|
9.11.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 281/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1627
z dne 9. oktobra 2018
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 v zvezi s preudarnim vrednotenjem za namene nadzorniškega poročanja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti četrtega pododstavka člena 99(5), četrtega pododstavka člena 99(6), tretjega pododstavka člena 394(4), četrtega pododstavka člena 415(3) in tretjega pododstavka člena 430(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 (2) določa, na katere načine morajo institucije poročati informacije, ki so relevantne za spoštovanje določb Uredbe (EU) št. 575/2013. V regulativnem okviru, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 575/2013, se s sprejemanjem novih regulativnih tehničnih standardov postopoma dopolnjujejo in spreminjajo njegovi nebistveni elementi. Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 je treba posodobiti, da bodo te spremembe upoštevane. |
|
(2) |
Uredba (EU) št. 575/2013 je bila dopolnjena s sprejetjem Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/101 (3) glede preudarnega vrednotenja in Uredbe (EU) 2017/2401 Evropskega parlamenta in Sveta (4) glede listinjenja. Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 bi bilo treba posodobiti, da se bodo upoštevale te spremembe in zagotovile dodatne podrobnosti v navodilih ter opredelitvah, uporabljenih za namene nadzorniškega poročanja institucij. Prav tako bi bilo treba pojasniti nekatera sklicevanja in nedoslednosti pri oblikovanju, ki so se pri uporabi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 izkazali za zavajajoče. |
|
(3) |
V Delegirani uredbi (EU) 2016/101 so določene zahteve v zvezi s prilagoditvami zaradi preudarnega vrednotenja pozicij, merjenih po pošteni vrednosti. Vsebuje dva pristopa za izvajanje zahtev po preudarnem vrednotenju: temeljni pristop in poenostavljeni pristop. Za spremljanje, ali institucije izpolnjujejo te zahteve, in za oceno učinka navedene uredbe je potrebno dodatno poročanje v zvezi z zahtevami po preudarnem vrednotenju. |
|
(4) |
Z Uredbo (EU) 2017/2401 se spreminja Uredba (EU) št. 575/2013, da bi se pri kapitalski obravnavi listinjenj v večji meri upoštevala tveganja in da bi se lahko ustrezno odražale posebne lastnosti enostavnih, preglednih in standardiziranih listinjenj. Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 je treba spremeniti, da bo primerna za poročanje pozicij v listinjenju, za katere se uporablja ta revidirani okvir za listinjenja. |
|
(5) |
Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 so potrebne tudi, da se upošteva sposobnost pristojnih organov za učinkovit nadzor in oceno profila tveganja institucij ter zaradi pregleda nad tveganji za finančni sektor, za kar so potrebne manjše spremembe zahtev po poročanju o geografski porazdelitvi izpostavljenosti. |
|
(6) |
Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA) predložil Komisiji. |
|
(7) |
EBA je o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, ki se nanašajo na preudarno vrednotenje in skupno geografsko porazdelitev, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje v zvezi s tem interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5). V skladu z drugim pododstavkom člena 15(1) navedene uredbe EBA ni izvedel nobenega javnega posvetovanja v zvezi s tistimi deli osnutka izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, ki so redakcijske narave ali uvajajo samo omejeno število postavk v okvir za nadzorniško poročanje, saj bi bilo to nesorazmerno glede na področje uporabe in učinek zadevnega osnutka izvedbenih tehničnih standardov. |
|
(8) |
Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izvedbena uredba (EU) št. 680/2014 se spremeni:
|
(1) |
člen 5 se spremeni:
|
|
(2) |
v členu 9(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
|
(3) |
Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi; |
|
(4) |
Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi; |
|
(5) |
Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi; |
|
(6) |
Priloga IX se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi; |
|
(7) |
Priloga XI se nadomesti z besedilom iz Priloge V k tej uredbi; |
|
(8) |
Priloga XVI se nadomesti z besedilom iz Priloge VI k tej uredbi; |
|
(9) |
Priloga XIX se nadomesti z besedilom iz Priloge VII k tej uredbi; |
|
(10) |
Priloga XXI se nadomesti z besedilom iz Priloge VIII k tej uredbi; |
|
(11) |
Priloga XXII se nadomesti z besedilom iz Priloge IX k tej uredbi; |
|
(12) |
Priloga XXIII se nadomesti z besedilom iz Priloge X k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. decembra 2018.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. oktobra 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/101 z dne 26. oktobra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za preudarno vrednotenje v skladu s členom 105(14) (UL L 21, 28.1.2016, str. 54).
(4) Uredba (EU) 2017/2401 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL L 347, 28.12.2017, str. 1).
(5) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
PRILOGA I
„PRILOGA I
POROČANJE O KAPITALU IN KAPITALSKIH ZAHTEVAH
|
PREDLOGE COREP |
|||
|
Številka predloge |
Koda predloge |
Ime predloge/skupine predlog |
Kratko ime |
|
|
|
KAPITALSKA USTREZNOST |
CA |
|
1 |
C 01.00 |
KAPITAL |
CA1 |
|
2 |
C 02.00 |
KAPITALSKE ZAHTEVE |
CA2 |
|
3 |
C 03.00 |
KAPITALSKI KOLIČNIKI |
CA3 |
|
4 |
C 04.00 |
POJASNJEVALNE POSTAVKE: |
CA4 |
|
|
|
PREHODNE DOLOČBE |
CA5 |
|
5,1 |
C 05.01 |
PREHODNE DOLOČBE |
CA5.1 |
|
5,2 |
C 05.02 |
INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI |
CA5.2 |
|
|
|
KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE |
GS |
|
6,1 |
C 06.01 |
KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – SKUPAJ |
Skupaj GS |
|
6,2 |
C 06.02 |
KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH |
GS |
|
|
|
KREDITNO TVEGANJE |
CR |
|
7 |
C 07.00 |
KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM |
CR SA |
|
|
|
KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM |
CR IRB |
|
8,1 |
C 08.01 |
KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM |
CR IRB 1 |
|
8,2 |
C 08.02 |
KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (razčlenitev glede na bonitetne razrede dolžnikov ali skupine izpostavljenosti) |
CR IRB 2 |
|
|
|
GEOGRAFSKA RAZČLENITEV |
CR GB |
|
9,1 |
C 09.01 |
Razpredelnica 9.1 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika (izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa) |
CR GB 1 |
|
9,2 |
C 09.02 |
Razpredelnica 9.2 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika (izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB) |
CR GB 2 |
|
9,4 |
C 09.04 |
Razpredelnica 9.4 – Razčlenitev ustreznih kreditnih izpostavljenosti za namene izračuna proticikličnega blažilnika po državah in stopnje posamezni instituciji lastnega proticikličnega blažilnika |
CCB |
|
|
|
KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI KAPITAL – PRISTOPI IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM |
CR EQU IRB |
|
10,1 |
C 10.01 |
KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI KAPITAL – PRISTOPI IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM |
CR EQU IRB 1 |
|
10,2 |
C 10.02 |
KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI KAPITAL – PRISTOPI IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM. RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA PD/LGD GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV: |
CR EQU IRB 2 |
|
11 |
C 11.00 |
TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE |
CR SETT |
|
12 |
C 12.00 |
KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM |
CR SEC SA |
|
13 |
C 13.00 |
KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM |
CR SEC IRB |
|
14 |
C 14.00 |
PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH |
CR SEC Details |
|
|
|
OPERATIVNO TVEGANJE |
OPR |
|
16 |
C 16.00 |
OPERATIVNO TVEGANJE |
OPR |
|
|
|
OPERATIVNO TVEGANJE: IZGUBE IN POVRNITVE |
|
|
17,1 |
C 17.01 |
OPERATIVNO TVEGANJE: IZGUBE IN POVRNITVE PO POSLOVNIH PODROČJIH IN VRSTAH DOGODKOV V ZADNJEM LETU |
OPR DETAILS 1 |
|
17,2 |
C 17.02 |
OPERATIVNO TVEGANJE: DOGODKI Z VELIKO IZGUBO |
OPR DETAILS 2 |
|
|
|
TRŽNO TVEGANJE |
MKR |
|
18 |
C 18.00 |
TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI |
MKR SA TDI |
|
19 |
C 19.00 |
TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH |
MKR SA SEC |
|
20 |
C 20.00 |
TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO |
MKR SA CTP |
|
21 |
C 21.00 |
TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH |
MKR SA EQU |
|
22 |
C 22.00 |
TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE |
MKR SA FX |
|
23 |
C 23.00 |
TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO |
MKR SA COM |
|
24 |
C 24.00 |
NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA |
MKR IM |
|
25 |
C 25.00 |
TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNE VREDNOSTI |
CVA |
|
|
|
PREUDARNO VREDNOTENJE |
MKR |
|
32,1 |
C 32.01 |
PREUDARNO VREDNOTENJE: SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI |
PRUVAL 1 |
|
32,2 |
C 32.02 |
PREUDARNO VREDNOTENJE: TEMELJNI PRISTOP |
PRUVAL 2 |
|
32,3 |
C 32.03 |
PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA |
PRUVAL 3 |
|
32,4 |
C 32.04 |
PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ |
PRUVAL 4 |
|
|
|
IZPOSTAVLJENOSTI DO SEKTORJA DRŽAVA |
MKR |
|
33 |
C 33.00 |
IZPOSTAVLJENOSTI DO DRŽAV PO DRŽAVI NASPROTNE STRANKE |
GOV |
C 01.00 – KAPITAL (CA1)
|
Vrstice |
Id. št. |
Postavka |
Znesek |
|
010 |
1 |
KAPITAL |
|
|
015 |
1.1 |
TEMELJNI KAPITAL |
|
|
020 |
1.1.1 |
NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL |
|
|
030 |
1.1.1.1 |
Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot navaden lastniški temeljni kapital |
|
|
040 |
1.1.1.1.1 |
Vplačani kapitalski instrumenti |
|
|
045 |
1.1.1.1.1* |
Od tega: kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah |
|
|
050 |
1.1.1.1.2* |
Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi |
|
|
060 |
1.1.1.1.3 |
Vplačani presežek kapitala |
|
|
070 |
1.1.1.1.4 |
(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
080 |
1.1.1.1.4.1 |
(–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
090 |
1.1.1.1.4.2 |
(–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
091 |
1.1.1.1.4.3 |
(–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
092 |
1.1.1.1.5 |
(–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
130 |
1.1.1.2 |
Zadržani dobiček |
|
|
140 |
1.1.1.2.1 |
Zadržani dobiček preteklih let |
|
|
150 |
1.1.1.2.2 |
Priznan dobiček ali izguba |
|
|
160 |
1.1.1.2.2.1 |
Dobiček ali izguba, ki se pripiše lastnikom obvladujoče družbe |
|
|
170 |
1.1.1.2.2.2 |
(–) Del dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki ni sprejemljiv |
|
|
180 |
1.1.1.3 |
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos |
|
|
200 |
1.1.1.4 |
Druge rezerve |
|
|
210 |
1.1.1.5 |
Rezervacije za splošna bančna tveganja |
|
|
220 |
1.1.1.6 |
Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila |
|
|
230 |
1.1.1.7 |
Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu |
|
|
240 |
1.1.1.8 |
Prehodne prilagoditve zaradi dodatnih manjšinskih deležev |
|
|
250 |
1.1.1.9 |
Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov |
|
|
260 |
1.1.1.9.1 |
(–) Povečanja lastniškega kapitala, ki izhajajo iz listinjenih sredstev |
|
|
270 |
1.1.1.9.2 |
Rezerva za varovanje denarnih tokov |
|
|
280 |
1.1.1.9.3 |
Kumulativni dobički in izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja v zvezi z obveznostmi, vrednotenimi po pošteni vrednosti |
|
|
285 |
1.1.1.9.4 |
Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi |
|
|
290 |
1.1.1.9.5 |
(–) Prilagoditve vrednosti zaradi zahtev po preudarnem vrednotenju |
|
|
300 |
1.1.1.10 |
(–) Dobro ime |
|
|
310 |
1.1.1.10.1 |
(–) Dobro ime, ki se pripozna kot neopredmeteno sredstvo |
|
|
320 |
1.1.1.10.2 |
(–) Dobro ime, ki se nanaša na vrednotenje pomembnih naložb |
|
|
330 |
1.1.1.10.3 |
Odložene obveznosti za davek, povezane z dobrim imenom |
|
|
340 |
1.1.1.11 |
(–) Druga neopredmetena sredstva |
|
|
350 |
1.1.1.11.1 |
(–) Druga neopredmetena sredstva pred odbitkom odloženih obveznosti za davek |
|
|
360 |
1.1.1.11.2 |
Odložene obveznosti za davek, povezane z drugimi neopredmetenimi sredstvi |
|
|
370 |
1.1.1.12 |
(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek |
|
|
380 |
1.1.1.13 |
(–) Primanjkljaj popravkov zaradi kreditnega tveganja glede na pričakovane izgube v okviru pristopa IRB |
|
|
390 |
1.1.1.14 |
(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami |
|
|
400 |
1.1.1.14.1 |
(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami |
|
|
410 |
1.1.1.14.2 |
Odložene obveznosti za davek, povezane s sredstvi pokojninskega sklada z določenimi pravicami |
|
|
420 |
1.1.1.14.3 |
Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki jih lahko institucija neomejeno uporablja |
|
|
430 |
1.1.1.15 |
(–) Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu |
|
|
440 |
1.1.1.16 |
(–) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom |
|
|
450 |
1.1.1.17 |
(–) Kvalificirani deleži zunaj finančnega sektorja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % |
|
|
460 |
1.1.1.18 |
(–) Pozicije listinjenja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % |
|
|
470 |
1.1.1.19 |
(–) Proste izročitve, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % |
|
|
471 |
1.1.1.20 |
(–) Pozicije v košarici, za katere institucija ne more določiti uteži tveganja v skladu s pristopom IRB in za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % |
|
|
472 |
1.1.1.21 |
(–) Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v skladu s pristopom notranjih modelov, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % |
|
|
480 |
1.1.1.22 |
(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
490 |
1.1.1.23 |
(–) Odbitne odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik |
|
|
500 |
1.1.1.24 |
(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
510 |
1.1.1.25 |
(–) Znesek, ki presega prag 17,65 % |
|
|
520 |
1.1.1.26 |
Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
524 |
1.1.1.27 |
(–) Dodatni odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR |
|
|
529 |
1.1.1.28 |
Elementi ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala – drugo |
|
|
530 |
1.1.2 |
DODATNI TEMELJNI KAPITAL |
|
|
540 |
1.1.2.1 |
Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot dodatni temeljni kapital |
|
|
550 |
1.1.2.1.1 |
Vplačani kapitalski instrumenti |
|
|
560 |
1.1.2.1.2* |
Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi |
|
|
570 |
1.1.2.1.3 |
Vplačani presežek kapitala |
|
|
580 |
1.1.2.1.4 |
(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala |
|
|
590 |
1.1.2.1.4.1 |
(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala |
|
|
620 |
1.1.2.1.4.2 |
(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala |
|
|
621 |
1.1.2.1.4.3 |
(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala |
|
|
622 |
1.1.2.1.5 |
(–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala |
|
|
660 |
1.1.2.2 |
Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila |
|
|
670 |
1.1.2.3 |
Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem temeljnem kapitalu |
|
|
680 |
1.1.2.4 |
Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo podrejene družbe |
|
|
690 |
1.1.2.5 |
(–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu |
|
|
700 |
1.1.2.6 |
(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
710 |
1.1.2.7 |
(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
720 |
1.1.2.8 |
(–) Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom |
|
|
730 |
1.1.2.9 |
Druge prehodne prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala |
|
|
740 |
1.1.2.10 |
Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom (odbito v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu) |
|
|
744 |
1.1.2.11 |
(–) Dodatni odbitki dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR |
|
|
748 |
1.1.2.12 |
Elementi ali odbitki dodatnega temeljnega kapitala ‒ drugo |
|
|
750 |
1.2 |
DODATNI KAPITAL |
|
|
760 |
1.2.1 |
Kapitalski instrumenti in podrejena posojila, sprejemljivi kot dodatni kapital |
|
|
770 |
1.2.1.1 |
Vplačani kapitalski instrumenti in podrejena posojila |
|
|
780 |
1.2.1.2* |
Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi, ki niso sprejemljivi |
|
|
790 |
1.2.1.3 |
Vplačani presežek kapitala |
|
|
800 |
1.2.1.4 |
(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala |
|
|
810 |
1.2.1.4.1 |
(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala |
|
|
840 |
1.2.1.4.2 |
(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala |
|
|
841 |
1.2.1.4.3 |
(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala |
|
|
842 |
1.2.1.5 |
(–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala |
|
|
880 |
1.2.2 |
Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega kapitala in podrejenih posojil, za katere se uporabljajo predhodna pravila |
|
|
890 |
1.2.3 |
Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem kapitalu |
|
|
900 |
1.2.4 |
Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo podrejene družbe |
|
|
910 |
1.2.5 |
Presežek rezervacij nad sprejemljivimi pričakovanimi izgubami v okviru pristopa IRB |
|
|
920 |
1.2.6 |
Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja v okviru standardiziranega pristopa |
|
|
930 |
1.2.7 |
(–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu |
|
|
940 |
1.2.8 |
(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
950 |
1.2.9 |
(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
960 |
1.2.10 |
Druge prehodne prilagoditve dodatnega kapitala |
|
|
970 |
1.2.11 |
Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom (odbito v dodatnem temeljnem kapitalu) |
|
|
974 |
1.2.12 |
(–) Dodatni odbitki dodatnega kapitala v skladu s členom 3 CRR |
|
|
978 |
1.2.13 |
Elementi ali odbitki dodatnega kapitala – drugo |
|
C 02.00 – KAPITALSKE ZAHTEVE (CA2)
|
Vrstice |
Postavka |
Oznaka |
Znesek |
|
010 |
1 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
|
|
020 |
1* |
Od tega: Investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 95 in členom 98 CRR |
|
|
030 |
1** |
Od tega: Investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 96 in členom 97 CRR |
|
|
040 |
1.1 |
ZNESKI TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE IN TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI TER PROSTE IZROČITVE |
|
|
050 |
1.1.1 |
Standardizirani pristop (SA) |
|
|
060 |
1.1.1.1. |
Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa brez pozicij v listinjenju |
|
|
070 |
1.1.1.1.01 |
Enote centralne ravni države ali centralne banke |
|
|
080 |
1.1.1.1.02 |
Enote regionalne ali lokalne ravni držav |
|
|
090 |
1.1.1.1.03 |
Subjekti javnega sektorja |
|
|
100 |
1.1.1.1.04 |
Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank |
|
|
110 |
1.1.1.1.05 |
Mednarodne organizacije |
|
|
120 |
1.1.1.1.06 |
Institucije |
|
|
130 |
1.1.1.1.07 |
Podjetja |
|
|
140 |
1.1.1.1.08 |
Izpostavljenosti na drobno |
|
|
150 |
1.1.1.1.09 |
Zavarovano s hipotekami na nepremičnine |
|
|
160 |
1.1.1.1.10 |
Neplačane izpostavljenosti |
|
|
170 |
1.1.1.1.11 |
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem |
|
|
180 |
1.1.1.1.12 |
Krite obveznice |
|
|
190 |
1.1.1.1.13 |
Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno |
|
|
200 |
1.1.1.1.14 |
Kolektivni naložbeni podjemi (KNP) |
|
|
210 |
1.1.1.1.15 |
Lastniški instrumenti |
|
|
211 |
1.1.1.1.16 |
Druge postavke |
|
|
220 |
1.1.1.2 |
Pozicije v listinjenju, standardizirani pristop |
|
|
230 |
1.1.1.2* |
od tega: relistinjenje |
|
|
240 |
1.1.2 |
Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB) |
|
|
250 |
1.1.2.1 |
Pristop IRB, kadar se ne uporabijo lastne ocene LGD niti konverzijski faktorji |
|
|
260 |
1.1.2.1.01 |
Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank |
|
|
270 |
1.1.2.1.02 |
Institucije |
|
|
280 |
1.1.2.1.03 |
Izpostavljenosti do podjetij – MSP |
|
|
290 |
1.1.2.1.04 |
Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji |
|
|
300 |
1.1.2.1.05 |
Izpostavljenosti do podjetij – Drugo |
|
|
310 |
1.1.2.2 |
Pristopi IRB, kadar se uporabljajo lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji |
|
|
320 |
1.1.2.2.01 |
Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank |
|
|
330 |
1.1.2.2.02 |
Institucije |
|
|
340 |
1.1.2.2.03 |
Izpostavljenosti do podjetij – MSP |
|
|
350 |
1.1.2.2.04 |
Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji |
|
|
360 |
1.1.2.2.05 |
Izpostavljenosti do podjetij – Drugo |
|
|
370 |
1.1.2.2.06 |
Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami MSP |
|
|
380 |
1.1.2.2.07 |
Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami podjetij, ki niso MSP |
|
|
390 |
1.1.2.2.08 |
Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se |
|
|
400 |
1.1.2.2.09 |
Izpostavljenosti na drobno – Druga MSP |
|
|
410 |
1.1.2.2.10 |
Izpostavljenosti na drobno – Druga podjetja, ki niso MSP |
|
|
420 |
1.1.2.3 |
Lastniški instrumenti po pristopu IRB |
|
|
430 |
1.1.2.4 |
Pozicije v listinjenju po pristopu IRB |
|
|
440 |
1.1.2.4* |
Od tega: relistinjenje |
|
|
450 |
1.1.2.5 |
Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti |
|
|
460 |
1.1.3 |
Znesek izpostavljenosti tveganju za prispevke v jamstveni sklad CNS |
|
|
490 |
1.2 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU PORAVNAVE/IZROČITVE |
|
|
500 |
1.2.1 |
Tveganje poravnave/izročitve v netrgovalni knjigi |
|
|
510 |
1.2.2 |
Tveganje poravnave/izročitve v trgovalni knjigi |
|
|
520 |
1.3 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA |
|
|
530 |
1.3.1 |
Znesek izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan po standardiziranih pristopih (SA) |
|
|
540 |
1.3.1.1 |
Dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi |
|
|
550 |
1.3.1.2 |
Lastniški instrumenti |
|
|
555 |
1.3.1.3 |
Posamezni pristop za pozicijsko tveganje v KNP |
|
|
556 |
1.3.1.3* |
Pojasnjevalna postavka: KNP, ki vlagajo izključno v dolžniške instrumente, s katerimi se trguje na borzi |
|
|
557 |
1.3.1.3** |
Pojasnjevalna postavka: KNP, ki vlagajo izključno v lastniške instrumente ali v mešane instrumente |
|
|
560 |
1.3.1.4 |
Tuje valute |
|
|
570 |
1.3.1.5 |
Blago |
|
|
580 |
1.3.2 |
Znesek izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan z uporabo notranjih modelov (IM) |
|
|
590 |
1.4 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA OPERATIVNO TVEGANJE (OpR) |
|
|
600 |
1.4.1 |
OpR enostavni pristop (BIA) |
|
|
610 |
1.4.2 |
OpR standardizirani (STA)/alternativni standardizirani (ASA) pristop |
|
|
620 |
1.4.3 |
OpR napredni pristopi za merjenje (AMA) |
|
|
630 |
1.5 |
DODATNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZARADI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV |
|
|
640 |
1.6 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA PRILAGODITEV KREDITNEGA VREDNOTENJA |
|
|
650 |
1.6.1 |
Napredna metoda |
|
|
660 |
1.6.2 |
Standardizirana metoda |
|
|
670 |
1.6.3 |
Na podlagi OEM |
|
|
680 |
1.7 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU V ZVEZI Z VELIKIMI IZPOSTAVLJENOSTMI V TRGOVALNI KNJIGI |
|
|
690 |
1.8 |
DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
|
|
710 |
1.8.2 |
Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 458 |
|
|
720 |
1.8.2* |
Od tega: zahteve za velike izpostavljenosti |
|
|
730 |
1.8.2** |
Od tega: zaradi spremenjenih uteži tveganja, usmerjenih na nepremičninske balone v sektorju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin |
|
|
740 |
1.8.2*** |
Od tega: zaradi izpostavljenosti znotraj finančnega sektorja |
|
|
750 |
1.8.3 |
Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 459 |
|
|
760 |
1.8.4 |
Od tega: dodatni znesek izpostavljenosti tveganju v skladu s členom 3 CRR |
|
|
770 |
1.8.5 |
Od tega: zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje: pozicije v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja) |
|
|
780 |
1.8.5.1 |
Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (SEC–IRBA) |
|
|
790 |
1.8.5.1.1 |
Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
800 |
1.8.5.1.2 |
Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
810 |
1.8.5.2 |
Standardizirani pristop (SEC–SA) |
|
|
820 |
1.8.5.2.1 |
Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
830 |
1.8.5.2.2 |
Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
840 |
1.8.5.3 |
Pristop na podlagi zunanjih bonitetnih ocen (SEC–ERBA) |
|
|
850 |
1.8.5.3.1 |
Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
860 |
1.8.5.3.2 |
Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
870 |
1.8.5.4 |
Pristop notranjega ocenjevanja (IAA) |
|
|
880 |
1.8.5.4.1 |
Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
890 |
1.8.5.4.2 |
Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
900 |
1.8.5.5 |
Drugo (UT = 1 250 %) |
|
|
910 |
1.8.6 |
Od tega: Znesek skupne izpostavljenosti tveganju za pozicijsko tveganje: dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi – posebno tveganje instrumentov v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja) |
|
|
920 |
1.8.6.1 |
Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (SEC–IRBA) |
|
|
930 |
1.8.6.1.1 |
Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
940 |
1.8.6.1.2 |
Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
950 |
1.8.6.2 |
Standardizirani pristop (SEC–SA) |
|
|
960 |
1.8.6.2.1 |
Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
970 |
1.8.6.2.2 |
Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
980 |
1.8.6.3 |
Pristop na podlagi zunanjih bonitetnih ocen (SEC–ERBA) |
|
|
990 |
1.8.6.3.1 |
Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
1000 |
1.8.6.3.2 |
Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
1010 |
1.8.6.4 |
Pristop notranjega ocenjevanja (IAA) |
|
|
1020 |
1.8.6.4.1 |
Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
1030 |
1.8.6.4.2 |
Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo |
|
|
1040 |
1.8.6.5 |
Drugo (UT = 1 250 %) |
|
C 03.00 – KAPITALSKI KOLIČNIKI IN RAVNI KAPITALA (CA3)
|
Vrstice |
Id. št. |
Postavka |
Znesek |
|
010 |
1 |
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
020 |
2 |
Presežek (+)/primanjkljaj (‒) navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
030 |
3 |
Količnik temeljnega kapitala |
|
|
040 |
4 |
Presežek (+)/primanjkljaj (‒) temeljnega kapitala |
|
|
050 |
5 |
Količnik skupnega kapitala |
|
|
060 |
6 |
Presežek (+)/primanjkljaj (‒) skupnega kapitala |
|
|
Pojasnjevalne postavke: Količnik skupne kapitalske zahteve v okviru PNPO (TSCR), količnik skupne kapitalske zahteve (OCR) in smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G) |
|||
|
130 |
13 |
Količnik skupne kapitalske zahteve v okviru PNPO (TSCR) |
|
|
140 |
13* |
TSCR: ki mora biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
150 |
13** |
TSCR: ki mora biti sestavljena iz temeljnega kapitala |
|
|
160 |
14 |
Količnik skupne kapitalske zahteve (OCR) |
|
|
170 |
14* |
OCR: ki mora biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
180 |
14** |
OCR: ki mora biti sestavljena iz temeljnega kapitala |
|
|
190 |
15 |
količnik skupne kapitalske zahteve (OCR) in smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G) |
|
|
200 |
15* |
OCR in P2G: ki morata biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
210 |
15** |
OCR in P2G: ki morata biti sestavljena iz temeljnega kapitala |
|
C 04.00 – POJASNJEVALNE POSTAVKE (CA4)
|
Vrstica |
Id. št. |
Postavka |
Stolpec |
|
Odložene terjatve za davek in obveznosti |
010 |
||
|
010 |
1 |
Odložene terjatve za davek skupaj |
|
|
020 |
1.1 |
Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček |
|
|
030 |
1.2 |
Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik |
|
|
040 |
1.3 |
Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik |
|
|
050 |
2 |
Odložene obveznosti za davek skupaj |
|
|
060 |
2.1 |
Odložene obveznosti za davek, ki se ne odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček |
|
|
070 |
2.2 |
Odložene obveznosti za davek, ki se odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček |
|
|
080 |
2.2.1 |
Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik |
|
|
090 |
2.2.2 |
Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik |
|
|
093 |
2A |
Preplačilo davka in prenos davčne izgube v predhodno obdobje |
|
|
096 |
2B |
Odložene terjatve za davek, za katere se uporabi utež tveganja 250 % |
|
|
097 |
2C |
Odložene terjatve za davek, za katere se uporabi utež tveganja 0 % |
|
|
Prilagoditve zaradi kreditnega tveganja in pričakovane izgube |
|||
|
100 |
3 |
Presežek (+) ali primanjkljaj (–) popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti in drugih zmanjšanj kapitala na pričakovane izgube za izpostavljenosti, ki niso neplačane, izračunan po pristopu IRB |
|
|
110 |
3.1 |
Skupaj popravki zaradi kreditnega tveganja, dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala, izračunani za vključitev v izračun zneska pričakovane izgube |
|
|
120 |
3.1.1 |
Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja |
|
|
130 |
3.1.2 |
Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja |
|
|
131 |
3.1.3 |
Dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala |
|
|
140 |
3.2 |
Skupaj izračunane pričakovane izgube |
|
|
145 |
4 |
Presežek (+) ali primanjkljaj (–) posebnih prilagoditev zaradi kreditnega tveganja na pričakovane izgube za neplačane izpostavljenosti, izračunan po pristopu IRB |
|
|
150 |
4.1 |
Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in pozicije, ki so obravnavane podobno |
|
|
155 |
4.2 |
Skupaj izračunane pričakovane izgube |
|
|
160 |
5 |
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za presežek rezervacij, sprejemljivih kot dodatni kapital |
|
|
170 |
6 |
Skupaj bruto rezervacije, sprejemljive za vključitev v dodatni kapital |
|
|
180 |
7 |
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za rezervacije, sprejemljive kot dodatni kapital |
|
|
Pragi za odbitke od navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|||
|
190 |
8 |
Prag za neodbite deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
200 |
9 |
10-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
210 |
10 |
17,65-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
225 |
11.1 |
Sprejemljiv kapital za namene kvalificiranih deležev zunaj finančnega sektorja |
|
|
226 |
11.2 |
Sprejemljiv kapital za namene velikih izpostavljenosti |
|
|
Naložbe v kapital subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|||
|
230 |
12 |
Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije |
|
|
240 |
12.1 |
Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
250 |
12.1.1 |
Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
260 |
12.1.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
270 |
12.2 |
Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
280 |
12.2.1 |
Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
290 |
12.2.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
291 |
12.3 |
Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
292 |
12.3.1 |
Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
293 |
12.3.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
300 |
13 |
Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije |
|
|
310 |
13.1 |
Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
320 |
13.1.1 |
Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
330 |
13.1.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
340 |
13.2 |
Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
350 |
13.2.1 |
Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
360 |
13.2.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
361 |
13.3 |
Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
362 |
13.3.1 |
Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
363 |
13.3.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
370 |
14 |
Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije |
|
|
380 |
14.1 |
Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
390 |
14.1.1 |
Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
400 |
14.1.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
410 |
14.2 |
Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
420 |
14.2.1 |
Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
430 |
14.2.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
431 |
14.3 |
Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
432 |
14.3.1 |
Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
433 |
14.3.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
Naložbe v kapital subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|||
|
440 |
15 |
Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije |
|
|
450 |
15.1 |
Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
460 |
15.1.1 |
Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
470 |
15.1.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
480 |
15.2 |
Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
490 |
15.2.1 |
Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
500 |
15.2.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
501 |
15.3 |
Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
502 |
15.3.1 |
Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
503 |
15.3.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
510 |
16 |
Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije |
|
|
520 |
16.1 |
Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
530 |
16.1.1 |
Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
540 |
16.1.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
550 |
16.2 |
Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
560 |
16.2.1 |
Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
570 |
16.2.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
571 |
16.3 |
Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
572 |
16.3.1 |
Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
573 |
16.3.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
580 |
17 |
Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije |
|
|
590 |
17.1 |
Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
600 |
17.1.1 |
Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
610 |
17.1.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
620 |
17.2 |
Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
630 |
17.2.1 |
Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
640 |
17.2.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
641 |
17.3 |
Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
642 |
17.3.1 |
Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
643 |
17.3.2 |
(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj |
|
|
Zneski skupne izpostavljenosti tveganju deležev, ki se ne odbijejo od ustrezne kapitalske kategorije: |
|||
|
650 |
18 |
Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije |
|
|
660 |
19 |
Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega temeljnega kapitala institucije |
|
|
670 |
20 |
Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega kapitala institucije |
|
|
Začasna opustitev odbitka od kapitala |
|||
|
680 |
21 |
Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo |
|
|
690 |
22 |
Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo |
|
|
700 |
23 |
Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo |
|
|
710 |
24 |
Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo |
|
|
720 |
25 |
Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo |
|
|
730 |
26 |
Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo |
|
|
Kapitalski blažilniki |
|||
|
740 |
27 |
Zahteva po skupnem blažilniku |
|
|
750 |
|
Varovalni kapitalski blažilnik |
|
|
760 |
|
Varovalni blažilnik zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice |
|
|
770 |
|
Posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik |
|
|
780 |
|
Blažilnik sistemskih tveganj |
|
|
800 |
|
Blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije |
|
|
810 |
|
Blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije |
|
|
Zahteve v okviru stebra II |
|||
|
820 |
28 |
Kapitalske zahteve v zvezi s prilagoditvami v okviru drugega stebra |
|
|
Dodatne informacije za investicijska podjetja |
|||
|
830 |
29 |
Ustanovni kapital |
|
|
840 |
30 |
Kapital na podlagi stalnih splošnih stroškov |
|
|
Dodatne informacije za izračun pragov za poročanje |
|||
|
850 |
31 |
Tuje originalne izpostavljenosti |
|
|
860 |
32 |
Skupaj originalne izpostavljenosti |
|
|
Prag iz sporazuma Basel I |
|||
|
870 |
|
Prilagoditve skupnega kapitala |
|
|
880 |
|
Kapital, v celoti prilagojen za prag iz sporazuma Basel I |
|
|
890 |
|
Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I |
|
|
900 |
|
Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I – alternativa po standardiziranem pristopu |
|
|
910 |
|
Primanjkljaj skupnega kapitala v zvezi z minimalnimi kapitalskimi zahtevami praga iz sporazuma Basel I |
|
C 05.01 – PREHODNE DOLOČBE (CA5.1)
|
|
Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
Prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala |
Prilagoditve dodatnega kapitala |
Prilagoditve, vključene v tveganju prilagojena sredstva |
Pojasnjevalne postavke |
|||
|
Veljavni odstotek |
Sprejemljiv znesek brez prehodnih določb |
|||||||
|
Koda |
Id. št. |
Postavka |
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
|
010 |
1 |
SKUPAJ PRILAGODITVE |
|
|
|
|
|
|
|
020 |
1.1 |
INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA |
povezava s {CA1;r220} |
povezava s {CA1;r660} |
povezava s {CA1;r880} |
|
|
|
|
030 |
1.1.1 |
Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila: instrumenti, ki tvorijo državno pomoč |
|
|
|
|
|
|
|
040 |
1.1.1.1 |
Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za kapital v skladu z Direktivo 2006/48/ES |
|
|
|
|
|
|
|
050 |
1.1.1.2 |
Instrumenti, ki jih izdajo institucije s sedežem v državi članici, vključeni v program za gospodarsko prilagoditev |
|
|
|
|
|
|
|
060 |
1.1.2 |
Instrumenti, ki ne tvorijo državne pomoči |
povezava s {CA5.2;r010;c060} |
povezava s {CA5.2;r020;c060} |
povezava s {CA5.2;r090;c060} |
|
|
|
|
070 |
1.2 |
MANJŠINSKI DELEŽI IN EKVIVALENTI |
povezava s {CA1;r240} |
povezava s {CA1;r680} |
povezava s {CA1;r900} |
|
|
|
|
080 |
1.2.1 |
Kapitalski instrumenti in postavke, ki se ne štejejo za manjšinske deleže |
|
|
|
|
|
|
|
090 |
1.2.2 |
Prehodno pripoznanje manjšinskih deležev v konsolidiranem kapitalu |
|
|
|
|
|
|
|
091 |
1.2.3 |
Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala v konsolidiranem kapitalu |
|
|
|
|
|
|
|
092 |
1.2.4 |
Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega kapitala v konsolidiranem kapitalu |
|
|
|
|
|
|
|
100 |
1.3 |
DRUGE PREHODNE PRILAGODITVE |
povezava s {CA1;r520} |
povezava s {CA1;r730} |
povezava s {CA1;r960} |
|
|
|
|
110 |
1.3.1 |
Nerealizirani dobički in izgube |
|
|
|
|
|
|
|
120 |
1.3.1.1 |
Nerealizirani dobički |
|
|
|
|
|
|
|
130 |
1.3.1.2 |
Nerealizirane izgube |
|
|
|
|
|
|
|
133 |
1.3.1.3 |
Nerealizirani dobički iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU |
|
|
|
|
|
|
|
136 |
1.3.1.4 |
Nerealizirana izguba iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU |
|
|
|
|
|
|
|
138 |
1.3.1.5 |
Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi |
|
|
|
|
|
|
|
140 |
1.3.2 |
Odbitki |
|
|
|
|
|
|
|
150 |
1.3.2.1 |
Izgube tekočega poslovnega leta |
|
|
|
|
|
|
|
160 |
1.3.2.2 |
Neopredmetena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
170 |
1.3.2.3 |
Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik |
|
|
|
|
|
|
|
180 |
1.3.2.4 |
Primanjkljaj rezervacij glede na pričakovane izgube po pristopu IRB |
|
|
|
|
|
|
|
190 |
1.3.2.5 |
Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami |
|
|
|
|
|
|
|
194 |
1.3.2.5* |
od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – pozitivna postavka |
|
|
|
|
|
|
|
198 |
1.3.2.5** |
od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – negativna postavka |
|
|
|
|
|
|
|
200 |
1.3.2.6 |
Lastni instrumenti |
|
|
|
|
|
|
|
210 |
1.3.2.6.1 |
Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
|
|
|
|
|
211 |
1.3.2.6.1** |
od tega: neposredni deleži |
|
|
|
|
|
|
|
212 |
1.3.2.6.1* |
od tega: posredni deleži |
|
|
|
|
|
|
|
220 |
1.3.2.6.2 |
Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala |
|
|
|
|
|
|
|
221 |
1.3.2.6.2** |
od tega: neposredni deleži |
|
|
|
|
|
|
|
222 |
1.3.2.6.2* |
od tega: posredni deleži |
|
|
|
|
|
|
|
230 |
1.3.2.6.3 |
Lastni instrumenti dodatnega kapitala |
|
|
|
|
|
|
|
231 |
1.3.2.6.3* |
od tega: neposredni deleži |
|
|
|
|
|
|
|
232 |
1.3.2.6.3** |
od tega: posredni deleži |
|
|
|
|
|
|
|
240 |
1.3.2.7 |
Vzajemni navzkrižni deleži |
|
|
|
|
|
|
|
250 |
1.3.2.7.1 |
Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu |
|
|
|
|
|
|
|
260 |
1.3.2.7.1.1 |
Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
|
|
|
|
|
270 |
1.3.2.7.1.2 |
Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
|
|
|
|
|
280 |
1.3.2.7.2 |
Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu |
|
|
|
|
|
|
|
290 |
1.3.2.7.2.1 |
Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
|
|
|
|
|
300 |
1.3.2.7.2.2 |
Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
|
|
|
|
|
310 |
1.3.2.7.3 |
Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu |
|
|
|
|
|
|
|
320 |
1.3.2.7.3.1 |
Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
|
|
|
|
|
330 |
1.3.2.7.3.2 |
Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
|
|
|
|
|
340 |
1.3.2.8 |
Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
|
|
|
|
|
350 |
1.3.2.8.1 |
Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
|
|
|
|
|
360 |
1.3.2.8.2 |
Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
|
|
|
|
|
370 |
1.3.2.8.3 |
Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
|
|
|
|
|
|
|
380 |
1.3.2.9 |
Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
|
|
|
|
|
385 |
1.3.2.9a |
Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik |
|
|
|
|
|
|
|
390 |
1.3.2.10 |
Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
|
|
|
|
|
400 |
1.3.2.10.1 |
Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
|
|
|
|
|
410 |
1.3.2.10.2 |
Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
|
|
|
|
|
420 |
1.3.2.10.3 |
Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
|
|
|
|
|
|
|
425 |
1.3.2.11 |
Izvzetje iz odbitka deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
|
|
|
|
|
|
430 |
1.3.3 |
Dodatni filtri in odbitki |
|
|
|
|
|
|
|
440 |
1.3.4 |
Prilagoditve zaradi prehodnih ureditev za MSRP 9 |
|
|
|
|
|
|
C 05.02 – INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5.2)
|
CA 5.2 Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila: Instrumenti, ki ne tvorijo državne pomoči |
Znesek instrumentov s povezanim vplačanim presežkom kapitala |
Osnova za izračun omejitve |
Veljavni odstotek |
Omejitev |
(–) Znesek, ki presega omejitve glede uporabe predhodnih pravil |
Skupni znesek z uporabo predhodnih pravil |
||
|
Koda |
Id. št. |
Postavka |
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
|
010 |
1 |
Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 Direktive 2006/48/ES |
|
|
|
|
|
povezava s {CA5.1;r060;c010} |
|
020 |
2 |
Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 ter člen 154(8) in (9) Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 489 |
|
|
|
|
|
povezava s {CA5.1;r060;c020} |
|
030 |
2.1 |
Skupaj instrumenti brez odpoklica ali spodbude za odkup |
|
|
|
|
|
|
|
040 |
2.2 |
Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila, z odpoklicem in spodbudo za odkup |
|
|
|
|
|
|
|
050 |
2.2.1 |
Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti |
|
|
|
|
|
|
|
060 |
2.2.2 |
Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti |
|
|
|
|
|
|
|
070 |
2.2.3 |
Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti |
|
|
|
|
|
|
|
080 |
2.3 |
Preseganje omejitve instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila |
|
|
|
|
|
|
|
090 |
3 |
Postavke, ki izpolnjujejo pogoje za točko (e), (f), (g) ali (h) člena 57 Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 490 |
|
|
|
|
|
povezava s {CA5.1;r060;c030} |
|
100 |
3.1 |
Skupaj postavke brez spodbude za odkup |
|
|
|
|
|
|
|
110 |
3.2 |
Postavke, za katere se uporabljajo predhodna pravila, s spodbudo za odkup |
|
|
|
|
|
|
|
120 |
3.2.1 |
Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti |
|
|
|
|
|
|
|
130 |
3.2.2 |
Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti |
|
|
|
|
|
|
|
140 |
3.2.3 |
Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti |
|
|
|
|
|
|
|
150 |
3.3 |
Preseganje omejitve instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila |
|
|
|
|
|
|
C 06.01 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – SKUPAJ (GS TOTAL)
|
|
INFORMACIJE O PRISPEVKU SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE |
KAPITALSKI BLAŽILNIKI |
||||||||||||||||||||||
|
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
|
KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL |
|
KONSOLIDIRANI KAPITAL |
|
ZAHTEVE PO SKUPNEM BLAŽILNIKU |
|
|||||||||||||||||
|
KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE |
POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA |
OPERATIVNO TVEGANJE |
DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI TEMELJNI KAPITAL |
|
KVALIFICIRANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI KAPITAL |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: DOBRO IME (–)/(+) NEGATIVNO DOBRO IME |
OD TEGA: NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL |
OD TEGA: DODATNI TEMELJNI KAPITAL |
OD TEGA: PRISPEVKI H KONSOLIDIRANEMU REZULTATU |
OD TEGA: (‒) DOBRO IME/(+) NEGATIVNO DOBRO IME |
VAROVALNI KAPITALSKI BLAŽILNIK |
POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTEN PROTICIKLIČNI KAPITALSKI BLAŽILNIK |
VAROVALNI BLAŽILNIK ZARADI MAKROBONITETNEGA ALI SISTEMSKEGA TVEGANJA, UGOTOVLJENEGA NA RAVNI DRŽAVE ČLANICE |
BLAŽILNIK SISTEMSKIH TVEGANJ |
BLAŽILNIK ZA GLOBALNE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE |
BLAŽILNIK ZA DRUGE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE |
|||||||
|
MANJŠINSKI DELEŽI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL |
KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL |
|||||||||||||||||||||||
|
250 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
310 |
320 |
330 |
340 |
350 |
360 |
370 |
380 |
390 |
400 |
410 |
420 |
430 |
440 |
450 |
470 |
480 |
||
|
010 |
SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 06.02 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)
|
SUBJEKTI, VKLJUČENI V OBSEG KONSOLIDACIJE |
INFORMACIJE O SUBJEKTIH, ZA KATERE VELJAJO KAPITALSKE ZAHTEVE |
INFORMACIJE O PRISPEVKU SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE |
KAPITALSKI BLAŽILNIKI |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
IME |
KODA |
Koda LEI |
INSTITUCIJA ALI ENAKOVREDEN SUBJEKT (DA / NE) |
VRSTA SUBJEKTA |
OBSEG PODATKOV: POSAMIČNO POLNO KONSOLIDIRANO (SF) ALI POSAMIČNO DELNO KONSOLIDIRANO (SP) |
KODA DRŽAVE |
DELEŽ V LASTI (%) |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
|
KAPITAL |
|
|
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
|
KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL |
|
KONSOLIDIRANI KAPITAL |
|
ZAHTEVA PO SKUPNEM BLAŽILNIKU |
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE |
POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA |
OPERATIVNO TVEGANJE |
DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
|
SKUPNI TEMELJNI KAPITAL |
|
|
DODATNI KAPITAL |
|
KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE |
POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA |
OPERATIVNO TVEGANJE |
DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI TEMELJNI KAPITAL |
|
KVALIFICIRANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI KAPITAL |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: DOBRO IME (–)/(+) NEGATIVNO DOBRO IME |
OD TEGA: NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL |
OD TEGA: DODATNI TEMELJNI KAPITAL |
OD TEGA: PRISPEVKI H KONSOLIDIRANEMU REZULTATU |
OD TEGA: (‒) DOBRO IME/(+) NEGATIVNO DOBRO IME |
VAROVALNI KAPITALSKI BLAŽILNIK |
POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTEN PROTICIKLIČNI KAPITALSKI BLAŽILNIK |
VAROVALNI BLAŽILNIK ZARADI MAKROBONITETNEGA ALI SISTEMSKEGA TVEGANJA, UGOTOVLJENEGA NA RAVNI DRŽAVE ČLANICE |
BLAŽILNIK SISTEMSKIH TVEGANJ |
BLAŽILNIK ZA GLOBALNE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE |
BLAŽILNIK ZA DRUGE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE |
|||||||||||||||||||||
|
|
NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL |
|
DODATNI TEMELJNI KAPITAL |
|
MANJŠINSKI DELEŽI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL |
KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
OD TEGA: KVALIFICIRANI KAPITAL |
POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK IN VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA |
OD TEGA: KVALIFICIRANI TEMELJNI KAPITAL |
POVEZANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK IN VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA |
OD TEGA: MANJŠINSKI DELEŽI |
POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK, VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA IN DRUGE REZERVE |
OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL |
OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI KAPITAL |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
010 |
020 |
025 |
030 |
035 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
310 |
320 |
330 |
340 |
350 |
360 |
370 |
380 |
390 |
400 |
410 |
420 |
430 |
440 |
450 |
470 |
480 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 07.00 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SA)
Kategorija izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa
|
|
|
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE, POVEZANE Z ORIGINALNO IZPOSTAVLJENOSTJO |
IZPOSTAVLJENOSTI Z ODŠTETIMI PRILAGODITVAMI VREDNOSTI IN REZERVACIJAMI |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST |
NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE RAZVITA METODA ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM |
POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*) |
RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
|
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
|
|||||||||||
|
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (Ga) |
STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA |
PRILAGODITEV ZA NESTANOVITNOST V ZVEZI Z IZPOSTAVLJENOSTJO |
(–) ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM: PRILAGOJENA VREDNOST (Cvam) |
0 % |
20 % |
50 % |
100 % |
OD TEGA: IZ NASLOVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE |
OD TEGA: Z BONITETNO OCENO NA PODLAGI IMENOVANE ECAI |
OD TEGA: Z BONITETNO OCENO NA PODLAGI ENOTE CENTRALNE RAVNI DRŽAVE |
||||||||||||||
|
(–) JAMSTVA |
(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
(–) ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM: ENOSTAVNA METODA |
(–) DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
(–) SKUPAJ ODLIVI: |
