom 429(10) CRR

Člen 429(10), člen 111(1)(c) in člen 166(9) CRR.

Vrednost izpostavljenosti v skladu s členom 429(10) in členom 111(1)(c) CRR za zunajbilančne postavke s srednjim/nizkim tveganjem, ki bi se jim pripisal kreditni konverzijski faktor v višini 20 %, iz točk 3(a) in (b) Priloge I k CRR (opozoriti je treba, da je vrednost izpostavljenosti v tem primeru 20 % nominalne vrednosti). Opozoriti je treba, da se nominalna vrednost ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Če se prevzeta obveznost nanaša na podaljšanje druge obveznosti, se v skladu s členom 166(9) CRR uporablja nižji od dveh konverzijskih faktorjev, povezanih s posamezno obveznostjo.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{170;010}

Zunajbilančne postavke s kreditnim konverzijskim faktorjem v višini 50 % v skladu s členom 429(10) CRR

Člen 429(10), člen 111(1)(b) in člen 166(9) CRR.

Vrednost izpostavljenosti v skladu s členom 429(10) in členom 111(1)(b) CRR za zunajbilančne postavke s srednjim tveganjem, ki bi se jim pripisal kreditni konverzijski faktor v višini 50 %, kot je določeno v standardiziranem pristopu h kreditnemu tveganju, iz točk 2(a) in (b) Priloge I k CRR (opozoriti je treba, da je vrednost izpostavljenosti v tem primeru 50 % nominalne vrednosti). Opozoriti je treba, da se nominalna vrednost ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Ta celica vključuje okvirne likvidnostne kredite in druge obveznosti do listinjenja. Povedano drugače, kreditni konverzijski faktor za vse okvirne likvidnostne kredite je v skladu s členom 255 CRR 50 % ne glede na zapadlost.

Če se prevzeta obveznost nanaša na podaljšanje druge obveznosti, se v skladu s členom 166(9) CRR uporablja nižji od dveh konverzijskih faktorjev, povezanih s posamezno obveznostjo.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{180;010}

Zunajbilančne postavke s kreditnim konverzijskim faktorjem v višini 100 % v skladu s členom 429(10) CRR

Člen 429(10), člen 111(1)(a) in člen 166(9) CRR.

Vrednost izpostavljenosti v skladu s členom 429(10) in členom 111(1)(a) CRR za zunajbilančne postavke z visokim tveganjem, ki bi se jim pripisal kreditni konverzijski faktor v višini 100 %, iz točk 1(a) do (k) Priloge I k CRR (opozoriti je treba, da je vrednost izpostavljenosti v tem primeru 100 % nominalne vrednosti). Opozoriti je treba, da se nominalna vrednost ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Ta celica vključuje okvirne likvidnostne kredite in druge obveznosti do listinjenja.

Če se prevzeta obveznost nanaša na podaljšanje druge obveznosti, se v skladu s členom 166(9) CRR uporablja nižji od dveh konverzijskih faktorjev, povezanih s posamezno obveznostjo.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{190;010}

Druga sredstva

Člen 429(5) CRR.

Vsa sredstva razen pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji (npr. med druga sredstva, ki se sporočijo v tej celici, spadajo računovodske terjatve za gibljivo kritje, zagotovljeno v denarnih sredstvih, če so pripoznane v skladu z uporabljenim računovodskim okvirom, likvidna sredstva, kot so opredeljena v okviru količnika likvidnostnega kritja, neuspeli in neporavnani posli). Institucije pri vrednotenju upoštevajo načela iz člena 429(5) CRR.

Institucije v to celico vključijo prejeta denarna sredstva ali vse vrednostne papirje, ki se nasprotni stranki zagotovijo prek poslov financiranja z vrednostnimi papirji in se obdržijo v bilanci stanja (tj. računovodska merila glede odprave pripoznanja niso izpolnjena). Poleg tega institucije tukaj pripoznajo postavke, ki se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala, in postavke dodatnega temeljnega kapitala (npr. neopredmetena sredstva, odložene terjatve za davek itd.).

{200;010}

Prištetje zneska zavarovanja s premoženjem, zagotovljenega v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti

Člen 429a(2) CRR.

Znesek vsega zavarovanja s premoženjem, zagotovljenega v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, če zagotovitev tega zavarovanja zmanjša znesek sredstev na podlagi veljavnega računovodskega okvira, kot je določeno v členu 429a(2) CRR.

Institucije v to celico ne vključijo začetnega kritja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere je izveden kliring prek kvalificirane CNS, ali primerno gibljivo kritje v skladu s členom 429a(3) CRR.

{210;010}

(-) Terjatve za gibljivo kritje v obliki denarnih sredstev, zagotovljeno v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti

Tretji pododstavek člena 429a(3) CRR.

Terjatve za gibljivo kritje, plačano nasprotni stranki z denarnimi sredstvi, v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, če mora institucija v skladu z veljavnim računovodskim okvirom te terjatve pripoznati kot sredstvo, kadar so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (e) člena 429a(3) CRR.

Sporočeni znesek se vključi tudi v druga sredstva, sporočena v celici {190; 010}.

{220;010}

(-) Posli s CNS, izključeni iz trgovalnih izpostavljenosti (začetno kritje), za katere je izveden kliring prek CNS

Člen 429(11) CRR.

Del izključenih trgovalnih izpostavljenosti do kvalificirane CNS iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere je izveden kliring prek CNS, ki ga predstavlja začetno kritje (dano), če navedene postavke izpolnjujejo pogoje iz člena 306(1)(c) CRR.

Sporočeni znesek se vključi tudi v druga sredstva, sporočena v celici {190; 010}.

{230;010}

Prilagoditve za posle SFT, pri katerih se odpravi pripoznanje

Člen 429b(5) CRR.

Vrednost posojenih vrednostnih papirjev v repo poslu, za katere se odpravi pripoznanje zaradi računovodenja po pravilu prodaje na podlagi veljavnega računovodskega okvira.

{240;010}

(-) Fiduciarna sredstva

Člen 429(13) CRR.

Vrednost fiduciarnih sredstev, ki izpolnjujejo merila MRS 39 za odpravo pripoznanja in, kjer je relevantno, merila MSRP 10 za dekonsolidacijo (razdružitev) v skladu s členom 429(13) CRR, brez upoštevanja kakršnega koli računovodskega pobota ali učinka drugega zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo).

Sporočeni znesek se vključi tudi v druga sredstva, sporočena v celici {190; 010}.

{250;010}

(-) Izpostavljenosti znotraj skupine (posamična podlaga), izključene v skladu s členom 429(7) CRR

Člena 429(7) in 113(6) CRR.

Izpostavljenosti, ki niso bile konsolidirane na ravni konsolidacije, ki se uporablja, in ki so lahko deležne ugodnejše obravnave iz člena 113(6) CRR, če so izpolnjeni vsi pogoji iz točk (a) do (e) člena 113(6) CRR in če so pristojni organi to odobrili.

Sporočeni znesek se vključi tudi v relevantne celice zgoraj, kot da se ne uporablja nobeno izvzetje.

{260;010}

(-) Izpostavljenosti, izključene v skladu s členom 429(14) CRR

Člen 429(14) CRR.

Izpostavljenosti, izključene v skladu s členom 429(14) CRR, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in če so pristojni organi to odobrili.

Sporočeni znesek se vključi tudi v relevantne celice zgoraj, kot da se ne uporablja nobeno izvzetje.

{270;010}

(-) Znesek sredstev, odštetih od postavk temeljnega kapitala – opredelitev brez prehodnih ureditev

Člen 429(4)(a) in člen 499(1)(a) CRR.

Znesek vključuje vse prilagoditve, ki so namenjene vrednosti sredstva in ki jih zahtevajo:

—

členi 32 do 35 CRR ali

—

členi 36 do 47 CRR ali

—

členi 56 do 60 CRR,

kot je ustrezno.

Institucije upoštevajo izvzetja, druge možnosti in opustitve teh odbitkov iz členov 48, 49 in 79 CRR, vendar brez upoštevanja odstopanja iz poglavij 1 in 2 naslova I dela 10 CRR. Da bi se preprečilo dvojno štetje, institucije pri izračunu vrednosti izpostavljenosti v celicah {010;010} do {260;010} ne sporočijo prilagoditev, ki so se že uporabile v skladu s členom 111 CRR, prav tako pa ne sporočijo nobenih prilagoditev, ki ne zmanjšajo vrednosti določenega sredstva.

Ker se ti zneski odštejejo že od mere kapitala, zmanjšajo izpostavljenost količnika finančnega vzvoda in se sporočijo kot negativna vrednost.

{280;010}

(-) Znesek sredstev, odštetih od postavk temeljnega kapitala – opredelitev s prehodnimi ureditvami

Člen 429(4)(a) in člen 499(1)(b) CRR.

Znesek vključuje vse prilagoditve, ki prilagodijo vrednost sredstva in ki jih zahtevajo:

—

členi 32 do 35 CRR ali

—

členi 36 do 47 CRR ali

—

členi 56 do 60 CRR,

kot je ustrezno.

Institucije poleg že upoštevanih odstopanj iz poglavij 1 in 2 naslova I dela 10 CRR upoštevajo izvzetja, druge možnosti in opustitve teh odbitkov iz členov 48, 49 in 79 CRR. Da bi se preprečilo dvojno štetje, institucije pri izračunu vrednosti izpostavljenosti v celicah {010;010} do {260;010} ne sporočijo prilagoditev, ki so se že uporabile v skladu s členom 111 CRR, prav tako pa ne sporočijo nobenih prilagoditev, ki ne zmanjšajo vrednosti določenega sredstva.

Ker se ti zneski odštejejo že od mere kapitala, zmanjšajo izpostavljenost količnika finančnega vzvoda in se sporočijo kot negativna vrednost.

{290;010}

Skupna izpostavljenost za količnik finančnega vzvoda – ob uporabi opredelitve temeljnega kapitala brez prehodnih ureditev

Institucije sporočijo naslednji znesek:

{LRCalc;010;010} + {LRCalc;020;010} + {LRCalc;030;010} + {LRCalc;040;010} + {LRCalc;050;010} + {LRCalc;060;010} + {LRCalc;070;010} + {LRCalc;080;010} + {LRCalc;090;010} + {LRCalc;100;010} + {LRCalc;110;010} + {LRCalc;120;010} + {LRCalc;130;010} + {LRCalc;140;010} + {LRCalc;150;010} + {LRCalc;160;010} + {LRCalc;170;010} + {LRCalc;180;010} + {LRCalc;190;010} + {LRCalc;200;010} + {LRCalc;210;010} + {LRCalc;220;010} + {LRCalc;230;010} + {LRCalc;240;010} + {LRCalc;250;010} + {LRCalc;260;010} + {LRCalc;270;010}.

{300;010}

Skupna izpostavljenost za količnik finančnega vzvoda – ob uporabi opredelitve temeljnega kapitala s prehodnimi ureditvami

Institucije sporočijo naslednji znesek:

{LRCalc;010;010} + {LRCalc;020;010} + {LRCalc;030;010} + {LRCalc;040;010} + {LRCalc;050;010} + {LRCalc;060;010} + {LRCalc;070;010} + {LRCalc;080;010} + {LRCalc;090;010} + {LRCalc;100;010} + {LRCalc;110;010} + {LRCalc;120;010} + {LRCalc;130;010} – {LRCalc;140;010} + {LRCalc;150;010} + {LRCalc;160;010} + {LRCalc;170;010} + {LRCalc;180;010} + {LRCalc;190;010} + {LRCalc;200;010} + {LRCalc;210;010} + {LRCalc;220;010} + {LRCalc;230;010} + {LRCalc;240;010} + {LRCalc;250;010} + {LRCalc;260;010} + {LRCalc;280;010}.

Vrstica

in stolpec

Kapital

{310;010}

Temeljni kapital – opredelitev, ki ne zajema prehodnih ureditev

Člena 429(3) in 499(1) CRR.

To je znesek temeljnega kapitala, izračunan v skladu s členom 25 CRR, pri čemer se ne upošteva odstopanje iz poglavij 1 in 2 naslova I dela 10 CRR.

{320;010}

Temeljni kapital – opredelitev, ki zajema prehodne ureditve

Člena 429(3) in 499(1) CRR.

To je znesek temeljnega kapitala, izračunan v skladu s členom 25 CRR, potem ko se je upoštevalo odstopanje iz poglavij 1 in 2 naslova I dela 10 CRR.

Vrstica

in stolpec

Količnik finančnega vzvoda

{330;010}

Količnik finančnega vzvoda – ob uporabi opredelitve temeljnega kapitala brez prehodnih ureditev

Člena 429(2) in 499(1) CRR.

Ta količnik finančnega vzvoda je izračunan v skladu z odstavkom 4 dela II te priloge.

{340;010}

Količnik finančnega vzvoda – ob uporabi opredelitve temeljnega kapitala s prehodnimi ureditvami

Člena 429(2) in 499(1) CRR.

Ta količnik finančnega vzvoda je izračunan v skladu z odstavkom 5 dela II te priloge.

5.   C 40.00 – Alternativna obravnava mere izpostavljenosti (LR1)

21.

Ta del poročanja zajema podatke o alternativni obravnavi izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja z vrednostnimi papirji ter zunajbilančnih postavk.

22.

Institucije v LR1 določijo ‚knjigovodske vrednosti iz bilance stanja‘ na podlagi veljavnega računovodskega okvira v skladu s členom 4(1)(77) CRR. ‚Knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo zmanjševanje kreditnega tveganja,‘ se nanaša na knjigovodsko vrednost iz bilance stanja, pri kateri se ne upoštevajo nobeni učinki pobotov ali drugega zmanjševanja kreditnega tveganja.

23.

Razen v celicah {250;120} in {260;120} institucije LR1 poročajo, kot da se izvzetja iz celic LRCalc {050;010}, {080;010}, {100;010}, {120;010}, {220;010}, {250;010} in {260;010} ne uporabljajo.

Vrstica in stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

{010;010}

Izvedeni finančni instrumenti – knjigovodska vrednost iz bilance stanja

To je vsota celic {020;010}, {050;010} in {060;010}.

{010;020}

Izvedeni finančni instrumenti – knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

To je vsota celic {020;020}, {050;020} in {060;020}.

{010;050}

Izvedeni finančni instrumenti – pribitek po metodi tekoče izpostavljenosti (brez upoštevanja pobota ali drugega CRM)

To je vsota celic {020;050}, {050;050} in {060;050}.

{010;070}

Izvedeni finančni instrumenti – hipotetični znesek

To je vsota celic {020;070}, {050;070} in {060;070}.

{020;010}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje prodano) – knjigovodska vrednost iz bilance stanja

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za kreditne izvedene finančnih instrumente, kadar institucija proda kreditno zavarovanje nasprotni stranki in je pogodba pripoznana kot sredstvo v bilanci stanja.

{020;020}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje prodano) – knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za kreditne izvedene finančne instrumente, kadar institucija proda kreditno zavarovanje nasprotni stranki in je pogodba pripoznana kot sredstvo v bilanci stanja, brez upoštevanja kakršnega koli bonitetnega ali računovodskega pobota ali učinkov drugega zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo).

{020;050}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje prodano) – pribitek po metodi tekoče izpostavljenosti (brez upoštevanja pobota ali drugega CRM)

To je vsota celic {030;050} in {040;050}.

{020;070}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje prodano) – hipotetični znesek

To je vsota celic {030;070} in {040;070}.

{020;075}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje prodano) – omejeni hipotetični znesek

V tej celici se navede hipotetični znesek v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti (zavarovanje prodano), kot je naveden v celici {020; 070}, po zmanjšanju za vse negativne spremembe poštene vrednosti, ki so bile vključene v temeljni kapital v zvezi s prodanim kreditnim izvedenim finančnim instrumentom.

{030;050}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje prodano), za katere se uporablja klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti – pribitek po metodi tekoče izpostavljenosti (brez upoštevanja pobota ali drugega CRM)

Člen 299(2) CRR.

V tej celici se navede potencialna prihodnja izpostavljenost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, za katere se uporablja klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti in pri katerih ni upoštevan pobot ali drugo zmanjševanje kreditnega tveganja, kadar institucija proda kreditno zavarovanje nasprotni stranki. Institucije v to celico ne vključijo pribitka za kreditne izvedene finančne instrumente, za katere se ne uporablja klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti, kadar institucija proda kreditno zavarovanje nasprotni stranki. Namesto tega ta pribitek vključijo v celico {LR1;040;050}.

Klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti je opredeljena kot klavzula, ki stranki, ki ni v zaostanku s plačilom, daje pravico, da v primeru neplačila, vključno z nastopom insolventnosti ali stečaja nasprotne stranke, odstopi od pogodbe in izvede pravočasno poravnavo vseh poslov iz pogodbe.

Institucije upoštevajo vse kreditne izvedene finančne instrumente, ne le tistih iz trgovalne knjige.

{030;070}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje prodano), za katere se uporablja klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti – hipotetični znesek

V tej celici je naveden hipotetični znesek v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se uporablja klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti, kadar institucija proda kreditno zavarovanje nasprotni stranki.

Klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti je opredeljena kot klavzula, ki stranki, ki ni v zaostanku s plačilom, daje pravico, da v primeru neplačila, vključno z nastopom insolventnosti ali stečaja nasprotne stranke, odstopi od pogodbe in izvede pravočasno poravnavo vseh poslov iz pogodbe.

Institucije upoštevajo vse kreditne izvedene finančne instrumente, ne le tistih iz trgovalne knjige.

{040;050}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje prodano), za katere se ne uporablja klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti – pribitek po metodi tekoče izpostavljenosti (brez upoštevanja pobota ali drugega CRM)

Člen 299(2) CRR.

V tej celici se navede potencialna prihodnja izpostavljenost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne uporablja klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti in pri katerih ni upoštevan pobot ali drugo zmanjševanje kreditnega tveganja, kadar institucija proda kreditno zavarovanje nasprotni stranki.

Klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti je opredeljena kot klavzula, ki stranki, ki ni v zaostanku s plačilom, daje pravico, da v primeru neplačila, vključno z nastopom insolventnosti ali stečaja nasprotne stranke, odstopi od pogodbe in izvede pravočasno poravnavo vseh poslov iz pogodbe.

Institucije upoštevajo vse kreditne izvedene finančne instrumente, ne le tistih iz trgovalne knjige.

{040;070}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje prodano), za katere se ne uporablja klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti – hipotetični znesek

V tej celici je naveden hipotetični znesek v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se ne uporablja klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti, kadar institucija proda kreditno zavarovanje nasprotni stranki.

Klavzula o predčasnem prenehanju veljavnosti je opredeljena kot klavzula, ki stranki, ki ni v zaostanku s plačilom, daje pravico, da v primeru neplačila, vključno z nastopom insolventnosti ali stečaja nasprotne stranke, odstopi od pogodbe in izvede pravočasno poravnavo vseh poslov iz pogodbe.

Institucije upoštevajo vse kreditne izvedene finančne instrumente, ne le tistih iz trgovalne knjige.

{050;010}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje kupljeno) – knjigovodska vrednost iz bilance stanja

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za kreditne izvedene finančne instrumente, kadar institucija kupi kreditno zavarovanje od nasprotne stranke in je pogodba pripoznana kot sredstvo v bilanci stanja.

Institucije upoštevajo vse kreditne izvedene finančne instrumente, ne le tistih iz trgovalne knjige.

{050;020}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje kupljeno) – knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za kreditne izvedene finančne instrumente, kadar institucija kupi kreditno zavarovanje od nasprotne stranke in je pogodba pripoznana kot sredstvo v bilanci stanja, brez upoštevanja kakršnega koli bonitetnega ali računovodskega pobota ali učinkov zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo).

Institucije upoštevajo vse kreditne izvedene finančne instrumente, ne le tistih iz trgovalne knjige.

{050;050}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje kupljeno) – pribitek po metodi tekoče izpostavljenosti (brez upoštevanja pobota ali drugega CRM)

Člen 299(2) CRR.

V tej celici se navede potencialna prihodnja izpostavljenost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, pri katerih ni upoštevan pobot ali drugo zmanjševanje kreditnega tveganja, kadar institucija kupi kreditno zavarovanje od nasprotne stranke.

Institucije upoštevajo vse kreditne izvedene finančne instrumente, ne le tistih iz trgovalne knjige.

{050;070}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje kupljeno) – hipotetični znesek

V tej celici se navede hipotetični znesek v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, kadar institucija kupi kreditno zavarovanje od nasprotne stranke.

Institucije upoštevajo vse kreditne izvedene finančne instrumente, ne le tistih iz trgovalne knjige.

{050;075}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje kupljeno) – omejeni hipotetični znesek

V tej celici se navede referenčni hipotetični znesek v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti (zavarovanje kupljeno), kot je naveden v celici {050;050}, po zmanjšanju za vse pozitivne spremembe poštene vrednosti, ki so bile vključene v temeljni kapital v zvezi s kupljenim kreditnim izvedenim finančnim instrumentom.

{050;085}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti (zavarovanje kupljeno) – omejeni hipotetični znesek (enaka referenčna osnova)

Hipotetični znesek v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, kadar institucija kupi kreditno zavarovanje za isto referenčno osnovo, na kateri temeljijo instrumenti, kot pri tistih kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, ki jih proda institucija poročevalka.

Za namene sporočanja vrednosti te celice se referenčne osnove, na katerih temeljijo instrumenti, štejejo za enake, če se nanašajo na isti pravni subjekt in stopnjo nadrejenosti.

Kreditno zavarovanje, kupljeno za skupino referenčnih subjektov, se šteje za enako, če je to zavarovanje z ekonomskega vidika enakovredno ločenemu nakupu zavarovanja za vsako posamezno referenčno osnovo v skupini.

Če institucija kupuje kreditno zavarovanje za skupino referenčnih osnov, se to kreditno zavarovanje šteje za enako le, če kupljeno kreditno zavarovanje zajema vse podskupine skupine, za katero je bilo kreditno zavarovanje prodano. To pomeni, da je mogoče izravnavo pripoznati samo, če sta skupina referenčnih subjektov in stopnja podrejenosti pri obeh poslih enaki.

Hipotetični zneski kupljenega kreditnega zavarovanja, ki se upoštevajo v tej celici, za posamezno referenčno osnovo ne smejo presegati zneskov, sporočenih v celicah {020;075} in {050;075}.

{060;010}

Izvedeni finančni instrumenti, razen kreditnih – knjigovodska vrednost iz bilance stanja

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za pogodbe iz Priloge II k CRR, kadar so pogodbe pripoznane kot sredstva v bilanci stanja.

{060;020}

Izvedeni finančni instrumenti, razen kreditnih – knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za pogodbe iz Priloge II k CRR, kadar so pogodbe pripoznane kot sredstva v bilanci stanja, ne da bi se upošteval kakršen koli bonitetni ali računovodski pobot ali učinki drugega zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo).

{060;050}

Izvedeni finančni instrumenti, razen kreditnih – pribitek po metodi tekoče izpostavljenosti (brez upoštevanja pobota ali drugega CRM)

Člen 274 CRR.

V tej celici se navede regulativna potencialna prihodnja izpostavljenost pogodb iz Priloge II k CRR brez upoštevanega pobota ali drugega zmanjševanja kreditnega tveganja.