SKUPAJ PRILIVI (+) |
|
(–) OD TEGA: PRILAGODITVE ZA NESTANOVITNOST IN ZAPADLOST |
||||||||||||||||||
|
010 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
215 |
220 |
230 |
240 |
||
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
|
|
015 |
od tega: Neplačane izpostavljenosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
od tega: MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
od tega: zavarovano s hipotekami na nepremičnine ‒ Stanovanjske nepremičnine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
od tega: izpostavljenosti iz naslova stalne delne uporabe standardiziranega pristopa |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
od tega: izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa s predhodnim dovoljenjem nadzornika za izvajanje postopnega uvajanja pristopa IRB |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI: |
|||||||||||||||||||||||||
|
070 |
Bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Posli financiranja z vrednostnimi papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
od tega: s centralnim kliringom prek KCNS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
od tega: s centralnim kliringom prek KCNS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA: |
|||||||||||||||||||||||||
|
140 |
0% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
2% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
4% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
10% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
20% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
35% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
50% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
70% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
75% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
100% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
240 |
150% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
250 |
250% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
260 |
370% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
270 |
1250% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
280 |
Druge uteži tveganja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POJASNJEVALNE POSTAVKE |
|||||||||||||||||||||||||
|
290 |
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
300 |
Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 100 % |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
310 |
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
320 |
Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 150 % |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 08.01 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB 1)
Kategorija izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB:
Lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji:
|
|
SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST |
IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
|
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
|
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI OCENAH LGD, BREZ OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA |
PREDMET OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) ZA VELIKE SUBJEKTE FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANE FINANČNE SUBJEKTE |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE VREDNOSTI ZAPADLOSTI (V DNEH) |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
POJASNJEVALNE POSTAVKE: |
|||||||||||||||||
|
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
(–) DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA |
UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE |
(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE |
ŠTEVILO DOLŽNIKOV |
||||||||||||||||||||||||
|
VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%) |
|
OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI |
(–) JAMSTVA |
(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
(–) SKUPAJ ODLIVI: |
SKUPAJ PRILIVI (+) |
OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE |
OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE |
OD TEGA: IZ NASLOVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE |
OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI |
JAMSTVA |
KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
PRIMERNO ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM |
DRUGO PRIMERNO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM |
|
OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI |
|||||||||||||||
|
NEPREMIČNINE |
ZAVAROVANJE Z DRUGIM STVARNIM PREMOŽENJEM |
DENARNE TERJATVE |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
255 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
||
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
|
|
|
|
015 |
od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI: |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
020 |
Bilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Zunajbilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Posli financiranja z vrednostnimi papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
IZPOSTAVLJENOSTI, RAZVRŠČENE V BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE: SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
MERILA ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA V SKLADU Z MERILI ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
090 |
UTEŽ TVEGANJA: 0 % |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
50% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
70% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Od tega: v kategoriji 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
90% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
115% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
250% |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
ALTERNATIVNA OBRAVNAVA: ZAVAROVANI Z NEPREMIČNINO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA PROSTIH IZROČITEV, PRI KATERIH SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA V OKVIRU ALTERNATIVNE OBRAVNAVE ALI 100 %, IN DRUGE IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERE SE UPORABIJO UTEŽI TVEGANJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI: SKUPAJ ODKUPLJENE DENARNE TERJATVE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 08.02 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM: RAZČLENITEV GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE IZPOSTAVLJENOSTI (CR IRB 2)
Kategorija izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB:
Lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji:
|
BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA (IDENTIFIKATOR VRSTICE) |
SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST |
IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
|
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
|
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI OCENAH LGD, BREZ OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA |
PREDMET OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) ZA VELIKE SUBJEKTE FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANE FINANČNE SUBJEKTE |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE VREDNOSTI ZAPADLOSTI (V DNEH) |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
POJASNJEVALNE POSTAVKE: |
||||||||||||||||
|
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
(–) DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA |
UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE |
(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE |
ŠTEVILO DOLŽNIKOV |
|||||||||||||||||||||||
|
VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%) |
|
OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI |
(–) JAMSTVA |
(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
(–) SKUPAJ ODLIVI: |
SKUPAJ PRILIVI (+) |
OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE |
OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE |
OD TEGA: IZ NASLOVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE |
OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI |
JAMSTVA |
KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
PRIMERNO ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM |
DRUGO PRIMERNO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM |
|
OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI |
||||||||||||||
|
NEPREMIČNINE |
ZAVAROVANJE Z DRUGIM STVARNIM PREMOŽENJEM |
DENARNE TERJATVE |
|||||||||||||||||||||||||||||
|
005 |
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
255 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 09.01 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA (CR GB 1)
Država:
|
|
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
Ugotovljena nova neplačila za obdobje |
Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja |
Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja |
Odpisi |
Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
||
|
|
Neplačane izpostavljenosti |
||||||||||
|
010 |
020 |
040 |
050 |
055 |
060 |
070 |
075 |
080 |
090 |
||
|
010 |
Enote centralne ravni države ali centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
Enote regionalne ali lokalne ravni držav |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Subjekti javnega sektorja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Mednarodne organizacije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Institucije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Podjetja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
075 |
od tega: MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Izpostavljenosti na drobno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
085 |
od tega: MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Zavarovane s hipotekami na nepremičnine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
095 |
od tega: MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Neplačane izpostavljenosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Krite obveznice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
Kolektivni naložbeni podjemi (KNP) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
Druge izpostavljenosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
Skupni znesek izpostavljenosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 09.02 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI PRISTOPA IRB (CR GB 2)
Država:
|
|
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
Ugotovljena nova neplačila za obdobje |
Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja |
Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja |
Odpisi |
Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila |
VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%) |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP |
ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE |
||||
|
|
Od tega: neplačane |
|
Od tega: neplačane |
|
Od tega: neplačane |
|||||||||||
|
010 |
030 |
040 |
050 |
055 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
105 |
110 |
120 |
125 |
130 |
||
|
010 |
Enote centralne ravni države ali centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
Institucije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Podjetja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
042 |
od tega: posebni kreditni aranžmaji (razen tistih, za katere veljajo merila za razporejanje) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
045 |
od tega: posebni kreditni aranžmaji, za katere se uporabljajo merila za razporejanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
od tega: MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Izpostavljenosti na drobno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Zavarovano z nepremičnino |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Podjetja, ki niso MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Druge izpostavljenosti na drobno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
Podjetja, ki niso MSP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
Lastniški instrumenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
Skupni znesek izpostavljenosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 09.04 – RAZČLENITEV USTREZNIH KREDITNIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA NAMENE IZRAČUNA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA PO DRŽAVAH IN STOPNJE POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTNEGA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA (CCB)
Država:
|
|
Znesek |
Odstotek |
Kvalitativne informacije |
|
|
010 |
020 |
030 |
||
|
Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Kreditno tveganje |
|
|||
|
010 |
Vrednost izpostavljenosti po standardiziranem pristopu |
|
|
|
|
020 |
Vrednost izpostavljenosti po pristopu IRB |
|
|
|
|
Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Tržno tveganje |
|
|||
|
030 |
Vsota dolgih in kratkih pozicij izpostavljenosti v trgovalni knjigi za standardizirane pristope |
|
|
|
|
040 |
Vrednost izpostavljenosti v trgovalni knjigi po notranjih modelih |
|
|
|
|
Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Listinjenje |
|
|||
|
050 |
Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v netrgovalni knjigi po standardiziranem pristopu |
|
|
|
|
060 |
Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v netrgovalni knjigi po pristopu IRB |
|
|
|
|
Kapitalske zahteve in uteži |
|
|||
|
070 |
Skupne kapitalske zahteve za CCB |
|
|
|
|
080 |
Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Kreditno tveganje |
|
|
|
|
090 |
Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Tržno tveganje |
|
|
|
|
100 |
Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Pozicije v listinjenju v netrgovalni knjigi |
|
|
|
|
110 |
Uteži kapitalskih zahtev |
|
|
|
|
Stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika |
|
|||
|
120 |
Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jo določi imenovani organ |
|
|
|
|
130 |
Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se uporablja za državo institucije |
|
|
|
|
140 |
Stopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika |
|
|
|
|
Uporaba 2-odstotnega praga |
|
|||
|
150 |
Uporaba 2-odstotnega praga za splošno kreditno izpostavljenost |
|
|
|
|
160 |
Uporaba 2-odstotnega praga za izpostavljenost v trgovalni knjigi |
|
|
|
C 10.01 – KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI INSTRUMENTI – PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR EQU IRB 1)
|
|
SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: |
|||
|
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA |
ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE |
||||||||
|
VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA (%) |
(–) JAMSTVA |
(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
(–) SKUPAJ ODLIVI: |
|||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
||
|
010 |
SKUPAJ IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, IZRAČUNANE PO PRISTOPU IRB |
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
|
020 |
PRISTOP PD/LGD: SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
PRISTOP ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA: SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA PO UTEŽEH TVEGANJA: |
|||||||||
|
070 |
UTEŽ TVEGANJA: 190 % |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
290 % |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
370 % |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
PRISTOP NA PODLAGI NOTRANJIH MODELOV |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, ZA KATERE SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 10.02 – KREDITNO TVEGANJE: LASTNIŠKI KAPITAL – PRISTOPI IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM. RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA PD/LGD GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV (CR EQU IRB 2)
|
BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA (IDENTIFIKATOR VRSTICE) |
SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: |
||
|
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA |
ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE |
|||||||
|
VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA (%) |
(–) JAMSTVA |
(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
(–) SKUPAJ ODLIVI: |
||||||
|
005 |
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 11.00 – TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE (CR SETT)
|
|
NEPORAVNANI POSLI PO CENI PORAVNAVE |
IZPOSTAVLJENOST RAZLIKI V CENI ZARADI NEPORAVNANIH POSLOV |
KAPITALSKE ZAHTEVE |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU PORAVNAVE |
|
|
010 |
020 |
030 |
040 |
||
|
010 |
Skupaj neporavnani posli v netrgovalni knjigi |
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
020 |
Posli, neporavnani do 4 dni (faktor 0 %) |
|
|
|
|
|
030 |
Posli, neporavnani med 5 in 15 dni (faktor 8 %) |
|
|
|
|
|
040 |
Posli, neporavnani med 16 in 30 dni (faktor 50 %) |
|
|
|
|
|
050 |
Posli, neporavnani med 31 in 45 dni (faktor 75 %) |
|
|
|
|
|
060 |
Posli, neporavnani 46 dni ali več (faktor 100 %) |
|
|
|
|
|
070 |
Skupaj neporavnani posli v trgovalni knjigi |
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
080 |
Posli, neporavnani do 4 dni (faktor 0 %) |
|
|
|
|
|
090 |
Posli, neporavnani med 5 in 15 dni (faktor 8 %) |
|
|
|
|
|
100 |
Posli, neporavnani med 16 in 30 dni (faktor 50 %) |
|
|
|
|
|
110 |
Posli, neporavnani med 31 in 45 dni (faktor 75 %) |
|
|
|
|
|
120 |
Posli, neporavnani 46 dni ali več (faktor 100 %) |
|
|
|
|
C 12.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC SA)
|
|
SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU |
SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI |
POZICIJE V LISTINJENJU |
(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE |
IZPOSTAVLJENOSTI Z ODŠTETIMI PRILAGODITVAMI VREDNOSTI IN REZERVACIJAMI |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST |
NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (Cvam) |
POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*) |
RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E*) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
|
RAZČLENITEV ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA |
RAZČLENITEV ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI |
SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA |
PRILAGODITEV ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI |
SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI: |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI |
|||||||||||||||||||||
|
(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA) |
(–) SKUPAJ ODLIVI: |
ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (Ga) |
(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA |
0% |
> 0 % in <= 20 % |
> 20 % in <= 50 % |
> 50 % in <= 100 % |
(–) ODBITE OD KAPITALA |
PREDMET UTEŽI TVEGANJA |
OCENJENE (STOPNJE KREDITNE KAKOVOSTI (CQS)) |
1 250 % |
VPOGLED |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA |
||||||||||||||||||||||||
|
(–) PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G*) |
(–) SKUPAJ ODLIVI: |
SKUPAJ PRILIVI |
CQS 1 |
CQS 2 |
CQS 3 |
CQS 4 |
VSE DRUGE CQS |
NEOCENJENE |
|
OD TEGA: DRUGA IZGUBA V PROGRAMU ABCP |
OD TEGA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
|
OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA |
PRED UVEDBO OMEJITVE |
PO UVEDBI OMEJITVE |
|||||||||||||||||||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
310 |
320 |
330 |
340 |
350 |
360 |
370 |
380 |
390 |
||
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
|
020 |
OD TEGA: RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
|
030 |
ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
BILANČNE POSTAVKE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
PREDČASNO ODPLAČILO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
BILANČNE POSTAVKE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
BILANČNE POSTAVKE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
240 |
RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
250 |
CQS 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
260 |
CQS 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
270 |
CQS 3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
280 |
CQS 4 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
290 |
VSE DRUGE IN NEOCENJENE CQS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 13.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC IRB)
|
|
SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU |
SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI |
POZICIJE V LISTINJENJU |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST |
IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (Cvam) |
POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*) |
RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E*) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KREDITNE KONVERZIJSKE FAKTORJE |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
|
RAZČLENITEV ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA |
(–) ZMANJŠANJE ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI PRILAGODITEV VREDNOSTI IN REZERVACIJ |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI |
SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA |
PRILAGODITEV ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI |
SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI: |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU PRISTOPA IRB K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA) |
(–) SKUPAJ ODLIVI: |
ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (Ga) |
(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA |
0% |
> 0 % in <= 20 % |
> 20 % in <= 50 % |
> 50 % in <= 100 % |
(–) ODBITE OD KAPITALA |
PREDMET UTEŽI TVEGANJA |
METODA NA PODLAGI BONITETNI OCEN (STOPNJE KREDITNE KAKOVOSTI (CQS)) |
1 250 % |
METODA NADZORNIŠKE FORMULE |
VPOGLED |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
(–) PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G*) |
(–) SKUPAJ ODLIVI: |
SKUPAJ PRILIVI |
CQS 1 in S/T CQS 1 |
CQS 2 |
CQS 3 |
CQS 4 in S/T CQS 2 |
CQS 5 |
CQS 6 |
CQS 7 in S/T CQS 3 |
CQS 8 |
CQS 9 |
CQS 10 |
CQS 11 |
VSE DRUGE CQS |
NEOCENJENE |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
|
OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA |
PRED UVEDBO OMEJITVE |
PO UVEDBI OMEJITVE |
|||||||||||||||||||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
310 |
320 |
330 |
340 |
350 |
360 |
370 |
380 |
390 |
400 |
410 |
420 |
430 |
440 |
450 |
460 |
|||
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
|
|
020 |
OD TEGA: RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
|
|
030 |
ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
BILANČNE POSTAVKE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
LISTINJENJA |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
C |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
RELISTINJENJA |
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
E |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
LISTINJENJA |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
C |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
RELISTINJENJA |
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
E |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
PREDČASNO ODPLAČILO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
BILANČNE POSTAVKE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
LISTINJENJA |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
C |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
RELISTINJENJA |
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
E |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
240 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
250 |
LISTINJENJA |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
260 |
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
270 |
C |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
280 |
RELISTINJENJA |
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
290 |
E |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
300 |
SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
310 |
BILANČNE POSTAVKE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
320 |
LISTINJENJA |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
330 |
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
340 |
C |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
350 |
RELISTINJENJA |
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
360 |
E |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
370 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
380 |
LISTINJENJA |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
390 |
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
400 |
C |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
410 |
RELISTINJENJA |
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
420 |
E |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
430 |
CQS 1 in S/T CQS 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
440 |
CQS 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
450 |
CQS 3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
460 |
CQS 4 in S/T CQS 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
470 |
CQS 5 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
480 |
CQS 6 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
490 |
CQS 7 in S/T CQS 3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
500 |
CQS 8 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
510 |
CQS 9 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
520 |
CQS 10 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
530 |
CQS 11 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
540 |
VSE DRUGE IN NEOCENJENE CQS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 14.00 – PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH (SEC DETAILS)
|
ŠTEVILKA VRSTICE |
INTERNA EVIDENČNA ŠTEVILKA |
OZNAKA LISTINJENJA |
OZNAKA ORIGINATORJA |
VRSTA LISTINJENJA: (TRADICIONALNO/SINTETIČNO) |
RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA: Se listinjene izpostavljenosti ohranijo ali izključijo iz bilance stanja? |
OBRAVNAVA KAPITALSKE USTREZNOSTI: So pozicije v listinjenju predmet kapitalskih zahtev? |
LISTINJENJE ALI RELISTINJENJE? |
LISTINJENJE STS |
ZADRŽANJE |
VLOGA INSTITUCIJE: (ORIGINATOR/SPONZOR/PRVOTNI KREDITODAJALEC/INVESTITOR) |
PROGRAMI, KI NISO ABCP |
|
LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI |
STRUKTURA LISTINJENJA |
POZICIJE V LISTINJENJU |
(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI KOT ODBITNE POSTAVKE KAPITALA |
SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI: |
PRISTOP |
LISTINJENJA STS, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA DIFERENCIRANO KAPITALSKO OBRAVNAVO |
POZICIJE V LISTINJENJU – TRGOVALNA KNJIGA |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
UPORABLJENA VRSTA ZADRŽANJA |
% ZADRŽANJA NA DATUM POROČANJA |
IZPOLNJEVANJE ZAHTEVE GLEDE ZADRŽANJA? |
DATUM IZVEDBE |
SKUPAJ ZNESEK LISTINJENIH IZPOSTAVLJENOSTI NA DATUM IZVEDBE |
SKUPAJ ZNESEK |
DELEŽ INSTITUCIJE (%) |
VRSTA |
UPORABLJENI PRISTOP (SA/IRB/MIX) |
ŠTEVILO IZPOSTAVLJENOSTI |
DRŽAVA |
ELGD (%) |
(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE |
KAPITALSKE ZAHTEVE PRED LISTINJENJEM (%) |
BILANČNE POSTAVKE |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
ZAPADLOST |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV |
POJASNJEVALNE POSTAVKE: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
PREDČASNO ODPLAČILO |
TRGOVALNI PORTFELJ S KORELACIJO ALI NE? |
NETO POZICIJE |
SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE (STANDARDIZIRANI PRISTOP) |
|||||||||||||||||||||||||||||
|
NADREJENE |
VMESNE |
PRVA IZGUBA |
NADREJENE |
VMESNE |
PRVA IZGUBA |
PRVI PREDVIDLJIVI DATUM PREKINITVE |
ZAKONSKO DOLOČENI KONČNI DATUM ZAPADLOSTI |
BILANČNE POSTAVKE |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI |
NEPOSREDNI KREDITNI NADOMESTKI (DCS) |
IRS/CRS |
PRIMERNI OKVIRNI LIKVIDNOSTNI KREDITI |
DRUGO (vključno z okvirnimi likvidnostnimi krediti, ki niso primerni) |
UPORABLJEN KONVERZIJSKI FAKTOR |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
NADREJENE |
VMESNE |
PRVA IZGUBA |
NADREJENE |
VMESNE |
PRVA IZGUBA |
PRED UVEDBO OMEJITVE |
PO UVEDBI OMEJITVE |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
DOLGE |
KRATKE |
POSEBNO TVEGANJE |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
005 |
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
075 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
310 |
320 |
330 |
340 |
350 |
360 |
370 |
380 |
390 |
400 |
410 |
420 |
430 |
440 |
445 |
446 |
450 |
460 |
470 |
480 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 16.00 – OPERATIVNO TVEGANJE (OPR)
|
BANČNE DEJAVNOSTI |
RELEVANTNI KAZALNIK |
KREDITI IN DRUGA FINANČNA SREDSTVA (V PRIMERU UPORABE ASA) |
KAPITALSKA ZAHTEVA |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI OPERATIVNEMU TVEGANJU |
POJASNJEVALNE POSTAVKE AMA, KI SE SPOROČIJO PO POTREBI |
|||||||||||
|
LETO – 3 |
LETO – 2 |
ZADNJE LETO |
LETO – 3 |
LETO – 2 |
ZADNJE LETO |
OD TEGA: ZARADI MEHANIZMA RAZPOREDITVE |
KAPITALSKE ZAHTEVE PRED ZMANJŠANJEM ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, RAZPRŠENOSTI IN TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA |
(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, ZAJETE V POSLOVNIH PRAKSAH |
(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI RAZPRŠENOSTI |
(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA (ZAVAROVANJE IN DRUGE OBLIKE PRENOSA TVEGANJA) |
||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
O71 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
||||
|
010 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA2 |
|
|
|
|
|
||
|
020 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA2 |
|
|
|
|
|
||
|
|
STANDARDIZIRANI PRISTOP: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
030 |
PODJETNIŠKE FINANCE (CF) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
040 |
TRGOVANJE IN PRODAJA (TS) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
050 |
POSLI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI NA DROBNO (RBr) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
060 |
KOMERCIALNO BANČNIŠTVO (CB) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
070 |
BANČNIŠTVO NA DROBNO (RB) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
080 |
PLAČILO IN PORAVNAVA (PS) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
090 |
AGENCIJSKE STORITVE (AS) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
100 |
UPRAVLJANJE PREMOŽENJA (AM) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
ALTERNATIVNI STANDARDIZIRANI PRISTOP: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
110 |
KOMERCIALNO BANČNIŠTVO (CB) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
120 |
BANČNIŠTVO NA DROBNO (RB) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
130 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA2 |
|
|
|
|
|
||
C 17.01 – OPERATIVNO TVEGANJE: IZGUBE IN POVRNITVE PO POSLOVNIH PODROČJIH IN VRSTAH DOGODKOV V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS 1)
|
RAZPOREJANJE IZGUB V POSLOVNA PODROČJA |
VRSTE DOGODKOV |
SKUPAJ VRSTE DOGODKOV |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: MEJE IZGUB ZA ZBIRANJE PODATKOV |
|||||||||
|
NOTRANJA GOLJUFIJA |
ZUNANJA GOLJUFIJA |
PRAKSE V ZVEZI Z ZAPOSLOVANJEM IN VARNOSTJO PRI DELU |
STRANKE, PRODUKTI IN POSLOVNA PRAKSA |
ŠKODA NA PREMIČNEM IN NEPREMIČNEM PREMOŽENJU |
POSLOVNE MOTNJE IN IZPADI SISTEMOV |
IZVEDBA, DOSTAVA IN UPRAVLJANJE PROCESOV |
NAJNIŽJA |
NAJVIŠJA |
||||
|
Vrstice |
|
0010 |
0020 |
0030 |
0040 |
0050 |
0060 |
0070 |
0080 |
0090 |
0100 |
|
|
0010 |
PODJETNIŠKE FINANCE [CF] |
Število dogodkov (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0020 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0030 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0040 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0050 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0060 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0070 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0080 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0110 |
TRGOVANJE IN PRODAJA [TS] |
Število dogodkov (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0120 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0130 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0140 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0150 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0160 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0170 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0180 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0210 |
POSLI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI NA DROBNO [RBr] |
Število dogodkov (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0220 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0230 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0240 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0250 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0260 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0270 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0280 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0310 |
KOMERCIALNO BANČNIŠTVO [CB] |
Število dogodkov (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0320 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0330 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0340 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0350 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0360 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0370 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0380 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0410 |
BANČNIŠTVO NA DROBNO [RB] |
Število dogodkov (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0420 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0430 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0440 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0450 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0460 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0470 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0480 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0510 |
PLAČILO IN PORAVNAVA [PS] |
Število dogodkov (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0520 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0530 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0540 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0550 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0560 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0570 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0580 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0610 |
AGENCIJSKE STORITVE [AS] |
Število dogodkov (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0620 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0630 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0640 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0650 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0660 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0670 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0680 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0710 |
UPRAVLJANJE PREMOŽENJA [AM] |
Število dogodkov (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0720 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0730 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0740 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0750 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0760 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0770 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0780 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0810 |
KORPORATIVNE POSTAVKE [CI] |
Število dogodkov (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0820 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0830 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0840 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0850 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0860 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0870 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0880 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0910 |
SKUPAJ POSLOVNA PODROČJA |
Število dogodkov (novi dogodki). Od tega: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0911 |
povezani z izgubami ≥ 10 000 in < 20 000 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0912 |
povezani z izgubami ≥ 20 000 in < 100 000 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0913 |
povezani z izgubami ≥ 100 000 in < 1 000 000 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0914 |
povezani z izgubami ≥ 1 000 000 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0920 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki). Od tega: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0921 |
povezani z izgubami ≥ 10 000 in < 20 000 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0922 |
povezani z izgubami ≥ 20 000 in < 100 000 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0923 |
povezani z izgubami ≥ 100 000 in < 1 000 000 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0924 |
povezani z izgubami ≥ 1 000 000 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0930 |
Število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube. Od tega: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0935 |
od tega: število dogodkov s pozitivno prilagoditvijo izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0936 |
od tega: število dogodkov z negativno prilagoditvijo izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0940 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0945 |
od tega: zneski pozitivne prilagoditve izgube (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0946 |
od tega: zneski negativne prilagoditve izgube (–) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0950 |
Največja posamezna izguba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0960 |
Vsota petih največjih izgub |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0970 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0980 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 17.02 – OPERATIVNO TVEGANJE: DOGODKI Z VELIKO IZGUBO (OPR DETAILS 2)
|
|
ID dogodka |
Datum obračunavanja |
Datum nastopa dogodka |
Datum odkritja dogodka |
Vrsta dogodka |
Bruto izguba |
Bruto izguba brez neposrednih povrnitev |
BRUTO IZGUBA PO POSLOVNIH PODROČJIH |
Ime pravnega subjekta |
ID pravnega subjekta |
Poslovna enota |
Opis |
||||||||
|
Podjetniške finance [CF] |
Trgovanje in prodaja [TS] |
Posli z vrednostnimi papirji na drobno [RBr] |
Komercialno bančništvo [CB] |
Bančništvo na drobno [RB] |
Plačilo in poravnava [PS] |
Agencijske storitve [AS] |
Upravljanje premoženja [AM] |
Korporativne postavke [CI] |
||||||||||||
|
Vrstice |
0010 |
0020 |
0030 |
0040 |
0050 |
0060 |
0070 |
0080 |
0090 |
0100 |
0110 |
0120 |
0130 |
0140 |
0150 |
0160 |
0170 |
0180 |
0190 |
0200 |
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 18.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI (MKR SA TDI)
Valuta:
|
|
POZICIJE |
KAPITALSKE ZAHTEVE |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
|||||
|
VSE POZICIJE |
NETO POZICIJE |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE |
||||||
|
DOLGE |
KRATKE |
DOLGE |
KRATKE |
|||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
||
|
010 |
DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI, V TRGOVALNI KNJIGI |
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA2 |
|
011 |
Splošno tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
012 |
Izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
013 |
Druga sredstva in obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
Pristop na podlagi zapadlosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Skupina 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
0 ≤ 1 meseca |
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
> 1 ≤ 3 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
> 3 ≤ 6 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
> 6 ≤ 12 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Skupina 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
> 1 ≤ 2 (1,9 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
> 2 ≤ 3 (> 1,9 ≤ 2,8 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
> 3 ≤ 4 (> 2,8 ≤ 3,6 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Skupina 3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
> 4 ≤ 5 (> 3,6 ≤ 4,3 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
> 5 ≤ 7 (> 4,3 ≤ 5,7 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
> 7 ≤ 10 (> 5,7 ≤ 7,3 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
> 10 ≤ 15 (> 7,3 ≤ 9,3 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
> 15 ≤ 20 (> 9,3 ≤ 10,6 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
> 20 (> 10,6 ≤ 12,0 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
(> 12,0 ≤ 20,0 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
(> 20 za obrestno mero, nižjo od 3 %) let |
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
Pristop na podlagi trajanja |
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
Skupina 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
Skupina 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
240 |
Skupina 3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
250 |
Posebno tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
251 |
Kapitalske zahteve za dolžniške instrumente, ki niso pozicije v listinjenju |
|
|
|
|
|
|
|
|
260 |
Dolžniški vrednostni papirji iz prve kategorije v razpredelnici 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
270 |
Dolžniški vrednostni papirji iz druge kategorije v razpredelnici 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
280 |
S preostalim obdobjem veljavnosti ≤ 6 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
290 |
S preostalim obdobjem veljavnosti > 6 mesecev in ≤ 24 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
300 |
S preostalim obdobjem veljavnosti > 24 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
310 |
Dolžniški vrednostni papirji iz tretje kategorije v razpredelnici 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
320 |
Dolžniški vrednostni papirji iz četrte kategorije v razpredelnici 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
321 |
Ocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila |
|
|
|
|
|
|
|
|
325 |
Kapitalske zahteve za instrumente v listinjenju |
|
|
|
|
|
|
|
|
330 |
Kapitalske zahteve za trgovalni portfelj s korelacijo |
|
|
|
|
|
|
|
|
350 |
Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja) |
|
|
|
|
|
|
|
|
360 |
Poenostavljeni pristop |
|
|
|
|
|
|
|
|
370 |
Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
380 |
Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
385 |
Pristop delta plus – nezvezne opcije ali nakupni boni |
|
|
|
|
|
|
|
|
390 |
Pristop s scenarijsko matriko |
|
|
|
|
|
|
|
C 19.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH (MKR SA SEC)
|
|
VSE POZICIJE |
(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA |
NETO POZICIJE |
RAZČLENITEV NETO POZICIJE (DOLGIH) V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA IN PRISTOPA IRB |
RAZČLENITEV NETO POZICIJE (KRATKIH) V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA IN PRISTOPA IRB |
SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA |
PRED UVEDBO OMEJITVE |
PO UVEDBI OMEJITVE |
SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
UTEŽI TVEGANJA < 1 250 % |
1 250 % |
METODA NADZORNIŠKE FORMULE |
VPOGLED |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA |
UTEŽI TVEGANJA < 1 250 % |
1 250 % |
METODA NADZORNIŠKE FORMULE |
VPOGLED |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
DOLGE |
KRATKE |
(–) DOLGE |
(–) KRATKE |
DOLGE |
KRATKE |
7–10 % |
12–18 % |
20–35 % |
40–75 % |
100 % |
150 % |
200 % |
225 % |
250 % |
300 % |
350 % |
425 % |
500 % |
650 % |
750 % |
850 % |
OCENJENE |
NEOCENJENE |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
7–10 % |
12–18 % |
20–35 % |
40–75 % |
100 % |
150 % |
200 % |
225 % |
250 % |
300 % |
350 % |
425 % |
500 % |
650 % |
750 % |
850 % |
OCENJENE |
NEOCENJENE |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE |
TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE |
TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE |
TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE |
VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ |
TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE |
TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE |
VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ |
|||||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
310 |
320 |
330 |
340 |
350 |
360 |
370 |
380 |
390 |
400 |
410 |
420 |
430 |
440 |
450 |
460 |
470 |
480 |
490 |
500 |
510 |
520 |
530 |
540 |
550 |
560 |
570 |
580 |
590 |
600 |
610 |
||||||
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana z MKR SA TDI {325:060} |
||||
|
020 |
Od tega: RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
030 |
ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
040 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
050 |
RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
060 |
INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
070 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
080 |
RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
090 |
SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
100 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
110 |
RELISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
|
RAZČLENITEV SKUPNE VSOTE TEHTANIH NETO DOLGIH IN NETO KRATKIH POZICIJ GLEDE NA OSNOVNO VRSTO: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
120 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
130 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
140 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
150 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
160 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
170 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
180 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
190 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
200 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
210 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
C 20.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO (MKR SA CTP)
|
|
VSE POZICIJE |
(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA |
NETO POZICIJE |
RAZČLENITEV NETO POZICIJE (DOLGE) V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA IN PRISTOPA IRB |
RAZČLENITEV NETO POZICIJE (KRATKE) V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA IN PRISTOPA IRB |
PRED UVEDBO OMEJITVE |
PO UVEDBI OMEJITVE |
SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
UTEŽI TVEGANJA < 1 250 % |
1 250 % |
METODA NADZORNIŠKE FORMULE |
VPOGLED |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA |
UTEŽI TVEGANJA < 1 250 % |
1 250 % |
METODA NADZORNIŠKE FORMULE |
VPOGLED |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
DOLGE |
KRATKE |
(–) DOLGE |
(–) KRATKE |
DOLGE |
KRATKE |
7–10 % |
12–18 % |
20–35 % |
40–75 % |
100 % |
250 % |
350 % |
425 % |
650 % |
Drugo |
OCENJENE |
NEOCENJENE |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
7–10 % |
12–18 % |
20–35 % |
40–75 % |
100 % |
250 % |
350 % |
425 % |
650 % |
Drugo |
OCENJENE |
NEOCENJENE |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
|
POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) |
TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE |
TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE |
TEHTANE NETO DOLGE POZICIJE |
TEHTANE NETO KRATKE POZICIJE |
|||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
310 |
320 |
330 |
340 |
350 |
360 |
370 |
380 |
390 |
400 |
410 |
420 |
430 |
440 |
450 |
||||
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana z MKR SA TDI {330:060} |
||
|
|
POZICIJE V LISTINJENJU: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
020 |
ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
030 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
040 |
DRUGE POZICIJE CTP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
050 |
INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
060 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
070 |
DRUGE POZICIJE CTP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
080 |
SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
090 |
LISTINJENJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
100 |
DRUGE POZICIJE CTP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA PODLAGI N-TEGA NEPLAČILA |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
110 |
KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA PODLAGI N-TEGA NEPLAČILA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
120 |
DRUGE POZICIJE CTP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
C 21.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH (MKR SA EQU)
Nacionalni trg:
|
|
POZICIJE |
KAPITALSKE ZAHTEVE |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
||||||
|
VSE POZICIJE |
NETO POZICIJE |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE |
|||||||
|
DOLGE |
KRATKE |
DOLGE |
KRATKE |
||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
|||
|
010 |
LASTNIŠKI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI |
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
|
020 |
Splošno tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
021 |
Izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
022 |
Druga sredstva in obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in so predmet posameznega pristopa |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Lastniški instrumenti, ki niso splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Posebno tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Poenostavljeni pristop |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
125 |
Pristop delta plus – nezvezne opcije ali nakupni boni |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
Pristop s scenarijsko matriko |
|
|
|
|
|
|
|
|
C 22.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE (MKR SA FX)
|
|
VSE POZICIJE |
NETO POZICIJE |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE (vključno s prerazporeditvijo neizravnanih pozicij v valutah, o katerih se ne poroča, ki so predmet posebne obravnave za izravnane pozicije) |
KAPITALSKE ZAHTEVE |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
|||||
|
DOLGE |
KRATKE |
DOLGE |
KRATKE |
DOLGE |
KRATKE |
IZRAVNANE |
||||
|
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
||
|
010 |
SKUPAJ POZICIJE |
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
020 |
Tesno korelirane valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