{060;070}

Izvedeni finančni instrumenti, razen kreditnih – hipotetični znesek

V tej celici se navede hipotetični znesek v zvezi s pogodbami iz Priloge II k CRR.

{070;010}

SFT, ki jih zajemajo okvirne pogodbe o pobotu – knjigovodska vrednost iz bilance stanja

Člen 4(1)(77) in člen 206 CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja za posle financiranja z vrednostnimi papirji na podlagi veljavnega računovodskega okvira, ki jih zajema okvirna pogodba o pobotu iz člena 206 CRR.

Institucije v to celico ne vključijo prejetih denarnih sredstev ali kakršnega koli vrednostnega papirja, ki je nasprotni stranki zagotovljen prek zgoraj navedenih poslov in se obdrži v bilanci stanja (tj. računovodska merila glede odprave pripoznanja niso izpolnjena). Namesto tega jih vključijo v celico {090;010}.

{070;020}

SFT, ki jih zajemajo okvirne pogodbe o pobotu – Knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Člen 4(77) in člen 206 CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za posle financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih zajemajo okvirne pogodbe o pobotu iz člena 206 CRR, kadar so pogodbe pripoznane kot sredstva v bilanci stanja, brez upoštevanja kakršnega koli bonitetnega ali računovodskega pobota ali učinkov drugega zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo). Če se poleg tega za posel financiranja z vrednostnimi papirji na podlagi veljavnega računovodskega okvira uporabi odprava pripoznanja (računovodenje po pravilu prodaje), institucija razveljavi vse računovodske vknjižbe, povezane s prodajo.

Institucije v to celico ne vključijo prejetih denarnih sredstev ali kakršnega koli vrednostnega papirja, ki je nasprotni stranki zagotovljen prek zgoraj navedenih poslov in se obdrži v bilanci stanja (tj. računovodska merila glede odprave pripoznanja niso izpolnjena). Namesto tega jih vključijo v celico {090;020}.

{070;040}

SFT, ki jih zajemajo okvirne pogodbe o pobotu – pribitek za SFT

Člen 206 CRR.

Institucije oblikujejo nize pobotov za posle financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z zunajbilančnimi, zajete s pogodbo o pobotu, ki izpolnjuje zahteve iz člena 206 CRR. Institucije za vsak niz pobotov izračunajo pribitek za tekočo izpostavljenost nasprotne stranke z naslednjo formulo:

CCE = max{(Σi E i – Σi C i); 0}

pri čemer velja:

i

=

posamezen posel v nizu pobotov;

Ei

=

vrednost Ei, kot je opredeljena v členu 220(3) CRR, za posel i;

Ci

=

vrednost Ci, kot je opredeljena v členu 220(3) CRR, za posel i;

Institucije združijo rezultate te formule za vse nize pobotov in dobljeno vrednost sporočijo v tej celici.

{080;010}

SFT, ki jih ne zajemajo okvirne pogodbe o pobotu – knjigovodska vrednost iz bilance stanja

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za posle financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih ne zajemajo okvirne pogodbe o pobotu iz člena 206 CRR, kadar so pogodbe pripoznane kot sredstva v bilanci stanja.

Institucije v to celico ne vključijo prejetih denarnih sredstev ali kakršnega koli vrednostnega papirja, ki je nasprotni stranki zagotovljen prek zgoraj navedenih poslov in se obdrži v bilanci stanja (tj. računovodska merila glede odprave pripoznanja niso izpolnjena). Namesto tega jih vključijo v celico {090;010}.

{080;020}

SFT, ki jih ne zajemajo okvirne pogodbe o pobotu – Knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za posle financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih ne zajemajo okvirne pogodbe o pobotu iz člena 206 CRR, kadar so pogodbe pripoznane kot sredstva v bilanci stanja, brez upoštevanja kakršnega koli računovodskega pobota ali učinkov drugega zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo). Če se poleg tega za posel financiranja z vrednostnimi papirji na podlagi veljavnega računovodskega okvira uporabi odprava pripoznanja (računovodenje po pravilu prodaje), institucija razveljavi vse računovodske vknjižbe, povezane s prodajo.

Institucije v to celico ne vključijo prejetih denarnih sredstev ali kakršnega koli vrednostnega papirja, ki je nasprotni stranki zagotovljen prek zgoraj navedenih poslov in se obdrži v bilanci stanja (tj. računovodska merila glede odprave pripoznanja niso izpolnjena). Namesto tega jih vključijo v celico {090;020}.

{080;040}

SFT, ki jih ne zajemajo okvirne pogodbe o pobotu – pribitek za SFT

Člen 206 CRR.

Za posle financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z zunajbilančnimi, ki jih ne zajemajo okvirne pogodbe o pobotu v skladu s členom 206 CRR, institucije oblikujejo nize, ki zajemajo vsa sredstva, vključena v poslu (tj. vsak posel financiranja z vrednostnimi papirji se obravnava kot ločen niz), in za vsak niz določijo pribitek za tekočo izpostavljenost nasprotne stranke (CCE) z naslednjo formulo:

CCE = max {(E – C); 0}

pri čemer velja:

E = vrednost Ei, kot je opredeljena v členu 220(3) CRR;

C = vrednost Ci, kot je opredeljena v členu 220(3) CRR.

Institucije združijo rezultate te formule za vse navedene nize in dobljeno vrednost sporočijo v tej celici.

{090;010}

Druga sredstva – knjigovodska vrednost iz bilance stanja

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja v okviru veljavnega računovodskega okvira za vsa sredstva razen pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{090;020}

Druga sredstva – knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Člen 4(1)(77) CRR.

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za vsa sredstva razen pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji, brez upoštevanja kakršnega koli računovodskega pobota ali učinkov drugega zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo).

{100;070}

Zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem v okviru standardiziranega pristopa; od tega – nominalna vrednost

Člen 111 CRR.

V tej celici se navede nominalna vrednost zunajbilančnih postavk, ki bi se jim v okviru standardiziranega pristopa h kreditnemu tveganju pripisal kreditni konverzijski faktor v višini 0 %. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{110;070}

Obnavljajoče se izpostavljenosti na drobno; od tega – nominalna vrednost

Člen 111 in člen 154(4) CRR.

V tej celici se navede nominalna vrednost zunajbilančnih kvalificiranih obnavljajočih se izpostavljenosti na drobno, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (c) člena 154(4) CRR. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Zajete so vse izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki se obnavljajo in so brezpogojno preklicne, kot je določeno v točki (b) člena 149 CRR, ter so v celoti omejene na 100 000  EUR na dolžnika.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{120;070}

Brezpogojno preklicne obveznosti iz naslova kreditnih kartic – nominalna vrednost

Člen 111 in člen 154(4) CRR.

V tej celici se navede nominalna vrednost obveznosti iz naslova kreditnih kartic, ki jih lahko institucija kadar koli brezpogojno prekliče brez predhodnega obvestila in ki se jim v okviru standardiziranega pristopa h kreditnemu tveganju pripiše kreditni konverzijski faktor v višini 0 %. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Institucije v to celico ne vključijo kreditnih obveznosti, ki določajo samodejen preklic zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti dolžnika, vendar niso brezpogojno preklicne obveznosti.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{130;070}

Neobnavljajoče se brezpogojno preklicne obveznosti – nominalna vrednost

Člen 111 in člen 154(4) CRR.

Navede se nominalna vrednost drugih obveznosti, ki jih lahko institucija kadar koli brezpogojno prekliče brez predhodnega obvestila in ki se jim v okviru standardiziranega pristopa h kreditnemu tveganju pripiše kreditni konverzijski faktor v višini 0 %. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Institucije v to celico ne vključijo kreditnih obveznosti, ki določajo samodejen preklic zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti dolžnika, vendar niso brezpogojno preklicne obveznosti.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{140;070}

Zunajbilančne postavke s srednjim/nizkim tveganjem v okviru standardiziranega pristopa – nominalna vrednost

Člen 111 CRR.

V tej celici se navede nominalna vrednost zunajbilančnih postavk, ki bi se jim v okviru standardiziranega pristopa h kreditnemu tveganju pripisal kreditni konverzijski faktor v višini 20 %. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{150;070}

Zunajbilančne postavke s srednjim tveganjem v okviru standardiziranega pristopa – nominalna vrednost

Člen 111 CRR.

V tej celici se navede nominalna vrednost zunajbilančnih postavk, ki bi se jim v okviru standardiziranega pristopa h kreditnemu tveganju pripisal kreditni konverzijski faktor v višini 50 %. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{160;070}

Zunajbilančne postavke z visokim tveganjem v okviru standardiziranega pristopa – nominalna vrednost

Člen 111 CRR.

V tej celici se navede nominalna vrednost zunajbilančnih postavk, ki bi se jim v okviru standardiziranega pristopa h kreditnemu tveganju pripisal kreditni konverzijski faktor v višini 100 %. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Institucije v tej celici v skladu s členom 429(10) CRR ne upoštevajo pogodb iz Priloge II k CRR, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

{170;070}

(pojasnjevalna postavka) Črpani zneski obnavljajočih se izpostavljenosti na drobno – nominalna vrednost

Člen 154(4) CRR.

V tej celici se navede nominalna vrednost črpanih zneskov zunajbilančnih obnavljajočih se izpostavljenosti na drobno. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

{180;070}

(pojasnjevalna postavka) Črpani zneski brezpogojno preklicnih obveznosti iz naslova kreditnih kartic – nominalna vrednost

Člen 111 in člen 154(4) CRR.

V tej celici se navede nominalna vrednost črpanih zneskov brezpogojno preklicnih obveznosti iz naslova kreditnih kartic. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

{190;070}

(pojasnjevalna postavka) Črpani zneski neobnavljajočih se brezpogojno preklicnih obveznosti – nominalna vrednost

Člen 111 in člen 154(4) CRR.

V tej celici se navede nominalna vrednost črpanih zneskov neobnavljajočih se brezpogojno preklicnih obveznosti iz naslova kreditnih kartic. Ta vrednost se ne zmanjša za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

{210;020}

Zavarovanje z denarnimi sredstvi, prejeto v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti – knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za zavarovanje z denarnimi sredstvi, prejeto v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, brez upoštevanja kakršnega koli računovodskega pobota ali učinkov drugega zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo).

Za namene te celice so denarna sredstva opredeljena kot skupni znesek denarnih sredstev, vključno s kovanci in bankovci/valuto. Skupni znesek vlog pri centralnih bankah se vključi v obsegu, v katerem je te vloge mogoče dvigniti v stresnih razmerah. Institucije v tej celici ne sporočijo bančnih vlog pri drugih institucijah.

{220;020}

Terjatve za zavarovanje z denarnimi sredstvi, zagotovljeno v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti – knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za terjatve za zavarovanje z denarnimi sredstvi, zagotovljeno v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, brez upoštevanja kakršnega koli računovodskega pobota ali učinkov zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo). Institucije, ki jim je na podlagi veljavnega računovodskega okvira dovoljeno, da terjatev za dano zavarovanje z denarnimi sredstvi pobotajo s povezano obveznostjo iz izvedenega finančnega instrumenta (negativna poštena vrednost), in ki to storijo, razveljavijo pobot in sporočijo neto denarno terjatev.

{230;020}

Vrednostni papirji, prejeti v okviru SFT, ki so pripoznani kot sredstvo – knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za vrednostne papirje, prejete v poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki so pripoznani kot sredstvo na podlagi veljavnega računovodskega okvira, brez upoštevanja kakršnega koli računovodskega pobota ali učinkov drugega zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali drugega zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo).

{240;020}

Posredovana denarna posojila pri SFT (denarne terjatve) – knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo CRM

Knjigovodska vrednost iz bilance stanja na podlagi veljavnega računovodskega okvira za denarne terjatve za denarna sredstva v obliki nadaljnjih posojil imetniku vrednostnih papirjev pri kvalificiranem poslu denarnih posojil v okviru pravnega subjekta s posebnim namenom, brez upoštevanja kakršnega koli računovodskega pobota ali učinkov drugega zmanjševanja kreditnega tveganja (tj. vsi učinki računovodskega pobota ali zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so vplivali na knjigovodsko vrednost, se razveljavijo).

Za namene te celice so denarna sredstva opredeljena kot skupni znesek denarnih sredstev, vključno s kovanci in bankovci/valuto. Skupni znesek vlog pri centralnih bankah se vključi v obsegu, v katerem je te vloge mogoče dvigniti v stresnih razmerah. Institucije v tej celici ne navedejo bančnih vlog pri drugih institucijah.

Posel denarnih posojil v okviru subjekta s posebnim namenom je opredeljen kot kombinacija dveh poslov, pri katerih si institucija pri imetniku vrednostnih papirjev izposodi vrednostne papirje in jih nato posodi posojilojemalcu vrednostnih papirjev. Istočasno institucija od posojilojemalca vrednostnih papirjev prejme zavarovanje z denarnimi sredstvi in nato prejeta denarna sredstva posodi imetniku vrednostnih papirjev. Kvalificirani posel denarnih posojil v okviru subjekta s posebnim namenom izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

oba posamezna posla, ki ju zajema kvalificirani posel denarnih posojil v okviru subjekta s posebnim namenom, sta sklenjena na isti dan, v primeru mednarodnih poslov pa na zaporedna delovna dneva;

(b)

če zapadlost posameznih poslov ni določena, ima institucija zakonsko pravico, da kadar koli in brez predhodnega obvestila zaključi katero koli stran posla denarnih posojil v okviru subjekta s posebnim namenom, torej katerega koli od posameznih poslov;

(c)

če je zapadlost posameznih poslov določena, posel denarnih posojil v okviru subjekta s posebnim namenom ne sme povzročiti neusklajenosti zapadlosti za institucijo; institucija ima zakonsko pravico, da kadar koli in brez predhodnega obvestila zaključi katero koli stran posla denarnih posojil v okviru subjekta s posebnim namenom, torej katerega koli od posameznih poslov;

(d)

ne povzroči nobene druge presežne izpostavljenosti.

{250;120}

Izpostavljenosti, ki so lahko deležne ugodnejše obravnave na podlagi člena 113(6) CRR – hipotetično izključen znesek izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Znesek skupne izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda, ki bi bil izključen, če bi pristojni organi v polnem obsegu dovolili izključitev izpostavljenosti, za katere so izpolnjeni vsi pogoji iz točk (a) do (e) člena 113(6) CRR in za katere je bila dana odobritev iz člena 113(6) CRR. Če pristojni organ že dovoljuje izvzetje v polnem obsegu, je vrednost v tej celici enaka vrednosti v celici {LRCalc;250;010}.

{260;120}

Izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (c) člena 429(14) CRR – hipotetično izključen znesek izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Znesek skupne izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda, ki bi bil izključen, če bi pristojni organi v polnem obsegu dovolili izključitev izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (c) člena 429(14) CRR. Če pristojni organ že dovoljuje izvzetje v polnem obsegu, je vrednost v tej celici enaka vrednosti v celici {LRCalc;260;010}.

6.   C 41.00 – Bilančne in zunajbilančne postavke – dodatna razčlenitev izpostavljenosti (LR2)

24.

V predlogi LR2 so navedene informacije o dodatni razčlenitvi vseh bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti (1) v netrgovalni knjigi in vseh izpostavljenosti v trgovalni knjigi v zvezi s kreditnim tveganjem nasprotne stranke. Razčlenitev temelji na utežeh tveganja, ki se uporabljajo v okviru oddelka o kreditnem tveganju iz CRR. Informacije o izpostavljenostih se pridobivajo različno, in sicer na podlagi standardiziranega pristopa oziroma pristopa IRB.

25.

Pri izpostavljenostih, podprtih s tehnikami za zmanjševanje kreditnega tveganja, ki pomenijo substitucijo tehtanja tveganja nasprotne stranke s tehtanjem tveganja poroštva, se institucije sklicujejo na utež tveganja po upoštevanju učinka substitucije. Pri pristopu IRB institucije izvedejo naslednji izračun: za izpostavljenosti (razen tiste, za katere so predvidene posebne regulativne uteži tveganja) posameznih bonitetnih razredov dolžnika se utež tveganja izračuna tako, da se tveganju prilagojena izpostavljenost, dobljena s formulo za utež tveganja (za kreditno tveganje) ali nadzorniško formulo (za izpostavljenosti v listinjenju), deli z vrednostjo izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom substitucije na izpostavljenost. Izpostavljenosti, ki so razvrščene kot neplačane, se v okviru pristopa IRB izključijo iz vrstic {020;010} do {090;010} in vključijo v vrstico {100;010}. Izpostavljenosti, zajete s členom 112(j) CRR, se v okviru standardiziranega pristopa izključijo iz vrstic {020;020} do {090;020} in vključijo v vrstico {100;020}.

26.

V okviru obeh pristopov institucije obravnavajo izpostavljenosti, ki se odbijejo od regulativnega kapitala, kot izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja 1 250 %.

Vrstica

Pravna sklicevanja in navodila

010

Skupni znesek bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti v netrgovalni knjigi ter izpostavljenosti v trgovalni knjigi, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke (razčlenitev glede na utež tveganja):

To je vsota vrstic {020;*} do {100;*}.

020

= 0 %

Izpostavljenosti z utežjo tveganja 0 %.

030

> 0 % in ≤ 12 %

Izpostavljenosti z utežjo tveganja v razponu uteži tveganja, ki so večje od 0 % in manjše ali enake 12 %.

040

> 12 % in ≤ 20 %

Izpostavljenosti z utežjo tveganja v razponu uteži tveganja, ki so večje od 12 % in manjše ali enake 20 %.

050

> 20 % in ≤ 50 %

Izpostavljenosti z utežjo tveganja v razponu uteži tveganja, ki so večje od 20 % in manjše ali enake 50 %.

060

> 50 % in ≤ 75 %

Izpostavljenosti z utežjo tveganja v razponu uteži tveganja, ki so večje od 50 % in manjše ali enake 75 %.

070

> 75 % in ≤ 100 %

Izpostavljenosti z utežjo tveganja v razponu uteži tveganja, ki so večje od 75 % in manjše ali enake 100 %.

080

> 100 % in ≤ 425 %

Izpostavljenosti z utežjo tveganja v razponu uteži tveganja, ki so večje od 100 % in manjše ali enake 425 %.

090

> 425 % in ≤ 1 250  %

Izpostavljenosti z utežjo tveganja v razponu uteži tveganja, ki so večje od 425 % in manjše ali enake 1 250  %.

100

Neplačane izpostavljenosti

V okviru standardiziranega pristopa so to izpostavljenosti, zajete v členu 112(j) CRR.

V okviru pristopa IRB so neplačane izpostavljenosti vse izpostavljenosti s 100-odstotno verjetnostjo neplačila.

110

(pojasnjevalna postavka) Zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem in zunajbilančne postavke, za katere se uporablja konverzijski faktor 0 % na podlagi količnika kapitalske ustreznosti

Zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem v skladu s členom 111 CRR in zunajbilančne postavke, za katere se uporablja konverzijski faktor 0 % v skladu s členom 166 CRR.

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010

Bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti (na podlagi standardiziranega pristopa)

Vrednosti bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti po upoštevanju prilagoditev vrednosti, vseh zmanjšanj kreditnega tveganja in kreditnih konverzijskih faktorjev, kot so izračunane v skladu z naslovom II poglavja 2 dela 3 CRR.

020

Bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti (na podlagi pristopa IRB)

Vrednosti bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti v skladu s členom 166 in prvim stavkom drugega pododstavka člena 230(1) CRR po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom substitucije na izpostavljenost.

Institucije za zunajbilančne postavke uporabijo konverzijske faktorje iz člena 166(8) do (10) CRR.

030

Nominalna vrednost

Vrednosti izpostavljenosti zunajbilančnih postavk iz členov 111 in 166 CRR, za katere se ne uporabijo konverzijski faktorji.

7.   C 42.00 – Alternativna opredelitev kapitala (LR3)

27.

V predlogi LR3 so navedene informacije o merah kapitala, potrebne za revizijo iz člena 511 CRR.

Vrstica

in stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

{010;010}

Navadni lastniški temeljni kapital – opredelitev brez prehodnih ureditev

Člen 50 CRR.

Znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot je opredeljen v členu 50 CRR, brez upoštevanja odstopanja iz poglavij 1 in 2 dela 10 CRR.

{020;010}

Navadni lastniški temeljni kapital – opredelitev s prehodnimi ureditvami

Člen 50 CRR.

Znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot je opredeljen v členu 50 CRR, po upoštevanju odstopanja iz poglavij 1 in 2 dela 10 CRR.

{030;010}

Skupni kapital – opredelitev brez prehodnih ureditev

Člen 72 CRR.

Znesek kapitala, kot je opredeljen v členu 72 CRR, brez upoštevanja odstopanja iz poglavij 1 in 2 dela 10 CRR.

{040;010}

Skupni kapital – opredelitev s prehodnimi ureditvami

Člen 72 CRR.

Znesek kapitala, kot je opredeljen v členu 72 CRR, po upoštevanju odstopanja iz poglavij 1 in 2 dela 10 CRR.

{055;010}

Znesek sredstev, odštetih od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala – opredelitev brez prehodnih ureditev

Znesek vključuje znesek regulativnih prilagoditev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki prilagodijo vrednost sredstva in ki jih zahtevajo:

—

členi 32 do 35 CRR ali

—

členi 36 do 47 CRR,

kot je ustrezno.

Institucije upoštevajo izvzetja, druge možnosti in opustitve teh odbitkov iz členov 48, 49 in 79 CRR, vendar brez upoštevanja odstopanja iz poglavij 1 in 2 dela 10 CRR. Da bi se preprečilo dvojno štetje, institucije pri izračunu vrednosti izpostavljenosti v celicah {LRCalc;10;10} do {LRCalc;260;10} ne sporočijo prilagoditev, ki so se že uporabile v skladu s členom 111 CRR, prav tako pa ne sporočijo nobenih prilagoditev, ki ne zmanjšajo vrednosti določenega sredstva.

Ker se zaradi teh prilagoditev zmanjša skupni kapital, se sporočijo kot negativna vrednost.

{065;010}

Znesek sredstev, odštetih od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala – opredelitev s prehodnimi ureditvami

Znesek vključuje znesek regulativnih prilagoditev iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki prilagodijo vrednost sredstva in ki jih zahtevajo:

—

členi 32 do 35 CRR ali

—

členi 36 do 47 CRR,

kot je ustrezno.

Institucije upoštevajo izvzetja, druge možnosti in opustitve teh odbitkov iz členov 48, 49 in 79 CRR, pri čemer upoštevajo tudi odstopanje iz poglavij 1 in 2 dela 10 CRR. Da bi se preprečilo dvojno štetje, institucije pri izračunu vrednosti izpostavljenosti v celicah {LRCalc;10;10} do {LRCalc;260;10} ne sporočijo prilagoditev, ki so se že uporabile v skladu s členom 111 CRR, prav tako pa ne sporočijo nobenih prilagoditev, ki ne zmanjšajo vrednosti določenega sredstva.

Ker se zaradi teh prilagoditev zmanjša skupni kapital, se sporočijo kot negativna vrednost.