025 |
od tega: valuta poročanja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Vse druge valute (vključno s pozicijami KNP v tujih valutah, obravnavanimi kot druge valute) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Zlato |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Poenostavljeni pristop |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
085 |
Pristop delta plus – nezvezne opcije ali nakupni boni |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Pristop s scenarijsko matriko |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RAZČLENITEV SKUPNIH POZICIJ (VKLJUČENA VALUTA POROČANJA) GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI |
||||||||||
|
100 |
Druga sredstva in obveznosti razen zunajbilančnih postavk in izvedenih finančnih instrumentov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Zunajbilančne postavke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pojasnjevalne postavke: VALUTNE POZICIJE |
||||||||||
|
130 |
Euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
Lek |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
Argentinski peso |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
Avstralski dolar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
Brazilski real |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
Bolgarski lev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
Kanadski dolar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
Češka krona |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
Danska krona |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
Egiptovski funt |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
Britanski funt |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
240 |
Madžarski forint |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
250 |
Jen |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
270 |
Litovski litas |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
280 |
Denar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
290 |
Mehiški peso |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
300 |
Zlot |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
310 |
Romunski lev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
320 |
Ruski rubelj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
330 |
Srbski dinar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
340 |
Švedska krona |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
350 |
Švicarski frank |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
360 |
Turška lira |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
370 |
Grivna |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
380 |
Ameriški dolar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
390 |
Islandska krona |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
400 |
Norveška krona |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
410 |
Hongkonški dolar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
420 |
Novi tajvanski dolar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
430 |
Novozelandski dolar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
440 |
Singapurski dolar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
450 |
Won |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
460 |
CNY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
470 |
Drugo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
480 |
Hrvaška kuna |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 23.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO (MKR SA COM)
|
|
VSE POZICIJE |
NETO POZICIJE |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE |
KAPITALSKE ZAHTEVE |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
|||
|
DOLGE |
KRATKE |
DOLGE |
KRATKE |
|||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
||
|
010 |
SKUPAJ POZICIJE V BLAGU |
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
020 |
Plemenite kovine (razen zlata) |
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Navadne kovine |
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Kmetijski proizvodi |
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Drugo |
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Od tega energetski proizvodi (nafta, plin) |
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Pristop lestvice zapadlosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Razširjeni pristop lestvice zapadlosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Poenostavljeni pristop: vse pozicije |
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja) |
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Poenostavljeni pristop |
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
135 |
Pristop delta plus – nezvezne opcije ali nakupni boni |
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
Pristop s scenarijsko matriko |
|
|
|
|
|
|
|
C 24.00 – NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA (MKR IM)
|
|
VaR |
STRESNA TVEGANA VREDNOST (SVaR) |
KAPITALSKE ZAHTEVE ZA PRESEŽNO TVEGANJE NEPLAČILA IN MIGRACIJE |
KAPITALSKA ZAHTEVA ZA VSA CENOVNA TVEGANJA V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO |
KAPITALSKE ZAHTEVE |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
Število preseganj v zadnjih 250 delovnih dneh |
Multiplikacijski faktor VaR (mc) |
Multiplikacijski faktor SVaR (ms) |
TEHTANA NETO DOLGA POZICIJA ZA TRGOVALNI PORTFELJ S KORELACIJO PO UPORABI OMEJITVE |
TEHTANA NETO KRATKA POZICIJA ZA TRGOVALNI PORTFELJ S KORELACIJO PO UPORABI OMEJITVE |
||||||
|
MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (mc) × POVPREČJE ZA VaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (VaRavg) |
VaR prejšnjega dne (VaRt–1) |
MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (ms) × POVPREČJE ZA SVaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (SVaRavg) |
ZADNJI RAZPOLOŽLJIVI SVaR (SVaRt-1) |
POVPREČNA VREDNOST 12-IH TEDNOV |
ZADNJA VREDNOST |
MINIMALNA KAPITALSKA ZAHTEVA |
POVPREČNA VREDNOST 12-IH TEDNOV |
ZADNJA VREDNOST |
|||||||||
|
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
||
|
010 |
SKUPAJ POZICIJE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Celica, povezana s CA |
|
|
|
|
|
|
|
Pojasnjevalne postavke: RAZČLENITEV TRŽNEGA TVEGANJA |
||||||||||||||||
|
020 |
Dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
TDI – Splošno tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
TDI – Posebno tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Lastniški finančni instrumenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Lastniški finančni instrumenti – Splošno tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Lastniški kapital – Posebno tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Valutno tveganje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Tveganje spremembe cen blaga |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Skupna vrednost splošnega tveganja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Skupna vrednost posebnega tveganja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 25.00 – TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNEGA VREDNOTENJA (CVA)
|
|
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI |
VaR |
STRESNA TVEGANA VREDNOST (SVaR) |
KAPITALSKE ZAHTEVE |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU |
POJASNJEVALNE POSTAVKE |
HIPOTETIČNE VREDNOSTI VAROVANJ TVEGANJ CVA |
||||||||
|
|
od tega: izvedeni finančni instrumenti OTC |
od tega: POSEL FINANCIRANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV |
MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (mc) × POVPREČJE ZA VaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (VaRavg) |
VaR prejšnjega dne (VaRt–1) |
MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (ms) × POVPREČJE ZA SVaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (SVaRavg) |
ZADNJI RAZPOLOŽLJIVI SVaR (SVaRt-1) |
Število nasprotnih strank |
od tega: za določitev kreditnega razmika je bil uporabljen približek |
NASTALA PRILAGODITEV KREDITNEGA TVEGANJA (CVA) |
POSEL KREDITNE ZAMENJAVE Z ENO SAMO IZPOSTAVLJENOSTJO |
INDEKS KREDITNIH ZAMENJAV |
||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
||
|
010 |
Skupaj tveganje CVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
Povezava s {CA2;r640;c010} |
|
|
|
|
|
|
020 |
V skladu z napredno metodo |
|
|
|
|
|
|
|
|
Povezava s {CA2;r650;c010} |
|
|
|
|
|
|
030 |
V skladu s standardizirano metodo |
|
|
|
|
|
|
|
|
Povezava s {CA2;r660;c010} |
|
|
|
|
|
|
040 |
Na podlagi OEM |
|
|
|
|
|
|
|
|
Povezava s {CA2;r670;c010} |
|
|
|
|
|
C 32.01 – PREUDARNO VREDNOTENJE: SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI (PRUVAL 1)
|
|
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI |
|
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI, IZKLJUČENA ZARADI DELNEGA VPLIVA NA NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL |
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI, VKLJUČENA V PRAG IZ ČLENA 4(1) |
|
||||||
|
OD TEGA: TRGOVALNA KNJIGA |
POPOLNOMA UJEMAJOČA |
OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM |
BONITETNI FILTRI |
DRUGO |
OPOMBA K ‚DRUGO‘ |
OD TEGA: TRGOVALNA KNJIGA |
|||||
|
0010 |
0020 |
0030 |
0040 |
0050 |
0060 |
0070 |
0080 |
0090 |
|||
|
0010 |
1 |
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0020 |
1.1 |
SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0030 |
1.1.1 |
FINANČNA SREDSTVA V POSESTI ZA TRGOVANJE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0040 |
1.1.2 |
TRGOVALNA FINANČNA SREDSTVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0050 |
1.1.3 |
NETRGOVALNA FINANČNA SREDSTVA, OBVEZNO MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0060 |
1.1.4 |
FINANČNA SREDSTVA, DOLOČENA ZA MERJENJE PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0070 |
1.1.5 |
FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0080 |
1.1.6 |
NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0090 |
1.1.7 |
NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK LASTNIŠKEGA KAPITALA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0100 |
1.1.8 |
DRUGA NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0110 |
1.1.9 |
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0120 |
1.1.10 |
SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI SKUPINE VAROVANIH POSTAVK PRED OBRESTNIM TVEGANJEM |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0130 |
1.1.11 |
NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽB |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0140 |
1.1.12 |
(–) ODBITKI ZA TRGOVALNA SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0150 |
1.2 |
OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0160 |
1.2.1 |
FINANČNE OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0170 |
1.2.2 |
TRGOVALNE FINANČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0180 |
1.2.3 |
FINANČNE OBVEZNOSTI, DOLOČENE ZA MERJENJE PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0190 |
1.2.4 |
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0200 |
1.2.5 |
SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI SKUPINE VAROVANIH POSTAVK PRED OBRESTNIM TVEGANJEM |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0210 |
1.2.6 |
ODBITKI ZA TRGOVALNE OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 32.02 – PREUDARNO VREDNOTENJE: TEMELJNI PRISTOP (PRUVAL 2)
|
|
DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI NA RAVNI KATEGORIJE |
SKUPNA DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI |
VISOKA NEGOTOVOST |
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI |
PRIHODKI V ČDP |
RAZLIKA NA PODLAGI NPC |
PRILAGODITVE POŠTENE VREDNOSTI |
DOBIČEK ALI IZGUBA NA PRVI DAN |
OPIS POJASNILA |
||||||||||||||||||||
|
NESTABILNOST TRŽNIH CEN |
|
STROŠKI ZAPIRANJA POZICIJ |
|
TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA |
|
KONCENTRACIJE POZICIJ |
PRIHODNJI ADMINISTRATIVNI STROŠKI |
PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ |
OPERATIVNO TVEGANJE |
SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI |
OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI |
NESTABILNOST TRŽNIH CEN |
STROŠKI ZAPIRANJA POZICIJ |
TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA |
KONCENTRACIJE POZICIJ |
NEREALIZIRANI KREDITNI RAZMIKI |
STROŠKI INVESTIRANJA IN FINANCIRANJA |
PRIHODNJI ADMINISTRATIVNI STROŠKI |
PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ |
OPERATIVNO TVEGANJE |
|||||||||
|
OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA |
OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA |
OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA |
|||||||||||||||||||||||||||
|
0010 |
0020 |
0030 |
0040 |
0050 |
0060 |
0070 |
0080 |
0090 |
0100 |
0110 |
0120 |
0130 |
0140 |
0150 |
0160 |
0170 |
0180 |
0190 |
0200 |
0210 |
0220 |
0230 |
0240 |
0250 |
0260 |
0270 |
|||
|
0010 |
1 |
TEMELJNI PRISTOP SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0020 |
|
OD TEGA: TRGOVALNA KNJIGA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0030 |
1.1 |
PORTFELJI V SKLADU S ČLENI 9 DO 17 – SKUPAJ NA RAVNI KATEGORIJE PO RAZPRŠITVI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0040 |
1.1.1 |
SKUPAJ NA RAVNI KATEGORIJE PRED RAZPRŠITVIJO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0050 |
1.1.1* |
OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA NEREALIZIRANE KREDITNE RAZMIKE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0060 |
1.1.1** |
OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA STROŠKE INVESTIRANJA IN FINANCIRANJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0070 |
1.1.1*** |
OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, OCENJENA Z VREDNOSTJO NIČ V SKLADU S ČLENOM 9(2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0080 |
1.1.1**** |
OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, OCENJENA Z VREDNOSTJO NIČ V SKLADU S ČLENOM 10(2) IN 10(3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0090 |
1.1.1.1 |
OBRESTNO TVEGANJE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0100 |
1.1.1.2 |
VALUTNO TVEGANJE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0110 |
1.1.1.3 |
KREDITNO TVEGANJE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0120 |
1.1.1.4 |
TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0130 |
1.1.1.5 |
TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0140 |
1.1.2 |
(–) KORISTI ZARADI RAZPRŠITVE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0150 |
1.1.2.1 |
(–) KORISTI ZARADI RAZPRŠITVE, IZRAČUNANE Z UPORABO METODE 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0160 |
1.1.2.2 |
(–) KORISTI ZARADI RAZPRŠITVE, IZRAČUNANE Z UPORABO METODE 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0170 |
1.1.2.2* |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: DODATNE PRILAGODITVE VREDNOSTI PRED RAZPRŠITVIJO, ZMANJŠANE ZA VEČ KOT 90 % Z RAZPRŠITVIJO PO METODI 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0180 |
1.2 |
PORTFELJI, IZRAČUNANI Z NADOMESTNIM PRISTOPOM |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0190 |
1.2.1 |
100 % ČISTEGA NEREALIZIRANEGA DOBIČKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0200 |
1.2.2 |
10 % TEORETIČNE VREDNOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0210 |
1.2.3 |
25 % VREDNOSTI OB SKLENITVI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 32.03 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA (PRUVAL 3)
|
UVRSTITEV |
MODEL |
KATEGORIJA TVEGANJA |
PRODUKT |
PREVERLJIVOST |
DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA |
|
ZDRUŽENA DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, IZRAČUNANA PO METODI 2 |
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI |
RAZLIKA NA PODLAGI NPC (TESTIRANJE IZHODNIH PODATKOV) |
POKRITOST Z NPC (TESTIRANJE IZHODNIH PODATKOV) |
PRILAGODITVE POŠTENE VREDNOSTI |
DOBIČEK ALI IZGUBA NA PRVI DAN |
|||
|
OD TEGA: Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA |
OD TEGA: ZDRUŽENO Z UPORABO METODE 2 |
SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI |
OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI |
TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA |
PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ |
||||||||||
|
0005 |
0010 |
0020 |
0030 |
0040 |
0050 |
0060 |
0070 |
0080 |
0090 |
0100 |
0110 |
0120 |
0130 |
0140 |
0150 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 32.04 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ (PRUVAL 4)
|
UVRSTITEV |
KATEGORIJA TVEGANJA |
PRODUKT |
OSNOVA |
VELIKOST KONCENTRACIJE POZICIJ |
MERILO VELIKOSTI |
TRŽNA VREDNOST |
PREUDARNO IZSTOPNO OBDOBJE |
DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ |
PRILAGODITEV POŠTENE VREDNOSTI KONCENTRACIJE POZICIJ |
RAZLIKA NA PODLAGI NPC |
|
0005 |
0010 |
0020 |
0030 |
0040 |
0050 |
0060 |
0070 |
0080 |
0090 |
0100 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C 33.00 – IZPOSTAVLJENOSTI DO DRŽAV PO DRŽAVI NASPROTNE STRANKE (GOV)
Država:
|
|
Neposredne izpostavljenosti |
Pojasnjevalna postavka: prodani kreditni izvedeni finančni instrumenti, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država |
Vrednost izpostavljenosti |
Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Bilančne izpostavljenosti |
Akumulirane oslabitve |
|
Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja |
|
Izvedeni finančni instrumenti |
Zunajbilančne izpostavljenosti |
|||||||||||||||||||||||||
|
Skupna bruto knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev |
Skupna knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev (brez kratkih pozicij) |
Neizvedena finančna sredstva po računovodskih portfeljih |
Kratke pozicije |
|
Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo |
Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo |
Nominalni znesek |
Rezervacije |
Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja |
Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo – knjigovodska vrednost |
Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo – knjigovodska vrednost |
||||||||||||||||||||
|
Finančna sredstva v posesti za trgovanje |
Trgovalna finančna sredstva |
Netrgovalna finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida |
Finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida |
Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida |
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa |
Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala |
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti |
Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti |
Druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva |
Od tega: kratke pozicije iz kreditov z začasnim odkupom, razvrščenih kot v posesti za trgovanje ali trgovalna finančna sredstva |
od tega: iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali iz netrgovalnih neizvedenih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala |
od tega: iz netrgovalnih finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančnih sredstev, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali iz netrgovalnih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida |
od tega: iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali iz netrgovalnih neizvedenih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala |
Knjigovodska vrednost |
Hipotetični znesek |
Knjigovodska vrednost |
Hipotetični znesek |
||||||||||||||
|
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
260 |
270 |
280 |
290 |
300 |
|
|
010 |
Skupni znesek izpostavljenosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI PO TVEGANJU, REGULATIVNEM PRISTOPU IN RAZREDIH IZPOSTAVLJENOSTI: |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
020 |
Izpostavljenosti v skladu z okvirom kreditnega tveganja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Standardizirani pristop |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Enote centralne ravni držav |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Enote regionalne ali lokalne ravni držav |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Subjekti javnega sektorja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Mednarodne organizacije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
075 |
Druge izpostavljenosti do sektorja država, za katere se uporablja standardizirani pristop |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Pristop IRB |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Enote centralne ravni držav |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Enote regionalne ali lokalne ravni držav [enote centralne ravni držav] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Enote regionalne ali lokalne ravni države [institucije] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Subjekti javnega sektorja [enote centralne ravni držav] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
Subjekti javnega sektorja [institucije] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
Mednarodne organizacije [enote centralne ravni držav] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
155 |
Druge izpostavljenosti do sektorja država, za katere se uporablja pristop IRB |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
Izpostavljenosti na podlagi okvira tržnega tveganja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI PO PREOSTALI ZAPADLOSTI: |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
170 |
[ 0–3M ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
[ 3M–1L ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
[ 1L–2L ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
[ 2L–3L ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
[ 3L–5 L ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
[ 5L–10 L ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
[ 10L–več ]“ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRILOGA II
„PRILOGA II
POROČANJE O KAPITALU IN KAPITALSKIH ZAHTEVAH
Vsebinsko kazalo
| DEL I: SPLOŠNA NAVODILA | 162 |
|
1. |
STRUKTURA IN DOGOVORI | 162 |
|
1.1 |
STRUKTURA | 162 |
|
1.2 |
DOGOVOR GLEDE OŠTEVILČENJA | 162 |
|
1.3 |
DOGOVOR GLEDE PREDZNAKA | 162 |
|
1.4 |
OKRAJŠAVE | 162 |
| DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI | 162 |
|
1. |
PREGLED KAPITALSKE USTREZNOSTI (CA) | 162 |
|
1.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 162 |
|
1.2 |
C 01.00 – KAPITAL (CA1) | 163 |
|
1.2.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 163 |
|
1.3 |
C 02.00 – KAPITALSKE ZAHTEVE (CA2) | 177 |
|
1.3.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 177 |
|
1.4 |
C 03.00 – KAPITALSKI KOLIČNIKI IN RAVNI KAPITALA (CA3) | 186 |
|
1.4.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 186 |
|
1.5 |
C 04.00 – POJASNJEVALNE POSTAVKE (CA4) | 188 |
|
1.5.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 188 |
|
1.6 |
PREHODNE DOLOČBE IN INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5) | 203 |
|
1.6.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 203 |
|
1.6.2 |
C 05.01 – PREHODNE DOLOČBE (CA5.1) | 203 |
|
1.6.2.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 204 |
|
1.6.3 |
C 05.02 – INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5.2) | 211 |
|
1.6.3.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 211 |
|
2. |
KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS) | 213 |
|
2.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 213 |
|
2.2 |
PODROBNE INFORMACIJE O KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE; | 213 |
|
2.3 |
INFORMACIJE O PRISPEVKIH POSAMEZNIH SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE | 214 |
|
2.4 |
C 06.01 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – SKUPAJ (GS TOTAL) | 214 |
|
2.5 |
C 06.02 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS) | 214 |
|
3. |
PREDLOGE ZA KREDITNO TVEGANJE | 222 |
|
3.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 222 |
|
3.1.1 |
POROČANJE O TEHNIKAH ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA Z UČINKOM ZAMENJAVE | 222 |
|
3.1.2 |
POROČANJE O KREDITNEM TVEGANJU NASPROTNE STRANKE | 222 |
|
3.2 |
C 07.00 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SA) | 222 |
|
3.2.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 222 |
|
3.2.2 |
OBSEG PREDLOGE CR SA | 222 |
|
3.2.3 |
RAZVRSTITEV IZPOSTAVLJENOSTI V KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA | 224 |
|
3.2.4 |
POJASNILA GLEDE OBSEGA NEKATERIH POSEBNIH KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI IZ ČLENA 112 CRR | 227 |
|
3.2.4.1 |
KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI ‚INSTITUCIJE‘ | 227 |
|
3.2.4.2 |
KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI ‚KRITE OBVEZNICE‘ | 227 |
|
3.2.4.3 |
KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI ‚KOLEKTIVNI NALOŽBENI PODJEMI‘ | 227 |
|
3.2.5 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 227 |
|
3.3 |
KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB) | 234 |
|
3.3.1 |
OBSEG PREDLOGE CR IRB | 234 |
|
3.3.2 |
RAZČLENITEV PREDLOGE CR IRB | 235 |
|
3.3.3 |
C 08.01 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB 1) | 236 |
|
3.3.3.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 236 |
|
3.3.4 |
C 08.02 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: RAZČLENITEV GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE IZPOSTAVLJENOSTI (CR IRB 2) | 243 |
|
3.4 |
KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: INFORMACIJE Z GEOGRAFSKO RAZČLENITVIJO | 244 |
|
3.4.1 |
C 09.01 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA (CR GB 1) | 244 |
|
3.4.1.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 244 |
|
3.4.2 |
C 09.02 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI PRISTOPA IRB (CR GB 2) | 246 |
|
3.4.2.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 246 |
|
3.4.3 |
C 09.04 – RAZČLENITEV USTREZNIH KREDITNIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA NAMENE IZRAČUNA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA PO DRŽAVAH IN STOPNJE POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTNEGA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA (CCB) | 249 |
|
3.4.3.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 249 |
|
3.4.3.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 249 |
|
3.5 |
C 10.01 IN C 10.02 – IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV PO PRISTOPU IRB (CR EQU IRB 1 IN CR EQU IRB 2) | 253 |
|
3.5.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 253 |
|
3.5.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE (UPORABLJAJO SE ZA CR EQU IRB 1 IN CR EQU IRB 2) | 254 |
|
3.6 |
C 11.00 – TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE (CR SETT) | 256 |
|
3.6.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 256 |
|
3.6.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 257 |
|
3.7 |
C 12.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC SA) | 259 |
|
3.7.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 259 |
|
3.7.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 259 |
|
3.8 |
C 13.00 – KREDITNO TVEGANJE – LISTINJENJA: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC IRB) | 265 |
|
3.8.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 265 |
|
3.8.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 266 |
|
3.9 |
C 14.00 – PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH (SEC DETAILS) | 272 |
|
3.9.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 272 |
|
3.9.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 273 |
|
4. |
PREDLOGE ZA OPERATIVNO TVEGANJE | 283 |
|
4.1 |
C 16.00 – OPERATIVNO TVEGANJE (OPR) | 283 |
|
4.1.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 283 |
|
4.1.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 283 |
|
4.2 |
OPERATIVNO TVEGANJE: PODROBNOSTI O IZGUBAH V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS) | 285 |
|
4.2.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 285 |
|
4.2.2 |
C 17.01: IZGUBE IN POVRNITVE IZ NASLOVA OPERATIVNEGA TVEGANJA PO POSLOVNIH PODROČJIH IN VRSTAH DOGODKOV V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS 1) | 286 |
|
4.2.2.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 286 |
|
4.2.2.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 287 |
|
4.2.3 |
C 17.02: OPERATIVNO TVEGANJE: PODROBNOSTI O NAJVEČJIH ŠKODNIH DOGODKIH V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS 2) | 292 |
|
4.2.3.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 292 |
|
4.2.3.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 292 |
|
5. |
PREDLOGE ZA TRŽNO TVEGANJE | 293 |
|
5.1 |
C 18.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI (MKR SA TDI) | 293 |
|
5.1.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 293 |
|
5.1.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 294 |
|
5.2 |
C 19.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH (MKR SA SEC) | 296 |
|
5.2.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 296 |
|
5.2.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 296 |
|
5.3 |
C 20.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO (MKR SA CTP) | 298 |
|
5.3.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 298 |
|
5.3.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 299 |
|
5.4 |
C 21.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH (MKR SA EQU) | 300 |
|
5.4.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 300 |
|
5.4.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 301 |
|
5.5 |
C 22.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE (MKR SA FX) | 302 |
|
5.5.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 302 |
|
5.5.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 302 |
|
5.6 |
C 23.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO (MKR SA COM) | 304 |
|
5.6.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 304 |
|
5.6.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 304 |
|
5.7 |
C 24.00 – NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA (MKR IM) | 305 |
|
5.7.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 305 |
|
5.7.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 306 |
|
5.8 |
C 25.00 – TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNEGA VREDNOTENJA (CVA) | 308 |
|
5.8.1 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 308 |
|
6. |
PREUDARNO VREDNOTENJE (PRUVAL) | 310 |
|
6.1 |
C 32.01 – PREUDARNO VREDNOTENJE: SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI (PRUVAL 1) | 310 |
|
6.1.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 310 |
|
6.1.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 310 |
|
6.2 |
C 32.02 – PREUDARNO VREDNOTENJE: TEMELJNI PRISTOP (PRUVAL 2) | 314 |
|
6.2.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 314 |
|
6.2.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 314 |
|
6.3. |
C 32.03 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA (PRUVAL 3) | 322 |
|
6.3.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 322 |
|
6.3.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 322 |
|
6.4 |
C 32.04 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ (PRUVAL 4) | 324 |
|
6.4.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 324 |
|
6.4.2 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 325 |
|
7. |
C 33.00 – IZPOSTAVLJENOSTI DO SEKTORJA DRŽAVA (GOV) | 326 |
|
7.1 |
SPLOŠNE OPOMBE | 326 |
|
7.2 |
PODROČJE UPORABE PREDLOGE O IZPOSTAVLJENOSTIH DO ‚ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAVE‘ | 326 |
|
7.3 |
NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE | 327 |
DEL I: SPLOŠNA NAVODILA
1. STRUKTURA IN DOGOVORI
1.1 STRUKTURA
|
1. |
Okvir zajema skupaj pet sklopov predlog:
|
|
2. |
Za vsako predlogo so navedena pravna sklicevanja. Ta del izvedbenega tehničnega standarda vsebuje dodatne podrobne informacije glede splošnejših vidikov poročanja v zvezi s posameznim sklopom predlog, navodila glede posebnih pozicij in validacijska pravila. |
|
3. |
Institucije izpolnijo le predloge, ki so ustrezne glede na uporabljeni pristop za določanje kapitalskih zahtev. |
1.2 DOGOVOR GLEDE OŠTEVILČENJA
|
4. |
Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in celice predlog se v dokumentu upošteva dogovor glede označevanja iz naslednje razpredelnice. Te številčne kode se obsežno uporabljajo v validacijskih pravilih. |
|
5. |
V navodilih se uporablja naslednji splošni zapis: {predloga;vrstica;stolpec}. |
|
6. |
V primeru validacije znotraj predloge, pri kateri se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica;stolpec}. |
|
7. |
V primeru predlog, ki imajo le en stolpec, so navedene le vrstice: {predloga;vrstica}. |
|
8. |
Če je validacija opravljena za predhodno navedene vrstice ali stolpce, se to označi z zvezdico. |
1.3 DOGOVOR GLEDE PREDZNAKA
|
9. |
Vsak znesek, ki povečuje kapital ali kapitalske zahteve, se poroča kot pozitivna vrednost. Na drugi strani se vsak znesek, ki zmanjšuje skupni kapital ali kapitalske zahteve, poroča kot negativna vrednost. Če je pred postavko negativni predznak (–), se za zadevno postavko ne poroča noben pozitivni znesek. |
1.4 OKRAJŠAVE
|
9a. |
Za namene te priloge se za Uredbo (EU) št. 575/2013 uporablja kratica ‚CRR‘, za Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta pa kratica ‚CRD‘. |
DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI
1. PREGLED KAPITALSKE USTREZNOSTI (CA)
1.1 SPLOŠNE OPOMBE
|
10. |
Predloge CA vsebujejo informacije o števcih stebra 1 (kapital, temeljni kapital, navadni lastniški temeljni kapital), imenovalcu (kapitalske zahteve) ter prehodnih določbah in so strukturirane v petih predlogah:
|
|
11. |
Predloge se uporabljajo za vse subjekte, ki poročajo, ne glede na računovodske standarde, ki jih upoštevajo, čeprav so nekatere postavke v števcu specifične za subjekte, ki uporabljajo pravila za vrednotenje MRS/MSRP. Na splošno so informacije v imenovalcu povezane s končnimi rezultati, navedenimi v ustreznih predlogah za izračun zneska skupne izpostavljenosti tveganju. |
|
12. |
Skupni kapital vključuje različne vrste kapitala: temeljni kapital (T1), ki je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) in dodatnega temeljnega kapitala (AT1), kakor tudi dodatni kapital (T2). |
|
13. |
Prehodne določbe se v predlogah CA obravnavajo na naslednji način:
|
|
14. |
Obravnavanje zahtev iz stebra II je lahko znotraj Unije različno (člen 104(2) CRD je treba prenesti v nacionalno zakonodajo). V poročanje o kapitalski ustreznosti iz CRR se vključi le učinek zahtev iz stebra II na količnik kapitalske ustreznosti ali ciljni količnik. Natančno poročanje o zahtevah iz stebra II ni zajeto v zahteve iz člena 99 CRR.
|
1.2 C 01.00 – KAPITAL (CA1)
1.2.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Vrstica |
Pravna sklicevanja in navodila |
|
010 |
1 Kapital Člen 4(1)(118) in člen 72 CRR. Kapital institucije je vsota njenega temeljnega in dodatnega kapitala. |
|
015 |
1.1 Temeljni kapital Člen 25 CRR. Temeljni kapital je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala. |
|
020 |
1.1.1 Navadni lastniški temeljni kapital Člen 50 CRR. |
|
030 |
1.1.1.1 Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot navaden lastniški temeljni kapital Člen 26(1)(a) in (b), členi 27 do 30, člen 36(1)(f) in člen 42 CRR. |
|
040 |
1.1.1.1.1 Vplačani kapitalski instrumenti Člen 26(1)(a) in členi 27 do 31 CRR. Vključijo se kapitalski instrumenti vzajemnih, zadružnih ali podobnih institucij (člena 27 in 29 CRR). Vplačani presežek kapitala, povezan z instrumenti, se ne vključi. Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 CRR. |
|
045 |
1.1.1.1.1* Od tega: kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah Člen 31 CRR. Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo v navadni lastniški temeljni kapital, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 CRR. |
|
050 |
1.1.1.1.2* Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi Člen 28(1)(b), (l) in (m) CRR. Pogoji iz teh točk odražajo različne položaje/razmere/situacije pri kapitalu, ki se lahko spremenijo, zaradi česar je lahko znesek, poročan v tem polju, sprejemljiv v naslednjih obdobjih. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti. |
|
060 |
1.1.1.1.3 Vplačani presežek kapitala Člen 4(1)(124) in člen 26(1)(b) CRR. Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z ‚vplačanimi kapitalskimi instrumenti‘. |
|
070 |
1.1.1.1.4 (–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 36(1)(f) in člen 42 CRR. Lasten navadni lastniški temeljni kapital, ki ga ima poročevalska institucija ali skupina na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 42 CRR. Delež v delnicah, vključen v ‚kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi‘, se ne poroča v tej vrstici. Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami. Postavke 1.1.1.1.4 do 1.1.1.1.4.3 ne vključujejo dejanskih ali pogojnih obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala se poročajo ločeno v postavki 1.1.1.1.5. |
|
080 |
1.1.1.1.4.1 (–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 36(1)(f) in člen 42 CRR. Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, vključeni v postavko 1.1.1.1, ki ga imajo institucije v okviru konsolidirane skupine. Znesek, ki se poroča, vključuje deleže v trgovalni knjigi, izračunane na podlagi neto dolge pozicije, kot določa člen 42(a) CRR. |
|
090 |
1.1.1.1.4.2 (–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 4(1)(114), člen 36(1)(f) in člen 42 CRR. |
|
091 |
1.1.1.1.4.3 (–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 4(1)(126), člen 36(1)(f) in člen 42 CRR. |
|
092 |
1.1.1.1.5 (–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 36(1)(f) in člen 42 CRR. V skladu s členom 36(1)(f) CRR se ‚lastn[i] instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere ima institucija dejansko ali pogojno obveznost nakupa na podlagi obstoječe pogodbene obveznosti‘, odbijejo. |
|
130 |
1.1.1.2 Zadržani dobiček Člen 26(1)(c) in člen 26(2) CRR. Zadržani dobiček vključuje zadržani dobiček preteklega leta in priznani dobiček med letom ali čisti dobiček poslovnega leta. |
|
140 |
1.1.1.2.1 Zadržani dobiček preteklih let Člen 4(1)(123) in člen 26(1)(c) CRR. V členu 4(1)(123) CRR je zadržani dobiček opredeljen kot ‚prenesen[i] dobičk[i] in izgube, ki izhajajo iz dobičkov ali izgub iz preteklih let, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom‘. |
|
150 |
1.1.1.2.2 Priznan dobiček ali izguba Člena 4(1)(121) in 26(2) ter člen 36(1)(a) CRR. V skladu s členom 26(2) CRR se lahko kot zadržani dobički vključijo dobički med letom ali čisti dobički poslovnega leta ob predhodnem dovoljenju pristojnega organa, če so izpolnjeni določeni pogoji. Obratno se v skladu s členom 36(1)(a) CRR od navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo izgube. |
|
160 |
1.1.1.2.2.1 Dobiček ali izguba, ki se pripiše lastnikom obvladujoče družbe Člen 26(2) in člen 36(1)(a) CRR. Znesek, ki se poroča, je dobiček ali izguba, vključena v računovodski izkaz poslovnega izida. |
|
170 |
1.1.1.2.2.2 (–) Del dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki ni sprejemljiv Člen 26(2) CRR. Ta vrstica je prazna, če je institucija za referenčno obdobje poročala izgube. Razlog za to je, da se izgube v celoti odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Če institucija poroča dobičke, se poroča del, ki v skladu s členom 26(2) CRR ni priznan (tj. dobički, ki niso revidirani, in predvidljive obremenitve ali dividende). Opozoriti je treba, da so v primeru dobičkov zneski, ki jih je treba odbiti, vsaj vmesne dividende. |
|
180 |
1.1.1.3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Člen 4(1)(100) in člen 26(1)(d) CRR. Poroča se znesek, ki ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna, in pred uporabo bonitetnih filtrov. Poroča se znesek, ki se določi v skladu s členom 13(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014. |
|
200 |
1.1.1.4 Druge rezerve Člen 4(1)(117) in člen 26(1)(e) CRR. Druge rezerve so v CRR opredeljene kot ‚rezerve v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, ki jih je treba razkriti v skladu s tem veljavnim računovodskim standardom, razen zneskov, ki so že vključeni v akumuliran drugi vseobsegajoči donos ali zadržani dobiček‘. Znesek, ki se poroča, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna. |
|
210 |
1.1.1.5 Rezervacije za splošna bančna tveganja Člen 4(1)(112) in člen 26(1)(f) CRR. Rezervacije za splošna bančna tveganja so v členu 38 Direktive 86/635/EGS opredeljena kot ‚znesk[i], za katere se kreditna institucija odloči, da jih izloči za pokritje takih tveganj, če to zahtevajo posebna tveganja, povezana z bančništvom‘. Znesek, ki se poroča, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna. |
|
220 |
1.1.1.6 Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 483(1) do (3) in členi 484 do 487 CRR. Znesek kapitalskih instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila za navadni lastniški temeljni kapital. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5. |
|
230 |
1.1.1.7 Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu Člen 4(120) in člen 84 CRR. Vsota vseh zneskov manjšinskih deležev podrejenih družb, vključenih v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital. |
|
240 |
1.1.1.8 Prehodne prilagoditve zaradi dodatnih manjšinskih deležev Člena 479 in 480 CRR. Prilagoditve manjšinskih deležev zaradi prehodnih določb. Ta postavka se pridobi neposredno iz predloge CA5. |
|
250 |
1.1.1.9 Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov Členi 32 do 35 CRR. |
|
260 |
1.1.1.9.1 (–) Povečanja lastniškega kapitala, ki izhajajo iz listinjenih sredstev Člen 32(1) CRR. Znesek, ki se poroča, je povečanje lastniškega kapitala institucije, ki izhaja iz listinjenih sredstev, v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Ta postavka na primer vključuje prihodke iz naslova prihodnjih marž, ki se pri instituciji odraža v dobičku iz prodaje, ali, kadar je institucija v vlogi originatorja, neto dobičke iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov iz listinjenih sredstev, ki zagotavljajo kreditno izboljšavo pozicij v listinjenju. |
|
270 |
1.1.1.9.2 Rezerva za varovanje denarnih tokov Člen 33(1)(a) CRR. Znesek, ki se poroča, je lahko pozitiven ali negativen. Znesek je pozitiven, kadar varovanje denarnega toka privede do izgube (tj. če zmanjšajo računovodski kapital) in obratno. Predznak je zato nasproten predznaku, uporabljenemu v računovodskih izkazih. Znesek ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna. |
|
280 |
1.1.1.9.3 Kumulativni dobički in izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja v zvezi z obveznostmi, vrednotenimi po pošteni vrednosti Člen 33(1)(b) CRR. Znesek, ki se poroča, je lahko pozitiven ali negativen. Znesek je pozitiven v primeru izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja (tj. če se zmanjša računovodski kapital) in obratno. Predznak je zato nasproten predznaku, uporabljenemu v računovodskih izkazih. Nerevidiran dobiček se ne vključi v to postavko. |
|
285 |
1.1.1.9.4 Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja na pošteno vrednost, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi Člen 33(1)(c) in člen 33(2) CRR. Znesek, ki se poroča, je lahko pozitiven ali negativen. Znesek je pozitiven v primeru izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja in obratno. Predznak je zato nasproten predznaku, uporabljenemu v računovodskih izkazih. Nerevidiran dobiček se ne vključi v to postavko. |
|
290 |
1.1.1.9.5 (–) Prilagoditve vrednosti zaradi zahtev po preudarnem vrednotenju Člena 34 in 105 CRR. Prilagoditve poštene vrednosti izpostavljenosti, vključene v trgovalno knjigo ali netrgovalno knjigo, zaradi strožjih standardov preudarnega vrednotenja iz člena 105 CRR. |
|
300 |
1.1.1.10 (–) Dobro ime Člen 4(1)(113), člen 36(1)(b) in člen 37 CRR. |
|
310 |
1.1.1.10.1 (–) Dobro ime, ki se pripozna kot neopredmeteno sredstvo Člen 4(1)(113) in člen 36(1)(b) CRR. Dobro ime ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v tem polju, je enak znesku poročanem v bilanci stanja. |
|
320 |
1.1.1.10.2 (–) Dobro ime, ki se nanaša na vrednotenje pomembnih naložb Člen 37(b) in člen 43 CRR. |
|
330 |
1.1.1.10.3 Odložene obveznosti za davek, povezane z dobrim imenom Člen 37(a) CRR. Znesek odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bilo dobro ime oslabljeno ali bi se odpravilo njegovo pripoznanje v skladu z ustreznim računovodskim standardom. |
|
340 |
1.1.1.11 (–) Druga neopredmetena sredstva Člen 4(1)(115), člen 36(1)(b) in člen 37(a) CRR. Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom. |
|
350 |
1.1.1.11.1 (–) Druga neopredmetena sredstva pred odbitkom odloženih obveznosti za davek Člen 4(1)(115) in člen 36(1)(b) CRR. Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v tem polju, ustreza znesku neopredmetenih sredstev brez dobrega imena, ki je poročan v bilanci stanja. |
|
360 |
1.1.1.11.2 Odložene obveznosti za davek, povezane z drugimi neopredmetenimi sredstvi Člen 37(a) CRR. Znesek odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bila neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, oslabljena ali bi se odpravilo njegovo pripoznanje v skladu z ustreznim računovodskim standardom. |
|
370 |
1.1.1.12 (–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek Člen 36(1)(c) in člen 38 CRR. |
|
380 |
1.1.1.13 (–) Primanjkljaj popravkov zaradi kreditnega tveganja glede na pričakovane izgube v okviru pristopa IRB Člen 36(1)(d) ter členi 40, 158 in 159 CRR. Znesek, ki se sporoči, ‚se ne zmanjša zaradi povečanja odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, ali drugega dodatnega davčnega učinka, ki bi se lahko pojavil, če bi rezervacije dosegle raven pričakovanih izgub‘ (člen 40 CRR). |
|
390 |
1.1.1.14 (–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami Člen 4(1)(109), člen 36(1)(e) in člen 41 CRR. |
|
400 |
1.1.1.14.1 (–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami Člen 4(1)(109) in člen 36(1)(e) CRR. Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami so opredeljena kot ‚sredstva pokojninskega sklada ali programa z določenimi pravicami, ki se izračunajo, potem ko so zmanjšana za znesek obveznosti v okviru istega sklada ali programa‘. Znesek, ki se poroča v tem polju, ustreza znesku, poročanem v bilanci stanja (če sta poročana ločeno). |
|
410 |
1.1.1.14.2 Odložene obveznosti za davek, povezane s sredstvi pokojninskega sklada z določenimi pravicami Člen 4(1)(108) in (109) ter člen 41(1)(a) CRR. Znesek odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bila sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami oslabljena ali bi se odpravilo njihovo pripoznanje v skladu z ustreznim računovodskim standardom. |
|
420 |
1.1.1.14.3 Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki jih lahko institucija neomejeno uporablja Člen 4(1)(109) in člen 41(1)(b) CRR. V tej postavki se morebitni zneski navedejo le, če pristojni organ predhodno soglaša z zmanjšanjem zneska sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki se odbije. Za sredstva, ki so vključena v to vrstico, se dodeli utež tveganja za zahteve za kreditno tveganje. |
|
430 |
1.1.1.15 (–) Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu Člen 4(1)(122), člen 36(1)(g) in člen 44 CRR. Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(27) CRR), kadar obstaja vzajemni navzkrižni delež, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije. Znesek, ki se poroča, se izračuna na podlagi bruto dolgih pozicij in vključuje zavarovalniške postavke lastnih sredstev prvega reda. |
|
440 |
1.1.1.16 (–) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom Člen 36(1)(j) CRR. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz postavke ‚Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom‘ predloge CA1. Znesek se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala. |
|
450 |
1.1.1.17 (–) Kvalificirani deleži zunaj finančnega sektorja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1250 % Člen 4(1)(36), člen 36(1)(k)(i) ter členi 89 do 91 CRR. Kvalificirani deleži so opredeljeni kot ‚neposredni ali posredni delež v družbi, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje zadevne družbe‘. V skladu s členom 36(1)(k)(i) CRR se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (z uporabo te postavke) ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %. |
|
460 |
1.1.1.18 (–) Pozicije listinjenja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % Člen 36(1)(k)(ii), člena 243(1)(b) in 244(1)(b), člen 258 ter člen 266(3) CRR v različici, ki je veljala na dan 31. decembra 2018, ali člena 244(1)(b) in 245(1)(b) ter člena 253(1) in 268(4) CRR, kot je veljavna. Pod to postavko se poročajo pozicije v listinjenju, za katere se uporabi utež tveganja 1 250 %, vendar se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (člen 36(1)(k)(ii) CRR). |
|
470 |
1.1.1.19 (–) Proste izročitve, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1250 % Člen 36(1)(k)(iii) in člen 379(3) CRR. Za proste izročitve se uporabi utež tveganja 1 250 % 5 dni po drugem pogodbenem plačilu ali fazi izročitve do zaključka posla v skladu s kapitalskimi zahtevami za tveganje poravnave. Odbijejo se lahko od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (člen 36(1)(k)(iii) CRR). V zadnjem primeru se poročajo v tej postavki. |
|
471 |
1.1.1.20 (–) Pozicije v košarici, za katere institucija ne more določiti uteži tveganja v skladu s pristopom IRB in za katere se lahko uporabi utež tveganja 1250 % Člen 36(1)(k)(iv) in člen 153(8) CRR. V skladu s členom 36(1)(k)(iv) CRR se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (z uporabo te postavke) ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %. |
|
472 |
1.1.1.21 (–) Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v skladu s pristopom notranjih modelov, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1250 % Člen 36(1)(k)(v) in člen 155(4) CRR. V skladu s členom 36(1)(k)(v) CRR se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (z uporabo te postavke) ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %. |
|
480 |
1.1.1.22 (–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(27), člen 36(1)(h), členi 43 do 46, člen 49(2) in (3) ter člen 79 CRR. Del deležev institucije v instrumentih subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga je treba odbiti od navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Glej druge možnosti odbitka v primeru uporabe konsolidacije (člen 49(2) in (3)). |
|
490 |
1.1.1.23 (–) Odbitne odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik Člen 36(1)(c), člen 38 in člen 48(1)(a) CRR. Del odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik (zmanjšanih za del povezanih odloženih obveznosti za davek, razporejenih k odloženim terjatvam za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik, v skladu s členom 38(5)(b) CRR), ki ga je treba odbiti, pri čemer se uporabi prag 10 % iz člena 48(1)(a) CRR. |
|
500 |
1.1.1.24 (–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(27), člen 36(1)(i), členi 43, 45 in 47, člen 48(1)(b), člen 49(1) do (3) in člen 79 CRR. Del deležev institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, ki ga je treba odbiti, pri čemer se uporabi prag 10 % iz člena 48(1)(b) CRR. Glej druge možnosti odbitka v primeru uporabe konsolidacije (člen 49(1), (2) in (3)). |
|
510 |
1.1.1.25 (–) Znesek, ki presega prag 17,65 % Člen 48(1) CRR. Del odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter neposrednih in posrednih deležev institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, ki ga je treba odbiti, pri čemer se uporabi prag 17,65 % iz člena 48(1)(b) CRR. |
|
520 |
1.1.1.26 Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala Členi 469 do 472, 478 in 481 CRR. Prilagoditve odbitkov zaradi prehodnih določb. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5. |
|
524 |
1.1.1.27 (–) Dodatni odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR Člen 3 CRR. |
|
529 |
1.1.1.28 Elementi ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala – drugo Ta vrstica je namenjena zagotavljanju prožnosti izključno za namene poročanja. Izpolni se le v redkih primerih, kadar ni sprejeta končna odločitev o poročanju posebnih kapitalskih postavk/odbitkov v sedanji predlogi CA1. Zato se ta vrstica izpolni le, če element navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na odbitek elementa navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne more biti razvrščen v eno od vrstic 020 do 524. Ta celica se ne uporabi za uvrstitev kapitalskih postavk/odbitkov, ki v skladu s CRR niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti (npr. razvrstitev nacionalnih kapitalskih postavk/odbitkov, ki niso zajeti v področje uporabe CRR). |
|
530 |
1.1.2 DODATNI TEMELJNI KAPITAL Člen 61 CRR. |
|
540 |
1.1.2.1 Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot dodatni temeljni kapital Člen 51(a), členi 52 do 54, člen 56(a) in člen 57 CRR. |
|
550 |
1.1.2.1.1 Vplačani kapitalski instrumenti Člen 51(a) in členi 52 do 54 CRR. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti. |
|
560 |
1.1.2.1.2 (*) Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi Člen 52(1)(c), (e) in (f) CRR. Pogoji iz teh točk odražajo različne položaje/razmere/situacije pri kapitalu, ki se lahko spremenijo, zaradi česar je lahko znesek, poročan v tem polju, sprejemljiv v naslednjih obdobjih. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti. |
|
570 |
1.1.2.1.3 Vplačani presežek kapitala Člen 51(b) CRR. Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z ‚vplačanimi kapitalskimi instrumenti‘. |
|
580 |
1.1.2.1.4 (–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala Člen 52(1)(b), člen 56(a) in člen 57 CRR. Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki ga ima poročevalska institucija ali skupina na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 57 CRR. Delež v delnicah, vključen v ‚kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi‘, se ne poroča v tej vrstici. Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami. Postavke 1.1.2.1.4 do 1.1.2.1.4.3 ne vključujejo dejanskih ali pogojnih obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala se poročajo ločeno v postavki 1.1.2.1.5. |
|
590 |
1.1.2.1.4.1 (–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala Člen 4(1)(114), člen 52(1)(b), člen 56(a) in člen 57 CRR. Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, vključeni v postavko 1.1.2.1.1, ki ga imajo institucije v okviru konsolidirane skupine. |
|
620 |
1.1.2.1.4.2 (–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala Člen 52(1)(b)(ii), člen 56(a) in člen 57 CRR. |
|
621 |
1.1.2.1.4.3 (–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala Člen 4(1)(126), člen 52(1)(b), člen 56(a) in člen 57 CRR. |
|
622 |
1.1.2.1.5 (–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala Člen 56(a) in člen 57 CRR. V skladu s členom 56(a) CRR se ‚lastn[i] instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki bi jih institucija morda bila dolžna kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti‘, odbijejo. |
|
660 |
1.1.2.2 Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 483(4) in (5), členi 484 do 487 ter člena 489 in 491 CRR. Znesek kapitalskih instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila za dodatni temeljni kapital. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5. |
|
670 |
1.1.2.3 Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem temeljnem kapitalu Členi 83, 85 in 86 CRR. Vsota vseh zneskov kvalificiranega temeljnega kapitala podrejenih družb, vključena v konsolidirani dodatni temeljni kapital. Vključi se kvalificirani dodatni temeljni kapital, ki ga je izdal subjekt s posebnim namenom (člen 83 CRR). |
|
680 |
1.1.2.4 Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo podrejene družbe Člen 480 CRR. Prilagoditve kvalificiranega temeljnega kapitala v konsolidiranem dodatnem temeljnem kapitalu zaradi prehodnih določb. Ta postavka se pridobi neposredno iz predloge CA5. |
|
690 |
1.1.2.5 (–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu Členi 4(1)(122), 56(b) in 58 CRR. Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), kadar obstaja vzajemni navzkrižni delež, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije. Znesek, ki se poroča, se izračuna na podlagi bruto dolgih pozicij in vključuje zavarovalniške postavke dodatnih lastnih sredstev prvega reda. |
|
700 |
1.1.2.6 (–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(27), člen 56(c) ter členi 59, 60 in 79 CRR. Del deležev institucije v instrumentih subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga je treba odbiti od dodatnega temeljnega kapitala. |
|
710 |
1.1.2.7 (–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(27), člen 56(d) ter člena 59 in 79 CRR. Deleži institucije v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, se v celoti odbijejo. |
|
720 |
1.1.2.8 (–) Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom Člen 56(e) CRR. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz postavke ‚Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom‘ (odbitega v dodatnem temeljnem kapitalu) predloge CA1. |
|
730 |
1.1.2.9 Druge prehodne prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala Členi 474, 475, 478 in 481 CRR. Prilagoditve zaradi prehodnih določb. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5. |
|
740 |
1.1.2.10 Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom (odbito v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu) Člen 36(1)(j) CRR. Dodatni temeljni kapital ne more biti negativen, odbitki dodatnega temeljnega kapitala pa so lahko večji od dodatnega temeljnega kapitala, ki mu je prištet z njim povezan vplačani presežek kapitala. Kadar se to zgodi, mora biti dodatni temeljni kapital enak nič, presežek odbitkov dodatnega temeljnega kapitala pa je treba odbiti od navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Pri tej postavki se doseže, da vsota postavk 1.1.2.1 do 1.1.2.12 nikoli ni manjša kot nič. Če je v tej postavki izkazana pozitivna vrednost, je postavka 1.1.1.16 nasprotna tej vrednosti. |
|
744 |
1.1.2.11 (–) Dodatni odbitki dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR Člen 3 CRR. |
|
748 |
1.1.2.12 Elementi ali odbitki dodatnega temeljnega kapitala ‒ drugo Ta vrstica je namenjena zagotavljanju prožnosti izključno za namene poročanja. Izpolni se le v redkih primerih, kadar ni sprejeta končna odločitev o poročanju posebnih kapitalskih postavk/odbitkov v sedanji predlogi CA1. Zato se ta vrstica izpolni le, če sestavina dodatnega temeljnega kapitala glede na odbitek sestavine dodatnega temeljnega kapitala ne more biti razvrščena v eno od vrstic 530 do 744. Ta celica se ne uporabi za uvrstitev kapitalskih postavk/odbitkov, ki v skladu s CRR niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti (npr. razvrstitev nacionalnih kapitalskih postavk/odbitkov, ki niso zajeti v področje uporabe CRR). |
|
750 |
1.2 DODATNI KAPITAL Člen 71 CRR. |
|
760 |
1.2.1 Kapitalski instrumenti in podrejena posojila, sprejemljivi kot dodatni kapital Člen 62(a), členi 63 do 65, člen 66(a) in člen 67 CRR. |
|
770 |
1.2.1.1 Vplačani kapitalski instrumenti in podrejena posojila Člen 62(a) ter člena 63 in 65 CRR. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti. |
|
780 |
1.2.1.2 (*) Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi, ki niso sprejemljivi Člen 63(c), (e) in (f) ter člen 64 CRR. Pogoji iz teh točk odražajo različne položaje/razmere/situacije pri kapitalu, ki se lahko spremenijo, zaradi česar je lahko znesek, poročan v tem polju, sprejemljiv v naslednjih obdobjih. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti. |
|
790 |
1.2.1.3 Vplačani presežek kapitala Člen 62(b) in člen 65 CRR. Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z ‚vplačanimi kapitalskimi instrumenti‘. |
|
800 |
1.2.1.4 (–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala Člen 63(b)(i), člen 66(a) in člen 67 CRR. Lastni instrumenti dodatnega kapitala, ki ga ima poročevalska institucija ali skupina na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 67 CRR. Delež v delnicah, vključen v ‚kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi‘, se ne poroča v tej vrstici. Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami. Postavke 1.2.1.4 do 1.2.1.4.3 ne vključujejo dejanskih ali pogojnih obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala. Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala se poročajo ločeno v postavki 1.2.1.5. |
|
810 |
1.2.1.4.1 (–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala Člena 63(b) in 66(a) ter člen 67 CRR. Instrumenti dodatnega kapitala, vključeni v postavko 1.2.1.1, ki ga imajo institucije v okviru konsolidirane skupine. |
|
840 |
1.2.1.4.2 (–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala Člen 4(1)(114), člena 63(b) in 66(a) ter člen 67 CRR. |
|
841 |
1.2.1.4.3 (–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala Člen 4(1)(126), člena 63(b) in 66(a) ter člen 67 CRR. |
|
842 |
1.2.1.5 (–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala Člen 66(a) in člen 67 CRR. V skladu s členom 66(a) CRR se ‚lastn[i] instrumenti dodatnega kapitala, ki bi jih institucija morda bila dolžna kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti‘, odbijejo. |
|
880 |
1.2.2 Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega kapitala in podrejenih posojil, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 483(6) in (7) ter členi 484, 486, 488, 490 in 491 CRR. Znesek kapitalskih instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila za dodatni kapital. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5. |
|
890 |
1.2.3 Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem kapitalu Členi 83, 87 in 88 CRR. Vsota vseh zneskov kvalificiranega kapitala podrejenih družb, vključena v konsolidirani dodatni kapital. Vključi se kvalificirani dodatni kapital, ki ga je izdal subjekt s posebnim namenom (člen 83 CRR). |
|
900 |
1.2.4 Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo podrejene družbe Člen 480 CRR. Prilagoditve kvalificiranega kapitala v konsolidiranem dodatnem kapitalu zaradi prehodnih določb. Ta postavka se pridobi neposredno iz predloge CA5. |
|
910 |
1.2.5 Presežek rezervacij nad sprejemljivimi pričakovanimi izgubami v okviru pristopa IRB Člen 62(d) CRR. Za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB, ta postavka vsebuje pozitivne zneske, ki izhajajo iz primerjave rezervacij in pričakovanih izgub, ki so sprejemljivi kot dodatni kapital. |
|
920 |
1.2.6 Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja v okviru standardiziranega pristopa Člen 62(c) CRR. Za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom, ta postavka vsebuje splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki so sprejemljivi kot dodatni kapital. |
|
930 |
1.2.7 (–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu Členi 4(1)(122), 66(b) in 68 CRR. Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR.), kadar obstaja vzajemni navzkrižni delež, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije. Znesek, ki se poroča, se izračuna na podlagi bruto dolgih pozicij ter vključuje zavarovalniške postavke lastnih sredstev drugega in tretjega reda. |
|
940 |
1.2.8 (–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(27), člen 66(c) ter členi 68 do 70 in 79 CRR. Del deležev institucije v instrumentih subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga je treba odbiti od dodatnega kapitala. |
|
950 |
1.2.9 (–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(27), člen 66(d) ter členi 68, 69 in 79 CRR. Deleži institucije v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, se v celoti odbijejo. |
|
960 |
1.2.10 Druge prehodne prilagoditve dodatnega kapitala Členi 476 do 478 in 481 CRR. Prilagoditve zaradi prehodnih določb. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5. |
|
970 |
1.2.11 Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom (odbito v dodatnem temeljnem kapitalu) Člen 56(e) CRR. Dodatni kapital ne more biti negativen, odbitki dodatnega kapitala pa so lahko večji od dodatnega kapitala, ki mu je prištet z njim povezan vplačani presežek kapitala. Kadar se to zgodi, je dodatni kapital enak nič, presežek odbitkov dodatnega kapitala pa se odbije od dodatnega temeljnega kapitala. Pri tej postavki vsota postavk 1.2.1 do 1.2.13 nikoli ni manjša kot nič. Če je v tej postavki izkazana pozitivna vrednost, je postavka 1.1.2.8 nasprotna tej vrednosti. |
|
974 |
1.2.12 (–) Dodatni odbitki dodatnega kapitala v skladu s členom 3 CRR Člen 3 CRR. |
|
978 |
1.2.13 Elementi ali odbitki dodatnega kapitala – drugo Ta vrstica je namenjena zagotavljanju prožnosti izključno za namene poročanja. Izpolni se le v redkih primerih, kadar ni sprejeta končna odločitev o poročanju posebnih kapitalskih postavk/odbitkov v sedanji predlogi CA1. Zato se ta vrstica izpolni le, če sestavina navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na odbitek sestavine navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne more biti razvrščena v eno od vrstic 750 do 974. Ta celica se ne uporabi za uvrstitev kapitalskih postavk/odbitkov, ki v skladu s CRR niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti (npr. razvrstitev nacionalnih kapitalskih postavk/odbitkov, ki niso zajeti v področje uporabe CRR). |
1.3 C 02.00 – KAPITALSKE ZAHTEVE (CA2)
1.3.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Vrstica |
Pravna sklicevanja in navodila |
||||
|
010 |
1 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Člen 92(3) ter členi 95, 96 in 98 CRR. |
||||
|
020 |
1* Od tega: Investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 95 in členom 98 CRR Za investicijska podjetja v skladu s členom 95(2) in členom 98 CRR. |
||||
|
030 |
1** Od tega: Investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 96 in členom 97 CRR Za investicijska podjetja v skladu s členom 96(2) in členom 97 CRR. |
||||
|
040 |
1.1 ZNESKI TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE IN TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI TER PROSTE IZROČITVE Člen 92(3)(a) in (f) CRR. |
||||
|
050 |
1.1.1 Standardizirani pristop (SA) Predlogi CR SA in SEC SA na ravni celotnih izpostavljenosti. |
||||
|
060 |
1.1.1.1 Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa brez pozicij v listinjenju Predloga CR SA na ravni celotnih izpostavljenosti. Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa so kategorije, navedene v členu 112 CRR, brez pozicij v listinjenju. |
||||
|
070 |
1.1.1.1.01 Enote centralne ravni države ali centralne banke Glej predlogo CR SA |
||||
|
080 |
1.1.1.1.02 Enote regionalne ali lokalne ravni držav Glej predlogo CR SA |
||||
|
090 |
1.1.1.1.03 Subjekti javnega sektorja Glej predlogo CR SA |
||||
|
100 |
1.1.1.1.04 Multilateralne razvojne banke Glej predlogo CR SA |
||||
|
110 |
1.1.1.1.05 Mednarodne organizacije Glej predlogo CR SA |
||||
|
120 |
1.1.1.1.06 Institucije Glej predlogo CR SA |
||||
|
130 |
1.1.1.1.07 Podjetja Glej predlogo CR SA |
||||
|
140 |
1.1.1.1.08 Izpostavljenosti na drobno Glej predlogo CR SA |
||||
|
150 |
1.1.1.1.09 Zavarovano s hipotekami na nepremičnine Glej predlogo CR SA |
||||
|
160 |
1.1.1.1.10 Neplačane izpostavljenosti Glej predlogo CR SA |
||||
|
170 |
1.1.1.1.11 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem Glej predlogo CR SA |
||||
|
180 |
1.1.1.1.12 Krite obveznice Glej predlogo CR SA |
||||
|
190 |
1.1.1.1.13 Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno Glej predlogo CR SA |
||||
|
200 |
1.1.1.1.14 Kolektivni naložbeni podjemi (KNP) Glej predlogo CR SA |
||||
|
210 |
1.1.1.1.15 Lastniški instrumenti Glej predlogo CR SA |
||||
|
211 |
1.1.1.1.16 Druge postavke Glej predlogo CR SA |
||||
|
220 |
1.1.1.2 Pozicije v listinjenju, standardizirani pristop Predloga CR SEC SA na ravni vseh vrst listinjenja. |
||||
|
230 |
1.1.1.2* Od tega: relistinjenje Predloga CR SEC SA na ravni vseh vrst listinjenja. |
||||
|
240 |
1.1.2 Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB) |
||||
|
250 |
1.1.2.1 Pristop IRB, kadar se ne uporabijo lastne ocene LGD niti konverzijski faktorji Predloga CR IRB na ravni celotne izpostavljenosti (kadar se ne uporabljajo lastne ocene LGD in/ali kreditni konverzijski faktor). |
||||
|
260 |
1.1.2.1.01 Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
270 |
1.1.2.1.02 Institucije Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
280 |
1.1.2.1.03 Izpostavljenosti do podjetij – MSP Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
290 |
1.1.2.1.04 Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
300 |
1.1.2.1.05 Izpostavljenosti do podjetij – Drugo Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
310 |
1.1.2.2 Pristopi IRB, kadar se uporabljajo lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji Predloga CR IRB na ravni celotne izpostavljenosti (kadar se uporabljajo lastne ocene LGD in/ali kreditni konverzijski faktor). |
||||
|
320 |
1.1.2.2.01 Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
330 |
1.1.2.2.02 Institucije Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
340 |
1.1.2.2.03 Izpostavljenosti do podjetij – MSP Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
350 |
1.1.2.2.04 Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
360 |
1.1.2.2.05 Izpostavljenosti do podjetij – Drugo Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
370 |
1.1.2.2.06 Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami MSP Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
380 |
1.1.2.2.07 Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami podjetij, ki niso MSP Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
390 |
1.1.2.2.08 Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
400 |
1.1.2.2.09 Izpostavljenosti na drobno – Druga MSP Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
410 |
1.1.2.2.10 Izpostavljenosti na drobno – Druga podjetja, ki niso MSP Glej predlogo CR IRB. |
||||
|
420 |
1.1.2.3 Lastniški instrumenti po pristopu IRB Glej predlogo CR EQU IRB. |
||||
|
430 |
1.1.2.4 Pozicije v listinjenju po pristopu IRB Predloga CR SEC IRB na ravni vseh vrst listinjenja. |
||||
|
440 |
1.1.2.4* Od tega: relistinjenje Predloga CR SEC IRB na ravni vseh vrst listinjenja. |
||||
|
450 |
1.1.2.5 Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti Znesek, ki se sporoči, je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu s členom 156 CRR. |
||||
|
460 |
1.1.3 Znesek izpostavljenosti tveganju za prispevke v jamstveni sklad CNS Členi 307 do 309 CRR. |
||||
|
490 |
1.2 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU PORAVNAVE/IZROČITVE Člen 92(3)(c)(ii) in člen 92(4)(b) CRR. |
||||
|
500 |
1.2.1 Tveganje poravnave/izročitve v netrgovalni knjigi Glej predlogo CR SETT. |
||||
|
510 |
1.2.2 Tveganje poravnave/izročitve v trgovalni knjigi Glej predlogo CR SETT. |
||||
|
520 |
1.3 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA Člen 92(3)(b)(i), (c)(i) in (iii) ter člen 92(4)(b) CRR. |
||||
|
530 |
1.3.1 Znesek izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan po standardiziranih pristopih (SA) |
||||
|
540 |
1.3.1.1 Dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi Predloga MKR SA TDI na ravni vseh valut. |
||||
|
550 |
1.3.1.2 Lastniški instrumenti Predloga MKR SA EQU na ravni vseh nacionalnih trgov. |
||||
|
555 |
1.3.1.3 Posamezni pristop za pozicijsko tveganje v KNP Člen 348(1), člen 350(3)(c) in člen 364(2)(a) CRR. Skupni znesek izpostavljenosti tveganju za pozicije v KNP, če se kapitalske zahteve izračunajo v skladu s členom 348(1) CRR, in sicer takoj ali kot posledica zgornje meje, opredeljene v členu 350(3)(c) CRR. CRR teh pozicij ne razporeja eksplicitno na obrestno tveganje ali tveganje lastniških vrednostnih papirjev. Če se uporabi posamezni pristop v skladu s prvim stavkom člena 348(1) CRR, znaša sporočeni znesek 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti do KNP, kar se zmnoži z 12,5. Če se uporabi posamezni pristop v skladu z drugim stavkom člena 348(1) CRR, je znesek, ki se sporoči, 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti do KNP, kar se zmnoži z 12,5, ali razlika med 40 % te neto pozicije in kapitalskimi zahtevami, ki izhajajo iz valutnega tveganja, povezanega z izpostavljenostjo do KNP, zmnožena z 12,5, odvisno od tega, kateri znesek je višji. |
||||
|
556 |
1.3.1.3* Pojasnjevalna postavka: KNP, ki vlagajo izključno v dolžniške instrumente, s katerimi se trguje na borzi Skupni znesek izpostavljenosti tveganju za pozicije v KNP, če KNP vlaga izključno v instrumente, ki so izpostavljeni obrestnemu tveganju. |
||||
|
557 |
1.3.1.3** KNP, ki vlagajo izključno v lastniške instrumente ali v mešane instrumente Skupni znesek izpostavljenosti tveganju za pozicije v KNP, če KNP vlaga izključno v instrumente, ki so izpostavljeni tveganju lastniških vrednostnih papirjev, ali v mešane instrumente oziroma kadar so sestavine KNP neznane. |
||||
|
560 |
1.3.1.4 Tuje valute Glej predlogo MKR SA FX. |
||||
|
570 |
1.3.1.5 Blago Glej predlogo MKR SA COM. |
||||
|
580 |
1.3.2 Znesek izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan z uporabo notranjih modelov (IM) Glej predlogo MKR IM. |
||||
|
590 |
1.4 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA OPERATIVNO TVEGANJE (OpR) Člen 92(3)(e) in (4)(b) CRR. Za investicijska podjetja v skladu s členi 95(2), 96(2) in 98 CRR je ta element enak nič. |
||||
|
600 |
1.4.1 OpR enostavni pristop (BIA) Glej predlogo OPR. |
||||
|
610 |
1.4.2 OpR standardizirani (STA)/alternativni standardizirani (ASA) pristop Glej predlogo OPR. |
||||
|
620 |
1.4.3 OpR napredni pristopi za merjenje (AMA) Glej predlogo OPR. |
||||
|
630 |
1.5 DODATNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZARADI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV Člena 95(2) in 96(2), člen 97 in člen 98(1)(a) CRR. Samo za investicijska podjetja v skladu s členoma 95(2) in 96(2) ter členom 98 CRR. Glej tudi člen 97 CRR. Investicijska podjetja iz člena 96 CRR sporočijo znesek iz člena 97, ki se pomnoži z 12,5. Investicijska podjetja iz člena 95 CRR sporočijo naslednje:
|
||||
|
640 |
1.6 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA PRILAGODITEV KREDITNEGA VREDNOTENJA Člen 92(3)(d) CRR. Glej predlogo CVA. |
||||
|
650 |
1.6.1 Napredna metoda Kapitalske zahteve za tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja v skladu s členom 383 CRR. Glej predlogo CVA. |
||||
|
660 |
1.6.2 Standardizirana metoda Kapitalske zahteve za tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja v skladu s členom 384 CRR. Glej predlogo CVA. |
||||
|
670 |
1.6.3 Na podlagi OEM Kapitalske zahteve za tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja v skladu s členom 385 CRR. Glej predlogo CVA. |
||||
|
680 |
1.7 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU V ZVEZI Z VELIKIMI IZPOSTAVLJENOSTMI V TRGOVALNI KNJIGI Člen 92(3)(b)(ii) ter členi 395 do 401 CRR. |
||||
|
690 |
1.8 DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Členi 3, 458 in 459 CRR ter zneski izpostavljenosti tveganju, ki jih ni mogoče razvrstiti v nobeno od postavk 1.1 do 1.7. Institucije sporočijo zneske, ki morajo biti v skladu z naslednjim: strožjimi bonitetnimi zahtevami, ki jih določi Komisija, v skladu s členoma 458 in 459 CRR; dodatnim zneskom izpostavljenosti tveganju v skladu s členom 3 CRR. Ta postavka ni povezana s predlogo s podrobnostmi. |
||||
|
710 |
1.8.2 Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 458 Člen 458 CRR. |
||||
|
720 |
1.8.2* Od tega: zahteve za velike izpostavljenosti Člen 458 CRR. |
||||
|
730 |
1.8.2** Od tega: zaradi spremenjenih uteži tveganja, usmerjenih na nepremičninske balone v sektorju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin Člen 458 CRR. |
||||
|
740 |
1.8.2*** Od tega: zaradi izpostavljenosti znotraj finančnega sektorja Člen 458 CRR. |
||||
|
750 |
1.8.3 Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 459 Člen 459 CRR. |
||||
|
760 |
1.8.4 Od tega: dodatni znesek izpostavljenosti tveganju v skladu s členom 3 CRR Člen 3 CRR. Dodatni znesek izpostavljenosti tveganju, ki se poroča. Vključuje le dodatne zneske (če ima na primer izpostavljenost 100 utež tveganja 20 % in institucije uporabijo utež tveganja 50 % na podlagi člena 3 CRR, je znesek, ki ga je treba poročati, 30). |
||||
|
770–900 |
1.8.5 Od tega: zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje: pozicije v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja) Institucije v vrstice 770–900 vnesejo informacije na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019. Vrstice 770–900 predstavljajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje za tiste pozicije v listinjenju, za katere se bo znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti izračunal v skladu z določbami CRR. Zneski, ki se poročajo, so enaki skupnemu znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanemu v skladu poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR, ob upoštevanju skupne uteži tveganja, določene v skladu s členom 247(6) CRR, in zgornjih mej iz pododdelka 4 oddelka 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR. |
||||
|
770 |
1.8.5 Od tega: zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje: pozicije v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja) Člen 92(3)(a) in poglavje 5 naslova II dela 3 CRR. |
||||
|
780 |
1.8.5.1 Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (SEC–IRBA) Člen 254(1)(a) ter člena 259 in 260 CRR. |
||||
|
790 |
1.8.5.1.1 Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(a) in člen 259 CRR. |
||||
|
800 |
1.8.5.1.2 Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(a) ter člena 259 in 260 CRR. V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR. |
||||
|
810 |
1.8.5.2 Standardizirani pristop (SEC–SA) Člen 254(1)(b) in (6) ter členi 261, 262 in 269 CRR. |
||||
|
820 |
1.8.5.2.1 Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(b) in (6) ter člena 261 in 269 CRR. |
||||
|
830 |
1.8.5.2.2 Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(b) ter člena 261 in 262 CRR. V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR. |
||||
|
840 |
1.8.5.3 Pristop na podlagi zunanjih bonitetnih ocen (SEC–ERBA) Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in člena 263 in 264 CRR. |
||||
|
850 |
1.8.5.3.1 Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in člen 263 CRR. |
||||
|
860 |
1.8.5.3.2 Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in člena 263 in 264 CRR. V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR. |
||||
|
870 |
1.8.5.4 Pristop notranjega ocenjevanja (IAA) Člen 254(5) in člena 265 ter 266 CRR. |
||||
|
880 |
1.8.5.4.1 Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(5) in člena 265 ter 266 CRR. |
||||
|
890 |
1.8.5.4.2 Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(5) in člena 265 ter 266 CRR. V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR. |
||||
|
900 |
1.8.5.5 Drugo (UT = 1 250 %) Člen 254(7) CRR. |
||||
|
910–1040 |
1.8.6 Od tega: Znesek skupne izpostavljenosti tveganju za pozicijsko tveganje: dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi – posebno tveganje instrumentov v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja) Institucije v vrstice 910–1040 vnesejo informacije na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019. Vrstice 910–1040 vsebujejo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tiste pozicije v listinjenju v trgovalni knjigi, za katere se bodo zneski skupne izpostavljenosti tveganju izračunali v skladu z določbami CRR. Vendar se pozicije v listinjenju, za katere se uporabljajo kapitalske zahteve za trgovalni portfelj s korelacijo v skladu s členom 338 spremenjene CRR, ne poročajo v teh vrsticah, ampak v predlogi MKR SA CTP. Zneski, ki se poročajo, so enaki znesku skupne izpostavljenosti tveganju, ki je rezultat pomnožitve kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s členom 337 CRR, z 12,5. Pri znesku, ki se poroča, se upošteva uporabljena skupna utež tveganja v skladu s členom 337(3) CRR in zgornja meja za kapitalsko zahtevo za neto pozicijo v skladu s členom 335 CRR. V skladu z določitvijo uteži tveganja v skladu s členom 337 CRR se pristop, uporabljen za izračun kapitalskih zahtev za instrumente v trgovalni knjigi, ki so pozicije v listinjenju, določi za pristop, ki bi ga institucija uporabljala za pozicijo v svoji netrgovalni knjigi. |
||||
|
910 |
1.8.6 Od tega: Znesek skupne izpostavljenosti tveganju za pozicijsko tveganje: dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi – posebno tveganje instrumentov v listinjenju (revidirani okvir za listinjenja) Člen 92(3)(b)(i) in (4) ter člena 335 in 337 CRR. |
||||
|
920 |
1.8.6.1 Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (SEC–IRBA) Člen 254(1)(a) ter členi 259, 260 in 337 CRR. |
||||
|
930 |
1.8.6.1.1 Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(a) ter člena 259 in 337 CRR. |
||||
|
940 |
1.8.6.1.2 Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(a) ter členi 259, 260 in 337 CRR. V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR. |
||||
|
950 |
1.8.6.2 Standardizirani pristop (SEC–SA) Člen 254(1)(b) in (6) ter členi 261, 262, 269 in 337 CRR. |
||||
|
960 |
1.8.6.2.1 Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(b) in (6) ter členi 261, 269 in 337 CRR. |
||||
|
970 |
1.8.6.2.2 Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(b) ter členi 261, 262 in 337 CRR. V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR. |
||||
|
980 |
1.8.6.3 Pristop na podlagi zunanjih bonitetnih ocen (SEC–ERBA) Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in členi 263, 264 ter 337 CRR. |
||||
|
990 |
1.8.6.3.1 Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in člena 263 in 337 CRR. |
||||
|
1000 |
1.8.6.3.2 Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(1)(c) in (2), (3) ter (4) in členi 263, 264 ter 337 CRR. V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR. |
||||
|
1010 |
1.8.6.4 Pristop notranjega ocenjevanja (IAA) Člen 254(5) ter členi 265, 266 in 337 CRR. |
||||
|
1020 |
1.8.6.4.1 Listinjenja, ki ne izpolnjujejo pogojev za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(5) ter členi 265, 266 in 337 CRR. |
||||
|
1030 |
1.8.6.4.2 Listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo Člen 254(5) ter členi 265, 266 in 337 CRR. V tej vrstici se poročajo tako listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot nadrejene pozicije v listinjenjih MSP, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 270 CRR. |
||||
|
1040 |
1.8.6.5 Drugo (UT = 1 250 %) Člen 254(7) in člen 337 CRR. |
1.4 C 03.00 – KAPITALSKI KOLIČNIKI IN RAVNI KAPITALA (CA3)
1.4.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Vrstice |
|||||
|
010 |
1 Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 92(2)(a) CRR. Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala je navadni lastniški temeljni kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju. |
||||
|
020 |
2 Presežek (+)/primanjkljaj (‒) navadnega lastniškega temeljnega kapitala V tej postavki je prikazan znesek presežka ali primanjkljaja navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na zahteve iz člena 92(1)(a) CRR (4,5 %) v absolutnih vrednostih, tj. brez upoštevanja kapitalskih blažilnikov in prehodnih določb glede količnika. |
||||
|
030 |
3 Količnik temeljnega kapitala Člen 92(2)(b) CRR. Količnik temeljnega kapitala je temeljni kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju. |
||||
|
040 |
4 Presežek (+)/primanjkljaj (‒) temeljnega kapitala V tej postavki je prikazan znesek presežka ali primanjkljaja temeljnega kapitala glede na zahteve iz člena 92(1)(b) CRR (6 %) v absolutnih vrednostih, tj. brez upoštevanja kapitalskih blažilnikov in prehodnih določb glede količnika. |
||||
|
050 |
5 Količnik skupnega kapitala Člen 92(2)(c) CRR Količnik skupnega kapitala je kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju. |
||||
|
060 |
6 Presežek (+)/primanjkljaj (‒) skupnega kapitala V tej postavki je prikazan znesek presežka ali primanjkljaja kapitala glede na zahteve iz člena 92(1)(c) CRR (8 %) v absolutnih vrednostih, tj. brez upoštevanja kapitalskih blažilnikov in prehodnih določb glede količnika. |
||||
|
130 |
13 Količnik skupne kapitalske zahteve v okviru PNPO (TSCR) Vsota (i) in (ii), kot sledi:
Ta postavka odraža količnik skupne kapitalske zahteve v okviru PNPO (total SREP capital requirement – TSCR), kot ga instituciji sporoči pristojni organ. TSCR je opredeljen v oddelku 1.2 smernic EBA glede PNPO. Če pristojni organ ni sporočil nobenih dodatnih kapitalskih zahtev, se poroča samo točka (i). |
||||
|
140 |
13* TSCR: ki mora biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala Vsota (i) in (ii), kot sledi:
Če pristojni organ ni sporočil nobenih dodatnih kapitalskih zahtev, ki morajo biti v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala, se poroča samo točka (i). |
||||
|
150 |
13** TSCR: ki mora biti sestavljena iz temeljnega kapitala Vsota (i) in (ii), kot sledi:
Če pristojni organ ni sporočil nobenih dodatnih kapitalskih zahtev, ki morajo biti v obliki temeljnega kapitala, se poroča samo točka (i). |
||||
|
160 |
14 Količnik skupne kapitalske zahteve (OCR) Vsota (i) in (ii), kot sledi:
Ta postavka odraža količnik skupne kapitalske zahteve (overall capital requirement – OCR), kot je opredeljen v oddelku 1.2 smernic EBA glede PNPO. Če se zahteva po blažilniku ne uporablja, se poroča samo točka (i). |
||||
|
170 |
14* OCR: ki mora biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala Vsota (i) in (ii), kot sledi:
Če se zahteva po blažilniku ne uporablja, se poroča samo točka (i). |
||||
|
180 |
14** OCR: ki mora biti sestavljena iz temeljnega kapitala Vsota (i) in (ii), kot sledi:
Če se zahteva po blažilniku ne uporablja, se poroča samo točka (i). |
||||
|
190 |
15 Količnik skupne kapitalske zahteve (OCR) in smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G) Vsota (i) in (ii), kot sledi:
Če pristojni organ ni sporočil nobene smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G), se poroča samo točka (i). |
||||
|
200 |
15* OCR in P2G: ki morata biti sestavljena iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala Vsota (i) in (ii), kot sledi:
Če pristojni organ ni sporočil nobene smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G), se poroča samo točka (i). |
||||
|
210 |
15** OCR in P2G: ki morata biti sestavljena iz temeljnega kapitala Vsota (i) in (ii), kot sledi:
Če pristojni organ ni sporočil nobene smernice glede kapitala v okviru stebra 2 (P2G), se poroča samo točka (i). |
||||
1.5 C 04.00 – POJASNJEVALNE POSTAVKE (CA4)
1.5.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Vrstice |
|||||||
|
010 |
1 Odložene terjatve za davek skupaj Znesek, ki se poroča v tem polju, je enak znesku, ki se poroča v zadnji potrjeni/revidirani računovodski bilanci stanja. |
||||||
|
020 |
1.1 Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček Člen 39(2) CRR. Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček in se zato zanje uporabi utež tveganja. |
||||||
|
030 |
1.2 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik Člen 36(1)(c) in člen 38 CRR. Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, vendar ne izhajajo iz začasnih razlik, zaradi česar se zanje ne uporabi noben prag (to pomeni, da so v celoti odbite od navadnega lastniškega temeljnega kapitala). |
||||||
|
040 |
1.3 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik Člen 36(1)(c), člen 38 in člen 48(1)(a) CRR. Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, zaradi česar se za njihov odbitek od navadnega lastniškega temeljnega kapitala uporabita praga 10 % in 17,65 % iz člena 48 CRR. |
||||||
|
050 |
2 Odložene obveznosti za davek skupaj Znesek, ki se poroča v tem polju, je enak znesku, ki se poroča v zadnji potrjeni/revidirani računovodski bilanci stanja. |
||||||
|
060 |
2.1 Odložene obveznosti za davek, ki se ne odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček Člen 38(3) in (4) CRR. Odložene obveznosti za davek, za katere pogoji iz člena 38(3) in (4) CRR niso izpolnjeni. Zato ta postavka vključuje odložene obveznosti za davek, ki zmanjšujejo znesek dobrega imena, drugih neopredmetenih sredstev ali sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki jih je treba odbiti, poročane v postavkah 1.1.1.10.3, 1.1.1.11.2 oziroma 1.1.1.14.2. |
||||||
|
070 |
2.2 Odložene obveznosti za davek, ki se odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček Člen 38 CRR. |
||||||
|
080 |
2.2.1 Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik Člen 38(3), (4) in (5) CRR. Odložene obveznosti za davek, s katerimi se lahko zmanjša znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, v skladu s členom 38(3) in (4) CRR, in niso razporejene na odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, v skladu s členom 38(5) CRR. |
||||||
|
090 |
2.2.2 Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik Člen 38(3), (4) in (5) CRR. Odložene obveznosti za davek, s katerimi se lahko zmanjša znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, v skladu s členom 38(3) in (4) CRR, in so razporejene na odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, v skladu s členom 38(5) CRR. |
||||||
|
093 |
2A Preplačilo davka in prenos davčne izgube v predhodno obdobje Člen 39(1) CRR Znesek preplačil davka in davčnih izgub, prenesenih v predhodno obdobje, ki se ne odbijejo od kapitala v skladu s členom 39(1) CRR; poroča se znesek pred uporabo uteži tveganja. |
||||||
|
096 |
2B Odložene terjatve za davek, za katere se uporabi utež tveganja 250 % Člen 48(4) CRR Znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki se ne odbijejo v skladu s členom 48(1) CRR, ampak se zanje v skladu s členom 48(4) CRR uporabi utež tveganja 250 %, ob upoštevanju učinka člena 470 CRR. Poroča se znesek odloženih terjatev za davek pred uporabo uteži tveganja. |
||||||
|
097 |
2C Odložene terjatve za davek, za katere se uporabi utež tveganja 0 % Člen 469(1)(d), člen 470, člen 472(5) in člen 478 CRR. Znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki se ne odbijejo v skladu s členom 469(1)(d) in členom 470 CRR, ampak se zanje v skladu s členom 472(5) CRR uporabi utež tveganja 0 %. Poroča se znesek odloženih terjatev za davek pred uporabo uteži tveganja. |
||||||
|
100 |
3 Presežek (+) ali primanjkljaj (–) popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti in drugih zmanjšanj kapitala na pričakovane izgube za izpostavljenosti, ki niso neplačane, izračunan po pristopu IRB Člen 36(1)(d), člen 62(d) ter člena 158 in 159 CRR. To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. |
||||||
|
110 |
3.1 Skupaj popravki zaradi kreditnega tveganja, dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala, izračunani za vključitev v izračun zneska pričakovane izgube Člen 159 CRR. To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. |
||||||
|
120 |
3.1.1 Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja Člen 159 CRR. To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. |
||||||
|
130 |
3.1.2 Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja Člen 159 CRR. To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. |
||||||
|
131 |
3.1.3 Dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala Členi 34, 110 in 159 CRR. To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. |
||||||
|
140 |
3.2 Skupaj izračunane pričakovane izgube Člen 158(5), (6) in (10) ter člen 159 CRR. To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. Poroča se le pričakovana izguba, povezana z izpostavljenostmi, ki niso neplačane. |
||||||
|
145 |
4 Presežek (+) ali primanjkljaj (–) posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja na pričakovane izgube za neplačane izpostavljenosti, izračunan po pristopu IRB Člen 36(1)(d), člen 62(d) ter člena 158 in 159 CRR. To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. |
||||||
|
150 |
4.1 Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in pozicije, ki so obravnavane podobno Člen 159 CRR. To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. |
||||||
|
155 |
4.2 Skupaj izračunane pričakovane izgube Člen 158(5), (6) in (10) ter člen 159 CRR. To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. Poroča se le pričakovana izguba, povezana z neplačanimi izpostavljenostmi. |
||||||
|
160 |
5 Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za presežek rezervacij, sprejemljivih kot dodatni kapital Člen 62(d) CRR. Za institucije, ki uporabljajo pristop IRB, je v skladu s členom 62(d) CRR presežni znesek rezervacij (za pričakovane izgube), sprejemljivih za vključitev v dodatni kapital, omejen na 0,6 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih na podlagi pristopa IRB. Znesek, ki se sporoči v tej postavki, je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti (kar pomeni, da ni pomnožen z 0,6 %) in je osnova za izračun omejitve. |
||||||
|
170 |
6 Skupaj bruto rezervacije, sprejemljive za vključitev v dodatni kapital Člen 62(c) CRR. Ta postavka vključuje splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki so sprejemljivi za vključitev v dodatni kapital, pred uporabo zgornje meje. V znesku, ki se poroča, so upoštevani davčni učinki. |
||||||
|
180 |
7 Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za rezervacije, sprejemljive kot dodatni kapital Člen 62(c) CRR. V skladu s členom 62(c) CRR so popravki zaradi kreditnega tveganja, sprejemljivi za vključitev v dodatni kapital, omejeni na 1,25 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti. Znesek, ki se sporoči v tej postavki, je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti (kar pomeni, da ni pomnožen z 1,25 %) in je osnova za izračun omejitve. |
||||||
|
190 |
8 Prag za neodbite deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 46(1)(a) CRR. Ta postavka vključuje prag, do katerega se deleži v subjektih finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ne odbijejo. Znesek se izračuna s seštetjem vseh postavk, ki so osnova praga, tako dobljena vsota pa se nato zmnoži z 10 %. |
||||||
|
200 |
9 10-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 48(1)(a) in (b) CRR. Postavka vključuje prag 10 % za deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, ter za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik. Znesek se izračuna s seštetjem vseh postavk, ki so osnova praga, tako dobljena vsota pa se nato zmnoži z 10 %. |
||||||
|
210 |
10 17,65-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 48(1) CRR. Postavka vključuje prag 17,65 % za deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, ter za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki se uporabi po 10-odstotnem pragu. Prag se izračuna tako, da pripoznani znesek obeh postavk ne sme preseči 15 % končnega navadnega lastniškega temeljnega kapitala, tj. navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se izračuna po vseh odbitkih in ne vključuje prilagoditev zaradi prehodnih določb. |
||||||
|
225 |
11.1 Sprejemljiv kapital za namene kvalificiranih deležev zunaj finančnega sektorja Člen 4(1)(71)(a) CRR. |
||||||
|
226 |
11.2 Sprejemljiv kapital za namene velikih izpostavljenosti Člen 4(1)(71)(b) CRR. |
||||||
|
230 |
12 Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije Členi 44 do 46 in 49 CRR. |
||||||
|
240 |
12.1 Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Členi 44, 45, 46 in 49 CRR. |
||||||
|
250 |
12.1.1 Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Členi 44, 46 in 49 CRR. Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, razen:
|
||||||
|
260 |
12.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 45 CRR. V skladu s členom 45 CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
270 |
12.2 Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR. |
||||||
|
280 |
12.2.1 Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR. Znesek, ki se poroča, je posredni delež v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih. Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR, niso vključeni. |
||||||
|
290 |
12.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(114) in člen 45 CRR. V skladu s členom 45(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
291 |
12.3.1 Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR. |
||||||
|
292 |
12.3.2 Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR. |
||||||
|
293 |
12.3.3 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(126) in člen 45 CRR. |
||||||
|
300 |
13 Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije Členi 58 do 60 CRR. |
||||||
|
310 |
13.1 Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člena 58 in 59 ter člen 60(2) CRR. |
||||||
|
320 |
13.1.1 Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 58 in člen 60(2) CRR. Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, razen:
|
||||||
|
330 |
13.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 59 CRR. V skladu s členom 59(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
340 |
13.2 Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR. |
||||||
|
350 |
13.2.1 Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR. Znesek, ki se poroča, je posredni delež v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih. Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR, niso vključeni. |
||||||
|
360 |
13.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(114) in člen 59 CRR. V skladu s členom 59(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
361 |
13.3 Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR. |
||||||
|
362 |
13.3.1 Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR. |
||||||
|
363 |
13.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(126) in člen 59 CRR. |
||||||
|
370 |
14 Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije Členi 68 do 70 CRR. |
||||||
|
380 |
14.1 Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člena 68 in 69 ter člen 70(2) CRR. |
||||||
|
390 |
14.1.1 Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 68 in člen 70(2) CRR. Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, razen:
|
||||||
|
400 |
14.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 69 CRR. V skladu s členom 69(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
410 |
14.2 Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR. |
||||||
|
420 |
14.2.1 Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR. Znesek, ki se poroča, je posredni delež v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih. Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR, niso vključeni. |
||||||
|
430 |
14.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(114) in člen 69 CRR. V skladu s členom 69(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
431 |
14.3 Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR. |
||||||
|
432 |
14.3.1 Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR. |
||||||
|
433 |
14.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(126) in člen 69 CRR. |
||||||
|
440 |
15 Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije Členi 44, 45, 47 in 49 CRR. |
||||||
|
450 |
15.1 Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Členi 44, 45, 47 in 49 CRR. |
||||||
|
460 |
15.1.1 Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Členi 44, 45, 47 in 49 CRR. Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, razen:
|
||||||
|
470 |
15.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 45 CRR. V skladu s členom 45(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
480 |
15.2 Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR. |
||||||
|
490 |
15.2.1 Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR. Znesek, ki se poroča, so posredni deleži v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih. Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR, niso vključeni. |
||||||
|
500 |
15.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(114) in člen 45 CRR. V skladu s členom 45(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
501 |
15.3 Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR. |
||||||
|
502 |
15.3.1 Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR. |
||||||
|
503 |
15.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(126) in člen 45 CRR. |
||||||
|
510 |
16 Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije Člena 58 in 59 CRR. |
||||||
|
520 |
16.1 Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člena 58 in 59 CRR. |
||||||
|
530 |
16.1.1 Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 58 CRR. Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, razen:
|
||||||
|
540 |
16.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 59 CRR. V skladu s členom 59(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
550 |
16.2 Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR. |
||||||
|
560 |
16.2.1 Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR. Znesek, ki se poroča, so posredni deleži v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih. Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR, niso vključeni. |
||||||
|
570 |
16.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(114) in člen 59 CRR. V skladu s členom 59(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
571 |
16.3 Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR. |
||||||
|
572 |
16.3.1 Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR. |
||||||
|
573 |
16.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(126) in člen 59 CRR. |
||||||
|
580 |
17 Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije Člena 68 in 69 CRR. |
||||||
|
590 |
17.1 Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člena 68 in 69 CRR. |
||||||
|
600 |
17.1.1 Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 68 CRR. Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, razen:
|
||||||
|
610 |
17.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 69 CRR. V skladu s členom 69(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
620 |
17.2 Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR. |
||||||
|
630 |