{075;010}

Znesek sredstev, odštetih od postavk kapitala – opredelitev brez prehodnih ureditev

Znesek vključuje znesek regulativnih prilagoditev iz postavk kapitala, ki prilagodijo vrednost sredstva in ki jih zahtevajo:

—

členi 32 do 35 CRR ali

—

členi 36 do 47 CRR ali

—

členi 56 do 60 CRR ali

—

členi 66 do 70 CRR,

kot je ustrezno.

Institucije upoštevajo izvzetja, druge možnosti in opustitve teh odbitkov iz členov 48, 49 in 79 CRR, vendar brez upoštevanja odstopanja iz poglavij 1 in 2 dela 10 CRR. Da bi se preprečilo dvojno štetje, institucije pri izračunu vrednosti izpostavljenosti v vrsticah {LRCalc;10;10} do {LRCalc;260;10} ne sporočijo prilagoditev, ki so se že uporabile v skladu s členom 111 CRR, prav tako pa ne sporočijo nobenih prilagoditev, ki ne zmanjšajo vrednosti določenega sredstva.

Ker se zaradi teh prilagoditev zmanjša skupni kapital, se sporočijo kot negativna vrednost.

{085,010}

Znesek sredstev, odštetih od postavk kapitala – opredelitev s prehodnimi ureditvami

Znesek vključuje znesek regulativnih prilagoditev iz postavk kapitala, ki prilagodijo vrednost sredstva in ki jih zahtevajo:

—

členi 32 do 35 CRR ali

—

členi 36 do 47 CRR ali

—

členi 56 do 60 CRR ali

—

členi 66 do 70 CRR,

kot je ustrezno.

Institucije upoštevajo izvzetja, druge možnosti in opustitve teh odbitkov iz členov 48, 49 in 79 CRR, pri čemer upoštevajo tudi odstopanje iz poglavij 1 in 2 dela 10 CRR. Da bi se preprečilo dvojno štetje, institucije pri izračunu vrednosti izpostavljenosti v celicah {LRCalc;10;10} do {LRCalc;260;10} ne sporočijo prilagoditev, ki so se že uporabile v skladu s členom 111 CRR, prav tako pa ne sporočijo nobenih prilagoditev, ki ne zmanjšajo vrednosti določenega sredstva.

Ker se zaradi teh prilagoditev zmanjša skupni kapital, se sporočijo kot negativna vrednost.

8.   C 43.00 – Alternativna razčlenitev komponent mere izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda (LR4)

28.

Institucije sporočijo vrednosti izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda v LR4 po uporabi izvzetij, kot je ustrezno, iz naslednjih celic LRCalc: {050;010}, {080;010}, {100;010}, {120;010}, {220; 010}, {250;010} in {260;010}.

29.

Da bi se preprečilo dvojno štetje, se institucije držijo enačbe iz naslednjega odstavka:

30.

Enačba, ki se je držijo institucije v skladu z odstavkom 29, je: [{LRCalc;010;010} + {LRCalc;020;010} + {LRCalc;030;010} + {LRCalc;040;010} + {LRCalc;050;010} + {LRCalc;060;010} + {LRCalc;070;010} + {LRCalc;080;010} + {LRCalc;090;010} + {LRCalc;100;010} + {LRCalc;110;010} + {LRCalc;120;010} + {LRCalc;130;010} + {LRCalc;140;010} + {LRCalc;150;010} + {LRCalc;160;010} + {LRCalc;170;010} + {LRCalc;180;010} + {LRCalc;190;010} + {LRCalc;200;010} + {LRCalc;210;010} + {LRCalc;220;010} + {LRCalc;230;010} + {LRCalc;240;010} + {LRCalc;250;010} + {LRCalc;260;010}] = [{LR4;010;010} + {LR4;040;010} + {LR4;050;010} + {LR4;060;010} + {LR4;065;010} + {LR4;070;010} + {LR4;080;010} + {LR4;080;020} + {LR4;090;010} + {LR4;090;020} + {LR4;140;010} + {LR4;140;020} + {LR4;180;010} + {LR4;180;020} + {LR4;190;010} + {LR4;190;020} + {LR4;210;010} + {LR4;210;020} + {LR4;230;010} + {LR4;230;020} + {LR4;280;010} + {LR4;280;020} + {LR4;290;010} + {LR4;290;020}].

Vrstica in stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

{010;010}

Zunajbilančne postavke; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda, izračunana kot vsota {LRCalc;150;010}, {LRCalc;160;010}, {LRCalc;170;010} in {LRCalc;180;010}, brez zadevnih izpostavljenosti znotraj skupine (posamična podlaga), izključenih v skladu s členom 429(7) CRR.

{010;020}

Zunajbilančne postavke; od tega – tveganju prilagojena sredstva

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti zunajbilančnih postavk – razen poslov financiranja z vrednostnimi papirji in izvedenih finančnih instrumentov – v skladu s standardiziranim pristopom in pristopom IRB. Za izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa institucije določijo znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 CRR. Za izpostavljenosti v okviru pristopa IRB institucije določijo znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 CRR.

{020;010}

Trgovinsko financiranje; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda zunajbilančnih postavk iz naslova trgovinskega financiranja. Za namene poročanja po predlogi LR4 se zunajbilančne postavke iz naslova trgovinskega financiranja nanašajo na izdane in potrjene uvozne in izvozne akreditive, ki so kratkoročni in pri katerih obstaja možnost samoporavnave, ter na podobne posle.

{020;020}

Trgovinsko financiranje; od tega – tveganju prilagojena sredstva

Vrednost tveganju prilagojenih izpostavljenosti zunajbilančnih postavk – razen poslov financiranja z vrednostnimi papirji in izvedenih finančnih instrumentov – iz naslova trgovinskega financiranja. Za namene poročanja po predlogi LR4 se zunajbilančne postavke iz naslova trgovinskega financiranja nanašajo na izdane in potrjene uvozne in izvozne akreditive, ki so kratkoročni in pri katerih obstaja možnost samoporavnave, ter na podobne posle.

{030;010}

V okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda zunajbilančnih postavk iz naslova trgovinskega financiranja v okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov.

Za namene poročanja po predlogi LR4 se uradna shema za zavarovanje izvoznih kreditov nanaša na uradno podporo, ki jo zagotovi vlada ali drug subjekt, na primer izvozna kreditna agencija, med drugim v obliki neposrednih kreditov/financiranja, refinanciranja, subvencioniranja obrestnih mer (če je za trajanje kredita zajamčena fiksna obrestna mera), financiranja v obliki pomoči (krediti in nepovratna sredstva), zavarovanja izvoznih kreditov in poroštev.

{030;020}

V okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov – tveganju prilagojena sredstva

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti zunajbilančnih postavk – brez poslov financiranja z vrednostnimi papirji in izvedenih finančnih instrumentov – iz naslova trgovinskega financiranja v okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov.

Za namene poročanja po predlogi LR4 se uradna shema za zavarovanje izvoznih kreditov nanaša na uradno podporo, ki jo zagotovi vlada ali drug subjekt, na primer izvozna kreditna agencija, med drugim v obliki neposrednih kreditov/financiranja, refinanciranja, subvencioniranja obrestnih mer (če je za trajanje kredita zajamčena fiksna obrestna mera), financiranja v obliki pomoči (krediti in nepovratna sredstva), zavarovanja izvoznih kreditov in poroštev.

{040;010}

Izvedeni finančni instrumenti in SFT, za katere se uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji, če se zanje uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz člena 272(25) CRR.

{040;020}

Izvedeni finančni instrumenti in SFT, za katere se uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov – tveganju prilagojena sredstva

Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunani v skladu z naslovom II dela 3 CRR, za izvedene finančne instrumente in posle financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z zunajbilančnimi, če se zanje uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz člena 272(25) CRR.

{050;010}

Izvedeni finančni instrumenti, za katere se ne uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda izvedenih finančnih instrumentov, če se zanje ne uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz člena 272(25) CRR.

{050;020}

Izvedeni finančni instrumenti, za katere se ne uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov – tveganju prilagojena sredstva

Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke pri izvedenih finančnih instrumentih, izračunani v skladu z naslovom II dela 3 CRR, vključno z zunajbilančnimi, če se zanje ne uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz člena 272(25) CRR.

{060;010}

SFT, za katere se ne uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za izpostavljenosti pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji, če se zanje ne uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz člena 272(25) CRR.

{060;020}

SFT, za katere se ne uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov – tveganju prilagojena sredstva

Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji, izračunani v skladu z naslovom II dela 3 CRR, vključno z zunajbilančnimi, če se zanje ne uporablja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz člena 272(25) CRR.

{065;010}

Zneski izpostavljenosti, ki izhajajo iz dodatne obravnave za kreditne izvedene finančne instrumente – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Ta celica je enaka razliki med {LRCalc;130;010} in {LRCalc;140;010} brez zadevnih izpostavljenosti znotraj skupine (posamična podlaga), izključenih v skladu s členom 429(7) CRR.

{070;010}

Druga sredstva v trgovalni knjigi – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za postavke, sporočene v celici {LRCalc;190;010}, razen postavk iz netrgovalne knjige.

{070;020}

Druga sredstva v trgovalni knjigi – tveganju prilagojena sredstva

Kapitalske zahteve, pomnožene z 12.5 postavke v skladu z naslovom IV dela 3 CRR.

{080;010}

Krite obveznice – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti v obliki kritih obveznic v skladu s členom 129 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{080;020}

Krite obveznice – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti v obliki kritih obveznic v skladu s členom 161(1)(d) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{080;030}

Krite obveznice – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti v obliki kritih obveznic v skladu s členom 129 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{080;040}

Krite obveznice – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti v obliki kritih obveznic v skladu s členom 161(1)(d) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{090,010}

Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

To je vsota celic {100;010} do {130;010}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{090;020}

Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

To je vsota celic {100;020} do {130;020}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{090;030}

Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

To je vsota celic {100;030} do {130;030}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{090;040}

Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

To je vsota celic {100;040} do {130;040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{100;010}

Enote centralne ravni države in centralne banke – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot centralne ravni države ali centralnih bank v skladu s členom 114 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{100;020}

Enote centralne ravni države in centralne banke – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot centralne ravni države ali centralnih bank v skladu s členom 147(2)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{100;030}

Enote centralne ravni države in centralne banke – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot centralne ravni države ali centralnih bank v skladu s členom 114 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{100;040}

Enote centralne ravni države in centralne banke – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot centralne ravni države ali centralnih bank v skladu s členom 147(2)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{110;010}

Enote regionalne in lokalne ravni države, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države, iz člena 115(2) in (4) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{110;020}

Enote regionalne in lokalne ravni države, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države iz člena 147(3)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{110;030}

Enote regionalne in lokalne ravni države, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države, iz člena 115(2) in (4) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{110;040}

Enote regionalne in lokalne ravni države, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države iz člena 147(3)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{120;010}

Multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih organizacij iz člena 117(2) in člena 118 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{120;020}

Multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih organizacij iz člena 147(3)(b) in (c) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{120;030}

Multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih organizacij iz člena 117(2) in člena 118 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{120;040}

Multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih organizacij iz člena 147(3)(b) in (c) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{130;010}

Subjekti javnega sektorja, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja iz člena 116(4) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{130;020}

Subjekti javnega sektorja, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja iz člena 147(3)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{130;030}

Subjekti javnega sektorja, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja iz člena 116(4) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{130;040}

Subjekti javnega sektorja, ki se obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja iz člena 147(3)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{140;010}

Izpostavljenosti do enot regionalne ravni države, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

To je vsota celic {150;010} do {170;010}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{140;020}

Izpostavljenosti do enot regionalne ravni države, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

To je vsota celic {150;020} do {170;020}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{140;030}

Izpostavljenosti do enot regionalne ravni države, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

To je vsota celic {150;030} do {170;030}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{140;040}

Izpostavljenosti do enot regionalne ravni države, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

To je vsota celic {150;040} do {170;040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{150;010}

Enote regionalne in lokalne ravni države, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države, iz člena 115(1), (3) in (5) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{150;020}

Enote regionalne in lokalne ravni države, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni držav, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni držav, iz člena 147(4)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{150;030}

Enote regionalne in lokalne ravni države, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države, iz člena 115(1), (3) in (5) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{150;040}

Enote regionalne in lokalne ravni države, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni držav, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države, iz člena 147(4)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{160;010}

Multilateralne razvojne banke, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank iz člena 117(1) in (3) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{160;020}

Multilateralne razvojne banke, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države, iz člena 147(4)(c) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{160;030}

Multilateralne razvojne banke, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank iz člena 117(1) in (3) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{160;040}

Multilateralne razvojne banke, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države, iz člena 147(4)(c) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{170;010}

Subjekti javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja iz člena 116(1), (2), (3) in (5) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{170;020}

Subjekti javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni držav, iz člena 147(4)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{170;030}

Subjekti javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja iz člena 116(1), (2), (3) in (5) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{170;040}

Subjekti javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni držav, iz člena 147(4)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{180;010}

Institucije – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do institucij iz členov 119 do 121 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{180;020}

Institucije – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do institucij iz člena 147(2)(b) CRR in ki ne pomenijo izpostavljenosti v obliki kritih obveznic iz člena 161(1)(d) CRR ter niso zajete s členom 147(4)(a) do (c) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{180;030}

Institucije – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do institucij iz členov 119 do 121 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{180;040}

Institucije – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do institucij iz člena 147(2)(b) CRR in ki ne pomenijo izpostavljenosti v obliki kritih obveznic iz člena 161(1)(d) CRR ter niso zajete s členom 147(4)(a) do (c) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{190;010}

Zavarovane s hipotekami na nepremičnine; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine, iz člena 124 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{190;020}

Zavarovane s hipotekami na nepremičnine; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij iz člena 147(2)(c) ali izpostavljenosti na drobno iz člena 147(2)(d) CRR, če so te izpostavljenosti zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{190;030}

Zavarovane s hipotekami na nepremičnine; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine, iz člena 124 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{190;040}

Zavarovane s hipotekami na nepremičnine; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij iz člena 147(2)(c) ali izpostavljenosti na drobno iz člena 147(2)(d) CRR, če so te izpostavljenosti zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{200;010}

Zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti, v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, iz člena 125 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{200;020}

Zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij iz člena 147(2)(c) ali izpostavljenosti na drobno iz člena 147(2)(d) CRR, če so te izpostavljenosti zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{200;030}

Zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti, v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, iz člena 125 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{200;040}

Zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij iz člena 147(2)(c) ali izpostavljenosti na drobno iz člena 147(2)(d) CRR, če so te izpostavljenosti zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{210;010}

Izpostavljenosti na drobno; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti na drobno iz člena 123 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{210;020}

Izpostavljenosti na drobno; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti na drobno iz člena 147(2)(d) CRR, če te izpostavljenosti niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{210;030}

Izpostavljenosti na drobno; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti na drobno iz člena 123 CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{210;040}

Izpostavljenosti na drobno; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti na drobno iz člena 147(2)(d) CRR, če te izpostavljenosti niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{220;010}

Izpostavljenosti na drobno do MSP – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti na drobno do malih in srednjih podjetij iz člena 123 CRR.

Za namene te celice je ‚malo in srednje podjetje‘ opredeljeno v skladu s členom 501(2)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{220;020}

Izpostavljenosti na drobno do MSP – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti na drobno iz člena 147(2)(d) CRR, če so to izpostavljenosti do malih in srednjih podjetij ter niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Za namene te celice je ‚malo in srednje podjetje‘ opredeljeno v skladu s členom 501(2)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{220;030}

Izpostavljenosti na drobno do MSP – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti na drobno do malih in srednjih podjetij iz člena 123 CRR.

Za namene te celice je ‚malo in srednje podjetje‘ opredeljeno v skladu s členom 501(2)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{220;040}

Izpostavljenosti na drobno do MSP – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti na drobno iz člena 147(2)(d) CRR, če so to izpostavljenosti do malih in srednjih podjetij ter niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Za namene te celice je ‚malo in srednje podjetje‘ opredeljeno v skladu s členom 501(2)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{230;010}

Podjetja; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

To je vsota celic {240;010} in {250;010}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{230;020}

Podjetja; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

To je vsota celic {240;020} in {250;020}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{230;030}

Podjetja; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

To je vsota celic {240;030} in {250;030}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{230;040}

Podjetja; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

To je vsota celic {240;040} in {250;040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{240;010}

Finančna podjetja – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do finančnih podjetij iz člena 122 CRR. Za namene poročanja po predlogi LR4 finančna podjetja pomenijo regulirana in neregulirana podjetja, razen institucij iz celice {180;10}, katerih osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, ter subjekte iz člena 4(1)(27) CRR, razen institucij iz celice {180;10}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{240;020}

Finančna podjetja – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do finančnih podjetij iz člena 147(2)(c) CRR, če te izpostavljenosti niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR. Za namene poročanja po predlogi LR4 finančna podjetja pomenijo regulirana in neregulirana podjetja, razen institucij iz celice {180;10}, katerih osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, ter subjekte iz člena 4(1)(27) CRR, razen institucij iz celice {180;10}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{240;030}

Finančna podjetja – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti do finančnih podjetij iz člena 122 CRR. Za namene poročanja po predlogi LR4 finančna podjetja pomenijo regulirana in neregulirana podjetja, razen institucij iz celice {180;10}, katerih osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, ter subjekte iz člena 4(1)(27) CRR, razen institucij iz celice {180;10}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{240;040}

Finančna podjetja – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do finančnih podjetij iz člena 147(2)(c) CRR, če te izpostavljenosti niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR. Za namene poročanja po predlogi LR4 finančna podjetja pomenijo regulirana in neregulirana podjetja, razen institucij iz celice {180;10}, katerih osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, ter subjekte iz člena 4(1)(27) CRR, razen institucij iz celice {180;10}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{250;010}

Nefinančna podjetja; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do nefinančnih podjetij iz člena 122 CRR.

To je vsota celic {260;010} in {270;010}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{250;020}

Nefinančna podjetja; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do nefinančnih podjetij iz člena 147(2)(c) CRR, če te izpostavljenosti niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

To je vsota celic {260;020} in {270;020}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{250;030}

Nefinančna podjetja; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti do nefinančnih podjetij iz člena 122 CRR.

To je vsota celic {260;030} in {270;030}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{250;040}

Nefinančna podjetja; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do nefinančnih podjetij iz člena 147(2)(c) CRR, če te izpostavljenosti niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

To je vsota celic {260;040} in {270;040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{260;010}

Izpostavljenosti do MSP – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij, in sicer malih in srednjih podjetij, iz člena 122 CRR.

Za namene te celice malo in srednje podjetje ustreza opredelitvi iz člena 501(2)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{260;020}

Izpostavljenosti do MSP – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij iz člena 147(2)(c) CRR, če so to izpostavljenosti do malih in srednjih podjetij ter niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Za namene te celice je ‚malo in srednje podjetje‘ opredeljeno v skladu s členom 501(2)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{260;030}

Izpostavljenosti do MSP – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij, in sicer malih in srednjih podjetij, iz člena 122 CRR.

Za namene te celice je ‚malo in srednje podjetje‘ opredeljeno v skladu s členom 501(2)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{260;040}

Izpostavljenosti do MSP – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij v skladu s členom 147(2)(c) CRR, če so to izpostavljenosti do malih in srednjih podjetij ter niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR.

Za namene te celice je ‚malo in srednje podjetje‘ opredeljeno v skladu s členom 501(2)(b) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{270;010}

Izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti do MSP – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij iz člena 122 CRR ter ki niso sporočena v celicah {230;040} in {250;040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{270;020}

Izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti do MSP – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij iz člena 147(2)(c) CRR, če te izpostavljenosti niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR, ter ki niso sporočena v celicah {230;040} in {250;040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{270;030}

Izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti do MSP – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij iz člena 122 CRR ter niso sporočena v celicah {230;040} in {250;040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{270;040}

Izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti do MSP – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti do podjetij iz člena 147(2)(c) CRR, če te izpostavljenosti niso zavarovane s hipotekami na nepremičnine v skladu s členom 199(1)(a) CRR ter niso sporočene v celicah {230;040} in {250;040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{280;010}

Neplačane izpostavljenosti – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki predstavljajo neplačane izpostavljenosti iz člena 127 CRR.

{280;020}

Neplačane izpostavljenosti – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, razvrščena v kategorije izpostavljenosti iz člena 147(2) CRR, če nastopi neplačilo v skladu s členom 178 CRR.

{280;030}

Neplačane izpostavljenosti – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki predstavljajo neplačane izpostavljenosti iz člena 127 CRR.

{280;040}

Neplačane izpostavljenosti – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, razvrščena v kategorije izpostavljenosti iz člena 147(2) CRR, če nastopi neplačilo v skladu s členom 178 CRR.

{290;010}

Druge izpostavljenosti; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, razvrščena v kategorije izpostavljenosti iz člena 112(k), (m), (n), (o), (p) in (q) CRR.

Institucije tukaj sporočijo sredstva, ki se odštejejo od kapitala (npr. neopredmetena sredstva), vendar se ne morejo razvrstiti drugam, tudi če taka razvrstitev ni potrebna za določitev kapitalskih zahtev na podlagi tveganja v stolpcih {*; 030} in {*; 040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{290;020}

Druge izpostavljenosti; od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, razvrščena v kategorije izpostavljenosti iz člena 147(2)(e), (f) in (g) CRR.