17.2.1 Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR. Znesek, ki se poroča, so posredni deleži v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih. Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR, niso vključeni. |
||||||
|
640 |
17.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(114) in člen 69 CRR. V skladu s členom 69(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto. |
||||||
|
641 |
17.3 Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR. |
||||||
|
642 |
17.3.1 Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR. |
||||||
|
643 |
17.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj Člen 4(1)(126) in člen 69 CRR. |
||||||
|
650 |
18 Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije Člen 46(4), člen 48(4) in člen 49(4) CRR. |
||||||
|
660 |
19 Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega temeljnega kapitala institucije Člen 60(4) CRR. |
||||||
|
670 |
20 Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega kapitala institucije Člen 70(4) CRR. |
||||||
|
680 |
21 Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo Člen 79 CRR. Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta. Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 12.1. |
||||||
|
690 |
22 Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo Člen 79 CRR. Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta. Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 15.1. |
||||||
|
700 |
23 Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo Člen 79 CRR. Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta. Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 13.1. |
||||||
|
710 |
24 Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo Člen 79 CRR. Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta. Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 16.1. |
||||||
|
720 |
25 Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo Člen 79 CRR. Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta. Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 14.1. |
||||||
|
730 |
26 Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo Člen 79 CRR. Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta. Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 17.1. |
||||||
|
740 |
27 Zahteva po skupnem blažilniku Člen 128(6) CRD. |
||||||
|
750 |
Varovalni kapitalski blažilnik Člen 128(1) in člen 129 direktive CRD. V skladu s členom 129(1) je varovalni kapitalski blažilnik dodatni znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ker je stopnja varovalnega kapitalskega blažilnika v višini 2,5 % stalna, se znesek poroča v tej celici. |
||||||
|
760 |
Varovalni blažilnik zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice Člen 458(2)(d)(iv) CRR. V tej celici se poroča znesek varovalnega blažilnika zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice, ki se lahko v skladu s členom 458 CRR zahteva poleg varovalnega kapitalskega blažilnika. Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja. |
||||||
|
770 |
Posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik Člen 128(2) ter členi 130 in 135 do 140 CRD. Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja. |
||||||
|
780 |
Blažilnik sistemskih tveganj Člen 128(5) ter člena 133 in 134 CRD. Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja. |
||||||
|
800 |
Blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije Člen 128(3) in člen 131 direktive CRD. Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja. |
||||||
|
810 |
Blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije Člen 128(4) in člen 131 direktive CRD. Znesek, ki se poroča, predstavlja znesek kapitala, ki je potreben za izpolnitev ustreznih zahtev po kapitalskem blažilniku na datum poročanja. |
||||||
|
820 |
28 Kapitalske zahteve v zvezi s prilagoditvami v okviru drugega stebra Člen 104(2) CRD. Če pristojni organ odloči, da mora institucija izračunati dodatne kapitalske zahteve zaradi stebra II, se navedene dodatne kapitalske zahteve poročajo v tej celici. |
||||||
|
830 |
29 Ustanovni kapital Členi 12 in 28 do 31 CRD ter člen 93 CRR. |
||||||
|
840 |
30 Kapital na podlagi stalnih splošnih stroškov Člen 96(2)(b), člen 97 in člen 98(1)(a) CRR. |
||||||
|
850 |
31 Tuje originalne izpostavljenosti Informacije, ki so potrebne za izračun praga za poročanje v zvezi s predlogo CR GB v skladu s členom 5(a)(4) te uredbe. Prag se izračuna na podlagi originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja. Izpostavljenosti se obravnavajo kot domače, kadar gre za izpostavljenosti do nasprotnih strank v državi članici, v kateri se nahaja institucija. |
||||||
|
860 |
32 Skupaj originalne izpostavljenosti Informacije, ki so potrebne za izračun praga za poročanje v zvezi s predlogo CR GB v skladu s členom 5(a)(4) te uredbe. Prag se izračuna na podlagi originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja. Izpostavljenosti se obravnavajo kot domače, kadar gre za izpostavljenosti do nasprotnih strank v državi članici, v kateri se nahaja institucija. |
||||||
|
870 |
Prilagoditve skupnega kapitala Člen 500(4) CRR. Tukaj se sporoči razlika med zneskom, sporočenim v polju 880, in skupnim kapitalom na podlagi CRR. Če se uporabi alternativa po standardiziranem pristopu (člen 500(2) CRR), ta vrstica ostane prazna. |
||||||
|
880 |
Kapital, v celoti prilagojen za prag iz sporazuma Basel I Člen 500(4) CRR. Tukaj se sporoči skupni kapital na podlagi CRR, prilagojen v skladu z zahtevami v členu 500(4) CRR (tj. v celoti prilagojen tako, da odraža razliko med izračunom kapitala na podlagi Direktive 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES, kakor sta veljali pred 1. januarjem 2007, in izračunom kapitala v skladu s CRR, ki je posledica različnih obravnav pričakovane izgube in nepričakovane izgube iz poglavja 3 naslova II dela 3 CRR). Če se uporabi alternativa po standardiziranem pristopu (člen 500(2) CRR), ta vrstica ostane prazna. |
||||||
|
890 |
Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I Člen 500(1)(b) uredbe o kapitalskih zahtevah. Tukaj se sporoči znesek kapitala, ki ga mora imeti institucija v skladu s členom 500(1)(b) CRR (tj. 80 % skupnega minimalnega zneska kapitala, ki bi ga morala institucija imeti v skladu s členom 4 Direktive 93/6/EGS, kakor je veljalo v navedeni direktivi in Direktivi 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij pred 1. januarjem 2007). |
||||||
|
900 |
Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I – alternativa po standardiziranem pristopu Člen 500(2) in (3) CRR. Tukaj se sporoči znesek kapitala, ki ga mora imeti institucija v skladu s členom 500(2) CRR (tj. 80 % kapitala, ki bi ga institucija morala imeti v skladu s členom 92, pri čemer se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunajo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 in poglavjem 2 ali 3 naslova III dela 3 CRR, kot je ustrezno, namesto v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 ali poglavjem 4 naslova III dela 3 CRR, kot je ustrezno). |
||||||
|
910 |
Primanjkljaj skupnega kapitala v zvezi s kapitalskimi zahtevami praga iz sporazuma Basel I ali alternative po standardiziranem pristopu Člen 500(1)(b) in člen 500(2) CRR. V to vrstico se vnese:
|
||||||
1.6 PREHODNE DOLOČBE in INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5)
1.6.1 Splošne opombe
|
15. |
V predlogi CA5 je povzet izračun kapitalskih sestavin in odbitkov, za katere veljajo prehodne določbe iz členov 465 do 491 CRR. |
|
16. |
Predloga CA5 ima naslednjo strukturo:
|
|
17. |
Institucije v prvih štirih stolpcih poročajo prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala, dodatnega kapitala in znesek, ki ga je treba obravnavati kot tveganju prilagojena sredstva. Poleg tega morajo institucije v stolpcu 050 sporočiti veljavni odstotek, v stolpcu 060 pa sprejemljivi znesek brez upoštevanja prehodnih določb. |
|
18. |
Institucije poročajo sestavine v predlogi CA5 le v obdobju veljavnosti prehodnih določb v skladu z delom 10 CRR. |
|
19. |
V skladu z nekaterimi prehodnimi določbami je potreben odbitek od temeljnega kapitala. V tem primeru se preostali znesek odbitka ali odbitkov upošteva pri temeljnem kapitalu, v primeru dodatnega temeljnega kapitala, ki ni zadosten, da bi lahko pokril ta znesek, pa se presežek odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala. |
1.6.2 C 05.01 – Prehodne Določbe (CA5.1)
|
20. |
Institucije v razpredelnici 5.1 poročajo prehodne določbe za sestavne dele kapitala iz členov 465 do 491 CRR glede na uporabo končnih določb iz naslova II dela 2 CRR. |
|
21. |
Institucije v vrsticah 020 do 060 poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila. Vrednosti, ki jih je treba poročati v stolpcih 010 do 030 vrstice 060 predloge CA5.1, je mogoče pridobiti iz ustreznih odsekov predloge CA5.2. |
|
22. |
Institucije v vrsticah 070 do 092 poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede manjšinskih deležev ter instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih izdajo podrejene družbe (v skladu s členoma 479 in 480 CRR). |
|
23. |
Institucije od vrstice 100 naprej poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede nerealiziranih dobičkov in izgub, odbitkov ter dodatnih filtrov in odbitkov. |
|
24. |
V nekaterih primerih lahko prehodni odbitki od navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala presegajo navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital ali dodatni kapital institucije. Če ta učinek izhaja iz prehodnih določb, se prikaže v ustreznih celicah predloge CA1. Prilagoditve v stolpcih predloge CA5 zato ne vključujejo učinkov prelivanja, če ni na voljo dovolj razpoložljivega kapitala. |
1.6.2.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010 |
Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala |
|
020 |
Prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala |
|
030 |
Prilagoditve dodatnega kapitala |
|
040 |
Prilagoditve, vključene v tveganju prilagojena sredstva Stolpec 040 vključuje zadevne zneske za prilagoditev zneska skupne izpostavljenosti tveganju iz člena 92(3) CRR zaradi prehodnih določb. Pri zneskih, ki se poročajo, se upošteva uporaba določb iz poglavja 2 ali 3 naslova II dela 3 ali naslova IV dela 3 v skladu s členom 92(4) CRR. To pomeni, da je treba prehodne zneske, za katere veljajo določbe iz poglavja 2 ali 3 naslova II dela 3, poročati kot zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, medtem ko morajo prehodni zneski, za katere velja naslov IV dela 3, predstavljati kapitalske zahteve, pomnožene z 12,5. Čeprav so stolpci 010 do 030 neposredno povezani s predlogo CA1, prilagoditve zneska skupne izpostavljenosti tveganju niso neposredno povezane z zadevnimi predlogami za kreditno tveganje. Morebitne prilagoditve zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ki so posledica prehodnih določb, se vključijo neposredno v predloge CR SA, CR IRB, CR EQU IRB, MKR SA TDI, MKR SA EQU ali MKR IM. Poleg tega se ti učinki poročajo v stolpcu 040 predloge CA5.1. Navedeni zneski so zato le pojasnjevalne postavke. |
|
050 |
Veljavni odstotek |
|
060 |
Sprejemljiv znesek brez prehodnih določb Stolpec 060 vključuje zneske posameznih instrumentov pred uporabo prehodnih določb, tj. osnovni znesek, potreben za izračun prilagoditev. |
|
Vrstice |
|||||
|
010 |
1 Skupaj prilagoditve V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih prilagoditev različnih vrst kapitala in tveganju prilagojenih zneskov, ki izhajajo iz teh prilagoditev. |
||||
|
020 |
1.1 Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila Členi 483 do 491 CRR. V tej vrstici so navedeni skupni učinki instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila, po različnih vrstah kapitala. |
||||
|
030 |
1.1.1 Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila: instrumenti, ki tvorijo državno pomoč Člen 483 CRR. |
||||
|
040 |
1.1.1.1 Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za kapital v skladu z Direktivo 2006/48/ES Člen 483(1), (2), (4) in (6) CRR. |
||||
|
050 |
1.1.1.2 Instrumenti, ki jih izdajo institucije s sedežem v državi članici, vključeni v program za gospodarsko prilagoditev Člen 483(1), (3), (5), (7) in (8) CRR. |
||||
|
060 |
1.1.2 Instrumenti, ki ne tvorijo državne pomoči Zneski, ki se poročajo, se pridobijo iz stolpca 060 predloge CA5.2. |
||||
|
070 |
1.2 Manjšinski deleži in ekvivalenti Člena 479 in 480 CRR. V tej vrstici so navedeni učinki prehodnih določb na manjšinske deleže, sprejemljive kot navaden lastniški temeljni kapital, kvalificirane instrumente temeljnega kapitala, sprejemljive kot konsolidirani dodatni temeljni kapital, in kvalificirani kapital, sprejemljiv kot konsolidirani dodatni kapital. |
||||
|
080 |
1.2.1 Kapitalski instrumenti in postavke, ki se ne štejejo za manjšinske deleže Člen 479 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je znesek, ki se uvrsti med konsolidacijske rezerve v skladu s prejšnjo zakonodajo. |
||||
|
090 |
1.2.2 Prehodno pripoznanje manjšinskih deležev v konsolidiranem kapitalu Člena 84 in 480 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je sprejemljiv znesek brez prehodnih določb. |
||||
|
091 |
1.2.3 Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala v konsolidiranem kapitalu Člena 85 in 480 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je sprejemljiv znesek brez prehodnih določb. |
||||
|
092 |
1.2.4 Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega kapitala v konsolidiranem kapitalu Člena 87 in 480 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je sprejemljiv znesek brez prehodnih določb. |
||||
|
100 |
1.3 Druge prehodne prilagoditve Členi 467 do 478 in 481 CRR. V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih prilagoditev odbitka od različnih vrst kapitala, nerealiziranih dobičkov in izgub, dodatnih filtrov in odbitkov ter tveganju prilagojenih zneskov, ki izhajajo iz teh prilagoditev. |
||||
|
110 |
1.3.1 Nerealizirani dobički in izgube Člena 467 in 468 CRR. V tej vrstici so navedeni skupni učinki prehodnih določb na nerealizirane dobičke in izgube, merjene po pošteni vrednosti. |
||||
|
120 |
1.3.1.1 Nerealizirani dobički Člen 468(1) CRR. |
||||
|
130 |
1.3.1.2 Nerealizirane izgube Člen 467(1) CRR. |
||||
|
133 |
1.3.1.3 Nerealizirani dobički iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU Člen 468 CRR. |
||||
|
136 |
1.3.1.4 Nerealizirana izguba iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU Člen 467 CRR. |
||||
|
138 |
1.3.1.5 Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi Člen 468 CRR. |
||||
|
140 |
1.3.2 Odbitki Člen 36(1) in členi 469 do 478 CRR. V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih določb na odbitke. |
||||
|
150 |
1.3.2.1 Izgube tekočega poslovnega leta Člen 36(1)(a), člena 469(1)in 472(3) ter člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(a) CRR. Kadar morajo podjetja odbiti le pomembne izgube:
|
||||
|
160 |
1.3.2.2 Neopredmetena sredstva Člen 36(1)(b), člena 469(1) in 472(4) ter člen 478 CRR. Pri določanju zneska neopredmetenih sredstev, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 37 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(b) CRR. |
||||
|
170 |
1.3.2.3 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik Člen 36(1)(c), člena 469(1) in 472(5) ter člen 478 CRR. Pri določanju zneska zgoraj navedenih odloženih terjatev za davek, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 38 CRR v zvezi z zmanjšanjem odloženih terjatev za davek za odložene obveznosti za davek. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek v skladu s členom 469(1) CRR. |
||||
|
180 |
1.3.2.4 Primanjkljaj rezervacij glede na pričakovane izgube po pristopu IRB Člen 36(1)(d), člena 469(1) in 472(6) ter člen 478 CRR. Pri določanju zneska zgoraj navedenega primanjkljaja rezervacij glede na pričakovane izgube po pristopu IRB, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 40 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(d) CRR. |
||||
|
190 |
1.3.2.5 Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami Člen 33(1)(e), člena 469(1) in 472(7) ter člena 473 in 478 CRR. Pri določanju zneska zgoraj navedenih sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami institucije upoštevajo določbe člena 41 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(e) CRR. |
||||
|
194 |
1.3.2.5* od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – pozitivna postavka Člen 473 CRR. |
||||
|
198 |
1.3.2.5** od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – negativna postavka Člen 473 CRR. |
||||
|
200 |
1.3.2.6 Lastni instrumenti Člen 36(1)(f), člena 469(1) in 472(8) ter člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(f) CRR. |
||||
|
210 |
1.3.2.6.1 Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 36(1)(f), člena 469(1) in 472(8) ter člen 478 CRR. Pri določanju zneska zgoraj navedenih lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 42 CRR. Ker se obravnavanje ‚preostalega zneska‘ razlikuje glede na vrsto instrumenta, institucije razdelijo deleže lastnih instrumentov navadnega lastniškega kapitala na ‚neposredne‘ in ‚posredne‘ deleže. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(f) CRR. |
||||
|
211 |
1.3.2.6.1** od tega: neposredni deleži Člen 469(1)(b) in člen 472(8)(a) CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek neposrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti. |
||||
|
212 |
1.3.2.6.1* od tega: posredni deleži Člen 469(1)(b) in člen 472(8)(b) CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek posrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti. |
||||
|
220 |
1.3.2.6.2 Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala Člen 56(a), člen 474, člen 475(2) in člen 478 CRR. Pri določanju zneska zgoraj navedenih deležev, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 57 CRR. Ker se obravnavanje ‚preostalega zneska‘ razlikuje glede na vrsto instrumenta (člen 475(2) CRR), institucije razdelijo zgoraj navedene deleže na ‚neposredne‘ in ‚posredne‘ lastne deleže dodatnega temeljnega kapitala. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(a) CRR. |
||||
|
221 |
1.3.2.6.2** od tega: neposredni deleži Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek neposrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členom 474(b) in členom 475(2)(a) CRR. |
||||
|
222 |
1.3.2.6.2* od tega: posredni deleži Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek posrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členom 474(b) in členom 475(2)(b) CRR. |
||||
|
230 |
1.3.2.6.3 Lastni instrumenti dodatnega kapitala Člen 66(a), člen 476, člen 477(2) in člen 478 CRR. Pri določanju zneska deležev, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 67 CRR. Ker se obravnavanje ‚preostalega zneska‘ razlikuje glede na vrsto instrumenta (člen 477(2) CRR), institucije razdelijo zgoraj navedene glede na ‚neposredne‘ in ‚posredne‘ lastne deleže dodatnega kapitala. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(a) CRR. |
||||
|
231 |
od tega: neposredni deleži Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek neposrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členom 476(b) in členom 477(2)(a) CRR. |
||||
|
232 |
od tega: posredni deleži Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek posrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členom 476(b) in členom 477(2)(b) CRR. |
||||
|
240 |
1.3.2.7 Vzajemni navzkrižni deleži Ker je obravnavanje ‚preostalega zneska‘ odvisno od tega, ali je treba delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala v subjektu finančnega sektorja šteti za pomembnega ali ne (členi 472(9), 475(3) in 477(3) CRR), institucije razdelijo vzajemne navzkrižne deleže na pomembne naložbe in nepomembne naložbe. |
||||
|
250 |
1.3.2.7.1 Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu Člen 36(1)(g), člena 469(1) in 472(9) ter člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(g) CRR. |
||||
|
260 |
1.3.2.7.1.1 Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 36(1)(g), člen 469(1), člen 472(9)(a) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 469(1)(b) CRR. |
||||
|
270 |
1.3.2.7.1.2 Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 36(1)(g), člen 469(1), člen 472(9)(b) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 469(1)(b) CRR. |
||||
|
280 |
1.3.2.7.2 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu Členi 56(b), člen 474, člen 475(3) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(b) CRR. |
||||
|
290 |
1.3.2.7.2.1 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 56(b), člen 474, člen 475(3)(a) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 475(3) CRR. |
||||
|
300 |
1.3.2.7.2.2 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 56(b), člen 474, člen 475(3)(b) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 475(3) CRR. |
||||
|
310 |
1.3.2.7.3 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu Členi 66(b), člen 476, člen 477(3) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(b) CRR. |
||||
|
320 |
1.3.2.7.3.1 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 66(b), člen 476, člen 477(3)(a) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 477(3) CRR. |
||||
|
330 |
1.3.2.7.3.2 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 66(b), člen 476, člen 477(3)(b) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 477(3) CRR. |
||||
|
340 |
1.3.2.8 Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe |
||||
|
350 |
1.3.2.8.1 Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 36(1)(h), člen 469(1), člen 472(10) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(h) CRR. |
||||
|
360 |
1.3.2.8.2 Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 56(c), člen 474, člen 475(4) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(c) CRR. |
||||
|
370 |
1.3.2.8.3 Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 66(c), člen 476, člen 477(4) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(c) CRR. |
||||
|
380 |
1.3.2.9 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 470(2) in (3) CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: Člen 470(1) CRR. |
||||
|
385 |
Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik Člen 469(1)(c), člen 478 in člen 472(5) CRR. Del odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki presega prag 10 % iz člena 470(2)(a) CRR. |
||||
|
390 |
1.3.2.10 Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo |
||||
|
400 |
1.3.2.10.1 Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 36(1)(i), člena 469(1) in 472(11) ter člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(i) CRR. |
||||
|
410 |
1.3.2.10.2 Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 56(d), člen 474, člen 475(4) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(d) CRR. |
||||
|
420 |
1.3.2.10.2 Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 66(d), člen 476, člen 477(4) in člen 478 CRR. Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(d) CRR. |
||||
|
425 |
1.3.2.11 Izvzetje iz odbitka deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 471 CRR. |
||||
|
430 |
1.3.3 Dodatni filtri in odbitki Člen 481 CRR. V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih določb na dodatne filtre in odbitke. Institucije v skladu s členom 481 CRR v postavki 1.3.3 poročajo informacije v zvezi s filtri in odbitki, ki se zahtevajo v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos členov 57 in 66 Direktive 2006/48/ES ter členov 13 in 16 Direktive 2006/49/ES in se ne zahtevajo v skladu z delom 2. |
||||
|
440 |
1.3.4 Prilagoditve zaradi prehodnih ureditev za MSRP 9 Institucije informacije v zvezi s prehodnimi ureditvami zaradi MSRP 9 poročajo v skladu z veljavnimi pravnimi določbami. |
||||
1.6.3 C 05.02 – Instrumenti, Za Katere Se Uporabljajo Predhodna Pravila: Instrumenti, Ki Ne Tvorijo Državne Pomoči (CA5.2)
|
25. |
Institucije poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila in ki ne tvorijo državne pomoči (členi 484 do 491 CRR). |
1.6.3.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010 |
Znesek instrumentov s povezanim vplačanim presežkom kapitala Člen 484(3) do (5) CRR. Instrumenti, ki so primerni oz. sprejemljivi za posamezne vrstice, vključno z njihovimi povezanimi vplačanimi presežki kapitala. |
|
020 |
Osnova za izračun omejitve Člen 486(2) do (4) CRR. |
|
030 |
Veljavni odstotek Člen 486(5) CRR. |
|
040 |
Omejitev Člen 486(2) do (5) CRR. |
|
050 |
(–) Znesek, ki presega omejitve glede uporabe predhodnih pravil Člen 486(2) do (5) CRR. |
|
060 |
Skupni znesek z uporabo predhodnih pravil Znesek, ki se poroča, je enak zneskom, ki so poročani v ustreznih stolpcih v vrstici 060 predloge CA 5.1. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
1 Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 Direktive 2006/48/ES Člen 484(3) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala. |
|
020 |
2 Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 ter člen 154(8) in (9) Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 489 Člen 484(4) CRR. |
|
030 |
2.1 Skupaj instrumenti brez odpoklica ali spodbude za odkup Člen 484(4) in člen 489 CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala. |
|
040 |
2.2 Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila, z odpoklicem in spodbudo za odkup Člen 489 CRR. |
|
050 |
2.2.1 Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 489(3) in člen 491(a) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala. |
|
060 |
2.2.2 Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 489(5) in člen 491(a) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala. |
|
070 |
2.2.3 Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 52 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 489(6) in člen 491(c) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala. |
|
080 |
2.3 Preseganje omejitve instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 487(1) CRR. Preseganje omejitve instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila, se lahko obravnava kot instrumenti, za katere se lahko uporabljajo predhodna pravila, tako kot za instrumente dodatnega temeljnega kapitala. |
|
090 |
3 Postavke, ki izpolnjujejo pogoje za točko (e), (f), (g) ali (h) člena 57 Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 490 Člen 484(5) CRR. |
|
100 |
3.1 Skupaj postavke brez spodbude za odkup Člen 490 CRR. |
|
110 |
3.2 Postavke, za katere se uporabljajo predhodna pravila, s spodbudo za odkup Člen 490 CRR. |
|
120 |
3.2.1 Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 490(3) in člen 491(a) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala. |
|
130 |
3.2.2 Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 490(5) in člen 491(a) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala. |
|
140 |
3.2.3 Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 490(6) in člen 491(c) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala. |
|
150 |
3.3 Preseganje omejitve instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 487(2) CRR. Preseganje omejitve instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila, se lahko obravnava kot instrumenti, za katere se lahko uporabljajo predhodna pravila, tako kot za instrumente dodatnega kapitala. |
2. KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)
2.1 SPLOŠNE OPOMBE
|
26. |
Predlogi C 06.01 in C 06.02 se poročata, če se kapitalske zahteve izračunajo na konsolidirani podlagi. Ta predloga je sestavljena iz štirih delov z namenom zbiranja različnih informacij o vseh posameznih subjektih (vključno s poročevalsko institucijo), ki so vključeni v obseg konsolidacije.
|
|
27. |
Institucije, ki so izvzete v skladu s členom 7 CRR, izpolnijo le stolpce 010 do 060 in 250 do 400. |
|
28. |
Pri številkah, ki se poročajo, se upoštevajo vse prehodne določbe iz CRR, ki veljajo na zadevni dan poročanja. |
2.2 PODROBNE INFORMACIJE O KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE;
|
29. |
Drugi del te predloge (podrobne informacije o kapitalski ustreznosti skupine), ki zajema stolpce 070 do 210, je namenjen zbiranju informacij o kreditnih in drugih reguliranih finančnih institucijah, za katere dejansko veljajo posebne kapitalske zahteve na posamični podlagi. Za vse navedene subjekte, zajete v obsegu poročanja, podaja kapitalske zahteve za posamezne vrste tveganja in kapital za namen kapitalske ustreznosti. |
|
30. |
Kadar gre za sorazmerno konsolidacijo udeležb, vrednosti, povezane s kapitalskimi zahtevami in kapitalom, odražajo ustrezne sorazmerne zneske. |
2.3 INFORMACIJE O PRISPEVKIH POSAMEZNIH SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE
|
31. |
Namen tretjega dela te predloge (informacije o prispevkih vseh subjektov v okviru obsega konsolidacije kapitalske ustreznosti skupine, kot ga določa CRR, vključno s subjekti, za katere ne veljajo posebne kapitalske zahteve na posamični podlagi), v stolpcih 250 do 400 je ugotoviti, kateri subjekti v skupini ustvarjajo tveganja in pridobivajo kapital na trgu, na podlagi podatkov, ki so že na voljo ali jih je mogoče enostavno ponovno obdelati brez potrebe po ponovnem izračunu kapitalskega količnika na posamični ali subkonsolidirani podlagi. Na ravni subjekta so tveganje in kapitalske vrednosti prispevki k vrednostim skupine in ne sestavine količnika kapitalske ustreznosti na posamični podlagi ter se kot take ne smejo primerjati med sabo. |
|
32. |
Tretji del vključuje tudi zneske manjšinskih deležev, kvalificirani dodatni temeljni kapital in kvalificirani dodatni kapital, sprejemljiv v konsolidiranem kapitalu. |
|
33. |
Ker se tretji del predloge nanaša na ‚prispevke‘, se vrednosti, ki jih je treba poročati na tem mestu, po potrebi razlikujejo od vrednosti, poročanih v stolpcih, ki se nanašajo na podrobne informacije o kapitalski vrednosti skupine. |
|
34. |
V osnovi se odpravijo medsebojne izpostavljenosti znotraj istih skupin na enak način tako v smislu tveganj kot kapitala, da se krijejo zneski, ki so bili v konsolidirani predlogi CA skupine poročani z dodajanjem zneskov, poročanih za posamezni subjekt v predlogi ‚Kapitalska ustreznost skupine‘. Kadar prag 1 % ni presežen, neposredna povezava s predlogo CA ni mogoča. |
|
35. |
Institucije določijo najprimernejšo metodo razdelitve med subjekte, pri kateri se upoštevajo možni učinki razpršitve za tržno tveganje in operativno tveganje. |
|
36. |
Obstaja možnost, da je ena konsolidirana skupina vključena v drugo konsolidirano skupino. To pomeni, da se subjekti iz podskupine poročajo v predlogi GS za celotno skupino, in sicer vsak subjekt iz podskupine posebej, tudi če se za samo podskupino uporabljajo zahteve po poročanju. Če se za podskupino uporabljajo zahteve po poročanju, ta prav tako poroča predlogo GS za vsak subjekt posebej, čeprav so te podrobnosti vključene v predlogo GS višje konsolidirane skupine. |
|
37. |
Institucija poroča podatke o prispevku subjekta, ko njegov prispevek k znesku skupne izpostavljenosti tveganju preseže 1 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju skupine ali ko njegov prispevek h kapitalu preseže 1 % kapitala skupine. Ta prag ne velja za podrejene družbe ali podskupine, ki skupini zagotavljajo kapital (v obliki manjšinskih deležev ali instrumentov kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, vključenega v kapital). |
2.4 C 06.01 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – Skupaj (GS Total)
|
Stolpci |
Navodila |
|
250–400 |
SUBJEKTI, VKLJUČENI V OBSEG KONSOLIDACIJE Glej navodila za predlogo C 06.02. |
|
410–480 |
KAPITALSKI BLAŽILNIKI Glej navodila za predlogo C 06.02. |
|
Vrstice |
Navodila |
|
010 |
SKUPAJ Postavka ‚Skupaj‘ predstavlja vsoto vrednosti, poročanih v vseh vrsticah predloge C 06.02. |
2.5 C 06.02 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)
|
Stolpci |
Navodila |
||||||||||||||||
|
010–060 |
SUBJEKTI, VKLJUČENI V OBSEG KONSOLIDACIJE Predloga je namenjena zbiranju informacij o vseh subjektih, vključenih v obseg konsolidacije, za vsak subjekt posebej, v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 CRR. |
||||||||||||||||
|
010 |
IME Ime subjekta, vključenega v obseg konsolidacije. |
||||||||||||||||
|
020 |
KODA Ta koda je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Koda, ki se dodeljena subjektu, vključenemu v obseg konsolidacije. Dejanska sestava kode je odvisna od nacionalnega sistema poročanja. |
||||||||||||||||
|
025 |
KODA LEI Koda LEI pomeni kodo identifikatorja pravnih subjektov in je referenčna oznaka, ki jo je predlagal Odbor za finančno stabilnost (FSB) in potrdila skupina G20, njen namen pa je zagotoviti enoten globalni identifikator za stranke v finančnih transakcijah. Dokler globalni sistem kod LEI ne bo popolnoma operacionalen, predhodne kode LEI nasprotnim strankam dodeljuje lokalna operativna enota, ki jo je potrdil Odbor za regulativni nadzor (Regulatory Oversight Committee – ROC, podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.leiroc.org). Če za določeno nasprotno stranko obstaja koda identifikatorja pravnih subjektov (koda LEI), se uporablja za identifikacijo take nasprotne stranke. |
||||||||||||||||
|
030 |
INSTITUCIJA ALI ENAKOVREDEN SUBJEKT (DA/NE) ‚DA‘ se navede, če za subjekt veljajo kapitalske zahteve v skladu s CRR in direktivo CRD ali določbe, ki so vsaj enakovredne določbam sporazuma Basel. V nasprotnem primeru se navede ‚NE‘.
člen 81(1)(a)(ii) in člen 82(1)(a)(ii) CRR. Kar zadeva manjšinske deleže ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki ga izdajo podrejene družbe, so podrejene družbe, katerih instrumenti so lahko sprejemljivi, institucije ali podjetja, za katera se na podlagi veljavnega nacionalnega prava uporabljajo zahteve CRR. |
||||||||||||||||
|
035 |
VRSTA SUBJEKTA Vrsta subjekta se sporoči na podlagi naslednjih kategorij:
Če za subjekt ne veljata CRR in CRD, temveč določbe, ki so vsaj enakovredne določbam sporazuma Basel, se relevantna kategorija določi po najboljših prizadevanjih. |
||||||||||||||||
|
040 |
OBSEG PODATKOV: posamično POLNO KONSOLIDIRANO (SF) ALI posamično DELNO KONSOLIDIRANO (SP) ‚SF‘ se poroča za posamezne podrejene družbe, ki so polno konsolidirane. ‚SP‘ se poroča za posamezne podrejene družbe, ki so delno konsolidirane. |
||||||||||||||||
|
050 |
KODA DRŽAVE Institucije sporočijo dvočrkovno kodo države v skladu s standardom ISO 3166-2. |
||||||||||||||||
|
060 |
DELEŽ V LASTI (%) Ta odstotek se nanaša na dejanski delež kapitala, ki ga ima nadrejena oseba v podrejeni družbi. V primeru polne konsolidacije neposredno podrejene družbe je dejanski delež npr. 70 %. V skladu s členom 4(16) CRR je delež podrejene družbe v podrejeni družbi, ki ga je treba sporočiti, enak zmnožku deležev med zadevnima podrejenima družbama. |
||||||||||||||||
|
070–240 |
INFORMACIJE O SUBJEKTIH, ZA KATERE VELJAJO KAPITALSKE ZAHTEVE V oddelku s podrobnimi informacijami (tj. stolpci od 070 do 240) so informacije zbrane samo o subjektih in podskupinah, vključenih v obseg konsolidacije (poglavje 2 naslova II dela 1 CRR), za katere veljajo kapitalske zahteve v skladu s CRR ali določbe, ki so vsaj enakovredne določbam sporazuma Basel (tj. če je v stolpcu 030 naveden pritrdilni odgovor). Vključijo se informacije o vseh posameznih institucijah konsolidirane skupine, za katere veljajo kapitalske zahteve, ne glede na njihov sedež. Informacije, ki se poročajo v tem delu, so skladne z lokalnimi pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo na območju poslovanja institucije (zato za potrebe te predloge ni potreben dvojni izračun na posamični podlagi v skladu s pravili nadrejene institucije). Če se lokalna pravila o kapitalski ustreznosti razlikujejo od CRR in primerljiva razčlenitev ni na voljo, se informacije dopolnijo, kadar so na voljo ustrezno razdrobljeni podatki. Zato je ta del predloga o dejanskih podatkih, v kateri so povzeti izračuni, ki jih izvedejo posamezne institucije skupine, pri čemer se upošteva, da lahko za nekatere od navedenih institucij veljajo drugačna pravila o kapitalski ustreznosti. Sporočanje stalnih splošnih stroškov investicijskih podjetij: Investicijska podjetja v svoje izračune kapitalskega količnika vključijo kapitalske zahteve v zvezi s stalnimi splošnimi stroški v skladu s členi 95, 96, 97 in 98 CRR. Del zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ki je povezan s stalnimi splošnimi stroški, se poroča v stolpcu 100 dela 2 te predloge. |
||||||||||||||||
|
070 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Poroča se vsota stolpcev 080 do 110. |
||||||||||||||||
|
080 |
KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza vsoti zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki so enaki ali enakovredni zneskom, ki jih je treba poročati v vrstici 040 ‚ZNESKI TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI IN PROSTE IZROČITVE‘ ter zneskov kapitalskih zahtev, ki so enaki ali enakovredni zneskom, ki jih je treba poročati v vrstici 490 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE‘ predloge CA2. |
||||||||||||||||
|
090 |
POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku kapitalskih zahtev, ki so enake ali enakovredne zahtevam, ki jih je treba poročati v vrstici 520 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA‘ predloge CA2. |
||||||||||||||||
|
100 |
OPERATIVNO TVEGANJE Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku izpostavljenosti tveganju, ki je enak ali enakovreden znesku, ki se poroča v vrstici 590 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA OPERATIVNO TVEGANJE (OpR)‘ predloge CA2. Stalni splošni stroški se vključijo v ta stolpec in vključujejo vrstico 630 ‚DODATEN ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZARADI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV‘ predloge CA2. |
||||||||||||||||
|
110 |
DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku izpostavljenosti tveganju, ki ni zgoraj posebej naveden. To je vsota zneskov iz vrstic 640, 680 in 690 predloge CA2. |
||||||||||||||||
|
120–240 |
PODROBNE INFORMACIJE O KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE Informacije, poročane v naslednjih stolpcih, so skladne z lokalnimi pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo na območju poslovanja subjekta ali podskupine. |
||||||||||||||||
|
120 |
KAPITAL Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku kapitala, ki je enak ali enakovreden kapitalu, ki ga je treba poročati v vrstici 010 ‚KAPITAL‘ predloge CA1. |
||||||||||||||||
|
130 |
OD TEGA: KVALIFICIRANI KAPITAL Člen 82 CRR. Stolpec se izpolni le za podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so polno konsolidirane in so institucije. Kvalificirani deleži so za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom, vplačanim presežkom kapitala in drugimi rezervami) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja. |
||||||||||||||||
|
140 |
POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK, VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA IN DRUGE REZERVE Člen 87(1)(b) CRR. |
||||||||||||||||
|
150 |
SKUPNI TEMELJNI KAPITAL Člen 25 CRR. |
||||||||||||||||
|
160 |
OD TEGA: KVALIFICIRANI TEMELJNI KAPITAL Člen 82 CRR. Stolpec se izpolni le za podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so polno konsolidirane in so institucije. Kvalificirani deleži so za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja. |
||||||||||||||||
|
170 |
POVEZANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK IN VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA Člen 85(1)(b) CRR. |
||||||||||||||||
|
180 |
NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL Člen 50 CRR. |
||||||||||||||||
|
190 |
OD TEGA: MANJŠINSKI DELEŽI Člen 81 CRR. Ta stolpec se izpolni le za polno konsolidirane podrejene družbe, ki so institucije, razen odvisnih družb iz člena 84(3) CRR. Vsaka podrejene družba se obravnava na subkonsolidirani podlagi za namene vseh izračunov, ki jih določa člen 84 CRR, če je potrebno, v skladu s členom 84(2), v nasprotnem primeru na posamični podlagi. Za namene CRR in te predloge so manjšinski deleži za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja. |
||||||||||||||||
|
200 |
POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK, VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA IN DRUGE REZERVE Člen 84(1)(b) CRR. |
||||||||||||||||
|
210 |
DODATNI TEMELJNI KAPITAL Člen 61 CRR. |
||||||||||||||||
|
220 |
OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL Člena 82 in 83 CRR. Ta stolpec se izpolni le za polno konsolidirane podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so institucije, razen odvisnih družb iz člena 85(2) CRR. Vsaka podrejene družba se obravnava na subkonsolidirani podlagi za namene vseh izračunov, ki jih določa člen 85 CRR, če je potrebno, v skladu s členom 85(2), v nasprotnem primeru na posamični podlagi. Za namene CRR in te predloge so manjšinski deleži za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti dodatnega temeljnega kapitala (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja. |
||||||||||||||||
|
230 |
DODATNI KAPITAL Člen 71 CRR. |
||||||||||||||||
|
240 |
OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI KAPITAL Člena 82 in 83 CRR. Ta stolpec izpolnijo le polno konsolidirane podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so institucije, razen odvisnih družb iz člena 87(2) CRR. Vsaka podrejena družba se obravnava na subkonsolidirani podlagi za namene vseh izračunov, ki jih določa člen 87 CRR, če je potrebno, v skladu s členom 87(2) CRR, v nasprotnem primeru pa na posamični podlagi. Za namene CRR in te predloge so manjšinski deleži za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti dodatnega kapitala (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb; tj. znesek mora biti sprejemljiv na dan poročanja. |
||||||||||||||||
|
250–400 |
INFORMACIJE O PRISPEVKU SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE |
||||||||||||||||
|
250–290 |
PRISPEVEK K TVEGANJEM Informacije, poročane v naslednjih stolpcih, so skladne s pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo za poročevalsko institucijo. |
||||||||||||||||
|
250 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Poroča se vsota stolpcev 260 do 290. |
||||||||||||||||
|
260 |
KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE Znesek, ki se poroča, so zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje v zvezi s kapitalskimi zahtevami za poravnavo/izročitev na podlagi CRR, razen zneskov, povezanih s posli z drugimi subjekti, vključenimi v izračun konsolidiranega količnika kapitalske ustreznosti skupine. |
||||||||||||||||
|
270 |
POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA Zneske izpostavljenosti tveganju za tržna tveganja je treba izračunati na ravni posameznega subjekta v skladu s CRR. Subjekti poročajo prispevek k zneskom skupne izpostavljenosti tveganju za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga skupine. Vsota zneskov, poročana v tem stolpcu, ustreza znesku iz vrstice 520 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA‘ konsolidiranega poročila. |
||||||||||||||||
|
280 |
OPERATIVNO TVEGANJE V primeru naprednega pristopa poročani zneski izpostavljenosti tveganju za operativno tveganje vključujejo učinek razpršitve. V ta stolpec se vključijo stalni splošni stroški. |
||||||||||||||||
|
290 |
DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku izpostavljenosti tveganju, ki ni zgoraj posebej naveden. |
||||||||||||||||
|
300–400 |
PRISPEVEK H KAPITALU Namen tega dela predloge ni uvedba zahteve, da morajo institucije izvesti celoten izračun skupnega kapitalskega količnika na ravni posameznega subjekta. Stolpce od 300 do 350 izpolnijo tisti konsolidirani subjekti, ki prispevajo h kapitalu z manjšinskim deležem, kvalificiranim temeljnim kapitalom in /ali kvalificiranim kapitalom. Ob upoštevanju praga, opredeljenega v zadnjem odstavku poglavja 2.3 dela II zgoraj, se stolpci 360 do 400 izpolnijo za vse konsolidirane subjekte, ki prispevajo h konsolidiranemu kapitalu. Kapital, ki ga subjektu prispevajo drugi subjekti, vključeni v obseg poročevalskega subjekta, se ne upošteva. V tem stolpcu se poroča le neto prispevek h kapitalu skupine, tj. zlasti kapital, ki ga zberejo tretje strani, in akumulirane rezerve. Informacije, poročane v naslednjih stolpcih, so skladne s pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo za poročevalsko institucijo. |
||||||||||||||||
|
300–350 |
KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL Znesek, ki se poroča kot ‚KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL‘, je znesek, kot izhaja iz naslova II dela 2 CRR, pri čemer se ne upošteva kapital, ki ga prispevajo drugi subjekti skupine. |
||||||||||||||||
|
300 |
KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL Člen 87 CRR. |
||||||||||||||||
|
310 |
KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI TEMELJNI KAPITAL Člen 85 CRR. |
||||||||||||||||
|
320 |
MANJŠINSKI DELEŽI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL Člen 84 CRR. Znesek, ki se poroča, je znesek manjšinskih deležev podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni temeljni kapital v skladu s CRR. |
||||||||||||||||
|
330 |
KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL Člen 86 CRR. Znesek, ki se poroča, je znesek kvalificiranega temeljnega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni temeljni kapital v skladu s CRR. |
||||||||||||||||
|
340 |
KVALIFICIRANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI KAPITAL Člen 88 CRR. Znesek, ki se poroča, je znesek kvalificiranega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni kapital v skladu s CRR. |
||||||||||||||||
|
350 |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: DOBRO IME (–)/(+) NEGATIVNO DOBRO IME |
||||||||||||||||
|
360–400 |
KONSOLIDIRANI KAPITAL Člen 18 CRR. Znesek, ki se poroča kot ‚KONSOLIDIRANI KAPITAL‘, je znesek, kot izhaja iz bilance stanja, brez kapitala, ki ga prispevajo drugi subjekti skupine. |
||||||||||||||||
|
360 |
KONSOLIDIRANI KAPITAL |
||||||||||||||||
|
370 |
OD TEGA: NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL |
||||||||||||||||
|
380 |
OD TEGA: DODATNI TEMELJNI KAPITAL |
||||||||||||||||
|
390 |
OD TEGA: PRISPEVKI H KONSOLIDIRANEMU REZULTATU Poročajo se prispevki vseh subjektov h konsolidiranemu rezultatu (dobiček ali izguba (–)). To vključuje rezultate, ki se lahko pripišejo manjšinskim deležem. |
||||||||||||||||
|
400 |
OD TEGA: (‒) DOBRO IME/(+) NEGATIVNO DOBRO IME V tem polju se poroča dobro ime ali negativno dobro ime poročevalskega subjekta glede podrejene družbe. |
||||||||||||||||
|
410–480 |
KAPITALSKI BLAŽILNIKI Struktura poročanja kapitalskih blažilnikov v predlogi GS temelji na splošni strukturi predloge CA4, pri čemer se uporabljajo isti koncepti poročanja. Pri poročanju kapitalskih blažilnikov v predlogi GS se ustrezni zneski poročajo v skladu z določbami, ki veljajo za določitev zahteve po blažilniku za konsolidiran položaj skupine. Zato zneski kapitalskih blažilnikov, ki se poročajo, predstavljajo prispevke posameznih subjektov h kapitalskim blažilnikom skupine. Zneski, ki se poročajo, temeljijo na nacionalnih ukrepih za prenos CRD in na CRR, vključno z morebitnimi prehodnimi določbami. |
||||||||||||||||
|
410 |
ZAHTEVA PO SKUPNEM BLAŽILNIKU Člen 128(6) CRD. |
||||||||||||||||
|
420 |
VAROVALNI KAPITALSKI BLAŽILNIK Člen 128(1) in člen 129 CRD. V skladu s členom 129(1) je varovalni kapitalski blažilnik dodatni znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ker je stopnja varovalnega kapitalskega blažilnika v višini 2,5 % stalna, se znesek poroča v tej celici. |
||||||||||||||||
|
430 |
POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTEN PROTICIKLIČNI KAPITALSKI BLAŽILNIK Člen 128(2), člen 130 in členi 135 do 140 CRD. V tej celici se poroča dejanski znesek proticikličnega blažilnika. |
||||||||||||||||
|
440 |
VAROVALNI BLAŽILNIK ZARADI MAKROBONITETNEGA ALI SISTEMSKEGA TVEGANJA, UGOTOVLJENEGA NA RAVNI DRŽAVE ČLANICE Člen 458(2)(d)(iv) CRR. V tej celici se poroča znesek varovalnega blažilnika zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice, ki se lahko v skladu s členom 458 CRR zahteva poleg varovalnega kapitalskega blažilnika. |
||||||||||||||||
|
450 |
BLAŽILNIK SISTEMSKIH TVEGANJ Člen 128(5) ter člena 133 in 134 CRD. V tej celici se poroča znesek blažilnika sistemskih tveganj. |
||||||||||||||||
|
470 |
BLAŽILNIK ZA GLOBALNE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE Člen 128(3) in člen 131 direktive CRD. V tej celici se poroča znesek blažilnika za globalne sistemsko pomembne institucije. |
||||||||||||||||
|
480 |
BLAŽILNIK ZA DRUGE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE Člen 128(4) in člen 131 direktive CRD. V tej celici se poroča znesek blažilnika za druge sistemsko pomembne institucije. |
3. PREDLOGE ZA KREDITNO TVEGANJE
3.1 SPLOŠNE OPOMBE
|
38. |
Obstajajo različni sklopi predlog za standardizirani pristop in pristop IRB za kreditno tveganje. Poleg tega se poročajo ločene predloge za geografsko razčlenitev izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja, če je presežen zadevni prag iz člena 5(a)(4). |
3.1.1 Poročanje o tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave
|
39. |
V členu 235 CRR je opisan postopek izračuna izpostavljenosti, ki je v celoti zavarovana z osebnim zavarovanjem. |
|
40. |
V členu 236 CRR je opisan postopek izračuna izpostavljenosti, ki je v celoti zavarovana z osebnim zavarovanjem, v primeru polnega zavarovanja/delnega zavarovanja – enaka zapadlost. |
|
41. |
Členi 196, 197 in 200 CRR urejajo stvarno kreditno zavarovanje. |
|
42. |
Poročanje izpostavljenosti do dolžnikov (neposrednih nasprotnih strank) in dajalcev zavarovanja, ki so razvrščeni v isto kategorijo izpostavljenosti, se izvede kot priliv v isto kategorijo izpostavljenosti in kot odliv iz nje. |
|
43. |
Vrsta izpostavljenosti se ne spremeni zaradi osebnega kreditnega zavarovanja. |
|
44. |
Če je izpostavljenost zavarovana z osebnim kreditnim zavarovanjem, je zavarovani del razvrščen kot odliv, npr. v kategoriji izpostavljenosti dolžnika, in kot priliv v kategoriji izpostavljenosti dajalca zavarovanja. Vendar se vrsta izpostavljenosti ne spremeni zaradi spremembe kategorije izpostavljenosti. |
|
45. |
Učinek zamenjave v okviru poročanja COREP odraža tveganju prilagojeno obravnavanje, ki se dejansko uporablja za zavarovani del izpostavljenosti. Zavarovani del izpostavljenosti je kot tak prilagojen tveganju v skladu s standardiziranim pristopom in se poroča v predlogi CR SA. |
3.1.2 Poročanje o kreditnem tveganju nasprotne stranke
|
46. |
Izpostavljenosti, ki izhajajo iz pozicij kreditnega tveganja nasprotne stranke, se poročajo v predlogi CR SA ali CR IRB ne glede na to, ali so postavke netrgovalne knjige ali postavke trgovalne knjige. |
3.2 C 07.00 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SA)
3.2.1 Splošne opombe
|
47. |
Predloge CR SA zagotavljajo potrebne informacije o izračunu kapitalskih zahtev za kreditno tveganje v skladu s standardiziranim pristopom. Zagotavljajo zlasti podrobne informacije o:
|