Institucije tukaj sporočijo sredstva, ki se odštejejo od kapitala (npr. neopredmetena sredstva), vendar se ne morejo razvrstiti drugam, tudi če taka razvrstitev ni potrebna za določitev kapitalskih zahtev na podlagi tveganja v stolpcih {*; 030} in {*; 040}.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{290;030}

Druge izpostavljenosti; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, razvrščena v kategorije izpostavljenosti iz člena 112(k), (m), (n), (o), (p) in (q) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{290;040}

Druge izpostavljenosti; od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, razvrščena v kategorije izpostavljenosti iz člena 147(2)(e), (f) in (g) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{300;010}

Izpostavljenosti v listinjenju – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti v listinjenju iz člena 112(m) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{300;020}

Izpostavljenosti v listinjenju – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti v listinjenju v skladu s členom 147(2)(f) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{300;030}

Izpostavljenosti v listinjenju – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti v listinjenju iz člena 112(m) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{300;040}

Izpostavljenosti v listinjenju – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za sredstva, ki pomenijo izpostavljenosti v listinjenju v skladu s členom 147(2)(f) CRR.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{310;010}

Trgovinsko financiranje (pojasnjevalna postavka); od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda bilančnih postavk v zvezi s posojo blaga ali storitev izvozniku ali uvozniku prek uvoznih in izvoznih kreditov ter podobnih poslov.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{310;020}

Trgovinsko financiranje (pojasnjevalna postavka); od tega – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda bilančnih postavk v zvezi s posojo blaga ali storitev izvozniku ali uvozniku prek uvoznih in izvoznih kreditov ter podobnih poslov.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{310;030}

Trgovinsko financiranje (pojasnjevalna postavka); od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti bilančnih postavk v zvezi s posojo blaga ali storitev izvozniku ali uvozniku prek uvoznih in izvoznih kreditov ter podobnih poslov.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{310;040}

Trgovinsko financiranje (pojasnjevalna postavka); od tega – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti bilančnih postavk v zvezi s posojo blaga ali storitev izvozniku ali uvozniku prek uvoznih in izvoznih kreditov ter podobnih poslov.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{320;010}

V okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda bilančnih postavk iz naslova trgovinskega financiranja v okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov. Za namene poročanja po predlogi LR4 se uradna shema za zavarovanje izvoznih kreditov nanaša na uradno podporo, ki jo zagotovi vlada ali drug subjekt, na primer izvozna kreditna agencija, med drugim v obliki neposrednih kreditov/financiranja, refinanciranja, subvencioniranja obrestnih mer (če je za trajanje kredita zajamčena fiksna obrestna mera), financiranja v obliki pomoči (krediti in nepovratna sredstva), zavarovanja izvoznih kreditov in poroštev.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{320;020}

V okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov – vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Vrednost izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda bilančnih postavk iz naslova trgovinskega financiranja v okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov. Za namene poročanja po predlogi LR4 se uradna shema za zavarovanje izvoznih kreditov nanaša na uradno podporo, ki jo zagotovi vlada ali drug subjekt, na primer izvozna kreditna agencija, med drugim v obliki neposrednih kreditov/financiranja, refinanciranja, subvencioniranja obrestnih mer (če je za trajanje kredita zajamčena fiksna obrestna mera), financiranja v obliki pomoči (krediti in nepovratna sredstva), zavarovanja izvoznih kreditov in poroštev.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{320;030}

V okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti bilančnih postavk iz naslova trgovinskega financiranja v okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov. Za namene poročanja po predlogi LR4 se uradna shema za zavarovanje izvoznih kreditov nanaša na uradno podporo, ki jo zagotovi vlada ali drug subjekt, na primer izvozna kreditna agencija, med drugim v obliki neposrednih kreditov/financiranja, refinanciranja, subvencioniranja obrestnih mer (če je za trajanje kredita zajamčena fiksna obrestna mera), financiranja v obliki pomoči (krediti in nepovratna sredstva), zavarovanja izvoznih kreditov in poroštev.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

{320;040}

V okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov – tveganju prilagojena sredstva – izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti bilančnih postavk iz naslova trgovinskega financiranja v okviru uradne sheme za zavarovanje izvoznih kreditov. Za namene poročanja po predlogi LR4 se uradna shema za zavarovanje izvoznih kreditov nanaša na uradno podporo, ki jo zagotovi vlada ali drug subjekt, na primer izvozna kreditna agencija, med drugim v obliki neposrednih kreditov/financiranja, refinanciranja, subvencioniranja obrestnih mer (če je za trajanje kredita zajamčena fiksna obrestna mera), financiranja v obliki pomoči (krediti in nepovratna sredstva), zavarovanja izvoznih kreditov in poroštev.

Institucije pri poročanju odštejejo neplačane izpostavljenosti.

9.   C 44.00 – Splošne informacije (LR5)

31.

V okviru te predloge se zbirajo dodatne informacije za namene razvrščanja dejavnosti institucij in regulativnih opcij, ki jih izberejo institucije.

Vrstica

in stolpec

Navodila

{010;010}

Podjetniška struktura institucije

Institucija razvrsti svojo podjetniško strukturo na podlagi naslednjih kategorij:

—

delniška družba,

—

vzajemna/zadružna institucija,

—

druga nedelniška družba.

{020;010}

Obravnava izvedenih finančnih instrumentov

Institucija določi regulativno obravnavo izvedenih finančnih instrumentov na podlagi naslednjih kategorij:

—

metoda originalne izpostavljenosti,

—

metoda tekoče izpostavljenosti.

{040;010}

Vrsta institucije

Institucija opredeli svojo vrsto institucije v skladu z naslednjimi kategorijami:

—

univerzalno bančništvo (bančništvo na drobno/komercialno bančništvo in investicijsko bančništvo),

—

bančništvo na drobno/komercialno bančništvo,

—

investicijsko bančništvo,

—

kreditodajalec posebnih kreditnih aranžmajev,

—

drug poslovni model.“


(1)  To vključuje listinjenje in izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so predmet kreditnega tveganja.


PRILOGA VI

„PRILOGA XVI

PREDLOGE ZA POROČANJE O OBREMENITVI SREDSTEV

PREDLOGE ZA OBREMENITEV SREDSTEV

Številka predloge

Koda predloge

Ime predloge/skupine predlog

Kratko ime

 

 

DEL A – PREGLED OBREMENITVE

 

32,1

F 32.01

SREDSTVA POROČEVALSKE INSTITUCIJE

AE-ASS

32,2

F 32.02

PREJETO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM

AE-COL

32,3

F 32.03

LASTNE KRITE OBVEZNICE IN IZDANI FINANČNI INSTRUMENTI, ZAVAROVANI Z ZASTAVO PREMOŽENJA, KI ŠE NISO BILI ZASTAVLJENI

AE-NPL

32,4

F 32.04

VIRI OBREMENITVE

AE-SOU

 

 

DEL B – PODATKI O ZAPADLOSTI

 

33

F 33.00

PODATKI O ZAPADLOSTI

AE-MAT

 

 

DEL C – OBREMENITEV V IZREDNIH RAZMERAH

 

34

F 34.00

OBREMENITEV V IZREDNIH RAZMERAH

AE-CONT

 

 

DEL D – KRITE OBVEZNICE

 

35

F 35.00

IZDAJA KRITIH OBVEZNIC

AE-CB

 

 

DEL E – NAPREDNI PODATKI

 

36,1

F 36.01

NAPREDNI PODATKI. DEL I

AE-ADV1

36,2

F 36.02

NAPREDNI PODATKI. DEL II

AE-ADV2


F 32.01 – SREDSTVA INSTITUCIJE POROČEVALKE (AE-ASS)

 

Knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev

Poštena vrednost obremenjenih sredstev

Knjigovodska vrednost neobremenjenih sredstev

Poštena vrednost neobremenjenih sredstev

 

Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine

Od tega: ki so primerni za centralne banke

 

Od tega: ki so primerni za centralne banke

 

Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine

Od tega: ki so primerni za centralne banke

 

Od tega: ki so primerni za centralne banke

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

010

Sredstva institucije poročevalke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

020

Krediti na odpoklic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Lastniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

Dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

Od tega: krite obveznice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

Od tega: vrednostni papirji s premoženjskim kritjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

Od tega: ki jih izda sektor država

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

Od tega: ki jih izdajo finančne družbe

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

Od tega: hipotekarni krediti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

Druga sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


F 32.02 – PREJETO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM (AE-COL)

 

Poštena vrednost prejetega obremenjenega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev

Neobremenjena

Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se lahko obremenijo

Nominalna vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se ne smejo obremeniti

 

Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine

Od tega: ki so primerni za centralne banke

 

Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine

Od tega: ki so primerni za centralne banke

010

020

030

040

050

060

070

130

Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka

 

 

 

 

 

 

 

140

Krediti na odpoklic

 

 

 

 

 

 

 

150

Lastniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

160

Dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

170

Od tega: krite obveznice

 

 

 

 

 

 

 

180

Od tega: vrednostni papirji s premoženjskim kritjem

 

 

 

 

 

 

 

190

Od tega: ki jih izda sektor država

 

 

 

 

 

 

 

200

Od tega: ki jih izdajo finančne družbe

 

 

 

 

 

 

 

210

Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe

 

 

 

 

 

 

 

220

Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic

 

 

 

 

 

 

 

230

Drugo prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

240

Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji, razen lastnih kritih obveznic ali finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja

 

 

 

 

 

 

 

250

VSA SREDSTVA, PREJETO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM IN IZDANI LASTNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

 

 

 

 

 

 

 


F 32.03 – LASTNE KRITE OBVEZNICE IN IZDANI FINANČNI INSTRUMENTI, ZAVAROVANI Z ZASTAVO PREMOŽENJA, KI ŠE NISO BILI ZASTAVLJENI (AE-NPL)

 

Neobremenjena

Knjigovodska vrednost osnovne skupine sredstev

Poštena vrednost izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se lahko obremenijo

Nominalna vrednost izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se ne smejo obremeniti

 

Od tega: ki so primerni za centralne banke

010

020

030

040

010

Lastne krite obveznice in izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem, ki še niso bili zastavljeni

 

 

 

 

020

Zadržane izdane krite obveznice

 

 

 

 

030

Zadržani izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem

 

 

 

 

040

Nadrejene

 

 

 

 

050

Vmesne

 

 

 

 

060

Prva izguba

 

 

 

 


F 32.04 – VIRI OBREMENITVE (AE-SOU)

 

Ustrezne obveznosti, pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji

Sredstva, prejeto zavarovanje s premoženjem in lastni izdani dolžniški vrednostni papirji, razen kritih obveznic in obremenjenih finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja

 

Od tega: od drugih subjektov skupine

 

Od tega: ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem

Od tega: obremenjeni lastni dolžniški vrednostni papirji

010

020

030

040

050

010

Knjigovodska vrednost izbranih finančnih obveznosti

 

 

 

 

 

020

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

030

Od tega: izvedeni finančni instrumenti prostega trga

 

 

 

 

 

040

Vloge

 

 

 

 

 

050

Pogodbe o začasni prodaji

 

 

 

 

 

060

Od tega: centralne banke

 

 

 

 

 

070

Zavarovane vloge, razen pogodb o začasni prodaji

 

 

 

 

 

080

Od tega: centralne banke

 

 

 

 

 

090

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

100

Od tega: izdane krite obveznice

 

 

 

 

 

110

Od tega: izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem

 

 

 

 

 

120

Drugi viri obremenitve

 

 

 

 

 

130

Nominalna vrednost prejetih obveznosti iz kreditov

 

 

 

 

 

140

Nominalna vrednost prejetih finančnih jamstev

 

 

 

 

 

150

Poštena vrednost izposojenih vrednostnih papirjev z zavarovanjem z nedenarnimi sredstvi

 

 

 

 

 

160

Drugo

 

 

 

 

 

170

VSI DRUGI VIRI OBREMENITVE

 

 

 

 

 

 

 

 

Se ne izpolni v predlogi na konsolidirani podlagi

 

Se ne izpolni v nobenem primeru


F 33.00 – PODATKI O ZAPADLOSTI (AE-MAT)

 

Neopredeljena zapadlost

Čez noč

> 1 dan <= 1 teden

> 1 teden <= 2 tedna

> 2 tedna <= 1 mesec

> 1 mesec <= 3 meseci

> 3 meseci <= 6 mesecev

> 6 mesecev <= 1 leto

> 1 leto <= 2 leti

> 2 leti <= 3 leta

3 leta <= 5 let

5 let <= 10 let

> 10 let

 

Preostala zapadlost obveznosti

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

010

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

020

Ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem (prejemna stran)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem (stran, ki ponovno uporabi)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


F 34.00 – OBREMENITEV V IZREDNIH RAZMERAH (AE-CONT)

 

Ustrezne obveznosti, pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji

Obremenitev v izrednih razmerah

A. Zmanjšanje poštene vrednosti obremenjenih sredstev za 30 %

B. Neto učinek 10-odstotnega zmanjšanja vrednosti pomembnih valut

Dodatna vrednost obremenjenih sredstev

Dodatna vrednost obremenjenih sredstev

Pomembna

valuta 1

Pomembna

valuta 2

…

Pomembna

valuta n

010

020

030

040

050

 

010

Knjigovodska vrednost izbranih finančnih obveznosti

 

 

 

 

 

 

020

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

030

Od tega: izvedeni finančni instrumenti prostega trga

 

 

 

 

 

 

040

Vloge

 

 

 

 

 

 

050

Pogodbe o začasni prodaji

 

 

 

 

 

 

060

Od tega: centralne banke

 

 

 

 

 

 

070

Zavarovane vloge, razen pogodb o začasni prodaji

 

 

 

 

 

 

080

Od tega: centralne banke

 

 

 

 

 

 

090

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

100

Od tega: izdane krite obveznice

 

 

 

 

 

 

110

Od tega: izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem

 

 

 

 

 

 

120

Drugi viri obremenitve

 

 

 

 

 

 

170

VSI DRUGI VIRI OBREMENITVE

 

 

 

 

 

 


F 35.00 – IZDAJA KRITIH OBVEZNIC (AE-CB)

os z

Identifikator kritnega premoženja (odprt)

 

Skladnost s čl. 129 uredbe o kapitalskih zahtevah?

Obveznosti kritih obveznic

Kritno premoženje

Datum poročanja

+ 6 mesecev

+ 12 mesecev

+ 2 leti

+ 5 let

+ 10 let

Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja z neto negativno tržno vrednostjo

Zunanje bonitetne ocene za krite obveznice

Datum poročanja

+ 6 mesecev

+ 12 mesecev

+ 2 leti

+ 5 let

+ 10 let

Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja z neto pozitivno tržno vrednostjo

Zneski kritnega premoženja, ki presegajo zahteve glede minimalnega kritja

[DA/NE]

Če je odgovor DA, navedite kategorijo primarnih sredstev kritnega premoženja

V skladu z zadevno zakonsko ureditvijo za krite obveznice

V skladu z metodologijo bonitetnih agencij za ohranitev sedanje zunanje bonitetne ocene krite obveznice

Datum poročanja

Bonitetna agencija 1

Bonitetna ocena 1

Bonitetna agencija 2

Bonitetna ocena 2

Bonitetna agencija 3

Bonitetna ocena 3

Datum poročanja

Bonitetna agencija 1

Bonitetna agencija 2

Bonitetna agencija 3

010

012

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

010

Nominalni znesek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

020

Sedanja vrednost (zamenjava) / tržna vrednost

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Vrednost posameznih sredstev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

Knjigovodska vrednost

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


F 36.01 – NAPREDNI PODATKI. DEL I (AE-ADV-1)

 

Viri obremenitve

Sredstva/obveznosti

Vrsta zavarovanja s premoženjem – razvrstitev glede na vrste sredstev

Skupaj

Krediti na odpoklic

Lastniški instrumenti

Dolžniški vrednostni papirji

Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic

Druga

sredstva

Skupaj

Od tega: krite obveznice

Od tega: vrednostni papirji s premoženjskim kritjem

Od tega: ki jih izda sektor država

Od tega: ki jih izdajo finančne družbe

Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe

Centralne banke in sektor država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Gospodinjstva

 

Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine

 

Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine

 

Od tega: hipotekarni krediti

 

Od tega: hipotekarni krediti

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

010

Financiranje s strani centralnih bank (vseh vrst, vključno z npr. repo posli)

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

020

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Izvedeni finančni instrumenti, ki kotirajo na borzi

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

Izvedeni finančni instrumenti prostega trga

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

Pogodbe o začasni prodaji

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

Zavarovane vloge, razen pogodb o začasni prodaji

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

Izdane krite obveznice

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

Izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

Izdani dolžniški vrednostni papirji, razen kritih obveznic in finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

Drugi viri obremenitve

Obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

Pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

190

Vsa obremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

200

ki so primerna za centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

Vsa neobremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

220

ki so primerna za centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

230

Obremenjena + neobremenjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


F 36.02 – NAPREDNI PODATKI. DEL II (AE-ADV-2)

 

Viri obremenitve

Sredstva/obveznosti

Vrsta zavarovanja s premoženjem – razvrstitev glede na vrste sredstev

Skupaj

Krediti na odpoklic

Lastniški instrumenti

Dolžniški vrednostni papirji

Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic

Drugo prejeto zavarovanje s premoženjem

Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji, razen lastnih kritih obveznic ali finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja

Skupaj

Od tega: krite obveznice

Od tega: vrednostni papirji s premoženjskim kritjem

Od tega: ki jih izda sektor država

Od tega: ki jih izdajo finančne družbe

Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe

Centralne banke in sektor država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Gospodinjstva

 

Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine

 

Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine

 

Od tega: hipotekarni krediti

 

Od tega: hipotekarni krediti

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

010

Financiranje s strani centralnih bank (vseh vrst, vključno z npr. repo posli)

Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

020

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

Izvedeni finančni instrumenti, ki kotirajo na borzi

Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

Izvedeni finančni instrumenti prostega trga

Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

Pogodbe o začasni prodaji

Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

Zavarovane vloge, razen pogodb o začasni prodaji

Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

Izdane krite obveznice

Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

Izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem

Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

Izdani dolžniški vrednostni papirji, razen kritih obveznic in finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja

Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

Ustrezne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

Drugi viri obremenitve

Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

Pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

190

Vse obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

200

ki je primerno za centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

Vse neobremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

220

ki je primerno za centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

230

Obremenjeno + neobremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem“

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


PRILOGA VII

„PRILOGA XIX

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE PREDLOGE ZA DODATNA ORODJA ZA SPREMLJANJE IZ PRILOGE XVIII

1.   Dodatna orodja za spremljanje

1.1   Splošno

1.

Za spremljanje likvidnostnega tveganja institucije, ki ne spada na področje uporabe poročil o likvidnostnem kritju in stabilnem financiranju, institucije izpolnijo predlogo v Prilogi XVIII v skladu z navodili iz te Priloge.

2.

Skupno financiranje so vse finančne obveznosti, razen izvedenih finančnih instrumentov in kratkih pozicij.

3.

Za financiranje z odprto zapadlostjo, vključno z vlogami na vpogled, se šteje, da zapade čez noč.

4.

Prvotna zapadlost predstavlja čas med datumom odobritve in datumom zapadlosti financiranja. Datum zapadlosti financiranja se določi v skladu z odstavkom 12 Priloge XXIII. To pomeni, da je lahko v primeru izbirnosti, kot v primeru odstavka 12 Priloge XXIII, prvotna zapadlost postavke financiranja krajša kot čas, ki je potekel od njene odobritve.

5.

Preostala zapadlost predstavlja čas med koncem obdobja poročanja in datumom zapadlosti financiranja. Datum zapadlosti financiranja se določi v skladu z odstavkom 12 Priloge XXIII.

6.

Za potrebe izračuna prvotne ali preostale tehtane povprečne zapadlosti se za vloge, ki zapadejo čez noč, štejejo, da je njihova zapadlost en dan.

7.

Za namene izračuna prvotne in preostale zapadlosti se v primeru financiranja z rokom za predhodno obvestilo ali s klavzulo o preklicu ali predčasnem dvigu, ki velja za nasprotno stranko institucije, predpostavlja dvig na prvi možen datum.

8.

Za obveznosti brez zapadlosti, razen kadar so predmet izbirnosti, kot je navedeno v odstavku 12 Priloge XXIII, se predpostavlja fiksna dvajsetletna prvotna in preostala zapadlost.

9.

Za izračun pragov v skladu s predlogama za poročanje C 67.00 in C 68.00 po pomembni valuti institucije uporabijo prag, ki znaša 1 % skupnih obveznosti v vseh valutah.

1.2   Koncentracija financiranja glede na nasprotno stranko (C 67.00)

1.

Za zbiranje informacij o koncentraciji financiranja institucije poročevalke glede na nasprotno stranko v predlogi C 67.00 institucije uporabijo navodila iz tega dela.

2.

Institucije sporočijo deset največjih nasprotnih strank ali skupino povezanih strank v skladu s členom 4(39) Uredbe št. 575/2013, če financiranje, pridobljeno od posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih strank, presega 1-odstotni prag v višini skupnih obveznosti v podvrsticah oddelka 1 predloge. Nasprotna stranka, ki se poroča v postavki 1.01, je nasprotna stranka, od katere institucija prejme največji znesek financiranja od ene nasprotne stranke ali skupine povezanih strank, ki presega 1-odstotni prag na datum poročanja; v postavki 1.02 se poroča druga največja nasprotna stranka, ki presega 1-odstotni prag; in tako naprej v preostalih postavkah.

3.

Kadar nasprotna stranka pripada več skupinam povezanih strank, se poroča samo enkrat v skupini z najvišjim zneskom financiranja.

4.

Institucije sporočijo skupni znesek vsega drugega preostalega financiranja v oddelku 2.

5.

Vsota oddelka 1 in oddelka 2 je enaka skupnemu financiranju institucije, kot je navedeno v njeni bilanci stanja, sporočeni v okviru računovodskega poročanja (FINREP).

6.

Institucije za vsako nasprotno stranko izpolnijo vse stolpce 010 do 080.

7.

Kadar se financiranje pridobi v obliki več vrst produktov, se poroča vrsta produkta, v obliki katerega je bil pridobljen največji delež financiranja. Opredelitev osnovnega imetnika vrednostnih papirjev se lahko izvede po najboljših prizadevanjih. Kadar ima institucija informacije o imetniku vrednostnih papirjev na podlagi svoje vloge skrbniške banke, ta znesek upošteva pri poročanju o koncentraciji nasprotnih strank. Kadar informacije o imetniku vrednostnih papirjev niso na voljo, ustreznega zneska ni treba sporočiti.

8.

Navodila za posamezne stolpce:

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010

Ime nasprotne stranke

Ime posamezne nasprotne stranke, ki je zagotovila financiranje, ki presega 1 % skupnih obveznosti, se navede v stolpcu 010 v padajočem vrstnem redu, tj. v vrstnem redu glede na velikost pridobljenega financiranja.

Sporoči se ime nasprotne stranke, ne glede na to, ali je pravni subjekt ali fizična oseba. Če je nasprotna stranka pravni subjekt, je ime nasprotne stranke polno ime pravnega subjekta, ki zagotavlja financiranje, vključno z vsemi sklici na vrsto podjetja v skladu z nacionalnim pravom gospodarskih družb.

020

Koda LEI

Koda identifikatorja pravnih subjektov nasprotne stranke.

030

Sektor nasprotne stranke

Vsaki nasprotni stranki se dodeli en sektor glede na razrede gospodarskega sektorja na podlagi FINREP:

(i) centralne banke; (ii) sektor država; (iii) kreditne institucije; (iv) druge finančne družbe; (v) nefinančne družbe; (vi) gospodinjstva.

Pri skupinah povezanih strank se sektor ne poroča.

040

Sedež nasprotne stranke

Uporabi se koda ISO 3166-1-alfa-2 države registracije nasprotne stranke, vključno s psevdo kodami ISO za mednarodne organizacije, ki so na voljo v zadnji izdaji Eurostatovega priročnika za posredovanje podatkov o bilancah stanja (Balance of Payments Vademecum).

Pri skupinah povezanih strank se država ne poroča.

050

Vrsta produkta

Nasprotnim strankam iz stolpca 010 se dodeli vrsta produkta, ki ustreza izdanemu produktu, v obliki katerega je bilo prejeto financiranje ali v obliki katerega je bil zagotovljen največji delež financiranja pri mešanih vrstah produktov, pri čemer se uporabijo naslednje kode, ki so navedene v krepkem tisku:

UWF (nezavarovano grosistično financiranje, pridobljeno od finančnih strank, vključno z medbančnimi denarnimi sredstvi)

UWNF (nezavarovano grosistično financiranje, pridobljeno od nefinančnih strank)

SFT (financiranje, pridobljeno prek pogodb o začasni prodaji, kot so opredeljene v členu 4(1)(82) Uredbe (EU) št. 575/2013)

CB (financiranje, pridobljeno prek izdaje kritih obveznic, kot so opredeljene v členu 129(4) ali (5) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali členu 52(4) Direktive 2009/65/ES)

ABS (financiranje, pridobljeno prek izdaje vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem, vključno s komercialnim zapisom s premoženjskim kritjem)

IGCP (financiranje, pridobljeno od nasprotnih strank znotraj skupine)

OSWF (drugo zavarovano grosistično financiranje)

OFP (drugi produkti za financiranje, npr. financiranje na drobno)

060

Prejeti znesek

Skupni znesek financiranja, prejetega od nasprotnih strank iz stolpca 010, se navede v stolpcu 060, kjer institucije navedejo knjigovodske vrednosti.

070

Tehtana povprečna prvotna zapadlost

Za znesek prejetega financiranja iz stolpca 060, prejetega od nasprotne stranke iz stolpca 010, se v stolpcu 070 navede tehtana povprečna prvotna zapadlost (v dneh) tega financiranja.

Tehtana povprečna prvotna zapadlost se izračuna kot povprečna prvotna zapadlost (v dneh) financiranja, prejetega od te nasprotne stranke. Povprečje se tehta glede na velikost, in sicer na podlagi velikosti različnih zneskov prejetega financiranja v primerjavi s skupnim financiranjem, prejetim od te nasprotne stranke.

080

Tehtana povprečna preostala zapadlost

Za znesek prejetega financiranja iz stolpca 060, prejetega od nasprotne stranke iz stolpca 010, se v stolpcu 080 sporoči tehtana povprečna preostala zapadlost (v dneh) tega financiranja.

Tehtana povprečna preostala zapadlost se izračuna kot povprečna zapadlost (v preostalih dneh) financiranja, prejetega od te nasprotne stranke. Povprečje se tehta glede na velikost, in sicer na podlagi velikosti različnih zneskov prejetega financiranja v primerjavi s skupnim financiranjem, prejetim od te nasprotne stranke.

1.3   Koncentracija financiranja glede na vrsto produkta (C 68.00)

1.

Ta predloga je namenjena zbiranju informacij o koncentraciji financiranja institucij poročevalk glede na vrsto produkta, razčlenjeni na vrste financiranja, kot je določeno v spodnjih navodilih v zvezi z vrsticami:

Vrstica

Pravna sklicevanja in navodila

010

1.   Financiranje na drobno

Vloge na drobno, kot so opredeljene v členu 3(8) Delegirane uredbe 2015/61.

020

1.1   od tega vloge na vpogled

Od financiranja na drobno v vrstici 010 vloge, ki so vloge na vpogled.

031

1.2   od tega vezane vloge, ki jih ni mogoče dvigniti v naslednjih 30 dneh

Od financiranja na drobno v vrstici 010 vloge, ki so vezane vloge, ki jih ni mogoče dvigniti v naslednjih 30 dneh.

041

1.3   od tega vezane vloge, ki jih je mogoče dvigniti v naslednjih 30 dneh

Od financiranja na drobno v vrstici 010 vloge, ki so vezane vloge, ki jih je mogoče dvigniti v naslednjih 30 dneh.

070

1.4   od tega varčevalni računi s katero koli izmed spodnjih značilnosti

Od financiranja na drobno v vrstici 010 tiste, ki so varčevalni računi s katero koli izmed spodnjih značilnosti:

—

z rokom za predhodno obvestilo za dvig, daljšim od 30 dni;

—

brez roka za predhodno obvestilo za dvig, daljšega od 30 dni.

V to vrstico se ne poroča.

080

1.4.1   z rokom za predhodno obvestilo za dvig, daljšim od 30 dni

Od financiranja na drobno v vrstici 010 tiste, ki so varčevalni računi z rokom za predhodno obvestilo za dvig, daljšim od 30 dni.

090

1.4.2   brez roka za predhodno obvestilo za dvig, daljšega od 30 dni

Od financiranja na drobno v vrstici 010 tiste, ki so varčevalni računi brez roka za predhodno obvestilo za dvig, daljšega od 30 dni.

100

2.   Za grosistično financiranje se šteje, da vključuje kar koli izmed naslednjega:

Vse nasprotne stranke, razen vlog na drobno, kot so opredeljene v členu 3(8) Delegirane uredbe 2015/61.

V to vrstico se ne poroča.

110

2.1   nezavarovano grosistično financiranje

Vse nasprotne stranke, razen vlog na drobno, kot so opredeljene v členu 3(8) Delegirane uredbe 2015/61, kadar financiranje ni zavarovano.

120

2.1.1   od tega krediti in vloge finančnih strank

Od financiranja v vrstici 110 financiranje, ki ga sestavljajo krediti in vloge finančnih strank.

Financiranje s strani centralnih bank se izključi iz te vrstice.

130

2.1.2   od tega krediti in vloge nefinančnih strank

Od financiranja v vrstici 110 financiranje, ki ga sestavljajo krediti in vloge nefinančnih strank.

Financiranje s strani centralnih bank se izključi iz te vrstice.

140

2.1.3   od tega krediti in vloge subjektov znotraj skupine

Od financiranja v vrstici 110 financiranje, ki ga sestavljajo krediti in vloge subjektov znotraj skupine.

Grosistično financiranje s strani subjektov znotraj skupine se poroča zgolj na posamični ali podkonsolidirani podlagi.

150

2.2   zavarovano grosistično financiranje

Vse nasprotne stranke, razen vlog na drobno, kot so opredeljene v členu 3(8) Delegirane uredbe 2015/61, kadar je financiranje zavarovano.

160

2.2.1   od tega posli financiranja z vrednostnimi papirji

Od financiranja v vrstici 150 financiranje, ki je pridobljeno iz naslova pogodb o začasni prodaji, kot so opredeljene v členu 4(1)(82) Uredbe (EU) št. 575/2013.

170

2.2.2   od tega izdaje kritih obveznic

Od financiranja v vrstici 150 financiranje, ki je pridobljeno iz naslova izdaje kritih obveznic, kot so opredeljene v členu 129(4) ali (5) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali členu 52(4) Direktive 2009/65/ES.

180

2.2.3   od tega izdaja vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem

Od financiranja v vrstici 150 financiranje, ki je pridobljeno iz naslova izdaje vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem, vključno s komercialnim zapisom s premoženjskim kritjem.

190

2.2.4   od tega krediti in vloge subjektov znotraj skupine

Od financiranja v vrstici 150 financiranje, ki je pridobljeno od subjektov znotraj skupine.

Grosistično financiranje s strani subjektov znotraj skupine se poroča zgolj na posamični ali podkonsolidirani podlagi.

2.

Pri izpolnjevanju te predloge institucije sporočijo skupni znesek financiranja, prejetega iz naslova vsake posamezne vrste produkta, ki presega 1-odstotni prag skupnih obveznosti.

3.

Institucije za vsako vrsto produkta izpolnijo vse stolpce 010 do 050.

4.

1-odstotni prag skupnih obveznosti se uporabi za določitev tistih vrst produktov, iz katerih je bilo pridobljeno financiranje v skladu z naslednjim:

(a)

1-odstotni prag skupnih obveznosti se uporabi za vrste produktov, ki so navedene v vseh naslednjih vrsticah: 1.1 ‚Vloga na vpogled‘; 1.2 ‚Vezane vloge, ki jih ni mogoče dvigniti v naslednjih 30 dneh‘; 1.3 ‚Vezane vloge, ki jih je mogoče dvigniti v naslednjih 30 dneh‘; 1.4 ‚Varčevalni računi‘; 2.1 ‚Nezavarovano grosistično financiranje‘; 2.2 ‚Zavarovano grosistično financiranje‘;

(b)

v zvezi z izračunom 1-odstotnega praga skupnih obveznosti za vrstico 1.4 ‚Varčevalni računi‘ se prag uporabi za vsoto vrstic 1.4.1 in 1.4.2;

(c)

za vrstici 1 ‚Financiranje na drobno‘ in 2 ‚Grosistično financiranje‘ velja 1-odstotni prag skupnih obveznosti samo na skupni ravni.

5.

Številke, ki se poročajo v vrsticah 1 ‚Financiranje na drobno‘, 2.1 ‚Nezavarovano grosistično financiranje‘ in 2.2 ‚Zavarovano grosistično financiranje‘ lahko vključujejo širše vrste produktov kot osnovne postavke ‚od tega‘.

6.

Navodila za posamezne stolpce:

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010

Prejeti knjigovodski znesek

V stolpcu 010 predloge se poroča knjigovodski znesek prejetega financiranja za vsako kategorijo produktov iz stolpca ‚Ime produkta‘.

020

Znesek, ki ga krije sistem jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU ali enakovreden sistem jamstva za vloge v tretji državi

V tem stolpcu se od skupnega zneska prejetega financiranja za vsako kategorijo produktov iz stolpca ‚Ime produkta‘ in navedenega v stolpcu 010 poroča znesek, ki ga krije sistem jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU ali enakovreden sistem jamstva za vloge v tretji državi.

Opomba: zneski, ki se poročajo v stolpcih 020 in 030 za vsako kategorijo produktov iz stolpca ‚Ime produkta‘, so enaki skupnemu prejetemu znesku iz stolpca 010.

030

Znesek, ki ga ne krije sistem jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU ali enakovreden sistem jamstva za vloge v tretji državi

V tem stolpcu se od skupnega zneska prejetega financiranja za vsako kategorijo produktov iz stolpca ‚Ime produkta‘ in navedenega v stolpcu 010 poroča znesek, ki ga ne krije sistem jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU ali enakovreden sistem jamstva za vloge v tretji državi.

Opomba: zneski, ki se poročajo v stolpcih 020 in 030 za vsako kategorijo produktov iz stolpca ‚Ime produkta‘, so enaki skupnemu prejetemu znesku iz stolpca 010.

040

Tehtana povprečna prvotna zapadlost

Za znesek prejetega financiranja, ki se poroča v stolpcu 010, iz kategorij produktov, navedenih v stolpcu ‚Ime produkta‘, se v stolpcu 040 navede tehtana povprečna prvotna zapadlost (v dneh) tega financiranja.

Tehtana povprečna prvotna zapadlost se izračuna kot povprečna prvotna zapadlost (v dneh) prejetega financiranja za to vrsto produkta. Povprečje se tehta glede na velikost, in sicer na podlagi velikosti različnih zneskov prejetega financiranja v primerjavi s celotnim financiranjem, prejetim iz vseh izdaj te vrste produkta.

050

Tehtana povprečna preostala zapadlost

Za znesek prejetega financiranja iz stolpca 010 iz kategorij produktov, navedenih v stolpcu ‚Ime produkta‘, se v stolpcu 050 navede tehtana povprečna preostala zapadlost (v dneh) tega financiranja.

Tehtana povprečna preostala zapadlost se izračuna kot povprečna zapadlost (v preostalih dneh) prejetega financiranja za to vrsto produkta. Povprečje se tehta glede na velikost, in sicer na podlagi velikosti različnih zneskov prejetega financiranja v primerjavi s celotnim financiranjem, prejetim iz vseh izdaj te vrste produkta.

1.4   Cene za različna trajanja financiranja (C 69.00)

1.

Institucije v predlogi C 69.00 poročajo informacije o obsegu posla in cenah, ki jih plačajo institucije za financiranje, pridobljeno med poročevalskim obdobjem in še vedno prisotno ob koncu poročevalskega obdobja, in sicer v skladu z naslednjimi prvotnimi zapadlostmi:

(a)

čez noč v stolpcih 010 in 020;

(b)

daljša kot čez noč in krajša ali enaka 1 tednu v stolpcih 030 in 040;

(c)

daljša kot 1 teden in krajša ali enaka 1 mesecu v stolpcih 050 in 060;

(d)

daljša kot 1 mesec in krajša ali enaka 3 mesecem v stolpcih 070 in 080;

(e)

daljša kot 3 mesece in krajša ali enaka 6 mesecem v stolpcih 090 in 100;

(f)

daljša kot 6 mesecev in krajša ali enaka 1 letu v stolpcih 110 in 120;

(g)

daljša kot 1 leto in krajša ali enaka 2 letoma v stolpcih 130 in 140;

(h)

daljša kot 2 leti in krajša ali enaka 5 letom v stolpcih 150 in 160;

(i)

daljša kot 5 let in krajša ali enaka 10 letom v stolpcih 170 in 180.

2.

Institucije pri določanju zapadlosti pridobljenega financiranja ne upoštevajo obdobja med datumom sklenitve posla in datumom poravnave, npr. trimesečna obveznost, poravnana v dveh tednih, se poroča v stolpcu za trimesečno zapadlost (stolpca 070 in 080).

3.

Razmik, naveden v levem stolpcu posameznega časovnega intervala, je eden od naslednjih:

(a)

razmik, ki ga plača institucija za obveznosti z zapadlostjo največ enega leta, če bi prišlo do njihove zamenjave v referenčni indeks čez noč za ustrezno valuto najpozneje do zaključka poslovanja na dan izvedbe posla;

(b)

razmik, ki ga plača podjetje ob izdaji za obveznosti s prvotno zapadlostjo več kot eno leto, če bi prišlo do njihove zamenjave v referenčni indeks za ustrezno valuto, ki je trimesečna obrestna mera EURIBOR za EUR ali LIBOR za GBP in USD, najpozneje do zaključka poslovanja na dan izvedbe posla.

Zgolj za namene izračuna razmika v točkah a) in b) zgoraj lahko institucija na podlagi preteklih izkušenj določi prvotno zapadlost ob upoštevanju izbirnosti ali brez, kot je primerno.

4.

Razmiki se poročajo v bazičnih točkah z negativnim predznakom, če je novo financiranje cenejše kot na podlagi ustrezne normne obrestne mere. Izračunajo se na podlagi tehtanega povprečja.

5.

Institucije za namene izračuna povprečnega razmika, ki ga je treba plačati za več izdaj/vlog/kreditov, izračunajo skupni strošek v valuti izdaje, pri čemer ne upoštevajo morebitnih valutnih zamenjav, v izračun pa vključijo morebitno plačano ali prejeto premijo ali diskont in opravnine, pri čemer je osnova obdobje veljavnosti teoretične ali dejanske zamenjave obrestnih mer, ki ustreza obdobju veljavnosti obveznosti. Razmik je mera obveznosti, od katere se odšteje mera zamenjave.

6.

Znesek financiranja, prejetega za kategorije financiranja, navedene v stolpcu ‚Postavka‘, se sporoči v stolpcu ‚Znesek‘ ustreznega časovnega intervala.

7.

V stolpcu ‚Znesek‘ institucije navedejo zneske, ki predstavljajo knjigovodski znesek pridobljenega novega financiranja, v veljavnem časovnem intervalu v skladu s prvotno zapadlostjo.

8.

Tako kot za vse postavke institucije tudi za zunajbilančne obveznosti poročajo samo povezane zneske iz bilance stanja. Zunajbilančna obveznost, zagotovljena instituciji, se poroča v predlogi C 69.00 šele potem, ko se začne črpati. V primeru postopnega črpanja sta znesek in razmik, ki se poročata, počrpani znesek in razmik, ki se uporablja ob koncu poročevalskega obdobja. Kadar postopnega črpanja ni mogoče obnoviti po presoji institucije, se poroča dejanska zapadlost postopnega črpanja. Kadar je institucija že črpala okvirni kredit ob koncu prejšnjega poročevalskega obdobja in kadar institucija naknadno poveča uporabo okvirnega kredita, se poroča samo dodatno črpani znesek.

9.

Vloge, ki jih položijo stranke na drobno, sestavljajo vloge, kot so opredeljene v členu 3(8) Delegirane uredbe 2015/61.

10.

Za financiranje, ki je bilo obnovljeno med poročevalskim obdobjem in ob koncu poročevalskega obdobja še ni poravnano, se poroča povprečje razmikov, ki se uporabljajo takrat (tj. ob koncu poročevalskega obdobja). Za namene predloge C 69.00 se financiranje, ki je bilo obnovljeno in je še prisotno ob koncu poročevalskega obdobja, šteje kot novo financiranje.

11.

Z odstopanjem od preostalega dela Oddelka 1.4 se znesek in razmik vlog na vpogled poročata le, kadar vlagatelj v prejšnjem poročevalskem obdobju ni imel vlog na vpogled ali kadar se znesek vlog poveča v primerjavi s prejšnjim referenčnim datumom, pri čemer se v tem primeru povečanje obravnava kot novo financiranje. Razmik je razmik ob koncu obdobja.

12.

Če ni ničesar za poročati, se celice v zvezi z razmiki pustijo prazne.

13.

Navodila za posamezne vrstice:

Vrstica

Pravna sklicevanja in navodila

010

1   Financiranje skupaj

Skupni znesek in tehtan povprečni razmik celotnega financiranja se pridobita za vsa naslednja trajanja, kot sledi:

(a)

čez noč v stolpcih 010 in 020;

(b)

daljša kot čez noč in krajša ali enaka 1 tednu v stolpcih 030 in 040;

(c)

daljša kot 1 teden in krajša ali enaka 1 mesecu v stolpcih 050 in 060;

(d)

daljša kot 1 mesec in krajša ali enaka 3 mesecem v stolpcih 070 in 080;

(e)

daljša kot 3 mesece in krajša ali enaka 6 mesecem v stolpcih 090 in 100;

(f)

daljša kot 6 mesecev in krajša ali enaka 1 letu v stolpcih 110 in 120;

(g)

daljša kot 1 leto in krajša ali enaka 2 letoma v stolpcih 130 in 140;

(h)

daljša kot 2 leti in krajša ali enaka 5 letom v stolpcih 150 in 160;

(i)

daljša kot 5 let in krajša ali enaka 10 letom v stolpcih 170 in 180.

020

1.1   od tega: financiranje na drobno

Skupni znesek in tehtani povprečni razmik pridobljenega financiranja na drobno glede na skupno financiranje iz postavke 1.

030

1.2   od tega: nezavarovano grosistično financiranje

Skupni znesek in tehtani povprečni razmik pridobljenega nezavarovanega grosističnega financiranja glede na skupno financiranje iz postavke 1.

040

1.3   od tega: zavarovano financiranje

Skupni znesek in tehtani povprečni razmik pridobljenega zavarovanega financiranja glede na skupno financiranje iz postavke 1.

050

1.4   od tega: nadrejeni nezavarovani vrednostni papirji

Skupni znesek in tehtani povprečni razmik pridobljenih nadrejenih nezavarovanih vrednostnih papirjev glede na skupno financiranje iz postavke 1.

060

1.5   od tega: krite obveznice

Skupni znesek in tehtani povprečni razmik celotne izdaje kritih obveznic, ki bremenijo lastna sredstva institucij, glede na skupno financiranje iz postavke 1.

070

1.6   od tega: vrednostni papirji s premoženjskim kritjem, vključno z ABCP

Skupni znesek in tehtani povprečni razmik izdanih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem, vključno s komercialnimi zapisi s premoženjskim kritjem, glede na skupno financiranje iz postavke 1.

1.5   Obnavljanje financiranja (C 70.00)

1.

Ta predloga je namenjena zbiranju informacij o znesku zapadajočih sredstev in novih pridobljenih sredstev, tj. ‚obnavljanju financiranja‘ na dnevni ravni v mesecu pred datumom poročanja.

2.

Institucije po koledarskih dneh poročajo financiranje, ki zapade v skladu z naslednjimi časovnimi intervali, glede na prvotno zapadlost:

(a)

čez noč v stolpcih 010 do 040;

(b)

med 1 in 7 dnevi v stolpcih 050 do 080;

(c)

med 7 in 14 dnevi v stolpcih 090 do 120;

(d)

med 14 dnevi in 1 mesecem v stolpcih 130 do 160;

(e)

med 1 in 3 meseci v stolpcih 170 do 200;

(f)

med 3 in 6 meseci v stolpcih 210 do 240;

(g)

v več kot 6 mesecih v stolpcih 250 do 280.

3.

Za vsak časovni interval iz odstavka 2 se zapadajoči znesek navede v levem stolpcu, znesek sredstev, ki se obnovijo, se navede v stolpcu ‚Obnovljeno‘, nova pridobljena sredstva se navedejo v stolpcu ‚Nova sredstva‘, neto razlika med novimi sredstvi na eni strani in obnovljenimi sredstvi, od katerih se odštejejo zapadajoča sredstva, na drugi strani pa v desnem stolpcu.

4.

Skupni neto denarni tokovi se navedejo v stolpcu 290 in so enaki vsoti vseh naslednjih stolpcev ‚Neto‘: 040, 080, 120, 160, 200, 240 in 280.

5.

Povprečno trajanje financiranja (v dneh) za zapadajoča terminska sredstva se poroča v stolpcu 300.

6.

Povprečno trajanje financiranja (v dneh) sredstev, ki se obnovijo, se poroča v stolpcu 310.

7.

Povprečno trajanje financiranja (v dneh) za nova terminska sredstva se poroča v stolpcu 320.

8.

‚Zapadajoči‘ znesek vsebuje vse obveznosti, ki jih je ponudnik financiranja po pogodbi lahko dvignil ali so zapadle na zadevni dan v poročevalskem obdobju. Vedno se poroča s pozitivnim predznakom.

9.

‚Obnovljeni‘ znesek vsebuje zapadajoči znesek, kot je opredeljen v odstavkih 2 in 3, ki ostane v instituciji na zadevni dan poročevalskega obdobja. Vedno se poroča s pozitivnim predznakom. Kadar se zapadlost financiranja spremeni zaradi obnovitve, se ‚obnovljeni‘ znesek poroča v časovnem intervalu v skladu z novo zapadlostjo.

10.

Znesek ‚novih sredstev‘ vsebuje dejanske prilive financiranja na zadevni dan poročevalskega obdobja. Vedno se poroča s pozitivnim predznakom.

11.

‚Neto‘ znesek se obravnava kot sprememba financiranja znotraj določenega prvotnega časovnega pasu zapadlosti na zadevni dan poročevalskega obdobja ter se izračuna tako, da se v stolpec ‚Neto‘ dodajo nova sredstva, ki se jim prištejejo obnovljena sredstva in odštejejo zapadajoča sredstva.

12.

Navodila za posamezne stolpce:

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010 do 040

Čez noč

Skupni znesek financiranja, ki zapade na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo čez noč se poroča v stolpcu 010 vrstične postavke 1.1–1.31. Pri mesecih, ki imajo manj kot 31 dni, kot tudi za konce tedna, se odvečne vrstice pustijo prazne.

Skupni znesek financiranja, ki se obnovi na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo čez noč se poroča v stolpcu 020 vrstične postavke 1.1–1.31.

Skupni znesek novega financiranja, pridobljenega na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo čez noč se poroča v stolpcu 030 vrstične postavke 1.1–1.31.

Neto razlika med financiranjem, ki zapade dnevno, na eni strani in obnovljenim financiranjem, ki se mu prišteje novo dnevno pridobljeno financiranje, na drugi strani se poroča v stolpcu 040 vrstičnih postavk 1.1–1.31.

050 do 080

> 1 dan ≤ 7 dni

Skupni znesek financiranja, ki zapade na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med enim dnem in enim tednom se poroča v stolpcu 050 vrstične postavke 1.1–1.31. Pri mesecih, ki imajo manj kot 31 dni, kot tudi za konce tedna, se odvečne vrstice pustijo prazne.