3.2.2 Obseg predloge CR SA
|
48. |
V skladu s členom 112 CRR se vsaka izpostavljenost na podlagi standardiziranega pristopa razvrsti v eno od 16 kategorij izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa z namenom izračuna kapitalskih zahtev. |
|
49. |
V predlogi CR SA je treba navesti informacije o vseh kategorijah izpostavljenosti in posamezno za vsako kategorijo izpostavljenosti, kot je določeno za standardizirani pristop. Skupne vrednosti in informacije po posameznih kategorijah izpostavljenosti se poročajo ločeno. |
|
50. |
Predloga CR SA pa ne obsega naslednjih izpostavljenosti:
|
|
51. |
Obseg predloge CR SA vključuje naslednje kapitalske zahteve:
|
|
52. |
V obseg predloge so vključene vse izpostavljenosti, za katere se kapitalske zahteve izračunajo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 CRR ter v povezavi s poglavjema 4 in 6 naslova II dela 3 CRR. Institucije, ki uporabljajo člen 94(1) CRR, morajo v tej predlogi poročati svoje pozicije, ki izhajajo iz trgovalne knjige, če uporabljajo poglavje 2 naslova II dela 3 CRR za izračun kapitalskih zahtev iz navedene uredbe (poglavji 2 in 6 naslova II dela 3 in naslova V CRR). Zato predloga zagotavlja podrobne informacije o vrsti izpostavljenosti (npr. bilančne postavke/zunajbilančne postavke) in tudi informacije o dodelitvi uteži tveganj v okviru zadevne kategorije izpostavljenosti. |
|
53. |
Poleg tega predloga CR SA vključuje pojasnjevalne postavke v vrsticah 290 do 320, ki so namenjene zbiranju nadaljnjih informacij o izpostavljenostih, zavarovanih s hipotekami na nepremičnine, in neplačanih izpostavljenostih. |
|
54. |
Te pojasnjevalne postavke se poročajo le za naslednje kategorije izpostavljenosti:
|
|
55. |
Poročanje pojasnjevalnih postavk ne vpliva niti na izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz kategorij izpostavljenosti v skladu s členom 112(a) do (c) in (f) do (h) CRR niti na izračun tistih iz kategorij izpostavljenosti v skladu s členom 112(i) in (j) CRR, poročanih v predlogi CR SA. |
|
56. |
Pojasnjevalne vrstice zagotavljajo dodatne informacije o dolžnikovi strukturi kategorij ‚neplačanih‘ izpostavljenosti ali izpostavljenosti, ‚zavarovanih z nepremičninami‘. Izpostavljenosti se poročajo v teh vrsticah, kadar bi bili dolžniki navedeni v kategorijah izpostavljenosti ‚enote centralne ravni države ali centralnih bank‘, ‚enote regionalne ali lokalne ravni držav‘, ‚subjekti javnega sektorja‘, ‚institucije‘, ‚podjetja‘ in ‚na drobno‘ predloge CR SA, če navedene izpostavljenosti ne bi bile razvrščene v kategorijo izpostavljenosti ‚neplačano‘ ali ‚zavarovano z nepremičninami‘. Številke, ki se poročajo, so sicer enake tistim, ki se uporabljajo za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v kategorijah izpostavljenosti ‚neplačano‘ ali ‚zavarovano z nepremičninami‘. |
|
57. |
Na primer, za izpostavljenost, katere zneski izpostavljenosti tveganju se izračunajo v skladu s členom 127 CRR in pri čemer so prilagoditve vrednosti manjše od 20 %, se te informacije poročajo v vrstici 320 predloge CR SA v skupni vrednosti in v kategoriji izpostavljenosti ‚neplačano‘. Če je bila izpostavljenost, preden je postala neplačana, izpostavljenost do institucije, se te informacije poročajo tudi v vrstici 320 kategorije izpostavljenosti ‚institucije‘. |
3.2.3 Razvrstitev izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa
|
58. |
Da se zagotovi dosledno razvrščanje izpostavljenosti v različne kategorije izpostavljenosti iz člena 112 CRR, se uporabi naslednji postopni pristop:
|
|
59. |
Naslednja merila se uporabljajo za razvrščanje originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev v različne kategorije izpostavljenosti (prvi korak) brez poseganja v nadaljnje prerazporejanje zaradi uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost ali v obravnavanje (utež tveganja), ki ga je deležna posamezna izpostavljenost v okviru kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena. |
|
60. |
Za namen razvrščanja originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja v prvem koraku se tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, povezane z izpostavljenostjo, ne upoštevajo (opozoriti je treba, da se bodo izrecno upoštevale v drugi fazi), razen če je učinek zavarovanja neločljiv del opredelitve kategorije izpostavljenosti, kot je v primeru kategorije izpostavljenosti iz člena 112(i) CRR (izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine). |
|
61. |
Člen 112 CRR ne določa meril za ločevanje kategorij izpostavljenosti. To bi lahko pomenilo, da bi se lahko ena izpostavljenost razvrstila v različne kategorije izpostavljenosti, če v merilih za ocenjevanje ni določeno prednostno razvrščanje. Najbolj očiten primer izhaja iz izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno (člen 112(n) CRR) ter izpostavljenosti do institucij (člen 112(f) CRR)/izpostavljenosti do podjetij (člen 112(g) CRR). V tem primeru je jasno, da CRR določa posredno prednostno razvrščanje, ker se najprej oceni, ali neka izpostavljenost izpolnjuje pogoje za razvrstitev v kratkoročne izpostavljenosti do institucij in izpostavljenosti do podjetij. Sicer je očitno, da se izpostavljenost nikoli ne razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(n) CRR. Navedeni primer je eden od najbolj očitnih primerov, vendar ni edini. Opozoriti je treba, da so merila, ki se uporabljajo za določitev kategorij izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa, različna (institucionalno razvrščanje, ročnost izpostavljenosti, stanje neplačane izpostavljenosti itd.), kar je glavni razlog za neločeno združevanje. |
|
62. |
Za homogeno in primerljivo poročanje je treba določiti merila za ocenjevanje prednostnega razvrščanja za razvrstitev originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja glede na kategorije izpostavljenosti, brez poseganja v posebno obravnavanje (utež tveganja), ki ga je deležna posamezna izpostavljenost v okviru kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena. Merila za prednostno razvrščanje, ki so predstavljena spodaj z uporabo sheme drevesa odločanja, temeljijo na ocenjevanju pogojev, ki so v CRR določeni izrecno zato, da izpostavljenost ustreza določeni kategoriji izpostavljenosti in, če je to izpolnjeno, na kateri koli odločitvi glede dela poročevalskih institucij ali nadzornika v zvezi z uporabo nekaterih kategorij izpostavljenosti. Kot tak bi bil rezultat postopka razvrščanja izpostavljenosti za namene poročanja skladen z določbami CRR. To institucijam ne preprečuje, da bi uporabile druge notranje postopke razvrščanja, ki so prav tako lahko v skladu z vsemi zadevnimi določbami CRR in njihovimi razlagami, ki jih izdajo ustrezni forumi. |
|
63. |
Kategorija izpostavljenosti ima lahko prednost pred drugimi v razvrstitvi ocen v okviru drevesa odločanja (tj. kategorija je ocenjena prva, če se vanjo lahko razvrsti izpostavljenost brez poseganja v rezultat tega ocenjevanja), če sicer vanjo ne bi bila razvrščena nobena izpostavljenost. To bi se zgodilo, če bi bila kategorija izpostavljenosti v primeru odsotnosti meril za prednostno razvrščanje podskupina drugih. Kot taka bi merila, grafično prikazana v okviru naslednjega drevesa odločanja, temeljila na postopnem procesu. |
|
64. |
Na tej podlagi bi se pri razvrstitvi ocen v okviru spodnjega drevesa odločanja upošteval naslednji vrstni red:
|
|
65. |
V primeru izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih in kadar je uporabljen pristop vpogleda (člen 132(3) do (5) CRR) se posamezne osnovne izpostavljenosti obravnavajo in razvrstijo v ustrezne vrstice uteži tveganja v skladu z njihovo obravnavo, vse posamezne izpostavljenosti pa se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (‚KNP‘). |
|
66. |
Če so kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila iz člena 134(6) CRR ocenjeni, se razvrstijo neposredno v pozicije v listinjenju. Če niso ocenjeni, se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚druge postavke‘. V tem primeru se nominalna vrednost pogodbe sporoči kot originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev v vrstici za ‚druge uteži tveganja‘ (uporabi se utež, določena z vsoto iz člena 134(6) CRR). |
|
67. |
V drugem koraku se zaradi tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave izpostavljenosti prerazporedijo v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanj. |
DREVO ODLOČANJA ZA RAZVRSTITEV ORIGINALNE IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV V KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA V SKLADU S CRR
|
Originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev |
|
|
|
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(m)? |
DA
|
Pozicije v listinjenju |
| NE
|
|
|
|
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(k)? |
DA
|
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem (glej tudi člen 128) |
| NE
|
|
|
|
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(p)? |
DA
|
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov (glej tudi člen 133). |
| NE
|
|
|
|
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(j)? |
DA
|
Neplačane izpostavljenosti |
| NE
|
|
|
|
Ali ustreza razvrstitvi v kategoriji izpostavljenosti iz člena 112(l) in (o)? |
DA
|
Izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (KNP). Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (glej tudi člen 129). Ti kategoriji izpostavljenosti sta ločeni druga od druge (glej opombe glede pristopa vpogleda v zgornjem odgovoru). Zato je razvrstitev v eno od kategorij neposredna. |
| NE
|
|
|
|
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(i)? |
DA
|
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine (glej tudi člen 124) |
| NE
|
|
|
|
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(q)? |
DA
|
Druge postavke |
| NE
|
|
|
|
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(n)? |
DA
|
Izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno |
| NE
|
|
|
|
Spodnje kategorije izpostavljenosti so ločene druga od druge. Zato je razvrstitev v eno od kategorij neposredna. Izpostavljenosti do enot centralne ravni države ali centralnih bank. Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav. Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja. Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank. Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij. Izpostavljenosti do institucij. Izpostavljenosti do podjetij. Izpostavljenosti na drobno. |
||
3.2.4 Pojasnila glede obsega nekaterih posebnih kategorij izpostavljenosti iz člena 112 CRR
3.2.4.1 Kategorija izpostavljenosti ‚Institucije‘
|
68. |
Sporočanje izpostavljenosti znotraj skupine v skladu s členom 113(6) do (7) CRR se izvede, kakor sledi. |
|
69. |
Izpostavljenosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 113(7) CRR, se poročajo v ustreznih kategorijah izpostavljenosti, v okviru katerih bi se sporočile, če to ne bi bile izpostavljenosti znotraj skupine. |
|
70. |
V skladu s členom 113(6) in (7) uredbe o kapitalskih zahtevah ‚lahko institucija ob predhodni odobritvi pristojnih organov opusti uporabo zahtev iz odstavka 1 tega člena za izpostavljenosti te institucije do nasprotne stranke, ki je njena nadrejena oseba, njena odvisna družba, odvisna družba njene nadrejene družbe ali podjetje, s katerim je povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS‘. To pomeni, da nasprotne stranke znotraj skupine niso nujno institucije, ampak tudi družbe, ki so razvrščene v druge kategorije izpostavljenosti, npr. družbe za pomožne storitve ali družbe v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS. Zato se izpostavljenosti znotraj skupine poročajo v ustrezni kategoriji izpostavljenosti. |
3.2.4.2 Kategorija izpostavljenosti ‚krite obveznice‘
|
71. |
Razvrščanje izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa v kategorijo izpostavljenosti ‚krite obveznice‘ se izvede, kakor sledi. |
|
72. |
Obveznice, kot so opredeljene v členu 52(4) Direktive 2009/65/ES, izpolnjujejo zahteve iz člena 129(1) do (2) CRR, da se lahko razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚krite obveznice‘. Izpolnjevanje navedenih zahtev je treba preveriti v vsakem primeru. Kljub temu se obveznice, ki so v skladu s členom 52(4) Direktive 2009/65/ES in izdane pred 31. decembrom 2007, prav tako razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚krite obveznice‘ zaradi člena 129(6) CRR. |
3.2.4.3 Kategorija izpostavljenosti ‚kolektivni naložbeni podjemi‘
|
73. |
Če se uporabi možnost iz člena 132(5) CRR, se izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih poročajo kot bilančne postavke v skladu s prvim stavkom člena 111(1) CRR. |
3.2.5 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|||||
|
010 |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Vrednost izpostavljenosti v skladu s členom 111 CRR brez upoštevanja prilagoditev vrednosti in rezervacij, konverzijskih faktorjev in učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z naslednjimi opredelitvami, ki izhajajo iz člena 111(2) CRR. Za izvedene finančne instrumente, repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posle z dolgim rokom poravnave in posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR ali člen 92(3)(f) CRR, originalna izpostavljenost ustreza vrednosti izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunani v skladu z metodami iz poglavja 6 naslova II dela 3 CRR. Za vrednosti izpostavljenosti iz naslova zakupa se uporablja člen 134(7) CRR. V primeru bilančnega pobota v skladu s členom 219 CRR se vrednosti izpostavljenosti poročajo v skladu s prejetim zavarovanjem z denarnimi sredstvi. V primeru okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo repo posle in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR, se v stolpec 010 vključi učinek stvarnega kreditnega zavarovanja v obliki okvirnih pogodb o pobotu iz člena 220(4) CRR. Zato se v primeru okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo repo posle, za katere se uporabljajo določbe iz poglavja 6 naslova II dela 3 CRR, E*, izračunan v skladu s členoma 220 in 221 CRR, sporoči v stolpcu 010 predloge CR SA. |
||||
|
030 |
(–) Prilagoditve vrednosti in rezervacije, povezane z originalno izpostavljenostjo Člena 24 in 111 CRR. Prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt. |
||||
|
040 |
Izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti in rezervacijami Vsota stolpcev 010 in 030. |
||||
|
050–100 |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 4(57) CRR, ki zmanjšujejo kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti, kot je opredeljeno spodaj v okviru polja Zamenjava izpostavljenosti zaradi zmanjševanja kreditnega tveganja. Če ima zavarovanje učinek na vrednost izpostavljenosti (npr. če se uporablja za tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost), se omeji na vrednost izpostavljenosti. Postavke, ki se poročajo v tem polju:
Glej tudi navodila iz točke 4.1.1. |
||||
|
050–060 |
Osebno kreditno zavarovanje: prilagojene vrednosti (Ga) Člen 235 CRR. Člen 239(3) CRR določa prilagojeno vrednost Ga osebnega kreditnega zavarovanja. |
||||
|
050 |
Jamstva Člen 203 CRR. Osebno kreditno zavarovanje, kot je opredeljeno v členu 4(59) CRR, ki se razlikuje od kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. |
||||
|
060 |
Kreditni izvedeni finančni instrumenti Člen 204 CRR. |
||||
|
070–080 |
Stvarno kreditno zavarovanje Ta stolpca se nanašata na stvarno kreditno zavarovanje v skladu s členom 4(58) ter členi 196, 197 in 200 CRR. Zneski ne vključujejo okvirnih pogodb o pobotu (ki so že vključene v originalno izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev). Kreditni zapisi in pozicije bilančnega pobota, ki izhajajo iz primernih pogodb o bilančnem pobotu v skladu s členoma 218 in 219 CRR, se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi. |
||||
|
070 |
Zavarovanje s finančnim premoženjem: enostavna metoda Člen 222(1) do (2) CRR. |
||||
|
080 |
Drugo stvarno kreditno zavarovanje Člen 232 CRR. |
||||
|
090–100 |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA Členi 222(3), 235(1) do (2) in člen 236 CRR. Odlivi ustrezajo kritemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja. Poročajo se tudi prilivi in odlivi v isti kategoriji izpostavljenosti. Upoštevajo se izpostavljenosti, ki izhajajo iz možnih prilivov v druge predloge in odlivov iz drugih predlog. |
||||
|
110 |
NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Znesek izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST. |
||||
|
120–140 |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE, RAZVITA METODA ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM Členi 223, 224, 225, 226, 227 in 228 CRR. Zajema tudi kreditne zapise (člen 218 CRR). Kreditni zapisi in pozicije bilančnega pobota, ki izhajajo iz sprejemljivih pogodb o bilančnem pobotu v skladu s členoma 218 in 219 CRR, se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi. Učinek zavarovanja razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, ki se uporabi za izpostavljenost, zavarovano s primernim zavarovanjem s finančnim premoženjem, se izračuna v skladu s členi 223, 224, 225, 226, 227 in 228 CRR. |
||||
|
120 |
Prilagoditev za nestanovitnost v zvezi z izpostavljenostjo Člen 223(2) do (3) CRR. Znesek, ki se sporoči, je določen z vplivom prilagoditve za nestanovitnost v zvezi z izpostavljenostjo (Eva – E) = E * He. |
||||
|
130 |
(–) Prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem (Cvam) Člen 239(2) CRR. Za posle v trgovalni knjigi vključuje zavarovanje s finančnim premoženjem in blago, primerno za izpostavljenosti v trgovalnih knjigah v skladu s členom 299(2)(c) do (f) CRR. Znesek, ki se sporoči, ustreza Cvam = C * (1 – Hc – Hfc) * (t – t*)/(T – t*). Za opredelitve C, Hc, Hfx, t, T in t* glej oddelka 4 in 5 poglavja 4 naslova II dela 3 CRR. |
||||
|
140 |
(–) Od tega: prilagoditve za nestanovitnost in zapadlost Člena 223(1) in 239(2) CRR. Znesek, ki se sporoči, je skupni vpliv prilagoditev za nestanovitnost in zapadlost (Cvam – C) = C * [(1 – Hc – Hfx) * (t – t*)/(T – t*) – 1], pri čemer je vpliv prilagoditve za nestanovitnost (Cva – C) = C * [(1 – Hc – Hfx) – 1] in vpliv prilagoditve za zapadlost (Cvam – Cva) = C * (1 – Hc – Hfx) * [(t – t*)/(T – t*) – 1]. |
||||
|
150 |
Popolnoma prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) Členi 220(4), 223(2) do (5) in 228(1) CRR. |
||||
|
160–190 |
Razčlenitev popolnoma prilagojene vrednosti izpostavljenosti zunajbilančnih postavk glede na konverzijske faktorje Člena 111(1) in 4(56) CRR. Glej tudi člena 222(3) in 228(1) CRR. Sporočene vrednosti so popolnoma prilagojene vrednosti izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja. |
||||
|
200 |
Vrednost izpostavljenosti Člen 111 CRR in oddelek 4 poglavja 4 naslova II dela 3 CRR. Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju prilagoditev vrednosti, vseh zmanjšanj kreditnega tveganja in kreditnih konverzijskih faktorjev, ki jih je treba dodeliti utežem tveganja v skladu s členom 113 in oddelkom 2 poglavja 2 naslova II dela 3 CRR. |
||||
|
210 |
Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke Za izvedene finančne instrumente, repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posle z dolgim rokom poravnave in posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR, vrednost izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunana v skladu z metodami iz oddelkov 2, 3, 4 in 5 poglavja 6 naslova II dela 3 CRR. |
||||
|
215 |
Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pred uporabo faktorja za podporo MSP Člen 113(1) do (5) CRR brez upoštevanja faktorja za podporo MSP v skladu s členom 500 CRR. |
||||
|
220 |
Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti po uporabi faktorja za podporo MSP Člen 113(1) do (5) CRR z upoštevanjem faktorja za podporo MSP v skladu s členom 500 CRR. |
||||
|
230 |
Od tega: z bonitetno oceno na podlagi imenovane ECAI Člen 112 od a) do d), f), g), l), n) o) in q) CRR. |
||||
|
240 |
Od tega: z bonitetno oceno na podlagi enote centralne ravni države Člen 112 od b) do d), f), g), l) in o) CRR. |
||||
|
Vrstice |
Navodila |
|
010 |
Skupni znesek izpostavljenosti |
|
015 |
od tega: neplačane izpostavljenosti Člen 127 CRR. Ta vrstica se poroča samo za kategorije izpostavljenosti ‚Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem‘ in ‚Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov‘. Če je izpostavljenost navedena v členu 128(2) CRR ali izpolnjuje merila iz člena 128(3) ali 133 CRR, se razporedi v kategorijo izpostavljenosti ‚Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem‘ ali ‚Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov‘. Zato drugačne razporeditve niso mogoče, tudi če je izpostavljenost neplačana v skladu s členom 127 CRR. |
|
020 |
od tega: MSP V tej vrstici se poročajo vse izpostavljenosti do MSP. |
|
030 |
od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP V tej vrstici se poročajo samo izpostavljenosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 501 CRR. |
|
040 |
od tega: zavarovano s hipotekami na nepremičnine ‒ Stanovanjske nepremičnine Člen 125 CRR. Poročajo se le v kategoriji izpostavljenosti ‚zavarovano s hipotekami na nepremičnine‘. |
|
050 |
od tega: izpostavljenosti iz naslova stalne delne uporabe standardiziranega pristopa Izpostavljenosti, obravnavane na podlagi člena 150(1) CRR. |
|
060 |
od tega: izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa s predhodnim dovoljenjem nadzornika za izvajanje postopnega uvajanja pristopa IRB Izpostavljenosti, obravnavane na podlagi člena 148(1) CRR. |
|
070–130 |
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI Pozicije poročevalske institucije, ki izhajajo iz ‚netrgovalne knjige‘, se razčlenijo na podlagi meril, navedenih spodaj, na bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, in izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke. Pozicije poročevalske institucije, ki izhajajo iz ‚trgovalne knjige‘ v zvezi s kreditnim tveganjem nasprotne stranke v skladu s členom 92(3)(f) in členom 299(2) uredbe o kapitalskih zahtevah, se dodelijo izpostavljenostim, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke. Institucije, ki uporabljajo člen 94(1) CRR, razčlenijo tudi svoje pozicije, ki izhajajo iz ‚trgovalne knjige‘, na podlagi meril, navedenih spodaj, na bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, in izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke. |
|
070 |
Bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja Sredstva iz člena 24 CRR, ki niso vključena v nobeno drugo kategorijo. Izpostavljenosti, ki so bilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, so sporočene v vrsticah 090, 110 in 130 ter se zato ne poročajo v tej vrstici. Proste izročitve v skladu s členom 379(1) CRR (če niso odbite) niso bilančna postavka, vendar se vseeno poročajo v tej vrstici. Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(90) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če niso poročane v vrstici 030. |
|
080 |
Zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja Zunajbilančne postavke zajemajo postavke iz Priloge I k CRR. Izpostavljenosti, ki so zunajbilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, se poročajo v vrsticah 040060 in se zato ne poročajo v tej vrstici. Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(90) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če so obravnavane kot zunajbilančne postavke. |
|
090–130 |
Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke |
|
090 |
Posli financiranja z vrednostnimi papirji Posli financiranja z vrednostnimi papirji, kot so opredeljeni v odstavku 17 dokumenta Baselskega odbora ‚Uporaba sporazuma Basel II za trgovalne dejavnosti in obravnavanje učinkov dvojnega neplačila‘, vključujejo: (i) pogodbe o začasni prodaji in začasnem odkupu iz člena 4(82) CRR in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga; (ii) posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, kot so opredeljeni v členu 272(3) CRR. |
|
100 |
Od tega: s centralnim kliringom prek KCNS Člen 306 CRR za kvalificirane CNS v skladu s členom 4(88) v povezavi s členom 301(2) CRR. Trgovalne izpostavljenosti do CNS v skladu s členom 4(91) CRR. |
|
110 |
Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave Izvedeni finančni instrumenti zajemajo pogodbe iz Priloge II k CRR. Posli z dolgim rokom poravnave, kot so opredeljeni v členu 272(2) CRR. Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave, ki so vključeni v pobot med različnimi kategorijami produktov in se zato poročajo v vrstici 130, se ne poročajo v tej vrstici. |
|
120 |
Od tega: s centralnim kliringom prek KCNS Člen 306 CRR za kvalificirane CNS v skladu s členom 4(88) v povezavi s členom 301(2) CRR. Trgovalne izpostavljenosti do CNS v skladu s členom 4(91) CRR. |
|
130 |
Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov V to vrstico so vključene izpostavljenosti, ki zaradi obstoja pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov (kot je opredeljen v členu 272(11) CRR) ne more biti dodeljen izvedenim finančnim instrumentom in poslom z dolgim rokom poravnave ali poslom financiranja z vrednostnimi papirji. |
|
140–280 |
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA |
|
140 |
0 % |
|
150 |
2 % Člen 306(1) CRR. |
|
160 |
4 % Člen 305(3) CRR. |
|
170 |
10 % |
|
180 |
20 % |
|
190 |
35 % |
|
200 |
50 % |
|
210 |
70 % Člen 232(3)(c) CRR. |
|
220 |
75 % |
|
230 |
100 % |
|
240 |
150 % |
|
250 |
250 % Člena 133(2) in 48(4) CRR. |
|
260 |
370 % Člen 471 CRR. |
|
270 |
1 250 % Člen 133(2) in člen 379 CRR. |
|
280 |
Druge uteži tveganja Ta vrstica ni na voljo za kategorije izpostavljenosti ‚ravni držav‘, ‚podjetja‘, ‚institucije‘ in ‚na drobno‘. Za sporočanje navedenih izpostavljenosti, ki niso predmet uteži tveganja, navedenih v predlogi. Člen 113(1) do (5) CRR. Neocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila v okviru standardiziranega pristopa (člen 134(6) CRR) se poročajo v tej vrstici v kategoriji izpostavljenosti ‚druge postavke‘. Glej tudi člen 124(2) in člen 152 (2)(b) CRR. |
|
290–320 |
Pojasnjevalne postavke Glej tudi obrazložitev namena pojasnjevalnih postavk v splošnem oddelku predloge CR SA. |
|
290 |
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine Člen 112(i) CRR. To je le pojasnjevalna postavka. Izpostavljenosti se neodvisno od izračuna zneskov izpostavljenosti tveganju za izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, v skladu s členoma 124 in 126 CRR razčlenijo in poročajo v tej vrstici na podlagi meril za določitev, ali so izpostavljenosti zavarovane s poslovno nepremičnino. |
|
300 |
Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 100 % Člen 112(j) CRR. Izpostavljenosti, vključene v kategorijo izpostavljenosti ‚neplačane izpostavljenosti‘, ki se v to kategorijo izpostavljenosti vključijo, če ne bi bile neplačane. |
|
310 |
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine Člen 112(i) CRR. To je le pojasnjevalna postavka. Izpostavljenosti se neodvisno od izračuna zneskov izpostavljenosti tveganju za izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, v skladu s členoma 124 in 125 CRR razčlenijo in poročajo v tej vrstici na podlagi meril za določitev, ali so izpostavljenosti zavarovane z nepremičnino. |
|
320 |
Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 150 % Člen 112(j) CRR. Izpostavljenosti, vključene v kategorijo izpostavljenosti ‚neplačane izpostavljenosti‘, ki se v to kategorijo izpostavljenosti vključijo, če ne bi bile neplačane. |
3.3 KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB)
3.3.1 Obseg predloge CR IRB
|
74. |
Obseg predloge CR IRB zajema kapitalske zahteve za:
|
|
75. |
Obseg predloge se nanaša na izpostavljenosti, za katere se izračunajo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 151 do 157 poglavja 3 naslova II dela 3 CRR (pristop IRB). |
|
76. |
Predloga CR IRB ne vključuje naslednjih podatkov:
|
|
77. |
Da se razjasni, ali institucija uporablja lastne ocene LGD in/ali konverzijske faktorje, se za vsako poročano kategorijo izpostavljenosti zagotovijo naslednje informacije:
V vsakem primeru je treba za poročanje o portfeljih na drobno poročati ‚DA‘. Kadar institucija uporablja lastne ocene LGD za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za del svojih izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB in uporablja nadzorniške LGD za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za drugi del svojih izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB, je treba izpolniti eno predlogo CR IRB Total za pozicije F-IRB in eno predlogo CR IRB Total za pozicije A-IRB. |
3.3.2 Razčlenitev predloge CR IRB
|
78. |
CR IRB zajema dve predlogi. CR IRB 1 zagotavlja splošen pregled izpostavljenosti IRB in različne metode za izračun zneskov skupne izpostavljenosti tveganju ter razčlenitev skupnih izpostavljenosti glede na vrste izpostavljenosti. CR IRB 2 zagotavlja razčlenitev skupnih izpostavljenosti, razvrščenih v bonitetne razrede dolžnikov ali skupine izpostavljenosti. Predlogi CR IRB 1 in CR IRB 2 se ločeno poročata za naslednje kategorije izpostavljenosti in podizpostavljenosti:
|
3.3.3 C 08.01 – Kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke ter proste izročitve: Pristop IRB h kapitalskim zahtevam (CR IRB 1)
3.3.3.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
Navodila |
||||
|
010 |
SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN/VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%) Verjetnost neplačila, ki se dodeli bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini, ki se poroča, temelji na določbah iz člena 180 CRR. Za vsak posamezni bonitetni razred ali skupino se sporoči verjetnost neplačila, ki se dodeli posameznemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Za vrednosti, ki ustrezajo seštevku bonitetnih razredov dolžnika ali skupin (npr. ‚skupne izpostavljenosti‘), se zagotovi z izpostavljenostjo tehtano povprečje verjetnosti neplačila, ki se dodelijo bonitetnim razredom dolžnika ali skupinam, vključenim v seštevek. Vrednost izpostavljenosti (stolpec 110) se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila. Za vsak posamezni bonitetni razred ali skupino se sporoči verjetnost neplačila, ki se dodeli posameznemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Vsi poročani parametri tveganja temeljijo na parametrih tveganja, ki se uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ. Uporaba nadzorniške skupne bonitetne lestvice ni načrtovana niti zaželena. Če institucija poročevalka uporablja edinstven bonitetni sistem ali je zmožna poročati v skladu z notranjo skupno bonitetno lestvico, se uporabi ta lestvica. Sicer se različni bonitetni sistemi združijo in navedejo v skladu z naslednjimi merili: bonitetni razredi dolžnika različnih bonitetnih sistemov se združijo in navedejo od nižje verjetnosti neplačila, dodeljene vsakemu bonitetnemu razredu dolžnika, do višje. Kadar institucija uporablja veliko število bonitetnih razredov ali skupin, se je mogoče s pristojnimi organi dogovoriti za manjše število bonitetnih razredov ali skupin, ki jih je treba poročati. Institucije vnaprej obvestijo svoj pristojni organ, če želijo sporočiti drugačno število bonitetnih razredov v primerjavi z notranjim številom bonitetnih razredov. Za namene tehtanja povprečja verjetnosti neplačila se uporabi vrednost izpostavljenosti iz stolpca 110. Vse izpostavljenosti, vključno z neplačanimi izpostavljenostmi, se upoštevajo za namen izračuna z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila (npr. za ‚skupni znesek izpostavljenosti‘). Neplačane izpostavljenosti so izpostavljenosti, ki se dodelijo zadnjemu bonitetnemu razredu ali razredom z verjetnostjo neplačila 100 %. |
||||
|
020 |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Institucije poročajo vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem vseh prilagoditev vrednosti, rezervacij, učinkov zaradi tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja ali kreditnih konverzijskih faktorjev. Vrednost originalne izpostavljenosti se sporoči v skladu s členom 24 CRR in členom 166(1) in (2) ter (4) do (7) CRR. Učinek, ki izhaja iz člena 166(3) CRR (učinek na bilančni pobot kreditov in vlog), se navede ločeno kot stvarno kreditno zavarovanje in zato ne zmanjša originalne izpostavljenosti. |
||||
|
030 |
OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI Razčlenitev originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR. |
||||
|
040–080 |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 4(57) CRR, ki zmanjšujejo kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti, kot je opredeljeno spodaj v okviru polja ‚ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA‘. |
||||
|
040–050 |
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE Osebno kreditno zavarovanje: vrednosti, kot so opredeljene v členu 4(59) CRR. Če ima zavarovanje učinek na izpostavljenost (npr. če se uporablja za tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost), se omeji na vrednost izpostavljenosti. |
||||
|
040 |
JAMSTVA: Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: zagotovi se prilagojena vrednost (Ga), opredeljena v členu 236 CRR. Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD (člen 183 CRR razen odstavka 3), se poroča ustrezna vrednost, uporabljena v notranjem modelu. Kadar se LGD ne prilagodi, se jamstva poročajo v stolpcu 040. Kadar se LGD prilagodi, se znesek jamstva sporoči v stolpcu 150. V zvezi z izpostavljenostmi, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, se vrednost osebnega kreditnega zavarovanja ponovno sporoči v stolpcu 220. |
||||
|
050 |
KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI: Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: zagotovi se prilagojena vrednost (Ga), opredeljena v členu 216 CRR. Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD (člen 183 CRR), se poroča ustrezna vrednost, uporabljena pri notranjem modeliranju. Kadar se LGD prilagodi, se znesek kreditnih izvedenih finančnih instrumentov sporoči v stolpcu 160. V zvezi z izpostavljenostmi, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, se vrednost osebnega kreditnega zavarovanja sporoči v stolpcu 220. |
||||
|
060 |
DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE Če ima zavarovanje učinek na izpostavljenost (npr. če se uporablja za tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost), se omeji na vrednost izpostavljenosti. Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se uporablja člen 232 CRR. Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, se poročajo zmanjšanja kreditnega tveganja, ki izpolnjujejo merila iz člena 212 CRR. Sporoči se ustrezna vrednost, uporabljena v notranjem modelu. Kadar se LGD ne prilagodi, se znesek sporoči v stolpcu 060. Kadar se LGD prilagodi, se znesek sporoči v stolpcu 170. |
||||
|
070–080 |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA Odlivi ustrezajo zavarovanemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in po potrebi od bonitetnega razreda dolžnika ali skupine ter nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja in po potrebi v bonitetni razred dolžnika ali skupino. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja, po potrebi pa tudi v bonitetne razrede dolžnika ali skupine. Upoštevajo se tudi prilivi in odlivi v okviru iste kategorije izpostavljenosti, po potrebi pa tudi bonitetnih razredov dolžnika ali skupin. Upoštevajo se izpostavljenosti, ki izhajajo iz možnih prilivov v druge predloge in odlivov iz drugih predlog. |
||||
|
090 |
IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Izpostavljenost, ki se dodeli v ustrezni bonitetni razred dolžnika ali skupino in kategorijo izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi tehnik CRM z učinki zamenjave na izpostavljenost. |
||||
|
100, 120 |
Od tega: zunajbilančne postavke Glej navodila za predlogo CR SA. |
||||
|
110 |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI Poroča se vrednost v skladu s členom 166 CRR in drugim stavkom člena 230(1) CRR. Za instrumente iz Priloge I se uporabljajo kreditni konverzijski faktorji (člen 166(8) do (10) CRR) ne glede na pristop, ki ga institucija izbere. Za vrstice 040–060 (posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ter izpostavljenosti iz pobota med različnimi kategorijami produktov), za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR, je vrednost izpostavljenosti enaka kot vrednost za kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunana v skladu z metodami iz oddelkov 3, 4, 5, 6 in 7 poglavja 6 naslova II dela 3 CRR. Te vrednosti se poročajo v tem stolpcu in ne v stolpcu 130 ‚Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke‘. |
||||
|
130 |
Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke Glej navodila za predlogo CR SA. |
||||
|
140 |
OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI Razčlenitev vrednosti izpostavljenosti za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR. |
||||
|
150–210 |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI OCENAH LGD, BREZ OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA Tehnike CRM, ki vplivajo na LGD zaradi uporabe učinka zamenjave tehnik CRM, niso vključene v te stolpce. Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: Členi 228(2), 230(1) in (2) ter člen 231 CRR. Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD:
|
||||
|
150 |
JAMSTVA Glej navodila za stolpec 040. |
||||
|
160 |
KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Glej navodila za stolpec 050. |
||||
|
170 |
UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE Ustrezna vrednost, ki se uporablja pri notranjem modeliranju institucije. Tista zmanjšanja kreditnega tveganja, ki izpolnjujejo merila iz člena 212 CRR. |
||||
|
180 |
PRIMERNO ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM Za posle v trgovalni knjigi vključuje finančne instrumente in blago, primerno za izpostavljenosti v trgovalnih knjigah v skladu s točkami (c) do (f) odstavka 2 člena 299 CRR. Kreditni zapisi in bilančni pobot v skladu z oddelkom 4 poglavja 4 naslova II dela 3 CRR se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi. Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: vrednosti v skladu s členom 193(1) do (4) in členom 194(1) CRR. Poroča se prilagojena vrednost (Cvam), kot je opredeljena v členu 223(2) CRR. Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD: zavarovanje s finančnim premoženjem, ki se upošteva pri ocenah LGD v skladu s točkama (e) in (f) člena 181(1) CRR. Znesek, ki se poroča, je ocenjena tržna vrednost zavarovanja s premoženjem. |
||||
|
190–210 |
DRUGO PRIMERNO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: člen 199(1) do (8) in člen 229 CRR. Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD: druga zavarovanja s premoženjem, ki se upoštevajo pri ocenah LGD v skladu s točkama (e) in (f) člena 181(1) CRR. |
||||
|
190 |
NEPREMIČNINE Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se poročajo vrednosti v skladu s členom 199(2) do (4) CRR. Vključen je tudi zakup nepremičnin (glej člen 199(7) CRR). Glej tudi člen 229 CRR. Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, je znesek, ki se poroča, ocenjena tržna vrednost. |
||||
|
200 |
ZAVAROVANJE Z DRUGIM STVARNIM PREMOŽENJEM Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se poročajo vrednosti v skladu s členom 199(6) in (8) CRR. Vključen je tudi zakup premoženja, ki ni nepremičnina (glej člen 199(7) CRR). Glej tudi člen 229(3) CRR. Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, je znesek, ki se sporoči, ocenjena tržna vrednost zavarovanja s premoženjem. |
||||
|
210 |
DENARNE TERJATVE Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se poročajo vrednosti v skladu s členoma 199(5) in 229(2) CRR. Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, je znesek, ki se poroča, ocenjena tržna vrednost zavarovanja s premoženjem. |
||||
|
220 |
PREDMET OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA: OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE Jamstva in kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki zajemajo izpostavljenosti, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, ki odražajo člen 202 in člen 217(1) CRR. Glej tudi stolpca 040 ‚Jamstva‘ in 050 ‚Kreditni izvedeni finančni instrumenti‘. |
||||
|
230 |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) Upošteva se celoten vpliv tehnik CRM na vrednosti LGD, kot je opredeljeno v poglavjih 3 in 4 naslova II dela 3 CRR. V primeru izpostavljenosti, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, LGD, ki se sporoči, ustreza vrednosti, izbrani v skladu s členom 161(4) CRR. Za neplačane izpostavljenosti se uporabljajo določbe iz člena 181(1)(h) CRR. Opredelitev vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 110 se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanih povprečij. Upoštevajo se vsi učinki (zato se prag, ki se uporablja za hipoteke, vključi v poročanje). Za institucije, ki uporabljajo pristop IRB, vendar ne uporabljajo lastnih ocen LGD, so učinki zmanjševanja tveganja zavarovanja s finančnim premoženjem izraženi v E*, popolnoma prilagojeni vrednosti izpostavljenosti, nato pa so izraženi v LGD* v skladu s členom 228(2) CRR. Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD, povezano z ‚bonitetnim razredom dolžnika ali skupino‘ vsake verjetnosti neplačila, je rezultat povprečja bonitetnih LGD, ki se dodelijo izpostavljenostim bonitetnega razreda/skupine zadevne verjetnosti neplačila, pri čemer se tehtajo z ustrezno vrednostjo izpostavljenosti iz stolpca 110. Če se uporabljajo lastne ocene LGD, se upoštevata člen 175 ter člen 181(1) in (2) CRR. V primeru izpostavljenosti, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, LGD, ki se sporoči, ustreza vrednosti, izbrani v skladu s členom 161(4) CRR. Izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja LGD izhaja iz parametrov tveganja, ki se dejansko uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ. Podatki se ne poročajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5). Izpostavljenost in zadevni LGD za velike nadzorovane subjekte finančnega sektorja in neregulirane finančne subjekte se ne vključijo v izračun stolpca 230; vključeni so le v izračun stolpca 240. |
||||
|
240 |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) ZA VELIKE SUBJEKTE FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANE FINANČNE SUBJEKTE Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD (%) za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR. |
||||
|
250 |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE VREDNOSTI ZAPADLOSTI (V DNEH) Sporočena vrednost odraža člen 162 CRR. Vrednost izpostavljenosti (stolpec 110) se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanih povprečij. Povprečna zapadlost se poroča v dnevih. Ti podatki se ne poročajo za vrednosti izpostavljenosti, za katere zapadlost ni element v izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. To pomeni, da se ta stolpec ne izpolni za kategorijo izpostavljenosti ‚na drobno‘. |
||||
|
255 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP Za enote centralne ravni države in centralnih bank, podjetja in institucije glej člen 153(1) in (3) CRR. Za izpostavljenosti na drobno glej člen 154(1) CRR. Faktor za podporo MSP v skladu s členom 501 CRR se ne upošteva. |
||||
|
260 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP Za enote centralne ravni države in centralnih bank, podjetja in institucije glej člen 153(1) in (3) CRR. Za izpostavljenosti na drobno glej člen 154(1) CRR. Upošteva se faktor za podporo MSP v skladu s členom 501 CRR. |
||||
|
270 |
OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI Razčlenitev zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti po uporabi faktorja za podporo MSP za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR. |
||||
|
280 |
ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE Pričakovane izgube so opredeljene v členu 5(3) CRR, izračun pa je opisan v členu 158 CRR. Znesek pričakovane izgube, ki se poroča, temelji na parametrih tveganja, ki se dejansko uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ. |
||||
|
290 |
(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE Poročajo se prilagoditve vrednosti ter posebni in splošni popravki zaradi kreditnega tveganja iz člena 159 CRR. Splošne rezervacije se sporočijo z dodelitvijo sorazmernega zneska, v skladu s pričakovano izgubo različnih bonitetnih razredov dolžnikov. |
||||
|
300 |
ŠTEVILO DOLŽNIKOV Člen 172(1) in (2) CRR. Za vse kategorije izpostavljenosti, razen kategorije izpostavljenosti na drobno in primerov iz drugega stavka člena 172(1)(e) CRR, institucija poroča število pravnih subjektov/dolžnikov, ki so bili ločeno ocenjeni, ne glede na število različnih odobrenih kreditov ali izpostavljenosti. Znotraj kategorije izpostavljenosti na drobno ali če se posamezne izpostavljenosti do istega dolžnika dodelijo v različne razrede dolžnikov v skladu z drugim stavkom člena 172(1)(e) CRR v drugih kategorijah izpostavljenosti, institucija poroča število izpostavljenosti, ki so bile ločeno dodeljene določenemu bonitetnemu razredu ali skupini. Če se uporablja člen 172(2) CRR, je mogoče dolžnika obravnavati v več bonitetnih razredih. Ker ta stolpec obravnava element strukture bonitetnih sistemov, se nanaša na originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja, dodeljenega vsakemu bonitetnemu razredu ali skupini, pri čemer ne upošteva učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (zlasti učinkov prerazporeditve). |
|
Vrstice |
Navodila |
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI |
|
015 |
od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP V tej vrstici se poročajo samo izpostavljenosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 501 CRR. |
|
020–060 |
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI: |
|
020 |
Bilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja Sredstva iz člena 24 CRR, ki niso vključena v nobeno drugo kategorijo. Izpostavljenosti, ki so bilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, se poročajo v vrsticah 040–060 in se zato ne poročajo v tej vrstici. Proste izročitve v skladu s členom 379(1) CRR (če niso odbite) niso bilančna postavka, vendar se vseeno poročajo v tej vrstici. Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(91) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če niso poročane v vrstici 030. |
|
030 |
Zunajbilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja Zunajbilančne postavke zajemajo postavke iz Priloge I k CRR. Izpostavljenosti, ki so zunajbilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, so sporočene v vrsticah 040 – 060 ter zato niso sporočene v tej vrstici. Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(91) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če so obravnavane kot zunajbilančne postavke. |
|
040–060 |
Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke |
|
040 |
Posli financiranja z vrednostnimi papirji Posli financiranja z vrednostnimi papirji, kot so opredeljeni v odstavku 17 dokumenta Baselskega odbora ‚Uporaba sporazuma Basel II za trgovalne dejavnosti in obravnavanje učinkov dvojnega neplačila‘, vključujejo: (i) pogodbe o začasni prodaji in začasnem odkupu iz člena 4(82) CRR in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ter (ii) posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja iz člena 272(3) CRR. Posli financiranja z vrednostnimi papirji, ki so vključeni v pobot med različnimi kategorijami produktov in so zato poročani v vrstici 060, se ne poročajo v tej vrstici. |
|
050 |
Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave Izvedeni finančni instrumenti zajemajo pogodbe iz Priloge II k CRR. Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave, ki so vključeni v pobot med različnimi kategorijami produktov in se zato poročajo v vrstici 060, se ne poročajo v tej vrstici. |
|
060 |
Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov Glej navodila za predlogo CR SA. |
|
070 |
IZPOSTAVLJENOSTI, RAZVRŠČENE V BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE: SKUPAJ Za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni države in centralnih bank glej člen 142(1)(6) in člen 170(1)(c) CRR. Za izpostavljenosti na drobno glej člen 170(3)(b) CRR. Za izpostavljenosti, ki izhajajo iz odkupljenih denarnih terjatev, glej člen 166(6) CRR. Izpostavljenosti za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se ne poročajo po bonitetnih razredih dolžnikov ali skupinah in se poročajo v vrstici 180. Kadar institucija uporablja veliko število bonitetnih razredov ali skupin, se je mogoče s pristojnimi organi dogovoriti za manjše število bonitetnih razredov ali skupin, ki jih je treba poročati. Ne uporabi se skupna bonitetna lestvica. Namesto tega institucije same določijo lestvico, ki se uporabi. |
|
080 |
MERILA ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: SKUPAJ Člen 153(5) CRR. Uporabljajo se le za kategorije izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni države in centralnih bank. |
|
090–150 |
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA V SKLADU Z MERILI ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: |
|
120 |
Od tega: v kategoriji 1 Razpredelnica 1 iz člena 153(5) CRR. |
|
160 |
ALTERNATIVNA OBRAVNAVA: ZAVAROVANI Z NEPREMIČNINO Členi 193(1) in (2), 194(1) do (7) ter 230(3) CRR. |
|
170 |
IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA PROSTIH IZROČITEV, PRI KATERIH SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA V OKVIRU ALTERNATIVNE OBRAVNAVE ALI 100 %, IN DRUGE IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERE SE UPORABIJO UTEŽI TVEGANJA Izpostavljenosti iz naslova prostih izročitev, za katere se uporablja alternativna obravnava iz zadnjega stavka prvega pododstavka člena 379(2) CRR ali za katere se uporablja utež tveganja 100 % v skladu z zadnjim pododstavkom člena 379(2) CRR. Neocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila iz člena 153(8) CRR in katera koli druga izpostavljenost, za katero se uporabi utež tveganja, ki niso vključeni v nobeno drugo vrstico, se poročajo v tej vrstici. |
|
180 |
TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI: SKUPAJ ODKUPLJENE DENARNE TERJATVE Tveganje zmanjšanja vrednosti je opredeljeno v členu 4(53) CRR. Izračun uteži tveganja za tveganje zmanjšanja vrednosti je opredeljen v členu 157(1) CRR. V skladu s členom 166(6) CRR je vrednost izpostavljenosti odkupljenih denarnih terjatev neporavnani znesek, od katerega se odštejejo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tveganje zmanjšanja vrednosti pred zmanjševanjem kreditnega tveganja. |
3.3.4 C 08.02 – Kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke ter proste izročitve: razčlenitev glede na bonitetne razrede dolžnikov ali skupine izpostavljenosti (CR IRB 2)
|
Stolpec |
Navodila |
|
005 |