Skupni znesek financiranja, ki se obnovi na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med enim dnem in enim tednom se poroča v stolpcu 060 vrstične postavke 1.1–1.31.

Skupni znesek novega financiranja, pridobljenega na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med enim dnem in enim tednom se poroča v stolpcu 70 vrstične postavke 1.1–1.31.

Neto razlika med zapadajočim financiranjem na eni strani in obnovljenim financiranjem, ki se mu prišteje novo pridobljeno financiranje, na drugi strani se poroča v stolpcu 080 vrstičnih postavk 1.1–1.31.

090 do 120

> 7 dni ≤ 14 dni

Skupni znesek financiranja, ki zapade na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med enim in dvema tednoma se poroča v stolpcu 090 vrstične postavke 1.1–1.31. Pri mesecih, ki imajo manj kot 31 dni, kot tudi za konce tedna, se odvečne vrstice pustijo prazne.

Skupni znesek financiranja, ki se obnovi na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med enim in dvema tednoma se poroča v stolpcu 100 vrstične postavke 1.1–1.31.

Skupni znesek novega financiranja, pridobljenega na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med enim in dvema tednoma se poroča v stolpcu 110 vrstične postavke 1.1–1.31.

Neto razlika med zapadajočim financiranjem na eni strani in obnovljenim financiranjem, ki se mu prišteje novo pridobljeno financiranje, na drugi strani se poroča v stolpcu 120 vrstičnih postavk 1.1–1.31.

130 do 160

> 14 dni ≤ 1 mesec

Skupni znesek financiranja, ki zapade na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med dvema tednoma in enim mesecem se poroča v stolpcu 130 vrstične postavke 1.1–1.31. Pri mesecih, ki imajo manj kot 31 dni, kot tudi za konce tedna, se odvečne vrstice pustijo prazne.

Skupni znesek financiranja, ki se obnovi na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med dvema tednoma in enim mesecem se poroča v stolpcu 140 vrstične postavke 1.1–1.31.

Skupni znesek novega financiranja, pridobljenega na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med dvema tednoma in enim mesecem se poroča v stolpcu 150 vrstične postavke 1.1–1.31.

Neto razlika med zapadajočim financiranjem na eni strani in obnovljenim financiranjem, ki se mu prišteje novo pridobljeno financiranje, na drugi strani se poroča v stolpcu 160 vrstičnih postavk 1.1–1.31.

170 do 200

> 1 mesec ≤ 3 meseci

Skupni znesek financiranja, ki zapade na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med enim in tremi meseci se poroča v stolpcu 170 vrstične postavke 1.1–1.31. Pri mesecih, ki imajo manj kot 31 dni, kot tudi za konce tedna, se odvečne vrstice pustijo prazne.

Skupni znesek financiranja, ki se obnovi na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med enim in tremi meseci se poroča v stolpcu 180 vrstične postavke 1.1–1.31.

Skupni znesek novega financiranja, pridobljenega na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med enim in tremi meseci se poroča v stolpcu 190 vrstične postavke 1.1–1.31.

Neto razlika med zapadajočim financiranjem na eni strani in obnovljenim financiranjem, ki se mu prišteje novo pridobljeno financiranje, na drugi strani se poroča v stolpcu 200 vrstičnih postavk 1.1–1.31.

210 do 240

> 3 meseci ≤ 6 mesecev

Skupni znesek financiranja, ki zapade na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med tremi in šestimi meseci se poroča v stolpcu 210 vrstične postavke 1.1–1.31. Pri mesecih, ki imajo manj kot 31 dni, kot tudi za konce tedna, se odvečne vrstice pustijo prazne.

Skupni znesek financiranja, ki se obnovi na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med tremi in šestimi meseci se poroča v stolpcu 220 vrstične postavke 1.1–1.31.

Skupni znesek novega financiranja, pridobljenega na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo med tremi in šestimi meseci se poroča v stolpcu 230 vrstične postavke 1.1–1.31.

Neto razlika med zapadajočim financiranjem na eni strani in obnovljenim financiranjem, ki se mu prišteje novo pridobljeno financiranje, na drugi strani se poroča v stolpcu 240 vrstičnih postavk 1.1–1.31.

250 do 280

> 6 mesecev

Skupni znesek financiranja, ki zapade na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo več kot šest mesecev se poroča v stolpcu 250 vrstične postavke 1.1–1.31. Pri mesecih, ki imajo manj kot 31 dni, kot tudi za konce tedna, se odvečne vrstice pustijo prazne.

Skupni znesek financiranja, ki se obnovi na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo več kot šest mesecev se poroča v stolpcu 260 vrstične postavke 1.1–1.31.

Skupni znesek novega financiranja, pridobljenega na zadevni dan poročevalskega obdobja, s prvotno zapadlostjo več kot šest mesecev se poroča v stolpcu 270 vrstične postavke 1.1–1.31.

Neto razlika med zapadajočim financiranjem na eni strani in obnovljenim financiranjem, ki se mu prišteje novo pridobljeno financiranje, na drugi strani se poroča v stolpcu 280 vrstičnih postavk 1.1–1.31.

290

Skupaj neto denarni tokovi

Skupaj neto denarni tokovi, enaki vsoti vseh naslednjih stolpcih ‚Neto‘: 040, 080, 120, 160, 200, 240 in 280, se sporočijo v stolpcu 290.

300 do 320

Povprečno trajanje (v dneh)

Tehtano povprečno trajanje (v dneh) vseh zapadajočih sredstev se sporoči v stolpcu 300. Tehtano povprečno trajanje (v dneh) vseh sredstev, ki se obnovijo, se sporoči v stolpcu 310, tehtano povprečno trajanje (v dneh) vseh novih sredstev pa se sporoči v stolpcu 320.“


PRILOGA VIII

„PRILOGA XXI

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE PREDLOGE ZA KONCENTRACIJO SEKUNDARNE LIKVIDNOSTI (C 71.00) IZ PRILOGE XX

Koncentracija sekundarne likvidnosti po izdajatelju/nasprotni stranki (C 71.00)

1.

Za zbiranje informacij o koncentraciji sekundarne likvidnosti institucij poročevalk glede na deset največjih imetij sredstev ali kreditnih linij, odobrenih instituciji v ta namen, v predlogi C 71.00 institucije upoštevajo navodila iz te priloge.

2.

Kadar se izdajatelju ali nasprotni stranki dodeli več kot ena vrsta produkta, valuta ali stopnja kreditne kakovosti, se poroča skupni znesek. Poročajo se tiste vrste produkta, valute ali stopnje kreditne kakovosti, ki zadevajo največji delež koncentracije sekundarne likvidnosti.

3.

Sekundarna likvidnost v predlogi C 71.00 je enaka kot v predlogi C 66.01 pod pogojem, da sredstva, ki se poročajo kot sekundarna likvidnost za namene predloge C 71.00, niso obremenjena, tako da so instituciji na referenčni datum poročanja na voljo za pretvorbo v denarna sredstva.

4.

Za izračun koncentracij za namen predloge za poročanje C 71.00 po pomembni valuti institucije uporabijo koncentracije v vseh valutah.

5.

Kadar izdajatelj ali nasprotna stranka pripada več skupinam povezanih strank, se poroča samo enkrat v skupini z višjo koncentracijo sekundarne likvidnosti.

6.

Razen za vrstico 120 se v tej predlogi ne poročajo koncentracije sekundarne likvidnosti, pri katerih je izdajatelj ali nasprotna stranka centralna banka. V primeru, da je institucija predhodno vložila sredstva pri centralni banki za standardne likvidnostne operacije, in v obsegu, v katerem ta sredstva spadajo med deset največjih izdajateljev ali nasprotnih strank neobremenjene sekundarne likvidnosti, institucija sporoči prvotnega izdajatelja in prvotno vrsto produkta.

Stolpec

Pravna sklicevanja in navodila

010

Ime izdajatelja

Imena desetih največjih izdajateljev neobremenjenih sredstev ali nasprotnih strank nečrpanih kreditnih linij, odobrenih instituciji, se poročajo v stolpcu 010 v padajočem vrstnem redu. Največja postavka bo zabeležena v vrstični postavki 1.01, druga največja v vrstični postavki 1.02 itd. Izdajatelji in nasprotne stranke, ki tvorijo skupino povezanih strank, se poročajo kot ena sama koncentracija.

Navedeno ime izdajatelja ali nasprotne stranke je polno ime pravnega subjekta, ki je izdal sredstva ali odobril kreditne linije, vključno z vsemi sklici na vrsto podjetja v skladu z nacionalnim pravom družb.

020

Koda LEI

Koda identifikatorja pravnih subjektov nasprotne stranke.

030

Sektor izdajatelja

Vsakemu izdajatelju ali nasprotni stranki se dodeli en sektor glede na razrede gospodarskega sektorja na podlagi FINREP:

(i) sektor država; (ii) kreditne institucije; (iii) druge finančne družbe; (iv) nefinančne družbe; (v) gospodinjstva.

Pri skupinah povezanih strank se sektor ne poroča.

040

Sedež izdajatelja

Uporabi se koda ISO 3166-1-alfa-2 države registracije izdajatelja ali nasprotne stranke, vključno s psevdo kodami ISO za mednarodne organizacije, ki so na voljo v zadnji izdaji Eurostatovega priročnika za posredovanje podatkov o bilancah stanja (Balance of Payments Vademecum).

Pri skupinah povezanih strank se država ne poroča.

050

Vrsta produkta

Izdajateljem/nasprotnim strankam iz stolpca 010 se dodeli vrsta produkta, ki ustreza produktu, v katerem je sredstvo ali v katerem je bil zagotovljen rezervni okvirni likvidnostni kredit, pri čemer se uporabijo naslednje kode, ki so navedene v krepkem tisku:

 

SrB (nadrejena obveznica);

 

SubB (podrejena obveznica);

 

CP (komercialni zapis);

 

CB (krite obveznice);

 

US (vrednostni papir KNPVP, tj. finančni instrumenti, ki predstavljajo enoto kolektivnega naložbenega podjema za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali vrednostni papir, ki ga izda kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje);

 

ABS (vrednostni papir s premoženjskim kritjem);

 

CrCl (kreditna terjatev);

 

EQ (lastniški kapital);

 

Zlato (če je zlato v fizični obliki, se lahko obravnava kot ena nasprotna stranka);

 

LiqL (nečrpana kreditna linija, odobrena instituciji);

 

OPT (druga vrsta produkta).

060

Valuta

Izdajateljem ali nasprotnim strankam iz stolpca 010 se v stolpcu 060 dodeli koda ISO valute, ki ustreza denominaciji prejetega sredstva ali nečrpanih kreditnih linij, odobrenih instituciji. Sporoči se tričrkovna koda valute v skladu z ISO 4217.

Kadar je večvalutna linja del koncentracije v sekundarni likvidnosti, se linija upošteva v valuti, ki prevladuje v preostali koncentraciji. Kar zadeva ločeno poročanje v pomembnih valutah, kot je določeno v členu 415(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, institucije opravijo oceno valute, v kateri bo verjetno prišlo do toka, in postavko poročajo samo v tej pomembni valuti v skladu z navodili za ločeno poročanje pomembnih valut v količniku likvidnostnega kritja v skladu z Uredbo (EU) 2016/322.

070

Stopnja kreditne kakovosti

Ustrezna stopnja kreditne kakovosti se dodeli v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in je enaka kot stopnja postavk, ki se poročajo v lestvici zapadlosti. Kadar ocena ni na voljo, se dodeli stopnja ‚brez ocene‘.

080

Tekoča tržna vrednost/nominalna

Tržna ali poštena vrednost sredstev ali, če je ustrezno, nominalna vrednost nečrpane kreditne linije, odobrene instituciji.

090

Vrednost zavarovanja s premoženjem, primernega za centralne banke

Vrednost zavarovanja s premoženjem v skladu s pravili centralne banke za odprte ponudbe za posamezna sredstva.

V primeru sredstev, denominiranih v valuti, ki je vključena Uredbo (EU) 2015/233 kot valuta z izjemno omejeno primernostjo za centralne banke, institucije pustijo to polje prazno.“


PRILOGA IX

„PRILOGA XXII

POROČANJE O LESTVICI ZAPADLOSTI ZA DODATNE MATRIKE ZA SPREMLJANJE LIKVIDNOSTI

PREDLOGE ZA DODATNE METRIKE ZA SPREMLJANJE LIKVIDNOSTI

Številka predloge

Koda predloge

Ime predloge/skupine predlog

 

 

PREDLOGA ZA LESTVICO ZAPADLOSTI

66

C 66.01

PREDLOGA ZA LESTVICO ZAPADLOSTI


C 66.01 – LESTVICA ZAPADLOSTI

Skupni znesek in pomembne valute

Koda

Id. št.

Postavka

Zapadlost pogodbenih tokov

010

020

030

040

050

060

070

080

090

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

010– 380

1

ODLIVI

 

Čez noč

Daljša od čez noč in do 2 dni

Daljša od 2 dni in do 3 dni

Daljša od 3 dni in do 4 dni

Daljša od 4 dni in do 5 dni

Daljša od 5 dni in do 6 dni

Daljša od 6 dni in do 7 dni

Daljša od 7 dni in do 2 tedna

Daljša od 2 tednov in do 3 tedne

Daljša od 3 tednov in do 30 dni

Daljša od 30 dni in do 5 tednov

Daljša od 5 tednov in do 2 meseca

Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece

Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece

Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev

Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev

Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev

Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev

Daljša od 12 mesecev in do 2 leti

Daljša od 2 let in do 5 let

Daljša od 5 let

010

1.1

Obveznosti iz naslova izdanih vrednostnih papirjev (če se ne obravnavajo kot vloge na drobno)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

020

1.1.1

Zapadle nezavarovane obveznice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

030

1.1.2

Regulirane krite obveznice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

040

1.1.3

Zapadla listinjenja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

050

1.1.4

Drugo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

060

1.2

Obveznosti iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, zavarovanih z naslednjimi sredstvi:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

070

1.2.1

Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

080

1.2.1.1

Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

090

1.2.1.1.1

Sredstva stopnje 1, centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

100

1.2.1.1.2

Sredstva stopnje 1 (stopnja kreditne kakovosti 1 (CQS 1))

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

110

1.2.1.1.3

Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

120

1.2.1.1.4

Sredstva stopnje 1 (CQS4+)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

130

1.2.1.2

Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

140

1.2.2

Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

150

1.2.2.1

Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

160

1.2.2.2

Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

170

1.2.2.3

Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

180

1.2.3

Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

190

1.2.3.1

Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS) (CQS 1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

200

1.2.3.2

Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS1–6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

1.2.3.3

Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQ1–3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

220

1.2.3.4

Sredstva stopnje 2B, delnice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

230

1.2.3.5

Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

240

1.2.4

Druga sredstva, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

250

1.2.5

Druga sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

260

1.3

Obveznosti, ki se ne poročajo v postavki 1.2 in izhajajo iz prejetih vlog (razen vlog, prejetih kot zavarovanje)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

270

1.3.1

Stabilne vloge na drobno

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

280

1.3.2

Druge vloge na drobno

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

290

1.3.3

Vloge za operativne namene

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

300

1.3.4

Vloge kreditnih institucij za neoperativne namene

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

310

1.3.5

Vloge drugih finančnih strank za neoperativne namene

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

320

1.3.6

Vloge centralnih bank za neoperativne namene

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

330

1.3.7

Vloge nefinančnih podjetij za neoperativne namene

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

340

1.3.8

Vloge drugih nasprotnih strank za neoperativne namene

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

350

1.4

Zapadlost valutnih zamenjav

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

360

1.5

Znesek, ki se izplača iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

370

1.6

Drugi odlivi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

380

1.7

Odlivi skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

390– 720

2

PRILIVI

 

Čez noč

Daljša od čez noč in do 2 dni

Daljša od 2 dni in do 3 dni

Daljša od 3 dni in do 4 dni

Daljša od 4 dni in do 5 dni

Daljša od 5 dni in do 6 dni

Daljša od 6 dni in do 7 dni

Daljša od 7 dni in do 2 tedna

Daljša od 2 tednov in do 3 tedne

Daljša od 3 tednov in do 30 dni

Daljša od 30 dni in do 5 tednov

Daljša od 5 tednov in do 2 meseca

Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece

Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece

Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev

Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev

Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev

Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev

Daljša od 12 mesecev in do 2 leti

Daljša od 2 let in do 5 let

Daljša od 5 let

390

2.1

Zapadli denarni zneski iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, zavarovani z naslednjim:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

400

2.1.1

Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

410

2.1.1.1

Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

420

2.1.1.1.1

Sredstva stopnje 1, centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

430

2.1.1.1.2

Sredstva stopnje 1 (stopnja kreditne kakovosti 1 (CQS 1))

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

440

2.1.1.1.3

Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

450

2.1.1.1.4

Sredstva stopnje 1 (CQS4+)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

460

2.1.1.2

Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

470

2.1.2

Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

480

2.1.2.1

Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

490

2.1.2.2

Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

500

2.1.2.3

Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

510

2.1.3

Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

520

2.1.3.1

Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS)(CQS 1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

530

2.1.3.2

Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS1–6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

540

2.1.3.3

Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQ1–3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

550

2.1.3.4

Sredstva stopnje 2B, delnice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

560

2.1.3.5

Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

570

2.1.4

Druga sredstva, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

580

2.1.5

Druga sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

590

2.2

Zapadli denarni zneski, ki se ne poročajo v postavki 2.1, iz naslova kreditov in drugih finančnih sredstev, odobrenih naslednjim:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

600

2.2.1

Stranke na drobno

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

610

2.2.2

Nefinančna podjetja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

620

2.2.3

Kreditne institucije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

630

2.2.4

Druge finančne stranke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

640

2.2.5

Centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

650

2.2.6

Druge nasprotne stranke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

660

2.3

Zapadlost valutnih zamenjav

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

670

2.4

Znesek, ki se prejme iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

680

2.5

Obveznice v lastnem portfelju, ki zapadejo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

690

2.6

Drugi prilivi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

700

2.7

Skupni znesek prilivov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

710

2.8

Neto pogodbena vrzel

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

720

2.9

Skupna neto pogodbena vrzel

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

730-1080

3

SEKUNDARNA LIKVIDNOST

Začetno stanje

Čez noč

Daljša od čez noč in do 2 dni

Daljša od 2 dni in do 3 dni

Daljša od 3 dni in do 4 dni

Daljša od 4 dni in do 5 dni

Daljša od 5 dni in do 6 dni

Daljša od 6 dni in do 7 dni

Daljša od 7 dni in do 2 tedna

Daljša od 2 tednov in do 3 tedne

Daljša od 3 tednov in do 30 dni

Daljša od 30 dni in do 5 tednov

Daljša od 5 tednov in do 2 meseca

Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece

Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece

Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev

Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev

Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev

Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev

Daljša od 12 mesecev in do 2 leti

Daljša od 2 let in do 5 let

Daljša od 5 let

730

3.1

Kovanci in bankovci

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

740

3.2

Rezerve v centralni banki, ki se lahko dvignejo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

750

3.3

Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

760

3.3.1

Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

770

3.3.1.1

Sredstva stopnje 1, centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

780

3.3.1.2

Sredstva stopnje 1 (stopnja kreditne kakovosti 1 (CQS 1))

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

790

3.3.1.3

Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

800

3.3.1.4

Sredstva stopnje 1 (CQS4+)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

810

3.3.2

Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

820

3.4

Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

830

3.4.1

Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

840

3.4.3

Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

850

3.4.4

Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

860

3.5

Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

870

3.5.1

Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS)(CQS 1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

880

3.5.2

Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS1–6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

890

3.5.3

Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQ1–3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

900

3.5.4

Sredstva stopnje 2B, delnice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

910

3.5.5

Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

920

3.6

Druga sredstva, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

930

3.6.1

Enota centralne ravni države (CQS 1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

940

3.6.2

Enota centralne ravni države (CQS 2 & 3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

950

3.6.3

Delnice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

960

3.6.4

Krite obveznice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

970

3.6.5

ABS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

980

3.6.6

Druga sredstva, s katerimi se trguje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

990

3.7

Sredstva, s katerimi se ne trguje, primerna za centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1000

3.8

Nečrpani prejeti odobreni okvirni krediti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1010

3.8.1

Sredstva stopnje 1, okvirni krediti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1020

3.8.2

Sredstva stopnje 2B, okvirni krediti z omejenim dostopom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1030

3.8.3

Sredstva stopnje 2B, okvirni krediti institucionalne sheme za zaščito vlog (IPS)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1040

3.8.4

Drugi okvirni krediti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1050

3.8.4.1

Od nasprotnih strank znotraj skupine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1060

3.8.4.2

Od drugih nasprotnih strank

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1070

3.9

Neto sprememba sekundarne likvidnosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1080

3.10

Skupna sekundarna likvidnost

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1090–1130

4

NEPREDVIDENI DOGODKI

 

Čez noč

Daljša od čez noč in do 2 dni

Daljša od 2 dni in do 3 dni

Daljša od 3 dni in do 4 dni

Daljša od 4 dni in do 5 dni

Daljša od 5 dni in do 6 dni

Daljša od 6 dni in do 7 dni

Daljša od 7 dni in do 2 tedna

Daljša od 2 tednov in do 3 tedne

Daljša od 3 tednov in do 30 dni

Daljša od 30 dni in do 5 tednov

Daljša od 5 tednov in do 2 meseca

Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece

Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece

Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev

Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev

Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev

Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev

Daljša od 12 mesecev in do 2 leti

Daljša od 2 let in do 5 let

Daljša od 5 let

1090

4.1

Odlivi iz odobrenih okvirnih kreditov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1100

4.1.1

Odobreni okvirni krediti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1110

4.1.1.1

Sredstva, ki jih prejemnik šteje kot sredstva stopnje 2B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1120

4.1.1.2

Drugo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1130

4.1.2

Okvirni likvidnostni krediti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1140

4.2

Odlivi zaradi sprožilcev znižanja bonitetne ocene

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1150– 1290

POJASNJEVALNE POSTAVKE

Začetno stanje

Čez noč

Daljša od čez noč in do 2 dni

Daljša od 2 dni in do 3 dni

Daljša od 3 dni in do 4 dni

Daljša od 4 dni in do 5 dni

Daljša od 5 dni in do 6 dni

Daljša od 6 dni in do 7 dni

Daljša od 7 dni in do 2 tedna

Daljša od 2 tednov in do 3 tedne

Daljša od 3 tednov in do 30 dni

Daljša od 30 dni in do 5 tednov

Daljša od 5 tednov in do 2 meseca

Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece

Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece

Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev

Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev

Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev

Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev

Daljša od 12 mesecev in do 2 leti

Daljša od 2 let in do 5 let

Daljša od 5 let

1200

10

Odlivi znotraj skupine ali odlivi institucionalne sheme za zaščito vlog (razen valutnih zamenjav)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1210

11

Prilivi znotraj skupine ali prilivi institucionalne sheme za zaščito vlog (razen valutnih zamenjav in zapadajočih vrednostnih papirjev)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1220

12

Prilivi znotraj skupine ali prilivi institucionalne sheme za zaščito vlog iz zapadajočih vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1230

13

Visokokakovostna likvidna sredstva (HQLA), primerna za centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1240

14

Nevisokokakovostna likvidna sredstva (ne HQLA), primerna za centralne banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1270

17

Vedenjski odlivi iz vlog

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1280

18

Vedenjski prilivi iz kreditov in drugih finančnih sredstev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1290

19

Vedenjsko črpanje odobrenih okvirnih kreditov“

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


PRILOGA X

„PRILOGA XXIII

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE PREDLOGE ZA LESTVICO ZAPADLOSTI IZ PRILOGE XXII

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA 509
DEL II: NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE 510

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

1.

Institucije upoštevajo navodila iz te priloge, da bi v predlogi iz Priloge XXII zajele neusklajenost zapadlosti dejavnosti institucije (‚lestvica zapadlosti‘).

2.

Orodje za spremljanje lestvice zapadlosti zajema pogodbene tokove in nepredvidene odlive. Pogodbeni tokovi, ki izhajajo iz pravno zavezujočih dogovorov, in preostala zapadlost od datuma poročanja se poročajo v skladu z določbami zadevnih pravnih dogovorov.

3.

Institucije prilivov ne štejejo dvakrat.

4.

V stolpcu ‚Začetno stanje‘ se sporoči stanje postavk na datum poročanja.

5.

Izpolnijo se le prazne bele celice predloge iz Priloge XXII.

6.

Oddelek predloge za lestvico zapadlosti z naslovom ‚Odlivi in prilivi‘ zajema prihodnje pogodbene denarne tokove iz vseh bilančnih in zunajbilančnih postavk. Poročajo se samo odlivi in prilivi na podlagi veljavnih pogodb na datum poročanja.

7.

Oddelek predloge za lestvico zapadlosti z naslovom ‚Sekundarna likvidnost‘ predstavlja stanje neobremenjenih sredstev ali drugih virov financiranja, ki so pravno in praktično na voljo instituciji na datum poročanja za kritje morebitnih pogodbenih vrzeli. Poročajo se samo odlivi in prilivi na podlagi obstoječih pogodb na datum poročanja.

8.

Denarni odlivi in prilivi v oddelkih ‚Odlivi‘ oziroma ‚Prilivi‘ se poročajo na bruto podlagi s pozitivnim predznakom. Zneski, ki naj bi se plačali, se poročajo v oddelku ‚Odlivi‘, zneski, ki naj bi bili prejeti, pa v oddelku ‚Prilivi‘.

9.

V oddelku predloge za lestvico zapadlosti z naslovom ‚Sekundarna likvidnost‘ se odlivi in prilivi poročajo na neto podlagi, pri čemer se prilivi poročajo s pozitivnim predznakom in odlivi z negativnim predznakom. V primeru denarnih tokov se poročajo zapadli zneski. Tokovi vrednostnih papirjev se poročajo po trenutni tržni vrednosti. Tokovi, ki nastanejo v okviru kreditnih linij, se poročajo v pogodbenih razpoložljivih zneskih.

10.

Pogodbeni tokovi se razdelijo v 22 časovnih intervalov glede na njihovo preostalo zapadlost, pri čemer dnevi pomenijo koledarske dni.

11.

Poročajo se vsi pogodbeni tokovi, vključno z vsemi pomembnimi denarnimi tokovi iz nefinančnih dejavnosti, kot so davki, bonusi, dividende in najemnine.

12.

Da bi institucije uporabile konzervativen pristop pri določanju pogodbenih zapadlosti tokov, zagotovijo vse naslednje:

(a)

kjer obstaja možnost odloga plačila ali prejema predplačila, še šteje, da je bila ta možnost izkoriščena, kjer bi pospešila odlive iz institucije ali odložila prilive v institucijo;

(b)

kadar se možnost za pospešitev odlivov iz institucije uporabi samo po presoji institucije, se šteje, da je bila možnost izkoriščena le, kadar trg pričakuje, da bo institucija to storila. Možnost se ne šteje za izkoriščeno, kadar bi pospešila prilive v institucijo ali odložila odlive iz institucije. Vsak denarni odliv, ki bi ga ta priliv glede na pogodbo sprožil – kot pri pretočnem financiranju –, se poroča na isti datum kot ta priliv;

(c)

vse vloge na vpogled in vloge brez zapadlosti se poročajo kot vloge čez noč v stolpcu 020;

(d)

za odprte posle začasne prodaje/začasnega odkupa (repo in povratne repo posle) ter podobne posle, ki jih lahko kateri koli dan prekine katera koli stranka, se šteje, da zapadejo čez noč, razen če je odpovedni rok daljši od enega dne, in sicer se v tem primeru poročajo v ustreznem časovnem intervalu v skladu z odpovednim rokom;

(e)

vezane vloge na drobno z možnostjo predčasnega dviga se štejejo za zapadle v obdobju, v katerem predčasni dvig vloge ne bi pomenil nastanka kazni v skladu s členom 25(4)(b) Uredbe (EU) 2015/61.

(f)

kadar institucija ne more določiti razporeda minimalnega pogodbenega plačila za določeno postavko ali del te postavke v skladu s pravili iz tega odstavka, poroča v stolpcu 220 postavko ali njen del kot daljšo od 5 let.

13.

Odlivi in prilivi obresti iz vseh bilančnih in zunajbilančnih instrumentov se vključijo v vse zadevne postavke oddelkov ‚Odlivi‘ in ‚Prilivi‘.

14.

Zapadajoče valutne zamenjave odražajo zapadajočo hipotetično vrednost medvalutnih zamenjav, valutnih terminskih poslov in neporavnanih valutnih promptnih pogodb v ustreznih časovnih intervalih predloge.

15.

Denarni tokovi iz neporavnanih poslov se v kratkem obdobju pred poravnavo poročajo v ustreznih vrsticah in intervalih.

16.

Za postavke, pri katerih institucija nima osnovnih dejavnosti, npr. pri katerih nima vlog določene kategorije, se polje pusti prazno.

17.

Zapadle postavke in postavke, za katere institucija upravičeno ne pričakuje donosa, se ne poročajo.

18.

Kadar se prejeto zavarovanje s premoženjem ponovno zastavi v poslu, ki zapade po poslu, v katerem je institucija prejela zavarovanje s premoženjem, se poroča odliv iz naslova vrednostnih papirjev v znesku poštene vrednosti prejetega zavarovanja s premoženjem, in sicer v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘ v ustreznem intervalu v skladu z zapadlostjo posla, v okviru katerega je bilo prejeto zavarovanje s premoženjem.

19.

Postavke znotraj skupine ne vplivajo na poročanje na konsolidirani podlagi.

DEL II: NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

Vrstica

Pravna sklicevanja in navodila

010 do 380

1   ODLIVI

Skupni znesek denarnih odlivov se sporoči v naslednjih podkategorijah:

010

1.1   Obveznosti iz naslova izdanih vrednostnih papirjev

Denarni odlivi iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda institucija poročevalka, tj. lastnih izdaj.

020

1.1.1   Zapadle nezavarovane obveznice

Znesek denarnih odlivov iz naslova izdanih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v vrstici 1.1, ki predstavlja nezavarovani dolg, ki ga institucija poročevalka izda tretjim osebam.

030

1.1.2   Regulirane krite obveznice

Znesek denarnih odlivov iz naslova izdanih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v vrstici 1.1, ki predstavlja obveznice, upravičene do obravnave iz člena 129(4) ali (5) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali člena 52(4) Direktive 2009/65/ES.

040

1.1.3   Zapadla listinjenja

Znesek denarnih odlivov iz naslova izdanih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v vrstici 1.1, ki predstavlja posle listinjenja s tretjo stranko v skladu členom 4(1)(61) Uredbe (EU) št. 575/2013.

050

1.1.4   Drugo

Znesek denarnih odlivov iz naslova izdanih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v vrstici 1.1, ki se ne poroča v zgornjih podkategorijah.

060

1.2   Obveznosti iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, zavarovanih z naslednjimi sredstvi:

Skupni znesek vseh denarnih odlivov iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot so opredeljeni v členu 192 Uredbe št. 575/2013.

Opomba: Tu se poročajo le denarni tokovi, tokovi iz naslova vrednostnih papirjev, povezani z zavarovanimi kreditnimi posli in posli z instrumenti kapitalskega trga, se poročajo v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘.

070

1.2.1   Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki bi izpolnjevala zahteve iz členov 7, 8 in 10 Uredbe (EU) 2015/61, če se ne bi uporabila za zavarovanje določenega posla.

Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 1, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva.

080

1.2.1.1   Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1, zavarovan s sredstvi, ki niso krite obveznice.

090

1.2.1.1.1   Sredstva stopnje 1, centralne banke

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank ali terjatve, za katere te banke jamčijo.

100

1.2.1.1.2   Sredstva stopnje 1 (stopnja kreditne kakovosti 1 (CQS 1))

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči.

110

1.2.1.1.3   Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 2 ali 3, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči.

120

1.2.1.1.4   Sredstva stopnje 1 (CQS 4+)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 4 ali slabšo, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči.

130

1.2.1.2   Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1, zavarovan s sredstvi, ki so krite obveznice. V skladu s členom 10(1)(f) Uredbe (EU) 2015/61 se samo krite obveznice CQS 1 štejejo za sredstva stopnje 1.

140

1.2.2   Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki bi izpolnjevala zahteve iz členov 7, 8 in 11 Uredbe (EU) 2015/61, če se ne bi uporabila za zavarovanje določenega posla.

Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva.

150

1.2.2.1   Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS 1)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.2, zavarovan s podjetniškimi obveznicami, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1.

160

1.2.2.2   Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.2, zavarovan s kritimi obveznicami, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2.

170

1.2.2.3   Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.2, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države, centralnih bank, enot regionalne in lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja ali terjatve, za katere te institucije jamčijo. V skladu s členom 11(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2015/61 morajo imeti vsa sredstva javnega sektorja, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2.

180

1.2.3   Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki bi izpolnjevala zahteve iz členov 7, 8 in 12 ali 13 Uredbe (EU) 2015/61, če se ne bi uporabila za zavarovanje določenega posla.

Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva.

190

1.2.3.1   Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS) (CQS 1)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan z vrednostnimi papirji s premoženjskim kritjem, vključno s finančnimi instrumenti, zavarovanimi s stanovanjsko hipoteko (RMBS). V skladu s členom 13(2)(a) Uredbe (EU) 2015/61 morajo imeti vsi vrednostni papirji s premoženjskim kritjem, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, stopnjo kreditne kakovosti 1.

200

1.2.3.2   Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS 1–6)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan s kritimi obveznicami.

210

1.2.3.3   Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQS 1–3)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan s podjetniškimi dolžniškimi vrednostnimi papirji.

220

1.2.3.4   Sredstva stopnje 2B, delnice

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan z delnicami.

230

1.2.3.5   Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5)

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan s sredstvi stopnje 2B, ki se ne poročajo v postavkah 1.2.3.1 do 1.2.3.4.

240

1.2.4   Druga sredstva, s katerimi se trguje

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki se ne poročajo v postavkah 1.2.1, 1.2.2 ali 1.2.3.

250

1.2.5   Druga sredstva

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, ki se ne poročajo v postavkah 1.2.1, 1.2.2., 1.2.3 ali 1.2.4.

260

1.3   Obveznosti, ki se ne poročajo v postavki 1.2, ki izhajajo iz prejetih vlog, razen vlog, prejetih kot zavarovanje

Denarni odlivi, ki izhajajo iz vseh prejetih vlog, z izjemo odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, in vlog, prejetih kot zavarovanje. Denarni odlivi iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti se poročajo v postavki 1.4 ali 1.5.

Vloge se poročajo v skladu z njihovim najzgodnejšim možnim datumom pogodbene zapadlosti. Vloge, ki jih je mogoče dvigniti nemudoma brez vnaprejšnjega obvestila (vloge na vpogled), ali vloge brez zapadlosti se poročajo v intervalu ‚čez noč‘.

270

1.3.1   Stabilne vloge na drobno

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog na drobno v skladu s členom 3(8) in členom 24 Uredbe (EU) 2015/61.

280

1.3.2   Druge vloge na drobno

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog na drobno v skladu s členom 3(8) Uredbe (EU) 2015/61, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.3.1.

290

1.3.3   Vloge za operativne namene

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog za operativne namene v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2015/61.

300

1.3.4   Vloge kreditnih institucij za neoperativne namene

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog kreditnih institucij, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.3.3.

310

1.3.5   Vloge drugih finančnih strank za neoperativne namene

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog finančnih strank v skladu s členom 3(9) Uredbe (EU) 2015/61, razen tistih, ki se poročajo v postavkah 1.3.3 in 1.3.4.

320

1.3.6   Vloge centralnih bank za neoperativne namene

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog centralnih bank za neoperativne namene.

330

1.3.7   Vloge nefinančnih podjetij za neoperativne namene

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog nefinančnih podjetij za neoperativne namene.

340

1.3.8   Vloge drugih nasprotnih strank za neoperativne namene

Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog, ki se ne poročajo v postavkah 1.3.1 do 1.3.7.

350

1.4   Zapadlost valutnih zamenjav

Skupni znesek denarnih odlivov iz naslova zapadlosti poslov valutnih zamenjav, kot je zamenjava glavnic ob koncu veljavnosti pogodbe.

360

1.5   Znesek, ki se izplača iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.4

Skupni znesek denarnih odlivov iz naslova obveznosti na podlagi izvedenih finančnih instrumentov, ki se plačajo iz pogodb iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013, razen odlivov iz naslova zapadlih valutnih zamenjav, ki se poročajo v postavki 1.4.

Skupni znesek odraža zneske poravnave, vključno z neporavnanimi pozivi k doplačilu kritja, na datum poročanja.

Skupni znesek je vsota (1) in (2), kot sledi, v različnih časovnih intervalih:

1.

Denarni tokovi in tokovi vrednostnih papirjev, povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere je sklenjen dogovor o zavarovanju s premoženjem, ki zahteva popolno ali zadostno zavarovanje s premoženjem za izpostavljenosti do nasprotne stranke, se izključijo iz predlog lestvice zapadlosti; vsi denarni tokovi ter tokovi vrednostnih papirjev, zavarovanja z denarnimi sredstvi in zavarovanja z vrednostnimi papirji, povezani s temi izvedenimi finančnimi instrumenti, se izključijo iz predlog. Stanje zavarovanja z denarnimi sredstvi in vrednostnimi papirji, ki je bilo že prejeto ali zagotovljeno v okviru zavarovanih izvedenih finančnih instrumentov, se ne navede v stolpcu ‚stanje‘ oddelka 3 lestvice zapadlosti, ki zajema sekundarno likvidnost, razen denarnih tokov in tokov vrednostnih papirjev v okviru pozivov k doplačilu kritja (‚tokovi zavarovanja z gotovino ali vrednostnimi papirji‘), ki jih je treba plačati pravočasno, a še niso poravnani. Slednja možnost se odraža v vrsticah 1.5 ‚denarni odlivi izvedenih finančnih instrumentov‘ in 2.4 ‚denarni prilivi izvedenih finančnih instrumentov‘ v primeru zavarovanja z denarnimi sredstvi ter v oddelku 3 ‚sekundarna likvidnost‘ v primeru zavarovanja z vrednostnimi papirji;

2.

v primeru denarnih prilivov in odlivov ter prilivov in odlivov vrednostnih papirjev, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti, v zvezi s katerimi ni bil sklenjen dogovor o zavarovanju s premoženjem ali pa se zahteva le delno zavarovanje s premoženjem, se ločuje med pogodbami, ki vključujejo izbirnost, in drugimi pogodbami:

(a)

tokovi, povezani z opcijam podobnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se vključijo le, kadar je izvršilna cena nižja od tržne cene za nakupno opcijo ali višja od tržne cene za prodajno opcijo (‚se jih izplača izvršiti‘). Ti tokovi se približno ocenijo z uporabo obeh naslednjih korakov:

(i)

z vključitvijo tekoče tržne vrednosti ali neto sedanje vrednosti pogodbe kot priliva v vrstico 2.4 lestvice zapadlosti ‚denarni prilivi izvedenih finančnih instrumentov‘ na zadnji datum za izvršitev opcije, če ima pravico do izvršitve opcije banka;

(ii)

z vključitvijo tekoče tržne vrednosti ali neto sedanje vrednosti pogodbe kot odliva v vrstico 1.5 lestvice zapadlosti ‚denarni odlivi izvedenih finančnih instrumentov‘ na najzgodnejši datum za izvršitev opcije, če ima pravico do izvršitve opcije nasprotna stranka banke;

(b)

tokovi, povezani s pogodbami, ki niso navedene v točki (a), se vključijo z napovedjo bruto pogodbenih denarnih tokov v ustreznih časovnih intervalih v vrsticah 1.5 ‚denarni odlivi izvedenih finančnih instrumentov‘ in 2.4 ‚denarni prilivi izvedenih finančnih instrumentov‘ ter pogodbenih tokov likvidnih vrednostnih papirjev v oddelku ‚sekundarna likvidnost‘ lestvice zapadlosti, in sicer z uporabo tekočih tržno določenih terminskih obrestnih mer, ki se uporabljajo na datum poročanja, če zneski še niso določeni.

370

1.6   Drugi odlivi

Skupni znesek vseh drugih denarnih odlivov, ki se ne poročajo v postavkah 1.1, 1.2, 1.3, 1.4 ali 1.5. Nepredvideni odlivi se tu ne poročajo.

380

1.7   Odlivi skupaj

Vsota odlivov, ki se poročajo v postavkah 1.1, 1.2, 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6.

390 do 700

2

PRILIVI

390

2.1   Zapadli denarni zneski iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, zavarovani z naslednjim:

Skupni znesek denarnih prilivov iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot so opredeljeni v členu 192 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Tu se poročajo le denarni tokovi, tokovi iz naslova vrednostnih papirjev, povezani z zavarovanimi kreditnimi posli in posli z instrumenti kapitalskega trga, se poročajo v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘.

400

2.1.1   Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 10 Uredbe (EU) 2015/61.

Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 1, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva.

410

2.1.1.1   Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1, zavarovan s sredstvi, ki niso krite obveznice.

420

2.1.1.1.1   Sredstva stopnje 1, centralne banke

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank ali terjatve, za katere te banke jamčijo.

430

2.1.1.1.2   Sredstva stopnje 1 (CQS 1)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči.

440

2.1.1.1.3   Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 2 ali 3, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči.

450

2.1.1.1.4   Sredstva stopnje 1 (CQS 4+)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 4 ali slabšo, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči.

460

2.1.1.2   Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1, zavarovan s sredstvi, ki so krite obveznice. V skladu s členom 10(1)(f) Uredbe (EU) 2015/61 se samo krite obveznice CQS 1 štejejo za sredstva stopnje 1.

470

2.1.2   Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 11 Uredbe (EU) 2015/61.

Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva.

480

2.1.2.1   Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS 1)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.2, zavarovan s podjetniškimi obveznicami, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1.

490

2.1.2.2   Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.2, zavarovan s kritimi obveznicami, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2.

500

2.1.2.3   Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.2, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države, centralnih bank, enot regionalne in lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja oziroma terjatve, za katere te institucije jamčijo. V skladu s členom 11(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2015/61 imajo vsa sredstva javnega sektorja, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2.

510

2.1.3   Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7 in 8 ter 12 ali 13 Uredbe (EU) 2015/61.

Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva.

520

2.1.3.1   Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS)(CQS 1)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan z vrednostnimi papirji s premoženjskim kritjem, vključno z RMBS.

530

2.1.3.2   Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS 1–6)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan s kritimi obveznicami.

540

2.1.3.3   Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQS 1–3)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan s podjetniškimi dolžniškimi vrednostnimi papirji.

550

2.1.3.4   Sredstva stopnje 2B, delnice

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan z delnicami.

560

2.1.3.5   Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5)

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan s sredstvi stopnje 2B, ki se ne poročajo v postavkah 2.1.3.1 do 2.1.3.4.

570

2.1.4   Druga sredstva, s katerimi se trguje

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki se ne poročajo v postavkah 2.1.1, 2.1.2 ali 2.1.3.

580

2.1.5   Druga sredstva

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, ki se ne poročajo v postavkah 2.1.1, 2.1.2, 2.1.3 ali 2.1.4.

590

2.2   Zapadli denarni zneski, ki se ne poročajo v postavki 2.1, iz naslova kreditov in drugih finančnih sredstev, odobrenih naslednjim:

Denarni prilivi iz kreditov in drugih finančnih sredstev.

Denarni prilivi se poročajo na zadnji pogodbeni datum za odplačilo. Za obnavljajoče se okvirne kredite se za obstoječi kredit predpostavlja, da je bil obnovljen, vsi preostali zneski pa se obravnavajo kot odobreni okvirni krediti.

600

2.2.1   Stranke na drobno

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova fizičnih oseb ali MSP v skladu s členom 3(8) Uredbe (EU) 2015/61.

610

2.2.2   Nefinančna podjetja

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova nefinančnih podjetij.

620

2.2.3   Kreditne institucije

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova kreditnih institucij.

630

2.2.4   Druge finančne stranke

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova finančnih strank v skladu s členom 3(9) Uredbe (EU) 2015/61, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.2.3.

640

2.2.5   Centralne banke

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova centralnih bank.

650

2.2.6   Druge nasprotne stranke

Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova drugih nasprotnih strank, ki niso navedeni v oddelkih 2.2.1–2.2.5.

660

2.3   Zapadlost valutnih zamenjav

Skupni znesek pogodbenih denarnih prilivov, ki izhajajo iz zapadlosti poslov valutnih zamenjav, kot je zamenjava glavnic ob koncu veljavnosti pogodbe.

To odraža zapadajočo hipotetično vrednost medvalutnih zamenjav ter valutnih promptnih in terminskih poslov v ustreznih časovnih intervalih predloge.

670

2.4   Znesek, ki se prejme iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.3

Skupni znesek pogodbenih denarnih prilivov iz naslova obveznosti na podlagi izvedenih finančnih instrumentov, ki se terjajo iz pogodb iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013, razen prilivov, ki izhajajo iz zapadajočih valutnih zamenjav, ki se poročajo v postavki 2.3.

Skupni znesek vključuje zneske poravnave, vključno z neporavnanimi pozivi k doplačilu kritja, na datum poročanja.

Skupni znesek je vsota (1) in (2), kot sledi, v različnih časovnih intervalih:

1.

denarni tokovi in tokovi vrednostnih papirjev, povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere je sklenjen dogovor o zavarovanju s premoženjem, ki zahteva popolno ali zadostno zavarovanje s premoženjem za izpostavljenosti do nasprotne stranke, se izključijo iz predloge lestvice zapadlosti; vsi denarni tokovi ter tokovi vrednostnih papirjev, zavarovanja z denarnimi sredstvi in zavarovanja z vrednostnimi papirji, povezani s temi izvedenimi finančnimi instrumenti, se izključijo iz predloge. Stanje zavarovanja z denarnimi sredstvi in vrednostnimi papirji, ki je bilo že prejeto ali zagotovljeno v okviru zavarovanih izvedenih finančnih instrumentov, se ne navede v stolpcu ‚Stanje‘ oddelka 3 lestvice zapadlosti, ki zajema sekundarno likvidnost, razen denarnih tokov in tokov vrednostnih papirjev v okviru pozivov k doplačilu kritja, ki jih je treba plačati pravočasno, a še niso poravnani. Slednja možnost se odraža v lestvici zapadlosti v vrsticah 1.5 ‚denarni odlivi izvedenih finančnih instrumentov‘ in 2.4 ‚denarni prilivi izvedenih finančnih instrumentov‘ v primeru zavarovanja z denarnimi sredstvi ter v oddelku 3 ‚sekundarna likvidnost‘ v primeru zavarovanja z vrednostnimi papirji;

2.

v primeru denarnih prilivov in odlivov ter prilivov in odlivov vrednostnih papirjev, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti, v zvezi s katerimi ni bil sklenjen dogovor o zavarovanju s premoženjem ali pa se zahteva le delno zavarovanje s premoženjem, se ločuje med pogodbami, ki vključujejo izbirnost, in drugimi pogodbami:

(a)

tokovi, povezani z opcijam podobnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se vključijo le, kadar se jih izplača izvršiti. Ti tokovi se približno ocenijo z uporabo obeh naslednjih korakov:

(i)

z vključitvijo tekoče tržne vrednosti ali neto sedanje vrednosti pogodbe kot priliva v vrstico 2.4 lestvice zapadlosti ‚denarni prilivi izvedenih finančnih instrumentov‘ na zadnji datum za izvršitev opcije, če ima pravico do izvršitve opcije banka;

(ii)

z vključitvijo tekoče tržne vrednosti ali neto sedanje vrednosti pogodbe kot odliva v vrstico 1.5 lestvice zapadlosti ‚denarni odlivi izvedenih finančnih instrumentov‘ na najzgodnejši datum za izvršitev opcije, če ima pravico do izvršitve opcije nasprotna stranka banke;

(b)

tokovi, povezani s pogodbami, ki niso navedene v točki (a), se vključijo z napovedjo bruto pogodbenih denarnih tokov v ustreznih časovnih intervalih v vrsticah 1.5 ‚denarni odlivi izvedenih finančnih instrumentov‘ in 2.4 ‚denarni prilivi izvedenih finančnih instrumentov‘ ter pogodbenih tokov vrednostnih papirjev v oddelku ‚sekundarna likvidnost‘ lestvice zapadlosti, in sicer z uporabo tekočih tržno določenih terminskih obrestnih mer, ki se uporabljajo na datum poročanja, če zneski še niso določeni.

680

2.5   Obveznice v lastnem portfelju, ki zapadejo

Znesek prilivov, ki so odplačilo glavnice iz lastnih zapadlih naložb v obveznicah, sporočenih glede na njihovo preostalo pogodbeno zapadlost. Ta postavka vključuje denarne tokove iz zapadajočih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v oddelku sekundarna likvidnost. Ko vrednostni papir zapade, se poroča kot odliv vrednostnih papirjev v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘ in posledično v tem polju kot denarni priliv.

690

2.6   Drugi prilivi

Skupni znesek vseh drugih denarnih prilivov, ki se ne poročajo v postavkah 2.1, 2.2, 2.3, 2.4 ali 2.5 zgoraj. Nepredvideni prilivi se tu ne poročajo.

700

2.7   Skupni znesek prilivov

Vsota prilivov iz postavk 2.1, 2.2, 2.3, 2.4, 2.5 in 2.6.

710

2.8   Neto pogodbena vrzel

Skupni prilivi iz postavke 2.7, od katerih se odštejejo skupni odlivi iz postavke 1.7.

720

2.9   Skupna neto pogodbena vrzel

Skupna neto pogodbena vrzel od datuma poročanja do zgornje meje ustreznega časovnega intervala.

730–1080

3   SEKUNDARNA LIKVIDNOST

‚Sekundarna likvidnost‘ lestvice zapadlosti vsebuje informacije o tem, kako se razvija lastništvo institucije glede sredstev z različno stopnjo likvidnosti, med drugim sredstev, s katerimi se trguje, in sredstev, primernih za centralne banke, kot tudi okvirnih kreditov, ki so s pogodbo odobreni instituciji.

Za poročanje na konsolidirani ravni o ustreznosti centralne banke se kot osnova uporabljajo pravila o ustreznosti centralne banke, ki se uporabljajo za vsako konsolidirano institucijo v jurisdikciji, v kateri je bila ta institucija ustanovljena.

Kadar se sekundarna likvidnost nanaša na sredstva, s katerimi se trguje, institucije poročajo sredstva, s katerimi se trguje na obsežnih, poglobljenih in dejavnih trgih pogodb o začasni prodaji ali na denarnih trgih, za katere je značilna nizka stopnja koncentracije.

Sredstva, ki se poročajo v stolpcih oddelka ‚Sekundarna likvidnost‘, vključujejo le neobremenjena sredstva, ki so na voljo instituciji za pretvorbo v denar v katerem koli trenutku, da se zapolnijo pogodbene vrzeli med denarnimi prilivi in odlivi v časovnem obdobju. V ta namen se uporablja opredelitev obremenjenih sredstev v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/61. Sredstva se ne uporabljajo za izboljšanje kreditne kakovosti v strukturiranih poslih ali za kritje operativnih stroškov, kot so najemnine in plače, ter se upravljajo z jasnim in izključnim namenom uporabe kot vir rezervnih finančnih sredstev.

Sredstva, ki jih je institucija prejela kot zavarovanje s premoženjem v okviru poslov začasnega odkupa in poslov financiranja z vrednostnimi papirji, se lahko štejejo za del sekundarne likvidnosti, če so v posesti institucije, niso bila ponovno zastavljena ter so zakonsko in pogodbeno na voljo instituciji za uporabo.

Kadar institucija poroča že namenjena sredstva v postavkah 3.1 do 3.7, povezane likvidnosti teh okvirnih kreditov ne poroča v postavki 3.8, da se prepreči dvojno štetje.

Institucije sredstva, kadar ta ustrezajo opisu vrstice in so na voljo na datum poročanja, poročajo kot začetno stanje v stolpcu 010.

Stolpci 020 do 220 vsebujejo pogodbene tokove v okviru sekundarne likvidnosti. Če je institucija sklenila posel začasne prodaje, se sredstvo, ki je bilo predmet posla, znova vpiše kot priliv vrednostnih papirjev v interval zapadlosti, v katerem posel začasne prodaje zapade. Prav tako se denarni odliv, ki izhaja iz zapadlega posla začasne prodaje, poroča v ustreznem intervalu denarnega odliva v postavki 1.2. Če je institucija sklenila posel začasnega odkupa, se sredstvo, ki je bilo predmet posla, znova vpiše kot odliv vrednostnih papirjev v interval zapadlosti, v katerem posel začasnega odkupa zapade. Prav tako se denarni priliv, ki izhaja iz zapadlega posla začasne prodaje, poroča v ustreznem intervalu denarnega priliva v postavki 2.1. Zamenjave zavarovanja se poročajo kot pogodbeni prilivi in odlivi vrednostnih papirjev v oddelku sekundarna likvidnost, in sicer v skladu z zadevnim intervalom zapadlosti, v katerem te zamenjave zapadejo.

Sprememba pogodbeno razpoložljivega zneska kreditnih linij iz postavke 3.8 se poroča kot tok v ustreznem časovnem intervalu. Če ima institucija vlogo čez noč v centralni banki, se znesek vloge poroča kot začetno stanje v postavki 3.2 in kot denarni odliv v intervalu zapadlosti ‚čez noč‘ za to postavko. Poleg tega se iz tega izhajajoči denarni priliv poroča v postavki 2.2.5.

Zapadajoči vrednostni papirji v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘ se poročajo na podlagi njihove pogodbene zapadlosti. Ko vrednostni papir zapade, se odstrani iz kategorije sredstev, v kateri se je prvotno poročal, in se obravnava kot odliv vrednostnih papirjev, iz tega izhajajoči denarni priliv pa se poroča v postavki 2.5.

Vse vrednosti vrednostnih papirjev se poročajo v ustreznem intervalu po tekočih tržnih vrednostih.

V postavki 3.8 se poročajo le pogodbeno razpoložljivi zneski.

Da bi se preprečilo dvojno štetje, se denarni prilivi ne obračunajo v postavki 3.1 ali 3.2 v oddelku sekundarna likvidnost.

Postavke v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘ se poročajo v naslednjih podkategorijah:

730

3.1   Kovanci in bankovci

Skupni znesek denarnih sredstev v obliki kovancev in bankovcev.

740

3.2   Rezerve v centralni banki, ki se lahko dvignejo

Skupni znesek rezerv v centralnih bankah v skladu s členom 10(1)(b)(iii) Uredbe (EU) 2015/61, ki se lahko dvignejo najpozneje čez noč.

Vrednostni papirji, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank ali terjatve, za katere te banke jamčijo, se tu ne poročajo.

750

3.3   Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje

Tržna vrednost sredstev, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 10 Uredbe (EU) 2015/61.

Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 1, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva.

760

3.3.1   Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic

Znesek, ki se poroča v postavki 3.3, ki ga ne tvorijo krite obveznice.

770

3.3.1.1   Sredstva stopnje 1, centralne banke

Znesek, ki se poroča v postavki 3.3.1, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank ali terjatve, za katere te banke jamčijo.

780

3.3.1.2   Sredstva stopnje 1 (CQS 1)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.3.1, razen zneska, ki se poroča v postavki 3.3.1.1, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči.

790

3.3.1.3   Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.3.1, razen zneskov, ki se poročajo v postavki 3.3.1.1, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 2 ali 3, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči.

800

3.3.1.4   Sredstva stopnje 1 (CQS 4+)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.3.1, razen zneskov, ki se poročajo v postavki 3.3.1.1, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 4 ali slabšo, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči.

810

3.3.2   Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.3, ki ga tvorijo krite obveznice. V skladu s členom 10(1)(f) Uredbe (EU) 2015/61 se samo krite obveznice CQS 1 štejejo za sredstva stopnje 1.

820

3.4   Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje

Tržna vrednost sredstev, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 11 Uredbe (EU) 2015/61.

Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva.

830

3.4.1   Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS 1)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.4, ki ga tvorijo podjetniške obveznice, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1.

840

3.4.2   Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.4, ki ga tvorijo krite obveznice, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2.

850

3.4.3   Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.4, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države, centralnih bank, enot regionalne in lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja oziroma terjatve, za katere te institucije jamčijo. V skladu s členom 11(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2015/61 morajo imeti vsa sredstva javnega sektorja, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2.

860

3.5   Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje

Tržna vrednost sredstev, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 12 ali 13 Uredbe (EU) 2015/61.

Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva.

870

3.5.1   Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS)(CQS 1)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (vključno z RMBS). V skladu s členom 13(2)(a) Uredbe (EU) 2015/61 imajo vsi vrednostni papirji s premoženjskim kritjem, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, stopnjo kreditne kakovosti 1.

880

3.5.2   Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS 1–6)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo krite obveznice.

890

3.5.3   Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQS 1-3)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo podjetniške obveznice.

900

3.5.4   Sredstva stopnje 2B, delnice

Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo delnice.

910

3.5.5   Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo sredstva stopnje 2B, ki se ne poročajo v postavkah 3.5.1 do 3.5.4.

920

3.6   Druga sredstva, s katerimi se trguje

Tržna vrednost sredstev, s katerimi se trguje, razen tistih, ki se poročajo v postavkah 3.3, 3.4 in 3.5.

Vrednostni papirji in tokovi vrednostnih papirjev iz drugih sredstev, s katerimi se trguje, v obliki izdaj znotraj skupine ali lastnih izdaj se ne poročajo v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘. Vseeno se denarni tokovi iz takšnih postavk poročajo v zadevnem delu oddelka 1 in 2 predloge.

930

3.6.1   Enota centralne ravni države (CQS 1)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki je sredstvo, ki predstavlja terjatev do enote centralne ravni države, kateri imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1, oziroma terjatev, za katero ta enota jamči.

940

3.6.2   Enota centralne ravni države (CQS 2–3)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki je sredstvo, ki predstavlja terjatev do enote centralne ravni države, kateri imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 2 ali 3, oziroma terjatev, za katero ta enota jamči.

950

3.6.3   Delnice

Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki ga tvorijo delnice.

960

3.6.4   Krite obveznice,

Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki ga tvorijo krite obveznice.

970

3.6.5   ABS

Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki ga tvorijo ABS.

980

3.6.6   Druga sredstva, s katerimi se trguje

Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki ga tvorijo ostala sredstva, s katerimi se trguje, ki se ne poročajo v postavkah 3.6.1 do 3.6.5.

990

3.7   Sredstva, s katerimi se ne trguje, primerna za centralne banke

Knjigovodska vrednost sredstev, s katerimi se ne trguje, ki so primerna za zavarovanje standardnih likvidnostnih operacij centralne banke, do katerih ima institucija neposreden dostop na svoji ravni konsolidacije.

V primeru sredstev, denominiranih v valuti, ki je vključena v Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/233 (1) kot valuta z izjemno omejeno primernostjo za centralne banke, institucije pustijo to polje prazno. Vrednostni papirji in tokovi vrednostnih papirjev iz drugih sredstev, s katerimi se trguje, v obliki izdaj znotraj skupine ali lastnih izdaj se ne poročajo v oddelku „Sekundarna likvidnost“. Vseeno se denarni tokovi iz takšnih postavk poročajo v zadevnem delu oddelka 1 in 2 predloge.

–

1000

3.8   Nečrpani prejeti odobreni okvirni krediti

Skupni znesek nečrpanih odobrenih okvirnih kreditov, zagotovljenih instituciji poročevalki. Ti vključujejo pogodbeno nepreklicne okvirne kredite. Institucije poročajo znižan znesek, kadar morebitne potrebe zavarovanja s premoženjem po črpanju teh okvirnih kreditov presegajo razpoložljivost zavarovanja s premoženjem.

Da bi se preprečilo dvojno štetje, se okvirni krediti, kadar je institucija poročevalka sredstva že namenila za zavarovanje s premoženjem za nečrpani okvirni kredit in je sredstva že poročala v postavkah 3.1 do 3.7, ne poročajo v postavki 3.8. Isto velja v primerih, ko mora institucija poročevalka morda nameniti sredstva za zavarovanje s premoženjem, da lahko črpa sredstva, kot se poroča v tem polju.

1010

3.8.1   Sredstva stopnje 1, okvirni krediti

Znesek, ki se poroča v postavki 3.8, ki je okvirni kredit centralne banke v skladu s členom 19(1)(b) Uredbe (EU) 2015/61.

1020

3.8.2   Sredstva stopnje 2B, okvirni krediti z omejenim dostopom

Znesek, ki se poroča v postavki 3.8, ki so okvirni krediti v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2015/61.

1030

3.8.3   Sredstva stopnje 2B, okvirni krediti institucionalne sheme za zaščito vlog (IPS)

Znesek, ki se poroča v postavki 3.8, ki je likvidnostno financiranje v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2015/61.

1040

3.8.4   Drugi okvirni krediti

Znesek, ki se poroča v postavki 3.8, razen zneska, ki se poroča v postavkah 3.8.1 do 3.8.3.

1050

3.8.4.1   Od nasprotnih strank znotraj skupine

Znesek, ki se poroča v postavki 3.8.4, če je nasprotna stranka nadrejena oseba ali podrejena družba institucije ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je povezana s kreditno institucijo v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS ali je članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali centralna institucija ali članica mreže ali zadružne skupine, kot je navedeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

1060

3.8.4.2   Od drugih nasprotnih strank

Znesek, ki se poroča v postavki 3.8.4, razen zneska, ki se poroča v postavki 3.8.4.1.

1070

3.9   Neto sprememba sekundarne likvidnosti

Poroča se neto sprememba izpostavljenosti do postavk 3.2, 3.3, 3.4 ter 3.5, 3.6, 3.7 in 3.8, ki predstavljajo centralne banke, tokove vrednostnih papirjev oziroma odobrene kreditne linije v danem časovnem intervalu.

1080

3.10   Skupna sekundarna likvidnost

Skupni znesek sekundarne likvidnosti od datuma poročanja do zgornje mejne ustreznega časovnega intervala.

1090– 1140

4   NEPREDVIDENI DOGODKI

‚Nepredvideni dogodki‘ na lestvici zapadlosti vsebujejo informacije o nepredvidenih odlivih.

1090

4.1   Odlivi iz odobrenih okvirnih kreditov

Denarni odlivi, ki izhajajo iz odobrenih okvirnih kreditov. Institucije kot odliv poročajo največji znesek, ki ga je mogoče črpati v danem časovnem obdobju. Za obnavljajoče se okvirne kredite se poroča samo znesek nad obstoječim kreditom.

1010

4.1.1   Odobreni okvirni krediti

Znesek, ki se poroča v postavki 4.1, ki izhaja iz odobrenih okvirnih kreditov v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2015/61.

1110

4.1.1.1   Sredstva, ki jih prejemnik šteje kot sredstva stopnje 2B

Znesek, ki se poroča v postavki 4.1.1, ki se šteje kot likvidnostno financiranje v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2015/61.

1120

4.1.1.2   Drugo

Znesek, ki se poroča v postavki 4.1.1, razen zneska, ki se poroča v postavki 4.1.1.1.

1130

4.1.2   Okvirni likvidnostni krediti

Znesek, ki se poroča v postavki 4.1, ki izhaja iz okvirnih likvidnostnih kreditov v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2015/61.

1140

4.2   Odlivi zaradi sprožilcev znižanja bonitetne ocene

Institucije poročajo učinek bistvenega poslabšanja kreditne kakovosti institucije, ki ustreza znižanju njene zunanje bonitetne ocene za vsaj tri stopnje.

Pozitivni zneski predstavljajo nepredvidene odlive, negativni zneski pa zmanjšanje prvotne obveznosti.

Kadar je učinek znižanja predčasni odkup neporavnanih obveznosti, se zadevne obveznosti poročajo z negativnim predznakom v časovnem okviru, kjer se poročajo v postavki 1, ter hkrati s pozitivnim predznakom v časovnem okviru, ko obveznost zapade, in sicer če začnejo učinki znižanja veljati na dan poročanja.

Kadar je učinek znižanja poziv k doplačilu kritja, se poroča tržna vrednost zavarovanja s premoženjem, ki ga je treba položiti, s pozitivnim predznakom v časovnem okviru, ko zahteva zapade, in sicer če začnejo učinki znižanja veljati na dan poročanja.

Kadar je učinek znižanja sprememba pravic do ponovne zastave vrednostnih papirjev, prejetih od nasprotnih strank kot zavarovanje s premoženjem, se poroča tržna vrednost zadevnih vrednostnih papirjev s pozitivnim predznakom v časovnem okviru, ko vrednostni papirji niso več na voljo instituciji poročevalki, in sicer če začnejo učinki znižanja veljati na dan poročanja.

1150– 1290

5   POJASNJEVALNE POSTAVKE

1200

10   Odlivi znotraj skupine ali odlivi institucionalne sheme za zaščito vlog (razen valutnih zamenjav)

Vsota odlivov v postavkah 1.1, 1.2, 1.3, 1.5 in 1.6, če je nasprotna stranka nadrejena oseba ali podrejena družba institucije ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je povezana s kreditno institucijo v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS ali je članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali centralna institucija ali članica mreže ali zadružne skupine, kot je navedeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

1210

11   Prilivi znotraj skupine ali prilivi institucionalne sheme za zaščito vlog (razen valutnih zamenjav in zapadajočih vrednostnih papirjev)

Vsota prilivov v postavkah 2.1, 2.2, 2.4 in 2.6, če je nasprotna stranka nadrejena oseba ali podrejena družba institucije ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je povezana s kreditno institucijo v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS ali je članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali centralna institucija ali članica mreže ali zadružne skupine, kot je navedeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

1220

12   Prilivi znotraj skupine ali prilivi institucionalne sheme za zaščito vlog iz zapadajočih vrednostnih papirjev

Vsota prilivov v postavki 2.5, če je nasprotna stranka nadrejena oseba ali podrejena družba institucije ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je povezana s kreditno institucijo v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS ali je članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali centralna institucija ali članica mreže ali zadružne skupine, kot je navedeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

1230

13   Visokokakovostna likvidna sredstva (HQLA), primerna za centralne banke

Znesek, ki se poroča v postavkah 3.3, 3.4 in 3.5, ki je primeren za zavarovanje standardnih likvidnostnih operacij centralne banke, do katerega ima institucija neposreden dostop na svoji ravni konsolidacije.

V primeru sredstev, denominiranih v valuti, ki je vključena v Prilogo k Uredbi (EU) 2015/233 kot valuta z izjemno omejeno primernostjo za centralne banke, institucije pustijo to polje prazno.

1240

14   Nevisokokakovostna likvidna sredstva (ne HQLA), primerna za centralne banke

Vsota:

i)

vsote zneskov, ki se poročajo v postavki 3.6 in so primerni za zavarovanje standardnih likvidnostnih operacij centralne banke, do katerih ima institucija neposreden dostop na svoji ravni konsolidacije;

ii)

lastnih izdaj, ki so primerne za zavarovanje s premoženjem standardnih likvidnostnih operacij centralne banke, do katerih ima institucija neposreden dostop na svoji ravni konsolidacije.

V primeru sredstev, denominiranih v valuti, ki je vključena Uredbo (EU) 2015/233 kot valuta z izjemno omejeno primernostjo za centralne banke, institucije pustijo to polje prazno.

1270

17   Vedenjski odlivi iz vlog

Znesek, ki se poroča v postavki 1.3, razčlenjen v časovne intervale glede na vedenjsko zapadlost pri običajnem poslovanju, ki se uporablja za obvladovanje likvidnostnega tveganja institucije poročevalke. Za namene tega polja ‚običajno poslovanje‘ pomeni stanje brez pričakovanih likvidnostnih težav.

Razčlenitev odraža ‚stabilnost‘ vlog.

Postavka ne odraža predpostavk poslovnega načrta in zato ne vključuje informacij o novih poslovnih dejavnostih.

Pri razporejanju po časovnih intervalih se upošteva razdrobljenost, uporabljena za notranje namene. Zato ni treba izpolniti vseh časovnih intervalov.

1280

18   Vedenjski prilivi iz kreditov in drugih finančnih sredstev

Znesek, ki se poroča v postavki 2.2, razčlenjen v časovne intervale glede na vedenjsko zapadlost pri običajnem poslovanju, ki se uporablja za obvladovanje likvidnostnega tveganja institucije poročevalke. Za namene tega polja ‚običajno poslovanje‘ pomeni stanje brez pričakovanih likvidnostnih težav.

Postavka ne odraža predpostavk poslovnega načrta in zato ne upošteva novih poslovnih dejavnostih.

Pri razporejanju po časovnih intervalih se upošteva razdrobljenost, uporabljena za notranje namene. Zato ni treba izpolniti vseh časovnih intervalov.

1290

19   Vedenjsko črpanje odobrenih okvirnih kreditov

Znesek, ki se poroča v postavki 4.1, razčlenjen v časovne intervale glede na vedenjsko raven črpanja in nastale likvidnostne potrebe pri običajnem poslovanju, ki se uporablja za obvladovanje likvidnostnega tveganja institucije poročevalke. Za namene tega polja ‚običajno poslovanje‘ pomeni ‚stanje brez pričakovanih likvidnostnih težav‘.

Postavka ne odraža predpostavk poslovnega načrta in zato ne upošteva novih poslovnih dejavnostih.

Pri razporejanju po časovnih intervalih se upošteva razdrobljenost, uporabljena za notranje namene. Zato ni treba izpolniti vseh časovnih intervalov.“


(1)  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32015R0233