Bonitetni razred dolžnika (identifikator vrstice) To je identifikator vrstice in je enoten za vsako vrstico na določenem listu tabele. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd. |
|
010–300 |
Navodila za vsak stolpec so enaka kot za ustrezne oštevilčene stolpce v razpredelnici CR IRB 1. |
|
Vrstica |
Navodila |
|
010–001 – 010–NNN |
Vrednosti, ki se poročajo v teh vrsticah, morajo biti navedene v vrstnem redu od nižje do višje glede na verjetnost neplačila, ki se dodeli bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Verjetnost neplačila dolžnikov, ki so opredeljeni kot neplačniki, znaša 100 %. Izpostavljenosti, ki so predmet alternativne obravnave za zavarovanje z nepremičnino (na voljo le, kadar se za izgubo ob neplačilu (LGD) ne uporabljajo lastne ocene), se ne dodelijo v skladu z verjetnostjo neplačila dolžnika in se ne poročajo v tej predlogi. |
3.4 KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: INFORMACIJE Z GEOGRAFSKO RAZČLENITVIJO
|
79. |
Vse institucije predložijo informacije, združene na skupno raven. Poleg tega, institucije, ki dosegajo prag iz člena 5(a)(4) te uredbe, predložijo informacije, razčlenjene po državah, v zvezi z domačo državo in vsemi tujimi državami. Prag se uporablja le za razpredelnico 1 in razpredelnico 2. Izpostavljenosti do nadnacionalnih organizacij se dodelijo geografskemu območju ‚Druge države‘. |
|
80. |
Izraz ‚sedež dolžnika‘ se nanaša na državo registracije dolžnika. Ta koncept se lahko uporabi na podlagi neposrednega dolžnika in na podlagi končnega tveganja. Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja lahko torej spremenijo dodelitev izpostavljenosti državi. Izpostavljenosti do nadnacionalnih organizacij se ne dodelijo državi sedeža institucije, ampak geografskemu območju ‚Druge države‘ ne glede na kategorijo izpostavljenosti, v katerega se dodeli izpostavljenost do nadnacionalnih organizacij. |
|
81. |
Podatki v zvezi z ‚originalno izpostavljenostjo pred uporabo konverzijskih faktorjev‘ se poročajo glede na državo sedeža neposrednega dolžnika. Podatki v zvezi z ‚vrednostjo izpostavljenosti‘ in ‚zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti‘ se poročajo glede na državo sedeža končnega dolžnika. |
3.4.1 C 09.01 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika: Izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa (CR GB 1)
3.4.1.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010 |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Enaka opredelitev kot za stolpec 010 predloge CR SA. |
|
020 |
Neplačane izpostavljenosti Originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev za izpostavljenosti, ki so bile razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ in za neplačane izpostavljenosti, razvrščene v kategoriji izpostavljenosti ‚izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem‘ ali ‚izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov‘. V tej ‚pojasnjevalni postavki‘ so zagotovljene dodatne informacije o dolžnikovi strukturi neplačanih izpostavljenosti. Izpostavljenosti, razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 112(j) CRR, se poročajo, kjer bi se dolžniki poročali, če navedene izpostavljenosti ne bi bile razvrščene v kategorijo ‚neplačanih izpostavljenosti‘. Ta informacija je ‚pojasnjevalna postavka‘, zato ne vpliva na izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz kategorij izpostavljenosti ‚neplačane izpostavljenosti‘, ‚izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem‘ ali ‚izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov‘ v skladu s členom 112(j), (k) oziroma (p) CRR. |
|
040 |
Ugotovljena nova neplačila za obdobje Znesek originalnih izpostavljenosti, ki so prešle v kategorijo izpostavljenosti ‚Neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnjega referenčnega datuma poročanja, se sporoči v okviru kategorije izpostavljenosti, ki ji je prvotno pripadal dolžnik. |
|
050 |
Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR. Ta postavka vključuje splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki so sprejemljivi za vključitev v dodatni kapital, pred uporabo zgornje meje iz člena 62(c) CRR. V znesku, ki se poroča, so upoštevani davčni učinki. |
|
055 |
Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR. |
|
060 |
Od tega: odpis Odpisi zajemajo znižanja knjigovodske vrednosti oslabljenih finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi [MSRP 7.B5.(d).(i)], in znižanja zneskov kontov popravka vrednosti, ki se obračunajo na podlagi oslabljenih finančnih sredstev [MSRP 7.B5.(d).(ii)]. |
|
070 |
Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila Vsota popravkov zaradi kreditnega tveganja in odpisov za izpostavljenosti, ki so bile razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnje predložitve podatkov. |
|
075 |
Vrednost izpostavljenosti Enaka opredelitev kot za stolpec 200 predloge CR SA. |
|
080 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP Enaka opredelitev kot za stolpec 215 predloge CR SA. |
|
090 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP Enaka opredelitev kot za stolpec 220 predloge CR SA. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
Enote centralne ravni države ali centralne banke Člen 112(a) CRR. |
|
020 |
Enote regionalne ali lokalne ravni držav Člen 112(b) CRR. |
|
030 |
Subjekti javnega sektorja Člen 112(c) CRR. |
|
040 |
Multilateralne razvojne banke Člen 112(d) CRR. |
|
050 |
Mednarodne organizacije Člen 112(e) CRR. |
|
060 |
Institucije Člen 112(f) CRR. |
|
070 |
Podjetja Člen 112(g) CRR. |
|
075 |
od tega: MSP Enaka opredelitev kot za vrstico 020 predloge CR SA. |
|
080 |
Izpostavljenosti na drobno Člen 112(h) CRR. |
|
085 |
od tega: MSP Enaka opredelitev kot za vrstico 020 predloge CR SA. |
|
090 |
Zavarovano s hipotekami na nepremičnine Člen 112(i) CRR. |
|
095 |
od tega: MSP Enaka opredelitev kot za vrstico 020 predloge CR SA. |
|
100 |
Neplačane izpostavljenosti Člen 112(j) CRR. |
|
110 |
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem Člen 112(k) CRR. |
|
120 |
Krite obveznice Člen 112(l) CRR. |
|
130 |
Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno Člen 112(n) CRR. |
|
140 |
Kolektivni naložbeni podjemi (KNP) Člen 112(o) CRR. |
|
150 |
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov Člen 112(p) CRR. |
|
160 |
Druge izpostavljenosti Člen 112(q) CRR. |
|
170 |
Skupni znesek izpostavljenosti |
3.4.2 C 09.02 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika: Izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB (CR GB 2)
3.4.2.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010 |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Enaka opredelitev kot za stolpec 020 predloge CR IRB. |
|
030 |
Od tega: neplačane Vrednost originalne izpostavljenosti za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 178 CRR. |
|
040 |
Ugotovljena nova neplačila za obdobje Znesek originalnih izpostavljenosti, ki so prešle v kategorijo izpostavljenosti ‚Neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnjega referenčnega datuma poročanja, se sporoči v okviru kategorije izpostavljenosti, ki ji je prvotno pripadal dolžnik. |
|
050 |
Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR. |
|
055 |
Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR. |
|
060 |
Od tega: odpis Odpisi zajemajo znižanja knjigovodske vrednosti oslabljenih finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi [MSRP 7.B5.(d).(i)], in znižanja zneskov kontov popravka vrednosti, ki se obračunajo na podlagi oslabljenih finančnih sredstev [MSRP 7.B5.(d).(ii)]. |
|
070 |
Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila Vsota popravkov zaradi kreditnega tveganja in odpisov za izpostavljenosti, ki so bile razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnje predložitve podatkov. |
|
080 |
SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN/VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%) Enaka opredelitev kot za stolpec 010 predloge CR IRB. |
|
090 |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) Enaka opredelitev kot za stolpca 230 in 240 predloge CR IRB: z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD (%) se nanaša na vse izpostavljenosti, vključno z izpostavljenostmi do velikih subjektov finančnega sektorja in nereguliranih finančnih subjektov. Uporabljajo se določbe iz člena 181(1)(h) CRR. Podatki se ne poročajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5). |
|
100 |
Od tega: neplačane Z izpostavljenostjo tehtana LGD za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 178 CRR. |
|
105 |
Vrednost izpostavljenosti Enaka opredelitev kot za stolpec 110 predloge CR IRB. |
|
110 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP Enaka opredelitev kot za stolpec 255 predloge CR IRB. |
|
120 |
Od tega: neplačane Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 178 CRR. |
|
125 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP Enaka opredelitev kot za stolpec 260 predloge CR IRB. |
|
130 |
ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE Enaka opredelitev kot za stolpec 280 predloge CR IRB. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
Enote centralne ravni države in centralnih bank (Člen 147(2)(a) CRR.) |
|
020 |
Institucije (Člen 147(2)(b) CRR.) |
|
030 |
Podjetja (Vse izpostavljenosti do podjetij v skladu s členom 147(2)(c) CRR.) |
|
042 |
Od tega: Posebni kreditni aranžmaji (razen tistih, za katere veljajo merila za razporejanje) (Člen 147(8)(a) CRR.) Podatki se ne poročajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5). |
|
045 |
Od tega: Posebni kreditni aranžmaji, za katere veljajo merila za razporejanje Člen 147(8)(a) in člen 153(5) CRR. |
|
050 |
Od tega: MSP Člen 147(2)(c) CRR. |
|
060 |
Izpostavljenosti na drobno Vse izpostavljenosti na drobno v skladu s členom 147(2)(d). |
|
070 |
Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičnino Izpostavljenosti, ki odražajo člen 147(2)(d) CRR in so zavarovane z nepremičnino. |
|
080 |
MSP Izpostavljenosti na drobno, ki odražajo člen 147(2)(d) v povezavi s členom 153(3) CRR in so zavarovane z nepremičnino. |
|
090 |
Podjetja, ki niso MSP Izpostavljenosti na drobno, ki odražajo člen 147(2)(d) CRR in so zavarovane z nepremičnino. |
|
100 |
Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se (Člen 147(2)(d) v povezavi s členom 154(4) CRR.) |
|
110 |
Druge izpostavljenosti na drobno Druge izpostavljenosti na drobno v skladu s členom 147(2)(d), ki niso poročane v postavkah 070–100. |
|
120 |
MSP Druge izpostavljenosti na drobno, ki odražajo člen 147(2)(d) v povezavi s členom 153(3) CRR. |
|
130 |
Podjetja, ki niso MSP Druge izpostavljenosti na drobno odražajo člen 147(2)(d) CRR. |
|
140 |
Lastniški instrumenti Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki odražajo člen 147(2)(e) CRR. |
|
150 |
Skupni znesek izpostavljenosti |
3.4.3 C 09.04 – Razčlenitev ustreznih kreditnih izpostavljenosti za namene izračuna proticikličnega blažilnika po državah in stopnje posamezni instituciji lastnega proticikličnega blažilnika (CCB)
3.4.3.1 Splošne opombe
|
82. |
Namen te razpredelnice je pridobiti več informacij v zvezi z elementi posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika. Zahtevane informacije se nanašajo na kapitalske zahteve, določene v skladu z naslovoma II in IV dela 3 CRR, in na geografsko lokacijo za kreditne izpostavljenosti, izpostavljenosti v listinjenju in izpostavljenosti v trgovalni knjigi, ki so ustrezne oz. relevantne za izračun posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika (CCB) v skladu s členom 140 CRD (ustrezne kreditne izpostavljenosti). |
|
83. |
Informacije v predlogi C 09.04 se poročajo za ‚Skupni znesek‘ ustreznih kreditnih izpostavljenosti v vseh jurisdikcijah, v katerih se nahajajo te izpostavljenosti, in posamično za vsako od jurisdikcij, v kateri se nahajajo ustrezne kreditne izpostavljenosti. Skupni zneski in informacije o vsaki jurisdikciji se poročajo ločeno. |
|
84. |
Prag iz člena 5(a)(4) te uredbe se ne uporablja za poročanje o tej razčlenitvi. |
|
85. |
Da se določi geografska lokacija, se izpostavljenosti razporedijo na podlagi neposrednega dolžnika, kot je določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1152/2014 z dne 4. junija 2014 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev geografske lokacije ustreznih kreditnih izpostavljenosti za izračun stopenj posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika. Zato tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja ne spremenijo razporeditve izpostavljenosti na geografske lokacije za namene poročanja informacij iz te predloge. |
3.4.3.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010 |
Znesek Vrednost ustreznih kreditnih izpostavljenosti in povezanih kapitalskih zahtev, določena v skladu z navodili za zadevno vrstico. |
|
020 |
Odstotek |
|
030 |
Kvalitativne informacije Te informacije se poročajo samo za državo sedeža institucije (jurisdikcija, ki ustreza njeni matični državi) in za ‚Skupni znesek‘ vseh držav. Institucije sporočijo {y} ali {n} v skladu z navodili za zadevno vrstico. |
|
Vrstice |
|
||||||||||
|
010–020 |
Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Kreditno tveganje Ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(a) CRD. |
||||||||||
|
010 |
Vrednost izpostavljenosti po standardiziranem pristopu Vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s členom 111 CRR, za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(a) CRD. Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v trgovalni knjigi po standardiziranem pristopu se izključi iz te vrstice in poroča v vrstici 050. |
||||||||||
|
020 |
Vrednost izpostavljenosti po pristopu IRB Vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s členom 166 CRR, za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(a) CRD. Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v trgovalni knjigi po pristopu IRB se izključi iz te vrstice in poroča v vrstici 060. |
||||||||||
|
030–040 |
Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Tržno tveganje Ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(b) CRD. |
||||||||||
|
030 |
Vsota dolgih in kratkih pozicij izpostavljenosti v trgovalni knjigi za standardizirane pristope Vsota neto dolgih in neto kratkih pozicij v skladu s členom 327 CRR za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(b) CRD, na podlagi poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR:
|
||||||||||
|
040 |
Vrednost izpostavljenosti v trgovalni knjigi po notranjih modelih Za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(b) CRD na podlagi poglavij 2 in 5 naslova IV dela 3 CRR se sporoči vsota naslednjega:
|
||||||||||
|
050–060 |
Ustrezne kreditne izpostavljenosti – Pozicije v listinjenju v netrgovalni knjigi Ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(c) CRD. |
||||||||||
|
050 |
Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v netrgovalni knjigi po standardiziranem pristopu Vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s členom 246 CRR, ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(c) CRD. |
||||||||||
|
060 |
Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v netrgovalni knjigi po pristopu IRB Vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s členom 246 CRR, ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(c) CRD. |
||||||||||
|
070–110 |
Kapitalske zahteve in uteži |
||||||||||
|
070 |
Skupne kapitalske zahteve za CCB Vsota vrstic 080, 090 in 100. |
||||||||||
|
080 |
Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Kreditno tveganje Kapitalske zahteve, določene v skladu s poglavji 1 do 4 in 6 naslova II dela 3 CRR, za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(a) CRD, v zadevni državi. Kapitalske zahteve za pozicije v listinjenju v netrgovalni knjigi se izključijo iz te vrstice in sporočijo v vrstici 100. Kapitalske zahteve znašajo 8 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, določenega v skladu z določbami poglavij 1 do 4 in 6 naslova II dela 3 CRR. |
||||||||||
|
090 |
Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Tržno tveganje Kapitalske zahteve, določene v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR za specifično tveganje ali v skladu s poglavjem 5 naslova IV dela 3 CRR za presežno tveganje neplačila in migracije, za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(b) CRD, v zadevni državi. Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti na podlagi okvira tržnega tveganja med drugim vključujejo kapitalske zahteve za pozicije v listinjenju v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR in kapitalske zahteve za izpostavljenosti do kolektivih naložbenih podjemov, določene v skladu s členom 348 CRR. |
||||||||||
|
100 |
Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti – Pozicije v listinjenju v netrgovalni knjigi Kapitalske zahteve, določene v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR za ustrezne kreditne izpostavljenosti, opredeljene v skladu s členom 140(4)(c) CRD, v zadevni državi. Kapitalske zahteve znašajo 8 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, določenega v skladu z določbami poglavja 5 naslova II dela 3 CRR. |
||||||||||
|
110 |
Uteži kapitalskih zahtev Utež, ki se uporabi za stopnjo proticikličnega blažilnika v vsaki državi, se izračuna kot količnik kapitalskih zahtev, ki se določi takole:
Informacije o utežeh kapitalskih zahtev se ne poročajo za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav. |
||||||||||
|
120–140 |
Stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika |
||||||||||
|
120 |
Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jo določi imenovani organ Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jo za zadevno državo določi imenovani organ te države v skladu s členi 136, 137, 138 in 139 CRD. Ta vrstica mora ostati prazna, če za zadevno državo imenovani organ te države ni določil proticikličnega blažilnika. Stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jih je določil imenovani organ, vendar se na referenčni datum poročanja še ne uporabljajo v zadevni državi, se ne sporočijo. Informacije o stopnji proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki jo je določil imenovani organ, se ne poročajo za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav. |
||||||||||
|
130 |
Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se uporablja za državo institucije Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se uporablja za zadevno državo in ki jo je določil imenovani organ države institucije, v skladu s členi 137, 138, 139 ter členom 140(1), (2) in (3) CRD. Stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se na referenčni datum poročanja še ne uporabljajo, se ne sporočijo. Informacije o stopnji proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se uporablja v državi institucije, se ne poročajo za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav. |
||||||||||
|
140 |
Stopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika Stopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika, določena v skladu s členom 140(1) CRD. Stopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika se izračuna kot tehtano povprečje proticikličnih kapitalskih blažilnikov, ki se uporabljajo v jurisdikcijah, v katerih se nahajajo ustrezne kreditne izpostavljenosti institucije, ali ki se uporabljajo za namene člena 140 na podlagi člena 139(2) ali (3) CRD. Relevantna stopnja proticikličnega blažilnika se sporoči v [v120; s020; obrazec za državo] ali [v130; s020; obrazec za državo], kot je ustrezno. Utež, ki se uporabi za stopnjo proticikličnega blažilnika v vsaki državi, je delež kapitalskih zahtev v skupnih kapitalskih zahtevah in se poroča v [v110; s020; obrazec za državo]. Informacije o stopnji posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika, se poročajo samo za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav in ne ločeno za posamične države. |
||||||||||
|
150–160 |
Uporaba 2-odstotnega praga |
||||||||||
|
150 |
Uporaba 2-odstotnega praga za splošno kreditno izpostavljenost V skladu s členom 2(5)(b) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1152/2014 se lahko tuje splošne izpostavljenosti kreditnemu tveganju, ki skupaj ne presegajo 2 % vsote splošnih kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja navedene institucije, razporedijo na matično državo članico institucije. Pri izračunu vsote splošnih kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja se izključijo splošne kreditne izpostavljenosti, ki se nahajajo na lokacijah iz člena 2(5)(a) in člena 2(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1152/2014. Če institucija uporabi to odstopanje, v razpredelnici navede ‚y‘ za jurisdikcijo, ki ustreza njeni matični državi članici, in za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav. Če institucija ne uporabi tega odstopanja, v zadevni celici navede ‚n‘. |
||||||||||
|
160 |
Uporaba 2-odstotnega praga za izpostavljenost v trgovalni knjigi V skladu s členom 3(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1152/2014 lahko institucije izpostavljenosti v trgovalni knjigi razporedijo na matično državo članico, če skupni znesek izpostavljenosti v trgovalni knjigi ne presega 2 % vsote njihovih splošnih kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja. Če institucija uporabi to odstopanje, v razpredelnici navede ‚y‘ za jurisdikcijo, ki ustreza njeni matični državi članici, in za postavko ‚Skupni znesek‘ vseh držav. Če institucija ne uporabi tega odstopanja, v zadevni celici navede ‚n‘. |
3.5 C 10.01 IN C 10.02 – IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV PO PRISTOPU IRB (CR EQU IRB 1 IN CR EQU IRB 2)
3.5.1 Splošne opombe
|
86. |
Predloga CR EQU IRB zajema dve predlogi: CR EQU IRB 1 zagotavlja splošen pregled izpostavljenosti IRB iz kategorije izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov in različne metode za izračun zneskov skupne izpostavljenosti tveganju. CR EQU IRB 2 podaja razčlenitev skupnih izpostavljenosti, razvrščenih v bonitetne razrede dolžnikov v okviru pristopa PD/LGD. ‚CR EQU IRB‘ se v nadaljnjih navodilih po potrebi nanaša na predlogo ‚CR EQU IRB 1‘ oziroma ‚CR EQU IRB 2‘. |
|
87. |
Predloga CR EQU IRB zagotavlja informacije o izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje (člen 92(3)(a) CRR) v skladu z metodo IRB (poglavje 3 naslova II dela 3 CRR) za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov iz člena 147(2)(e) CRR. |
|
88. |
V skladu s členom 147(6) CRR se naslednje izpostavljenosti dodelijo kategoriji izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov:
|
|
89. |
Kolektivni naložbeni podjemi, obravnavani v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja iz člena 152 CRR, se poročajo tudi v predlogi CR EQU IRB. |
|
90. |
V skladu s členom 151(1) CRR institucije predložijo predlogo CR EQU IRB ob uporabi enega od treh pristopov iz člena 155 CRR:
Poleg tega institucije, ki uporabljajo pristop IRB, v predlogi CR EQU IRB poročajo tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja stalna tveganju prilagojena obravnava (vendar brez izrecne obravnave v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja ali (začasno ali trajno) delno uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje (npr. izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja utež tveganja 250 % v skladu s členom 48(4) CRR oziroma utež tveganja 370 % v skladu s členom 471(2) CRR)). |
|
91. |
Naslednje terjatve iz naslova lastniških instrumentov se ne poročajo v predlogi CR EQU IRB:
|
3.5.2 Navodila za posamezne pozicije (uporabljajo se za CR EQU IRB 1 in CR EQU IRB 2)
|
Stolpci |
|
|
005 |
BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA (IDENTIFIKATOR VRSTICE) Bonitetni razred dolžnika je identifikator vrstice in je enoten za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd. |
|
010 |
SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA (%) Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, v stolpcu 010 poročajo verjetnost neplačila (PD), izračunano v skladu z določbami iz člena 165(1) CRR. Verjetnost neplačila, ki se dodeli bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini, o kateri se poroča, je v skladu z minimalnimi zahtevami iz oddelka 6 poglavja 3 naslova II dela 3 CRR. Za vsak posamezni bonitetni razred ali skupino se poroča verjetnost neplačila, ki se dodeli posameznemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Vsi poročani parametri tveganja temeljijo na parametrih tveganja, ki se uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ. Za vrednosti, ki ustrezajo seštevku bonitetnih razredov dolžnika ali skupin (npr. ‚skupne izpostavljenosti‘), se zagotovi z izpostavljenostjo tehtano povprečje verjetnosti neplačila, ki se dodelijo bonitetnim razredom dolžnika ali skupinam, vključenim v seštevek. Vse izpostavljenosti, vključno z neplačanimi izpostavljenostmi, se upoštevajo za namen izračuna z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila. Za izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila se za namene tehtanja uporablja vrednost izpostavljenosti ob upoštevanju osebnega kreditnega zavarovanja (stolpec 060). |
|
020 |
ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Institucije v stolpcu 020 poročajo vrednost originalne izpostavljenosti (pred uporabo konverzijskih faktorjev). V skladu z določbami iz člena 167 CRR je vrednost izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov knjigovodska vrednost, ki ostane po upoštevanju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk iz naslova lastniških instrumentov je njena nominalna vrednost po posebnih popravkih zaradi kreditnega tveganja. Institucije v stolpec 020 vključijo tudi zunajbilančne postavke iz Priloge I k CRR, ki so dodeljene kategoriji izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov (npr. ‚neporavnani del vrednostnih papirjev‘). Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja ali pristop PD/LGD (iz člena 165(1)), upoštevajo tudi določbe o pobotu iz člena 155(2) CRR. |
|
030–040 |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE JAMSTVA KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Ne glede na pristop, ki se uporablja za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, lahko institucije pripoznajo osebno kreditno zavarovanje, pridobljeno za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov (člen 155(2), (3) in (4) CRR). Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja ali pristop PD/LGD, v stolpcih 030 in 040 poročajo znesek osebnega kreditnega zavarovanja v obliki jamstev (stolpec 030) ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov (stolpec 040), pripoznan v skladu z metodami iz poglavja 4 naslova II dela 3 CRR. |
|
050 |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA (–) SKUPAJ ODLIVI: Institucije v stolpcu 050 poročajo del originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev v okviru osebnega kreditnega zavarovanja, pripoznanega v skladu z metodami iz poglavja 4 naslova II dela 3 CRR. |
|
060 |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja ali pristop PD/LGD, v stolpcu 060 poročajo vrednost izpostavljenosti, pri čemer se upoštevajo učinki zamenjave, ki izhajajo iz osebnega kreditnega zavarovanja (člen 155(2) in (3) ter člen 167 CRR). Opozoriti je treba, da je v primeru izpostavljenosti zunajbilančnih postavk iz naslova lastniških instrumentov vrednost izpostavljenosti nominalna vrednost po posebnih popravkih zaradi kreditnega tveganja (člen 167 CRR). |
|
070 |
Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, v stolpcu 070 predloge CR EQU IRB 2 poročajo z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD, ki se dodeli bonitetnim razredom dolžnikov ali skupinam izpostavljenosti, vključenim v seštevek; to velja tudi za vrstico 020 predloge CR EQU IRB. Vrednost izpostavljenosti, pri kateri se upošteva osebno kreditno zavarovanje (stolpec 060), se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja LGD. Institucije upoštevajo določbe iz člena 165(2) CRR. |
|
080 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI Institucije poročajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v stolpcu 080, izračunane v skladu z določbami iz člena 155 CRR. Kadar institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, nimajo dovolj informacij za uporabo opredelitve neplačila iz člena 178 CRR, se pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti (člen 155(3) CRR) za uteži tveganja uporabi faktor povečanja 1,5. Ob upoštevanju vhodnega parametra M (zapadlost) za funkcijo uteži tveganja je zapadlost, ki se dodeli izpostavljenostim iz naslova lastniških instrumentov, enaka petim letom (člen 165(3) CRR). |
|
090 |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE Institucije v stolpcu 090 poročajo znesek pričakovane izgube za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, izračunane v skladu s členom 158(4), (7), (8) in (9) CRR. |
|
92. |
V skladu s členom 155 CRR lahko institucije uporabijo različne pristope (pristop enostavnih uteži tveganja, pristop PD/LGD ali pristop na podlagi notranjih modelov) za različne portfelje, kadar te različne pristope uporabljajo za notranje namene. Institucije v predlogi CR EQU IRB 1 poročajo tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja stalna tveganju prilagojena obravnava (vendar brez izrecne obravnave v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja ali (začasno ali trajno) delno uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje). |
|
Vrstice |
|||||
|
CR EQU IRB 1 – vrstica 020 |
PRISTOP PD/LGD: SKUPAJ Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD (člen 155(3) CRR), poročajo zahtevane informacije v vrstici 020 predloge CR EQU IRB 1. |
||||
|
CR EQU IRB 1 – vrstice 050–090 |
PRISTOP ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA: SKUPAJ RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA PO UTEŽEH TVEGANJA: Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja (člen 155(2) CRR), poročajo zahtevane informacije glede na značilnosti osnovnih izpostavljenosti v vrsticah 050–090. |
||||
|
CR EQU IRB 1 – vrstica 100 |
PRISTOP NA PODLAGI NOTRANJIH MODELOV Institucije, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih modelov (člen 155(4) CRR), poročajo zahtevane informacije v vrstici 100. |
||||
|
CR EQU IRB 1 – vrstica 110 |
IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, ZA KATERE SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA Institucije, ki uporabljajo pristop IRB, poročajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja stalna tveganju prilagojena obravnava (vendar brez izrecne obravnave v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja ali (začasno ali trajno) delno uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje). Na primer:
se poročajo v vrstici 110. |
||||
|
CR EQU IRB 2 |
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA PD/LGD GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV: Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD (člen 155(3) CRR), poročajo zahtevane informacije v predlogi CR EQU IRB 2. Kadar institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, uporabljajo edinstven bonitetni sistem ali lahko poročajo v skladu z notranjo skupno bonitetno lestvico, v predlogi CR EQU IRB 2 poročajo bonitetne ocene ali skupine, povezane s tem edinstvenim bonitetnim sistemom/skupno bonitetno lestvico. V vseh drugih primerih se različni bonitetni sistemi združijo in navedejo v skladu z naslednjimi merili: bonitetni razredi dolžnika ali skupine različnih bonitetnih sistemov se združijo in navedejo od nižje verjetnosti neplačila, dodeljene vsakemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini, do višje. |
||||
3.6 C 11.00 – TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE (CR SETT)
3.6.1 Splošne opombe
|
93. |
V tej predlogi se navedejo informacije glede poslov iz trgovalne in netrgovalne knjige, ki še niso poravnani po datumih zapadlosti, ter njihovih ustreznih kapitalskih zahtevah za tveganje v skladu s členom 92(3)(c)(ii) in členom 378 CRR. |
|
94. |
Institucije v predlogi CR SETT sporočajo informacije o tveganju poravnave/izročitve v povezavi z dolžniškimi instrumenti, lastniškimi instrumenti, tujimi valutami in blagom v njihovi trgovalni ali netrgovalni knjigi. |
|
95. |
V skladu s členom 378 CRR repo posli ter posoja in izposoja vrednostnih papirjev ali blaga v zvezi z dolžniškimi instrumenti, lastniškimi instrumenti, tujimi valutami in blagom niso predmet tveganja poravnave/izročitve. Vendar je treba opozoriti, da so izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave, ki še niso poravnani po datumih zapadlosti, kljub temu predmet kapitalskih zahtev za tveganje poravnave/izročitve v skladu s členom 378 CRR. |
|
96. |
V primeru neporavnanih poslov po datumu zapadlosti institucije izračunajo razliko v ceni, ki so ji izpostavljene. To je razlika med dogovorjeno ceno poravnave za zadevni dolžniški instrument, instrument, tujo valuto ali blago in njihovo trenutno tržno vrednostjo, kadar bi lahko razlika lahko pomenila izgubo za institucijo. |
|
97. |
Institucije to razliko pomnožijo z ustreznim faktorjem iz razpredelnice 1 člena 378 CRR, da se določijo ustrezne kapitalske zahteve. |
|
98. |
V skladu s členom 92(4)(b) se kapitalske zahteve za tveganje poravnave/izročitve pomnožijo z 12,5, da se izračuna znesek izpostavljenosti tveganju. |
|
99. |
Upoštevati je treba, da kapitalske zahteve za proste izročitve iz člena 379 CRR ne spadajo v obseg predloge CR SETT in se poročajo v predlogah za kreditno tveganje (CR SA, CR IRB). |
3.6.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010 |
NEPORAVNANI POSLI PO CENI PORAVNAVE V skladu s členom 378 CRR institucije v stolpcu 010 poročajo neporavnane posle po datumu njihove zapadlosti po ustreznih dogovorjenih cenah poravnave. Vsi neporavnani posli se vključijo v stolpec 010, ne glede na to, ali imajo po zapadlem datumu zapadlosti dobiček ali izgubo. |
|
020 |
IZPOSTAVLJENOST RAZLIKI V CENI ZARADI NEPORAVNANIH POSLOV V skladu s členom 378 CRR institucije v stolpcu 020 poročajo razliko v ceni med dogovorjeno ceno poravnave in trenutno tržno vrednostjo za zadevni dolžniški instrument, lastniški instrument, tujo valuto ali blago, kadar bi razlika lahko pomenila izgubo za institucijo. V stolpcu 020 se poročajo le neporavnani posli z izgubo po zapadlem datumu zapadlosti. |
|
030 |
KAPITALSKE ZAHTEVE Institucije v stolpcu 030 poročajo kapitalske zahteve, izračunane v skladu s členom 378 CRR. |
|
040 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU PORAVNAVE V skladu s členom 92(4)(b) CRR institucije pomnožijo svoje kapitalske zahteve iz stolpca 030 z 12,5, da izračunajo znesek izpostavljenosti tveganju poravnave. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
Skupaj neporavnani posli v netrgovalni knjigi Institucije v vrstici 010 poročajo združene informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz netrgovalne knjige (v skladu s členom 92(3)(c)(ii) in členom 378 CRR). Institucije v vrstici 010/010 poročajo združeno vsoto neporavnanih poslov po datumu njihove zapadlosti po ustreznih dogovorjenih cenah poravnave. Institucije v vrstici 010/020 poročajo združene informacije za izpostavljenost razliki v ceni zaradi neporavnanih poslov z izgubo. Institucije v vrstici 010/030 poročajo združene kapitalske zahteve, pridobljene iz seštevka kapitalskih zahtev za neporavnane posle z množenjem ‚razlike v ceni‘ iz stolpca 020 z ustreznim faktorjem, ki temelji na številu delovnih dni po zapadlem datumu poravnave (kategorije iz razpredelnice 1 člena 378 CRR). |
|
020 do 060 |
Institucije poročajo informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz netrgovalne knjige v skladu s kategorijami iz razpredelnice 1 člena 378 CRR v vrsticah 020 do 060. Za posle, neporavnane manj kot pet delovnih dni po zapadlem datumu poravnave, se ne zahtevajo kapitalske zahteve za tveganje poravnave/izročitve. |
|
070 |
Skupaj neporavnani posli v trgovalni knjigi Institucije v vrstici 070 poročajo združene informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz trgovalne knjige (v skladu s členom 92(3)(c)(ii) in členom 378 CRR). Institucije v vrstici 070/010 poročajo združeno vsoto neporavnanih poslov po datumu njihove zapadlosti po ustreznih dogovorjenih cenah poravnave. Institucije v vrstici 070/020 poročajo združene informacije za izpostavljenost razliki v ceni zaradi neporavnanih poslov z izgubo. Institucije v vrstici 070/030 poročajo združene kapitalske zahteve, pridobljene iz seštevka kapitalskih zahtev za neporavnane posle z množenjem ‚razlike v ceni‘ iz stolpca 020 z ustreznim faktorjem, ki temelji na številu delovnih dni po zapadlem datumu poravnave (kategorije iz razpredelnice 1 člena 378 CRR). |
|
080 do 120 |
Posli, neporavnani do 4 dni (faktor 0 %) Posli, neporavnani med 5 in 15 dni (faktor 8 %) Posli, neporavnani med 16 in 30 dni (faktor 50 %) Posli, neporavnani med 31 in 45 dni (faktor 75 %) Posli, neporavnani 46 dni ali več (faktor 100 %) Institucije poročajo informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz trgovalne knjige v skladu s kategorijami iz razpredelnice 1 člena 378 CRR v vrsticah 080 do 120. Za posle, neporavnane manj kot pet delovnih dni po zapadlem datumu poravnave, se ne zahtevajo kapitalske zahteve za tveganje poravnave/izročitve. |
3.7 C 12.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC SA)
3.7.1 Splošne opombe
|
100. |
V tej predlogi je treba sporočiti informacije za vsa listinjenja, za katera se pripozna prenos pomembnih tveganj in v katerih je institucija poročevalka vključena v listinjenje, obravnavano po standardiziranem pristopu. Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 se listinjenja, pri katerih se znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti določi na podlagi revidiranega okvira za listinjenja, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 02.00. Enako se na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 pozicije v listinjenju, za katere se uporablja utež tveganja 1 250 % v skladu z revidiranim okvirom za listinjenja in ki se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1)(k)(ii) CRR, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 01.00. |
|
100a. |
Za namene te predloge vsa sklicevanja na člene poglavja 5 naslova II dela 3 CRR pomenijo sklicevanja na različico CRR, ki je veljala 31. decembra 2018. |
|
100b. |
Informacije, ki jih je treba poročati, so odvisne od vloge institucije v okviru listinjenja. Posebne poročevalske postavke se kot take uporabljajo za originatorje, sponzorje in investitorje. |
|
101. |
V predlogi CR SEC SA se zberejo skupne informacije o tradicionalnih in sintetičnih listinjenjih v netrgovalni knjigi, kot je opredeljeno v členu 242(10) in (11) CRR. |
3.7.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010 |
SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU Institucije v vlogi originatorja morajo sporočiti neporavnani znesek na datum poročanja vseh trenutnih izpostavljenosti v listinjenju, ki izvirajo iz posla listinjenja, ne glede na to, kdo je imetnik pozicij. Poročajo se bilančne izpostavljenosti v listinjenju (npr. obveznice, podrejeni dolgovi) ter zunajbilančne izpostavljenosti in izvedeni finančni instrumenti (npr. podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni krediti, zamenjave obrestnih mer, kreditne zamenjave itd.), ki izvirajo iz listinjenja. V primeru tradicionalnih listinjenj, pri katerih originator nima v lasti nobene pozicije, originator tega listinjenja ne upošteva v poročanju v predlogah CR SEC SA ali CR SEC IRB. Za ta namen pozicije v listinjenju, ki jih ima v lasti originator, vsebujejo določbe o predčasnem odplačilu v listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti, kot je opredeljeno v členu 242(12) CRR. |
|
020–040 |
SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI V skladu z določbami členov 249 in 250 CRR je kreditno zavarovanje za listinjene izpostavljenosti tako, kot da neusklajenosti zapadlosti ne bi bilo. |
|
020 |
(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA) Podroben postopek za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti zavarovanja s premoženjem (CVA), ki naj bi se sporočila v tem stolpcu, je opisan v členu 223(2) CRR. |
|
030 |
(–) SKUPAJ ODLIVI: PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G*) Ob upoštevanju splošnega pravila za ‚prilive‘ in ‚odlive‘ so zneski, sporočeni v tem stolpcu, prikazani kot ‚prilivi‘ v ustrezni predlogi za kreditno tveganje (CR SA ali CR IRB) in kategoriji izpostavljenosti, ustrezni za dajalca zavarovanja (tj. tretja oseba, na katero se tranša prenese z osebnim kreditnim zavarovanjem). Postopek za izračun ‚valutnega tveganja‘ – prilagojenega nominalnega zneska kreditnega zavarovanja (G*) je opisan v členu 233(3) uredbe o kreditnih zahtevah. |
|
040 |
ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA Vse tranše, ki so bile zadržane ali odkupljene, npr. zadržane pozicije prve izgube, se poročajo v nominalnem znesku. Učinek nadzorniških odbitkov v kreditnem zavarovanju se ne upošteva pri izračunu zadržanega ali začasno prodanega zneska kreditnega zavarovanja. |
|
050 |
POZICIJE V LISTINJENJU: ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Pozicije v listinjenju, ki jih ima v lasti institucija poročevalka, izračunane v skladu s členom 246(1)(a), (c) in (e) ter (2) CRR, pri čemer se ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji ter ne upoštevajo kakršni koli popravki zaradi kreditnega tveganja in rezervacije za kreditno tveganje. Pobot zadeva le večstranske pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, zagotovljene istemu subjektu s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), pri čemer jih krije ustrezna pogodba o pobotu. Prilagoditve vrednosti in rezervacije, ki se poročajo v tem stolpcu, se nanašajo le na pozicije v listinjenju. Prilagoditve vrednosti listinjenih pozicij niso upoštevane. V primeru klavzul o predčasnem odplačilu morajo institucije opredeliti znesek ‚udeležbe originatorja‘, kot je opredeljeno v členu 256(2) CRR. Pri sintetičnih listinjenjih so pozicije, ki jih ima v lasti originator v obliki bilančnih postavk in/ali udeležbe investitorja (predčasno odplačilo), rezultat združitve stolpcev 010 do 040. |
|
060 |
(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE Prilagoditve vrednosti in rezervacije (člen 159 CRR) za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt, ki poroča. Prilagoditve vrednosti zajemajo vse zneske, pripoznane v poslovnem izidu za kreditne izgube finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja v bilanci stanja (vključno z izgubami zaradi kreditnega tveganja finančnih sredstev, izmerjenimi po pošteni vrednosti, ki se ne odštejejo od vrednosti izpostavljenosti), skupaj z diskonti za izpostavljenosti, ki so bile v skladu s členom 166(1) CRR odkupljene v stanju neplačila. Rezervacije vključujejo nabrane zneske kreditnih izgub v zunajbilančnih postavkah. |
|
070 |
IZPOSTAVLJENOSTI Z ODŠTETIMI PRILAGODITVAMI VREDNOSTI IN REZERVACIJAMI Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246(1) in (2) CRR, pri čemer se ne uporabljajo konverzijski faktorji. Ta informacija se nanaša na stolpec 040 predloge CR SA Total. |
|
080–110 |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST Člen 4(57) in poglavje 4 naslova II dela 3 CRR. V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja, s katerimi se zmanjšuje kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti (kot je opredeljeno spodaj za Prilive in Odlive). Glej navodila za predlogo CR SA (Sporočanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave). |
|
080 |
(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (GA) Osebno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(59) in regulirano v členu 235 CRR. Glej navodila za predlogo CR SA (Sporočanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave). |
|
090 |
(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE Stvarno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(58) ter regulirano v členih 195, 197 in 200 CRR. Kreditni zapisi in bilančni pobot v skladu s členi 218 do 236 CRR se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi. Glej navodila za predlogo CR SA (Sporočanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave). |
|
100–110 |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA Poročajo se tudi prilivi in odlivi v okviru iste kategorije izpostavljenosti, po potrebi pa tudi v okviru uteži tveganja ali bonitetnih razredov dolžnika. |
|
100 |
(–) SKUPAJ ODLIVI: Člena 222(3) ter 235(1) in (2). Odlivi ustrezajo kritemu delu ‚Izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti in rezervacijami‘, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in po potrebi od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika ter nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja in po potrebi v utež tveganja ali bonitetni razred dolžnika. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja, po potrebi pa tudi v uteži tveganja ali bonitetne razrede dolžnika. Ta informacija se nanaša na stolpec 090 [(–) Skupaj odlivi] predloge CR SA Total. |
|
110 |
SKUPAJ PRILIVI Pozicije v listinjenju, ki so dolžniški vrednostni papirji in primerno zavarovanje s finančnim premoženjem v skladu s členom 197(1) CRR ter kadar se uporablja enostavna metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem, se v tem stolpcu poročajo kot prilivi. Ta informacija se nanaša na stolpec 100 [Skupaj prilivi] predloge CR SA Total. |
|
120 |
NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Izpostavljenost, ki se dodeli v ustrezno utež tveganja in kategorijo izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi ‚Tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM) z učinki zamenjave na izpostavljenost‘. Ta informacija se nanaša na stolpec 110 predloge CR SA Total. |
|
130 |
(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (CVAM) Ta postavka zajema tudi kreditne zapise (člen 218 CRR). Ta informacija se nanaša na stolpca 120 in 130 predloge CR SA Total. |
|
140 |
POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*) Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR, pri katerih se torej ne uporabljajo konverzijske vrednosti iz člena 246(1)(c) CRR. Ta informacija se nanaša na stolpec 150 predloge CR SA Total. |
|
150–180 |
RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E*) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE Člen 246(1)(c) CRR določa, da je vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju enaka njeni nominalni vrednosti, pomnoženi s konverzijskim faktorjem. Konverzijska vrednost znaša 100 %, če v CRR ni določeno drugače. Glej stolpce 160 do 190 predloge CR SA Total. Za namene poročanja se polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E*) poročajo v skladu z naslednjimi štirimi medsebojno izključujočimi se intervali konverzijskih faktorjev: 0 %,]0 %, 20 %],]20 %, 50 %] in]50 %, 100 %]. |
|
190 |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR. Ta informacija se nanaša na stolpec 200 predloge CR SA Total. |
|
200 |
(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI KOT ODBITNE POSTAVKE KAPITALA Člen 258 CRR določa, da lahko institucije v primeru pozicije v listinjenju, kateri je dodeljena utež tveganja 1 250 %, odbijejo vrednost izpostavljenosti pozicije od kapitala namesto vključitve te pozicije v svoje izračune zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. |
|
210 |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA Vrednost izpostavljenosti, od katere se odšteje vrednost izpostavljenosti, odbita od kapitala. |
|
220–320 |
RAZČLENITEV VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA |
|
220–260 |
OCENJENE V členu 242(8) CRR so opredeljene ocenjene pozicije. Vrednosti izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja, so razčlenjene glede na stopnje kreditne kakovosti (CQS), kot se predvideva za standardizirani pristop v členu 251 (razpredelnica 1) CRR. |
|
270 |
1 250 % (NEOCENJENE) V členu 242(7) CRR so opredeljene neocenjene pozicije. |
|
280 |
VPOGLED Člena 253 in 254 ter člen 256(5) CRR. Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (povprečna utež tveganja skupine, najvišja utež tveganja skupine ali uporaba razmerja koncentracije). |
|
290 |
VPOGLED – OD TEGA: DRUGA IZGUBA V PROGRAMU ABCP Vrednost izpostavljenosti, ki je predmet obravnave pozicij v listinjenju v tranši druge izgube ali boljši tranši v programu ABCP, je opredeljena v členu 254 CRR. V členu 242(9) CRR je opredeljen program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem (ABCP). |
|
300 |
VPOGLED – OD TEGA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) Predloži se z vrednostjo izpostavljenosti tehtano povprečje uteži tveganja. |
|
310 |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA (IAA) Člena 109(1) in 259(3) CRR. Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v okviru pristopa notranjega ocenjevanja. |
|
320 |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) Predloži se z vrednostjo izpostavljenosti tehtano povprečje uteži tveganja. |
|
330 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred prilagoditvami zaradi neusklajenosti zapadlosti ali kršitve določb glede skrbnega pregleda in brez kakršnega koli zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustreza izpostavljenostim, prerazvrščenim v drugo predlogo prek odlivov. |
|
340 |
OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA Pri sintetičnih listinjenjih se pri znesku, ki se sporoči v tem stolpcu, ne upošteva morebitna neusklajenost zapadlosti. |
|
350 |
SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA Člena 14(2) in 406(2) ter člen 407 CRR zahtevajo, da države članice, kadar institucija ne izpolnjuje določenih zahtev iz členov 405, 406 ali 409 CRR, zagotovijo, da pristojni organi odredijo sorazmerno dodatno utež tveganja, ki znaša najmanj 250 % uteži tveganja (z zgornjo mejo 1 250 %), ki se sicer uporablja za zadevne pozicije v listinjenju iz oddelka 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR. Takšna dodatna utež se lahko odredi za institucije investitorke, pa tudi za originatorje, sponzorje in prvotne kreditodajalce. |
|
360 |
PRILAGODITEV ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI Za neusklajenosti zapadlosti v sintetičnih listinjenjih se vključi RW*–RW(SP), kot je opredeljeno v členu 250 CRR, razen v primeru tranš, ki so predmet tehtanja z utežjo tveganja 1 250 %, kadar je znesek, ki se sporoči, nič. Upoštevati je treba da RW(SP) ne zajema le zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, sporočenih v stolpcu 330, ampak tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustrezajo izpostavljenostim, prerazvrščenim v druge predloge prek odlivov. |
|
370–380 |
SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI: PRED UVEDBO OMEJITVE/PO UVEDBI OMEJITVI Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred (stolpec 370)/po (stolpec 380) uporabi omejitev iz člena 252 – listinjenje postavk, ki so trenutno neplačane ali povezane s postavkami z zelo visokim tveganjem, ali člena 256(4) – dodatne kapitalske zahteve za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z določbami o predčasnem odplačilu iz CRR. |
|
390 |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki izhaja iz izpostavljenosti, prerazvrščenih k ponudniku instrumentov za zmanjševanje tveganja in posledično vštetih v ustrezno predlogo, ki so upoštevane pri izračunu omejitve za pozicije v listinjenju. |
|
102. |
Predloga CR SEC SA je razdeljena na tri glavne sklope vrstic, v katerih se zbirajo podatki o prvotnih/sponzoriranih/zadržanih ali kupljenih izpostavljenostih po originatorjih, investitorjih in sponzorjih. Informacije za vsako izpostavljenost so razčlenjene po bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih ter po listinjenjih in relistinjenjih. |
|
103. |
Pozicije, obravnavane po metodi na podlagi bonitetnih ocen, in neocenjene pozicije (izpostavljenosti na datum poročanja) se razčlenijo tudi glede na stopnje kreditne kakovosti, ki se uporabljajo ob nastanku (zadnji sklop vrstic). Te informacije poročajo tudi originatorji, sponzorji in investitorji. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI Skupni znesek izpostavljenosti se nanaša na skupni znesek neporavnanih listinjenj. V tej vrstici so povzete vse informacije, ki jih poročajo originatorji, sponzorji in investitorji v poznejših vrsticah. |
|
020 |
OD TEGA: RELISTINJENJA Skupni znesek neporavnanih relistinjenj v skladu z opredelitvama iz člena 4(1)(63) in (64) CRR. |
|
030 |
ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih in predčasnem odplačilu pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo originatorja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(13) CRR. |
|
040–060 |
BILANČNE POSTAVKE Člen 246(1)(a) CRR določa, da je za institucije, ki zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v okviru standardiziranega pristopa, vrednost izpostavljenosti bilančne pozicije v listinjenju enaka njeni knjigovodski vrednosti, preostali po upoštevanju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja. Bilančne postavke so razčlenjene po listinjenjih (vrstica 050) in relistinjenjih (vrstica 060). |
|
070–090 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI V teh vrsticah se zbirajo informacije o zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, ki so predmet konverzijskega faktorja v okviru listinjenja. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju je enaka njeni nominalni vrednosti, zmanjšani za morebitne posebne prilagoditve zaradi kreditnega tveganja v zvezi s to pozicijo v listinjenju, pomnoženi s konverzijsko vrednostjo 100 %, če ni določeno drugače. Vrednost izpostavljenosti kreditnega tveganja nasprotne stranke pri izvedenem finančnem instrumentu iz Priloge II k CRR se določi v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Institucije za okvirne likvidnostne kredite, kreditne obveznosti in serviserske denarne predujme institucije poročajo nečrpani znesek. Za obrestno mero in valutne zamenjave poročajo vrednost izpostavljenosti (v skladu s členom 246(1) CRR), kot je opredeljeno v predlogi CR SA Total. Zunajbilančne postavke in izvedeni finančni instrumenti so razčlenjeni po listinjenjih (vrstica 080) in relistinjenjih (vrstica 090), tako kot v razpredelnici 1 člena 251 CRR. |
|
100 |
PREDČASNO ODPLAČILO Ta vrstica se nanaša le na originatorje z listinjenji obnavljajočih se izpostavljenosti, ki vključujejo določbe o predčasnem odplačilu, kot je navedeno v členu 242(13) in (14) CRR. |
|
110 |
INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo investitorja. CRR ne vsebuje izrecne opredelitve investitorja. Zato se v tem okviru razume kot institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor. |
|
120–140 |
BILANČNE POSTAVKE Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za bilančne postavke za originatorje. |
|
150–170 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje. |
|
180 |
SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo sponzorja, kot je opredeljeno v členu 4(14) CRR. Če sponzor listini tudi kapital, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev. |
|
190–210 |
BILANČNE POSTAVKE Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za bilančne postavke za originatorje. |
|
220–240 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje. |
|
250–290 |
RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU V teh vrsticah se zbirajo informacije o neporavnanih pozicijah, obravnavanih po metodi na podlagi bonitetnih ocen, in neocenjenih pozicijah (na datum poročanja) glede na stopnje kreditne kakovosti (kot je določeno za standardizirani pristop v razpredelnici 1 člena 251 CRR), ki se uporabljajo na datum izvedbe (nastanek). Če te informacije niso na voljo, se poročajo najzgodnejši razpoložljivi podatki, enakovredni CQS. Te vrstice se poročajo le za stolpce 190, 210 do 270 ter stolpca 330 in 340. |
3.8 C 13.00 – KREDITNO TVEGANJE – LISTINJENJA: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC IRB)
3.8.1 Splošne opombe
|
104. |
Informacije v tej predlogi se zahtevajo za vsa listinjenja, za katera se prizna prenos pomembnih tveganj in v katerih je institucija poročevalka vključena v listinjenje, obravnavano v okviru pristopa IRB. Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 se listinjenja, pri katerih se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti določijo na podlagi revidiranega okvira za listinjenja, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 02.00. Enako se na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 pozicije v listinjenju, za katere se uporablja utež tveganja 1 250 % v skladu z revidiranim okvirom za listinjenja in ki se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1)(k)(ii) CRR, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 01.00. |
|
104a. |
Za namene te predloge vsa sklicevanja na člene poglavja 5 naslova II dela 3 CRR pomenijo sklicevanja na različico CRR, ki je veljala 31. decembra 2018. |
|
105. |
Informacije, ki jih je treba sporočiti, so odvisne od vloge institucije pri listinjenju. Posebne poročevalske postavke se kot take uporabljajo za originatorje, sponzorje in investitorje. |
|
106. |
Predloga CR SEC IRB ima enak obseg kot CR SEC SA, saj se v njej zbirajo skupne informacije o tradicionalnih in sintetičnih listinjenjih v netrgovalni knjigi. |
3.8.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010 |
SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU Za vrstico s skupno vrednostjo za bilančne postavke sporočeni znesek v tem stolpcu ustreza neporavnanemu znesku listinjenih izpostavljenosti na datum poročanja. Glej stolpec 010 predloge CR SEC SA. |
|
020–040 |
SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI Člena 249 in 250 CRR Neusklajenosti zapadlosti se ne upoštevajo pri prilagojeni vrednosti tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja iz strukture listinjenja. |
|
020 |
(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA) Podroben postopek za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti zavarovanja s premoženjem (CVA), ki naj bi se sporočila v tem stolpcu, je opisan v členu 223(2) CRR. |
|
030 |
(–) SKUPAJ ODLIVI: PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G*) Ob upoštevanju splošnega pravila za ‚prilive‘ in ‚odlive‘ so zneski, sporočeni v stolpcu 030 predloge CR SEC IRB, prikazani kot ‚prilivi‘ v ustrezni predlogi za kreditno tveganje (CR SA ali CR IRB) in kategoriji izpostavljenosti, ustrezni za dajalca zavarovanja (tj. tretja oseba, na katero se tranša prenese z osebnim kreditnim zavarovanjem). Postopek za izračun ‚valutnega tveganja‘ – prilagojenega nominalnega zneska kreditnega zavarovanja (G*) je opisan v členu 233(3) uredbe o kreditnih zahtevah. |
|
040 |
ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA Vse tranše, ki so bile zadržane ali odkupljene, npr. zadržane pozicije prve izgube, se poročajo v nominalnem znesku. Učinek nadzorniških odbitkov v kreditnem zavarovanju se ne upošteva pri izračunu zadržanega ali začasno prodanega zneska kreditnega zavarovanja. |
|
050 |
POZICIJE V LISTINJENJU: ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Pozicije v listinjenju, ki jih ima institucija poročevalka, izračunane v skladu s členom 246(1)(b), (d) in (e) ter (2) CRR, pri čemer se ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji, niti upoštevajo prilagoditve vrednosti in rezervacij. Pobot zadeva le večstranske pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, zagotovljene istemu subjektu s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), pri čemer jih krije ustrezna pogodba o pobotu. Prilagoditve vrednosti in rezervacije, ki se poročajo v tem stolpcu, se nanašajo le na pozicije v listinjenju. Prilagoditve vrednosti listinjenih pozicij niso upoštevane. V primeru klavzul o predčasnem odplačilu morajo institucije opredeliti znesek ‚udeležbe originatorja‘, kot je opredeljeno v členu 256(2) CRR. Pri sintetičnih listinjenjih so pozicije, ki jih ima v lasti originator v obliki bilančnih postavk in/ali udeležbe investitorja (predčasno odplačilo), rezultat združitve stolpcev 010 do 040. |
|
060–090 |
TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST Glej člen 4(1)(57) in poglavje 4 naslova II dela 3 CRR. V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja, s katerimi se zmanjšuje kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti (kot je opredeljeno spodaj za Prilive in Odlive). |
|
060 |
(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (GA) Osebno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(1)(59) CRR. V členu 236 CRR je opisan postopek izračuna GA v primeru polnega zavarovanja/delnega zavarovanja – enakovredno. Ta informacija se nanaša na stolpca 040 in 050 predloge CR IRB. |
|
070 |
(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE Stvarno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(1)(58) CRR. Ker se enostavna metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem ne uporablja, se v tem stolpcu sporoči le stvarno kreditno zavarovanje v skladu s členom 200 CRR. Ta informacija se nanaša na stolpec 060 predloge CR IRB. |
|
080–090 |
ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA Poročajo se tudi prilivi in odlivi v okviru iste kategorije izpostavljenosti, po potrebi pa tudi v okviru uteži tveganja ali bonitetnih razredov dolžnika. |
|
080 |
(–) SKUPAJ ODLIVI: Člen 236 CRR. Odlivi ustrezajo kritemu delu ‚Izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti in rezervacijami‘, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in po potrebi od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika ter nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja in po potrebi v utež tveganja ali bonitetni razred dolžnika. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja, po potrebi pa tudi v uteži tveganja ali bonitetne razrede dolžnika. Ta informacija se nanaša na stolpec 070 predloge CR IRB. |
|
090 |
SKUPAJ PRILIVI Ta informacija se nanaša na stolpec 080 predloge CR IRB. |
|
100 |
IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Izpostavljenost, ki se dodeli v ustrezno utež tveganja in kategorijo izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi ‚Tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM) z učinki zamenjave na izpostavljenost‘. Ta informacija se nanaša na stolpec 090 predloge CR IRB. |
|
110 |
(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (CVAM) Členi 218 do 222 CRR. Ta postavka zajema tudi kreditne zapise (člen 218 CRR). |
|
120 |
POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*) Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR, pri katerih se torej ne uporabljajo konverzijski faktorji iz člena 246(1)(c) CRR. |
|
130–160 |
RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E*) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE Člen 246(1)(c) CRR določa, da je vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju enaka njeni nominalni vrednosti, pomnoženi s konverzijsko vrednostjo. Konverzijska vrednost znaša 100 %, razen če ni določeno drugače. V zvezi s tem je konverzijski faktor opredeljen v členu 4(1)(56) CRR. Za namene poročanja se polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E*) poročajo v skladu z naslednjimi štirimi medsebojno izključujočimi se intervali konverzijskih faktorjev: 0 %, [0 %, 20 %], [20 %, 50 %] in [50 %, 100 %]. |
|
170 |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR. Ta informacija se nanaša na stolpec 110 predloge CR IRB. |
|
180 |
(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI KOT ODBITNE POSTAVKE KAPITALA Člen 266(3) CRR določa, da lahko institucije namesto vključitve pozicije v listinjenju, za katero se uporablja utež tveganja 1 250 %, v svoje izračune zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, v zvezi s to pozicijo odbijejo vrednost izpostavljenosti pozicije od kapitala. |
|
190 |
VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA |
|
200–320 |
METODA NA PODLAGI BONITETNIH OCEN (STOPNJE KREDITNE KAKOVOSTI) Člen 261 CRR. Pozicije v listinjenju IRB s povzeto bonitetno oceno v skladu s členom 259(2) CRR se poročajo kot pozicije z oceno. Vrednosti izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja, so razčlenjene glede na stopnje kreditne kakovosti (CQS), kot se predvideva za pristop IRB v razpredelnici 4 člena 261(1) CRR. |
|
330 |
METODA NADZORNIŠKE FORMULE Za metodo nadzorniške formule (SFM) glej člen 262 CRR. Utež tveganja za pozicijo v listinjenju je večja od 7 % ali uteži tveganja, ki se uporabi v skladu s predloženimi formulami. |
|
340 |
METODA NADZORNIŠKE FORMULE: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA Zmanjševanje kreditnega tveganja pri pozicijah v listinjenju se lahko pripozna v skladu s členom 264 CRR. V tem primeru institucija določi ‚efektivno utež tveganja‘ pozicije, kadar je bilo prejeto popolno zavarovanje, v skladu z določbami člena 264(2) CRR (efektivna utež tveganja je enakovredna znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije, ki se deli z vrednostjo izpostavljenosti pozicije, nato pa se pomnoži s 100). Kadar se za pozicijo uporablja delno zavarovanje, mora institucija uporabiti metodo nadzorniške formule z uporabo ‚T‘, prilagojenega v skladu z določbami člena 264(3) CRR. V tem stolpcu se sporoči tehtano povprečje uteži tveganja. |
|
350 |
VPOGLED Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (najvišja utež tveganja skupine). Člen 263(2) in (3) CRR določa izredno obravnavo, kadar ni mogoče izračunati vrednosti Kirb. Nečrpani znesek okvirnih likvidnostnih kreditov se sporoči v okviru ‚Zunajbilančnih postavk in izvedenih finančnih instrumentov‘. Dokler bi se za originatorja uporabljala posebna obravnava, kadar ni mogoče izračunati Kirb, bi bil stolpec 350 pravi stolpec za sporočanje obravnave s tehtanjem za vrednost izpostavljenosti okvirnih likvidnostnih kreditov, ki so predmet obravnave iz člena 263 CRR. Predčasna odplačila so opisana v členu 256(5) in členu 265 CRR. |
|
360 |
VPOGLED: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA Predloži se z vrednostjo izpostavljenosti tehtano povprečje uteži tveganja. |
|
370 |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA Člen 259(3) in (4) CRR določa ‚pristop notranjega ocenjevanja‘ (IAA) za pozicije v programih ABCP. |
|
380 |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA V tem stolpcu se sporoči tehtano povprečje uteži tveganja. |
|
390 |
(–) ZMANJŠANJE ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI PRILAGODITEV VREDNOSTI IN REZERVACIJ Institucije, ki uporabljajo pristop IRB, ravnajo v skladu s členom 266(1) (uporablja se le za originatorje, kadar izpostavljenost ni odbita od kapitala) in (2) CRR. Prilagoditve vrednosti in rezervacije (člen 159 CRR) za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt, ki poroča. Prilagoditve vrednosti zajemajo vse zneske, pripoznane v poslovnem izidu za kreditne izgube finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja v bilanci stanja (vključno z izgubami zaradi kreditnega tveganja finančnih sredstev, izmerjenimi po pošteni vrednosti, ki se ne odštejejo od vrednosti izpostavljenosti), skupaj z diskonti za izpostavljenosti, ki so bile v skladu s členom 166(1) CRR odkupljene v stanju neplačila. Rezervacije vključujejo nabrane zneske kreditnih izgub v zunajbilančnih postavkah. |
|
400 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred prilagoditvami zaradi neusklajenosti zapadlosti ali kršitve določb glede skrbnega pregleda in brez kakršnega koli zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustreza izpostavljenostim, prerazvrščenim v drugo predlogo prek odlivov. |
|
410 |
ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajenostjo zapadlosti se pri znesku, ki se sporoči v tem stolpcu, ne upošteva morebitna neusklajenost zapadlosti. |
|
420 |
SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA Člena 14(2) in 406(2) ter člen 407 CRR določajo, da države članice, kadar institucija ne izpolnjuje določenih zahtev, zagotovijo, da pristojni organi odredijo sorazmerno dodatno utež tveganja, ki znaša najmanj 250 % uteži tveganja (z zgornjo mejo 1 250 %), ki se sicer uporablja za zadevne pozicije v listinjenju iz oddelka 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR. |
|
430 |
PRILAGODITEV ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI Za neusklajenosti zapadlosti v sintetičnih listinjenjih se vključi RW*–RW(SP), kot je opredeljeno v členu 250 CRR, razen v primeru tranš, ki so predmet tehtanja z utežjo tveganja 1 250 %, kadar je znesek, ki se sporoči, nič. Upoštevati je treba da RW(SP) ne zajema le zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, sporočenih v stolpcu 400, ampak tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustrezajo izpostavljenostim, prerazvrščenim v druge predloge prek odlivov. |
|
440–450 |
SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI: PRED UVEDBO OMEJITVE/PO UVEDBI OMEJITVI Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred (stolpec 440)/po (stolpec 450) uporabi omejitev iz člena 260 CRR. Upoštevati je treba tudi člen 265 CRR (dodatne kapitalske zahteve za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z določbami o predčasnem odplačilu). |
|
460 |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU PRISTOPA IRB K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki izhaja iz izpostavljenosti, prerazvrščenih k ponudniku instrumentov za zmanjševanje tveganja in posledično vštetih v ustrezno predlogo, ki so upoštevane pri izračunu omejitve za pozicije v listinjenju. |
|
107. |
Predloga CR SEC IRB je razdeljena na tri glavne sklope vrstic, v katerih se zbirajo podatki o prvotnih/sponzoriranih/zadržanih ali kupljenih izpostavljenostih po originatorjih, investitorjih in sponzorjih. Informacije za vsako izpostavljenost so razčlenjene po bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih ter po združevanjih listinjenj in relistinjenj v skupine glede na utež tveganja. |
|
108. |
Pozicije, obravnavane po metodi na podlagi bonitetnih ocen, in neocenjene pozicije (izpostavljenosti na datum poročanja) so razčlenjene tudi glede na stopnje kreditne kakovosti, ki se uporabljajo ob nastanku (zadnji sklop vrstic). Te informacije poročajo tudi originatorji, sponzorji in investitorji. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI Skupni znesek izpostavljenosti se nanaša na skupni znesek neporavnanih listinjenj. V tej vrstici so povzete vse informacije, ki jih poročajo originatorji, sponzorji in investitorji v poznejših vrsticah. |
|
020 |
OD TEGA: RELISTINJENJA Skupni znesek neporavnanih relistinjenj v skladu z opredelitvama iz člena 4(1)(63) in (64) CRR. |
|
030 |
ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih in predčasnem odplačilu pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo originatorja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(13) CRR. |
|
040–090 |
BILANČNE POSTAVKE Člen 246(1)(b) CRR določa, da je za institucije, ki zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v okviru pristopa IRB, vrednost izpostavljenosti bilančne pozicije v listinjenju enaka njeni računovodski vrednosti, merjeni brez upoštevanja morebitnih popravkov zaradi kreditnega tveganja. Bilančne postavke so razčlenjene po združevanjih listinjenj v skupine glede na utež tveganja (A–B–C) v vrsticah 050–070 in po združevanjih relistinjenj v skupine glede na utež tveganja (D–E) v vrsticah 080–090, kot je navedeno v razpredelnici 4 člena 261(1) CRR. |
|
100–150 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI V teh vrsticah se zbirajo informacije o zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, ki so predmet konverzijskega faktorja v okviru listinjenja. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju je enaka njeni nominalni vrednosti, zmanjšani za morebitne posebne prilagoditve zaradi kreditnega tveganja v zvezi s to pozicijo v listinjenju, pomnoženi s konverzijskim faktorjem 100 %, če ni določeno drugače. Zunajbilančne pozicije v listinjenju, ki izhajajo iz izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge II k CRR, se določijo v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Vrednost izpostavljenosti kreditnega tveganja nasprotne stranke pri izvedenem finančnem instrumentu iz Priloge II k CRR se določi v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Institucije za okvirne likvidnostne kredite, kreditne obveznosti in serviserske denarne predujme institucije poročajo nečrpani znesek. Za obrestno mero in valutne zamenjave poročajo vrednost izpostavljenosti (v skladu s členom 246(1) CRR), kot je opredeljeno v predlogi CR SA Total. Zunajbilančne postavke so razčlenjene po združevanjih listinjenj v skupine glede na utež tveganja (A–B–C) v vrsticah 110–130 in po združevanjih relistinjenj v skupine glede na utež tveganja (D–E) v vrsticah 140–150, kot je navedeno v razpredelnici 4 člena 261(1) CRR. |
|
160 |
PREDČASNO ODPLAČILO Ta vrstica se nanaša le na originatorje z listinjenji obnavljajočih se izpostavljenosti, ki vključujejo določbe o predčasnem odplačilu, kot je navedeno v členu 242(13) in (14) CRR. |
|
170 |
INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo investitorja. CRR ne vsebuje izrecne opredelitve investitorja. Zato se v tem okviru razume kot institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor. |
|
180–230 |
BILANČNE POSTAVKE Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za bilančne postavke za originatorje. |
|
240–290 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje. |
|
300 |
SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo sponzorja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(14) CRR. Če sponzor listini tudi kapital, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev. |
|
310–360 |
BILANČNE POSTAVKE Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za bilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje. |
|
370–420 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje. |
|
430–540 |
RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU V teh vrsticah se zbirajo informacije o neporavnanih pozicijah, obravnavanih po metodi na podlagi bonitetnih ocen, in neocenjenih pozicijah (na datum poročanja) glede na stopnje kreditne kakovosti (kot se predvideva za pristop IRB v razpredelnici 4 člena 261 CRR), ki se uporabljajo na datum izvedbe (nastanek). Če te informacije niso na voljo, se poročajo najzgodnejši razpoložljivi podatki, enakovredni CQS. Te vrstice se poročajo le za stolpce 170, 190 do 320 ter stolpca 400 in 410. |
3.9 C 14.00 – PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH (SEC DETAILS)
3.9.1 Splošne opombe
|
109. |
V tej predlogi se zbirajo informacije na podlagi posameznega posla (v primerjavi z združenimi informacijami, sporočenimi v predlogah CR SEC SA, CR SEC IRB, MKR SA SEC, MKR SA CTP, CA1 in CA2) za vsa listinjenja, v katera je vključena institucija poročevalka. Poročajo se glavne lastnosti vsakega listinjenja, kot sta narava osnovne skupine in kapitalske zahteve. |
|
110. |
Ta predloga se sporoči za:
|
|
111. |
To predlogo poročajo konsolidirane skupine in samostojne institucije (2), ki se nahajajo v državi, v kateri so predmet kapitalskih zahtev. V primeru listinjenj, ki vključujejo več subjektov iste konsolidirane skupine, se predloži podrobna razčlenitev po subjektih. |
|
112. |
V smislu člena 406(1) CRR, ki določa, da institucije, ki vlagajo v pozicije v listinjenju, pridobijo veliko informacij o njih, da so v skladu z zahtevami glede skrbnega pregleda, se obseg poročanja predloge v omejenem obsegu uporablja za investitorje. Izpolnijo se zlasti stolpci 010–040; 070–110; 160; 190; 290–400; 420–470. |
|
113. |
Institucije, ki imajo vlogo prvotnih kreditodajalcev (ter hkrati nimajo vloge originatorjev ali sponzorjev v okviru istega listinjenja), na splošno izpolnijo predlogo v istem obsegu kot investitorji. |
3.9.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|||||||||||||||||||||
|
005 |
ŠTEVILKA VRSTICE Številka vrstice je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd. |
||||||||||||||||||||
|
010 |
INTERNA EVIDENČNA ŠTEVILKA Interna (alfanumerična) evidenčna številka, ki jo institucija uporablja za identifikacijo listinjenja. Notranja evidenčna številka je povezana z oznako listinjenja. |
||||||||||||||||||||
|
020 |
OZNAKA LISTINJENJA (Koda/ime) Koda, uporabljena za pravno registracijo listinjenja ali, če ta ni na voljo, ime, po katerem je listinjenje znano na trgu. Kadar je na voljo mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja ali ISIN (tj. za javne posle), se znaki, ki so skupni vsem tranšam listinjenja, sporočijo v tem stolpcu. |
||||||||||||||||||||
|
030 |
OZNAKA ORIGINATORJA (Koda/ime) V tem stolpcu se sporoči koda, ki jo dodeli nadzorni organ originatorja ali, če ta ni na voljo, ime institucije same. V primeru listinjenj z več prodajalci subjekt, ki poroča, navede oznake vseh subjektov iz svoje konsolidirane skupine, ki so vključeni (kot originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec) v posel. Kadar koda ni na voljo ali je subjekt, ki poroča, ne pozna, se sporoči ime institucije. |
||||||||||||||||||||
|
040 |
VRSTA LISTINJENJA: (TRADICIONALNO/SINTETIČNO) Sporočijo se naslednje okrajšave:
Opredelitvi ‚tradicionalnega listinjenja‘ in ‚sintetičnega listinjenja‘ sta podani v členu 242(10) in (11) CRR. |
||||||||||||||||||||
|
050 |
RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA: SE LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI OHRANIJO ALI IZKLJUČIJO IZ BILANCE STANJA? Originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalci sporočijo eno od naslednjih okrajšav:
V tem stolpcu je povzeta računovodska obravnava posla. V primeru sintetičnih listinjenj originatorji sporočijo, da so listinjene izpostavljenosti izključene iz bilance stanja. Originatorji v primeru listinjenj obveznosti tega stolpca ne izpolnijo. Možnost ‚P‘ (delno opravljeno) se sporoči, če so listinjena sredstva pripoznana v bilanci stanja v obsegu, v katerem je subjekt, ki poroča, še naprej udeležen v njih v skladu s 3.2.16.–3.2.21. členom MSRP 9. |
||||||||||||||||||||
|
060 |
OBRAVNAVA KAPITALSKE USTREZNOSTI: SO POZICIJE V LISTINJENJU PREDMET KAPITALSKIH ZAHTEV? Naslednje okrajšave sporočijo le originatorji:
Členi 109, 243 in 244 CRR. V tem stolpcu je povzeta obravnava kapitalske ustreznosti sheme listinjenja s strani originatorja. V njem je navedeno, ali so kapitalske zahteve izračunane v skladu z listinjenimi izpostavljenostmi ali pozicijami v listinjenju (netrgovalna knjiga/trgovalna knjiga). Če kapitalske zahteve temeljijo na listinjenih izpostavljenostih (ker ne predstavljajo prenosa pomembnega deleža tveganja), se izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje sporoči v predlogi CR SA, če institucija uporabi standardizirani pristop, ali v predlogi CR IRB, če uporabi pristop IRB. Če kapitalske zahteve temeljijo na pozicijah v listinjenju v netrgovalni knjigi (ker predstavljajo prenos pomembnega deleža tveganja), se izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje sporoči v predlogi CR SEC SA ali v predlogi CR SEC IRB. V primeru pozicij v listinjenju v trgovalni knjigi se izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje sporoči v predlogah MKR SA TDI (standardizirano splošno pozicijsko tveganje) in MKR SA SEC ali MKR SA CTP (standardizirano posebno pozicijsko tveganje) ali v MKR IM (notranji modeli). V primeru listinjenj obveznosti originatorji tega stolpca ne sporočijo. |
||||||||||||||||||||
|
070 |
LISTINJENJE ALI RELISTINJENJE? V skladu z opredelitvami ‚listinjenja‘ in ‚relistinjenja‘ iz člena 4(1)(61) in (62) do (64) CRR se sporoči vrsta osnovnih izpostavljenosti z uporabo naslednjih kratic:
|
||||||||||||||||||||
|
075 |
LISTINJENJE STS Člen 18 Uredbe (EU) 2017/2402. Sporočite eno od naslednjih okrajšav:
|
||||||||||||||||||||
|
080–100 |
ZADRŽANJE Členi 404 do 410 CRR. |
||||||||||||||||||||
|
080 |
UPORABLJENA VRSTA ZADRŽANJA Za vsako prvotno shemo listinjenja se sporoči ustrezna vrsta zadržanja neto ekonomskega deleža, kot določa člen 405 CRR:
|
||||||||||||||||||||
|
090 |
% ZADRŽANJA NA DATUM POROČANJA Zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža s strani originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca listinjenja je najmanj 5 % (na datum izvedbe). Ne glede na člen 405(1) CRR se lahko merjenje zadržanja ob izvedbi običajno razume tako, da se izmeri v času prvega listinjenja izpostavljenosti, ne pa takrat, ko so bile izpostavljenosti ustvarjene (na primer, ne ob prvi zagotovitvi osnovnih kreditov). Merjenje zadržanja ob izvedbi pomeni, da je 5 % odstotek zadržanja, zahtevan, ko se je merila raven zadržanja, zahteva pa je bila izpolnjena (na primer, ko so bile izpostavljenosti prvič listinjene); dinamično ponovno merjenje in ponovna prilagoditev zadržanega odstotka v času trajanja posla nista zahtevana. Ta stolpec se ne izpolni, če se v stolpcu 080 (Uporabljena vrsta zadržanja) navede koda ‚E‘ (izvzeto) ali ‚N‘ (se ne uporablja). |
||||||||||||||||||||
|
100 |
IZPOLNJEVANJE ZAHTEVE GLEDE ZADRŽANJA? Člen 405(1) CRR. Sporočijo se naslednje okrajšave:
Ta stolpec se ne izpolni, če se v stolpcu 080 (Uporabljena vrsta zadržanja) navede koda ‚E‘ (izvzeto) ali ‚N‘ (se ne uporablja). |
||||||||||||||||||||
|
110 |
VLOGA INSTITUCIJE: (ORIGINATOR/SPONZOR/PRVOTNI KREDITODAJALEC/INVESTITOR) Sporočijo se naslednje okrajšave:
Glej opredelitvi v členu 4(1)(13) (Originator) in členu 4(1)(14) (Sponzor) CRR. Predvideva se, da so investitorji institucije, za katere se uporabljajo določbe iz členov 406 in 407 CRR. |
||||||||||||||||||||
|
120–130 |
PROGRAMI, KI NISO ABCP Ker imajo programi ABCP poseben značaj, saj zajemajo več posameznih pozicij v listinjenju, so ti programi (opredeljeni v členu 242(9) CRR) izvzeti iz poročanja v stolpcih 120 in 130. |
||||||||||||||||||||
|
120 |
DATUM IZVEDBE (mm/llll) Mesec in leto datuma izvedbe (tj. presečni datum ali datum zaprtja skupine) listinjenja se sporoči v naslednji obliki: ‚mm/llll‘. Pri vseh shemah listinjenja se datum izvedbe ne more spremeniti med datumi poročanja. V posebnem primeru shem listinjenja, ki jih krijejo odprte skupine, je datum izvedbe datum prve izdaje vrednostnih papirjev. Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. |
||||||||||||||||||||
|
130 |
SKUPAJ ZNESEK LISTINJENIH IZPOSTAVLJENOSTI NA DATUM IZVEDBE V tem stolpcu se navede znesek (v skladu s prvotnimi izpostavljenostmi pred uporabo konverzijskih faktorjev) listinjenega portfelja na datum izvedbe. V primeru shem listinjenja, ki jih krijejo odprte skupine, se sporoči znesek, ki se nanaša na datum izvedbe prve izdaje vrednostnih papirjev. V primeru tradicionalnih listinjenj niso vključena druga sredstva skupine listinjenj. V primeru shem listinjenja z več prodajalci (tj. z več kot enim originatorjem) se sporoči le znesek, ki ustreza prispevku subjekta, ki poroča, v listinjenem portfelju. V primeru listinjenja obveznosti se poročajo le zneski, ki jih izda subjekt, ki poroča,. Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. |
||||||||||||||||||||
|
140–220 |
LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI V stolpcih 140 do 220 je treba navesti informacije glede več lastnosti listinjenega portfelja subjekta, ki poroča. |
||||||||||||||||||||
|
140 |
SKUPAJ ZNESEK Institucije poročajo vrednost listinjenega portfelja na datum poročanja, tj. neporavnani znesek listinjenih izpostavljenosti. V primeru tradicionalnih listinjenj niso vključena druga sredstva skupine listinjenj. V primeru shem listinjenja z več prodajalci (tj. z več kot enim originatorjem) se sporoči le znesek, ki ustreza prispevku subjekta, ki poroča, v listinjenem portfelju. V primeru shem listinjenja, ki jih krijejo zaprte skupine (tj. portfelja listinjenih sredstev ni mogoče povečati po datumu izvedbe), se znesek postopno niža. Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. |
||||||||||||||||||||
|
150 |
DELEŽ INSTITUCIJE (%) Sporoči se delež institucije (odstotek z dvema decimalnima številkama) na datum poročanja v listinjenem portfelju. Vrednost, ki se sporoči v tem stolpcu, je privzeto 100 % razen v primeru shem listinjenja z več prodajalci. V tem primeru subjekt, ki poroča, sporoči svoj trenutni prispevek v listinjenem portfelju (enakovredno stolpcu 140 v relativnem smislu). Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. |
||||||||||||||||||||
|
160 |
VRSTA V tem stolpcu se zbirajo informacije o vrsti sredstev (‚1‘ do ‚8‘) ali obveznosti (‚9‘ in ‚10‘) listinjenega portfelja. Institucija mora sporočiti eno od naslednjih številčnih kod:
Če je skupina listinjenih izpostavljenosti mešanica navedenih vrst sredstev, institucija navede najpomembnejšo vrsto. V primeru relistinjenj se institucija sklicuje na končno osnovno skupino sredstev. Vrsta ‚10‘ (Druge obveznosti) zajema državne obveznice in kreditne zapise. Pri shemah listinjenja, ki jih krijejo zaprte skupine, se vrsta ne more spremeniti med datumi poročanja. |
||||||||||||||||||||
|
170 |
UPORABLJENI PRISTOP (SA/IRB/MIX) V tem stolpcu se zbirajo informacije o pristopu, ki bi ga institucija na datum poročanja uporabila za listinjene izpostavljenosti. Sporočijo se naslednje okrajšave:
V okviru standardiziranega pristopa se ‚P‘ sporoči v stolpcu 050, izračun kapitalskih zahtev pa se sporoči v predlogi CR SEC SA. V okviru pristopa IRB se ‚P‘ sporoči v stolpcu 050, izračun kapitalskih zahtev pa se sporoči v predlogi CR SEC IRB. V okviru kombinacije standardiziranega pristopa in pristopa IRB se ‚P‘ sporoči v stolpcu 050, izračun kapitalskih zahtev pa se sporoči v predlogah CR SEC SA in CR SEC IRB. Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Kljub temu se ta stolpec ne uporablja za listinjenja obveznosti. Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo. |
||||||||||||||||||||
|
180 |
ŠTEVILO IZPOSTAVLJENOSTI Člen 261(1) CRR. Ta stolpec obvezno izpolnijo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB za pozicije v listinjenju (in zato navedejo ‚I‘ v stolpcu 170). Institucija sporoči dejansko število izpostavljenosti. Ta stolpec se ne izpolni v primeru listinjenja obveznosti ali kadar kapitalske zahteve temeljijo na listinjenih izpostavljenostih (v primeru listinjenja sredstev). Ta stolpec se ne izpolni, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Investitorji ne izpolnijo tega stolpca. |
||||||||||||||||||||
|
190 |
DRŽAVA Sporoči se koda (ISO 3166-1-alfa-2) države izvora končne osnovne izpostavljenosti posla, tj. država neposrednega dolžnika prvotnih listinjenih izpostavljenosti (vpogled). Če je skupina listinjenja sestavljena iz različnih držav, institucija navede najpomembnejšo državo. Če nobena država ne preseže pragu 20 % na podlagi zneska sredstev/obveznosti, se sporoči ‚druge države‘. |
||||||||||||||||||||
|
200 |
ELGD (%) Z izpostavljenostjo tehtano povprečje izgube ob neplačilu (ELGD) poročajo le institucije, ki uporabljajo metodo nadzorniške formule (in torej v stolpcu 170 poročajo ‚I‘). ELGD se izračuna v skladu s členom 262(1) CRR. Ta stolpec se ne izpolni v primeru listinjenja obveznosti ali kadar kapitalske zahteve temeljijo na listinjenih izpostavljenostih (v primeru listinjenja sredstev). Ta stolpec se ne izpolni tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo. |
||||||||||||||||||||
|
210 |
(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE Prilagoditve vrednosti in rezervacije (člen 159 CRR) za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt, ki poroča. Prilagoditve vrednosti zajemajo vse zneske, pripoznane v poslovnem izidu za kreditne izgube finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja v bilanci stanja (vključno z izgubami zaradi kreditnega tveganja finančnih sredstev, izmerjenimi po pošteni vrednosti, ki se ne odštejejo od vrednosti izpostavljenosti), skupaj z diskonti za izpostavljenosti, ki so bile v skladu s členom 166(1) CRR odkupljene v stanju neplačila. Rezervacije vključujejo nabrane zneske kreditnih izgub v zunajbilančnih postavkah. V tem stolpcu se zberejo informacije o prilagoditvah vrednosti in rezervacijah, ki se uporabljajo za listinjene izpostavljenosti. V primeru listinjenja obveznosti se ta stolpec ne izpolni. Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo. |
||||||||||||||||||||
|
220 |
KAPITALSKE ZAHTEVE PRED LISTINJENJEM (%) V tem stolpcu se zbirajo informacije o kapitalskih zahtevah listinjenega portfelja, kadar ni prišlo do listinjenja, čemur se prištejejo pričakovane izgube, ki se nanašajo na ta tveganja (Kirb), kot odstotek (z dvema decimalnima številkama) glede na skupne listinjene izpostavljenosti na datum izvedbe. Kirb je opredeljen v členu 242(4) CRR. V primeru listinjenja obveznosti se ta stolpec ne izpolni. V primeru listinjenja sredstev se ta informacija sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo. |
||||||||||||||||||||
|
230–300 |
STRUKTURA LISTINJENJA V tem sklopu šestih stolpcev se zbirajo informacije o strukturi listinjenja v skladu z bilančnimi/zunajbilančnimi pozicijami, tranšami (nadrejena/vmesna/prva izguba) in zapadlostjo. V primeru listinjenj z več prodajalci se znesek, ki ustreza ali se pripiše instituciji poročevalki, sporoči le za tranšo prve izgube. |
||||||||||||||||||||
|
230–250 |
BILANČNE POSTAVKE V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o bilančnih postavkah, razčlenjenih po tranšah (nadrejena/vmesna/prva izguba). |
||||||||||||||||||||
|
230 |
NADREJENE Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 za pozicije v listinjenju, za katere se vrednosti izpostavljenosti izračunajo v skladu s CRR: pozicija v listinjenju, kot je opredeljena v členu 242(6) CRR. Za vse druge pozicije v listinjenju: vse tranše, ki ne izpolnjujejo pogojev za vmesne tranše ali prvo izgubo v skladu z različico CRR, veljavno 31. decembra 2018, so vključene v to kategorijo. |
||||||||||||||||||||
|
240 |
VMESNE Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 za pozicije v listinjenju, za katere se vrednosti izpostavljenosti izračunajo v skladu s CRR:
Za vse druge pozicije v listinjenju: glej člene 243(3) (tradicionalna listinjenja) in 244(3) (sintetična listinjenja) različice CRR, veljavne 31. decembra 2018. |
||||||||||||||||||||
|
250 |
PRVA IZGUBA Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 za pozicije v listinjenju, za katere se vrednosti izpostavljenosti izračunajo v skladu s CRR: pozicija v listinjenju, kot je opredeljena v členu 242(17) CRR. Za vse druge pozicije v listinjenju: tranša prve izgube je opredeljena v členu 242(15) različice CRR, veljavne 31. decembra 2018. |
||||||||||||||||||||
|
260–280 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih, razčlenjenih po tranšah (nadrejena/vmesna/prva izguba). Uporabljajo se enaka merila razporejanja med tranšami kot za bilančne postavke. |
||||||||||||||||||||
|
290 |
PRVI PREDVIDLJIVI DATUM PREKINITVE Verjetni datum prekinitve celotnega listinjenja glede na njegove pogodbene klavzule in trenutno pričakovane finančne pogoje. Na splošno bi bil to zgodnejši od naslednjih datumov:
Sporočijo se dan, mesec in leto prvega predvidljivega datuma prekinitve. Sporoči se točen datum, če je ta podatek na voljo, v nasprotnem primeru pa prvi dan meseca. |
||||||||||||||||||||
|
300 |
ZAKONSKO DOLOČENI KONČNI DATUM ZAPADLOSTI Datum, do katerega je treba zakonsko odplačati celotno glavnico in obresti listinjenja (na podlagi dokumentacije o poslu). Sporočijo se dan, mesec in leto zakonsko določenega končnega datuma zapadlosti. Sporoči se točen datum, če je ta podatek na voljo, v nasprotnem primeru pa prvi dan meseca. |
||||||||||||||||||||
|
310–400 |
POZICIJE V LISTINJENJU: ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o pozicijah v listinjenju v skladu z (zunaj)bilančnimi pozicijami in tranšami (nadrejena/vmesna/prva izguba) na datum poročanja. |
||||||||||||||||||||
|
310–330 |
BILANČNE POSTAVKE Uporabljajo se enaka merila razporejanja med tranšami kot za stolpce 230 do 250. |
||||||||||||||||||||
|
340–360 |
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Uporabljajo se enaka merila razporejanja med tranšami kot za stolpce 260 do 280. |
||||||||||||||||||||
|
370–400 |
POJASNJEVALNE POSTAVKE: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI V tem sklopu stolpcev se zbirajo dodatne informacije o skupnih zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih (ki so že sporočeni v okviru drugačne razčlenitve v stolpcih 340–360). |
||||||||||||||||||||
|
370 |
NEPOSREDNI KREDITNI NADOMESTKI (DCS) Ta stolpec se uporablja za pozicije v listinjenju, ki jih ima v lasti originator in so zajamčene z neposrednimi kreditnimi nadomestki. V skladu s Prilogo I k CRR se kot neposredni kreditni nadomestki uporabljajo naslednje zunajbilančne postavke z visokim tveganjem:
|
||||||||||||||||||||
|
380 |
IRS/CRS IRS pomeni zamenjave obrestnih mer, CRS pa valutne zamenjave. Ti izvedeni finančni instrumenti so navedeni v Prilogi II k CRR. |
||||||||||||||||||||
|
390 |
PRIMERNI OKVIRNI LIKVIDNOSTNI KREDITI Okvirni likvidnostni krediti (LF), opredeljeni v členu 242(3) CRR, morajo izpolnjevati šest pogojev iz člena 255(1) CRR, da se štejejo za sprejemljive (ne glede na metodo, ki jo uporablja institucija, tj. standardizirani pristop ali pristop IRB). |
||||||||||||||||||||
|
400 |
DRUGO (VKLJUČNO Z OKVIRNIMI LIKVIDNOSTNIMI KREDITI, KI NISO PRIMERNI) Ta stolpec je namenjen preostalim zunajbilančnim postavkam, kot so nesprejemljivi okvirni likvidnostni krediti (tj. okvirni likvidnostni krediti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 255(1) CRR). |
||||||||||||||||||||
|
410 |
PREDČASNO ODPLAČILO: UPORABLJEN KONVERZIJSKI FAKTOR Člena 242(12) in 256(5) (standardizirani pristop) ter člen 265(1) (pristop IRB) CRR določajo sklop konverzijskih faktorjev, ki se uporabljajo za znesek udeležbe investitorjev (da se izračunajo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti). Ta stolpec se uporablja za sheme listinjenja s klavzulami o predčasnem odplačilu (tj. obnavljajoča se listinjenja). V skladu s členom 256(6) CRR se konverzijska vrednost, ki se uporabi, določi glede na dejansko trimesečno povprečno stopnjo presežnega razmika. V primeru listinjenj obveznosti se ta stolpec ne izpolni. Ta informacija se nanaša na vrstico 100 v predlogi CR SEC SA in vrstico 160 v predlogi CR SEC IRB. |
||||||||||||||||||||
|
420 |
(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI KOT ODBITNE POSTAVKE KAPITALA Ta informacija je tesno povezana s stolpcem 200 v predlogi CR SEC SA in stolpcem 180 v predlogi CR SEC IRB. V tem stolpcu se sporoči negativna vrednost. |
||||||||||||||||||||
|
430 |
SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UVEDBO OMEJITVE V tem stolpcu se zbirajo informacije o znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti pred uvedbo omejitve, ki se uporablja za pozicije v listinjenju (tj. v primeru shem listinjenja s prenosom pomembnega deleža tveganja). V primeru shem listinjenja brez prenosa pomembnega deleža tveganja (tj. znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki se izračuna v skladu z listinjenimi izpostavljenostmi) se v tem stolpcu ne poročajo nobeni podatki. V primeru listinjenj obveznosti se ta stolpec ne izpolni. |
||||||||||||||||||||
|
440 |
SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UVEDBI OMEJITVE V tem stolpcu se zbirajo informacije o znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti po uvedbi omejitve, ki se uporablja za pozicije v listinjenju (tj. v primeru shem listinjenja s prenosom pomembnega deleža tveganja). V primeru shem listinjenja brez prenosa pomembnega deleža tveganja (tj. kapitalske zahteve, ki se izračunajo v skladu z listinjenimi izpostavljenostmi) se v tem stolpcu ne poročajo nobeni podatki V primeru listinjenj obveznosti se ta stolpec ne izpolni. |
||||||||||||||||||||
|
445 |
PRISTOP V tem stolpcu se poroča pristop za določanje zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ko se sporoči v stolpcu 440. Pristop je eden od naslednjih:
V skladu z določitvijo uteži tveganja v skladu s členom 337 CRR se za instrumente v trgovalni knjigi, ki so pozicije v listinjenju, pristop določi kot pristop, ki bi ga institucija uporabljala za pozicijo v svoji netrgovalni knjigi. ‚Več pristopov‘ se uporablja, če je institucija v posel listinjenja vključena ali mu izpostavljena na več načinov in uporablja različne pristope za izračun kapitalskih zahtev v svojih različnih vlogah ali za svoje različne izpostavljenosti. |
||||||||||||||||||||
|
446 |
LISTINJENJE, KI IZPOLNJUJE POGOJE ZA DIFERENCIRANO KAPITALSKO OBRAVNAVO Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 člena 243 in 270 CRR. Sporočite eno od naslednjih okrajšav:
‚Da‘ se sporoči tako v primeru listinjenj STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo v skladu s členom 243 CRR, kot v primeru nadrejenih pozicij v listinjenjih (ne-STS) MSP, ki izpolnjujejo pogoje za to obravnavo v skladu s členom 270 CRR. |
||||||||||||||||||||
|
450–510 |
POZICIJE V LISTINJENJU – TRGOVALNA KNJIGA |
||||||||||||||||||||
|
450 |
TRGOVALNI PORTFELJ S KORELACIJO ALI NE? Sporočijo se naslednje okrajšave:
|
||||||||||||||||||||
|
460–470 |
NETO POZICIJE – DOLGE/KRATKE Glej stolpec 050 predloge MKR SA SEC oziroma stolpec 060 predloge MKR SA CTP. |
||||||||||||||||||||
|
480 |
SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE (STANDARDIZIRANI PRISTOP) – POSEBNO TVEGANJE Glej stolpec 610 predloge MKR SA SEC oziroma stolpec 450 predloge MKR SA CTP. |
||||||||||||||||||||
4. PREDLOGE ZA OPERATIVNO TVEGANJE
4.1 C 16.00 – OPERATIVNO TVEGANJE (OPR)
4.1.1 Splošne opombe
|
114. |
Ta predloga zagotavlja informacije o izračunu kapitalskih zahtev v skladu s členi 312 do 324 CRR za operativno tveganje v okviru enostavnega pristopa (BIA), standardiziranega pristopa (TSA), alternativnega standardiziranega pristopa (ASA) in naprednih pristopov za merjenje (AMA). Institucija ne more hkrati uporabiti pristopa TSA in ASA za poslovni področji ‚bančništvo na drobno‘ in ‚komercialno bančništvo‘ na posamezni ravni. |
|
115. |
Institucije, ki uporabljajo pristop BIA, TSA in/ali ASA, izračunajo svojo kapitalsko zahtevo na podlagi informacij ob koncu poslovnega leta. Kadar revidirani podatki niso na razpolago, lahko institucije uporabijo ocene poslovanja. Če se uporabijo revidirani podatki, institucije poročajo revidirane podatke, ki bodo po pričakovanjih ostali nespremenjeni. Odstopanja od tega ‚nespremenjenega‘ načela so na primer mogoča, če so v tem obdobju nastale izredne okoliščine, kot so nedavni prevzemi ali prodaje subjektov ali dejavnosti. |
|
116. |
Če institucija svojemu pristojnemu organu lahko dokaže, da bi zaradi izrednih okoliščin, kot je združitev ali prodaja subjektov ali dejavnosti, uporaba triletnega povprečja za izračun relevantnega kazalnika vodila do pristranske ocene kapitalske zahteve za operativno tveganje, lahko pristojni organ institucijam dovoli, da spremenijo izračun tako, da upoštevajo tovrstne dogodke. Tudi pristojni organ lahko na lastno pobudo od institucije zahteva, da spremeni izračun. Če institucija deluje manj kot tri leta, lahko pri izračunu relevantnega kazalnika uporabi ocene prihodnjega poslovanja, pod pogojem da začne uporabljati podatke za preteklo obdobje, takoj ko so na razpolago. |
|
117. |
V tej predlogi so po stolpcih predstavljene informacije za zadnja tri leta o znesku ustreznega kazalnika bančnih dejavnosti, ki so predmet operativnega tveganja, ter o znesku kreditov in drugih finančnih sredstev (pri čemer se slednji uporabljajo le v primeru pristopa ASA). Nato se poročajo informacije o znesku kapitalske zahteve za operativno tveganje. Če je ustrezno, je treba podrobno opisati, kateri del tega zneska je posledica mehanizma razporeditve. V zvezi s pristopom AMA se dodajo pojasnjevalne postavke za predstavitev podrobnosti učinka pričakovane izgube, razpršenosti in tehnik za zmanjševanje v zvezi s kapitalskimi zahtevami za operativno tveganje. |
|
118. |
Po vrsticah so predstavljene informacije glede na metodo izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje s podrobnim opisom poslovnih področij za pristopa TSA in ASA. |
|
119. |
To predlogo izpolnijo vse institucije, za katere veljajo kapitalske zahteve za operativno tveganje. |
4.1.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010–030 |
RELEVANTNI KAZALNIK Institucije, ki uporabljajo relevantni kazalnik za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje (BIA, TSA in ASA), sporočijo relevantni kazalnik za zadevna leta v stolpcih 010 do 030. Poleg tega v primeru kombinirane uporabe različnih pristopov iz člena 314 CRR institucije v informativne namene sporočijo tudi relevantni kazalnik za dejavnosti, ki so predmet AMA. To velja tudi za vse druge banke AMA. V nadaljnjem besedilu se izraz ‚relevantni kazalnik‘ nanaša na ‚vsoto elementov‘ ob koncu poslovnega leta, kot je opredeljeno v razpredelnici 1 člena 316(1) CRR. Če ima institucija na voljo podatke o ‚relevantnem indikatorju‘ za manj kot tri leta, se ustrezni pretekli podatki (revidirani podatki) prednostno dodelijo ustreznim stolpcem v razpredelnici. Če so pretekli podatki na primer na voljo le za eno leto, se poročajo v stolpcu 030. Če se zdi razumno, se ocene prihodnjega poslovanja nato vključijo v stolpec 020 (ocena naslednjega leta) in stolpec 010 (ocena leta +2). Če pretekli podatki za ‚relevantni kazalnik‘ niso na voljo, lahko institucija poleg tega uporabi ocene prihodnjega poslovanja. |
|
040–060 |
KREDITI IN DRUGA FINANČNA SREDSTVA (V PRIMERU UPORABE ASA) Ti stolpci se uporabljajo za sporočanje zneskov kreditov in drugih finančnih sredstev za poslovni področji ‚Komercialno bančništvo‘ in ‚Bančništvo na drobno‘ iz člena 319(1)(b) CRR. Ti zneski se uporabljajo za izračun relevantnega alternativnega kazalnika, ki vodi v kapitalske zahteve, ki ustrezajo dejavnostim, ki so predmet ASA (člen 319(1)(a) CRR). Za poslovno področje ‚komercialno bančništvo‘ se vključijo tudi vrednostni papirji iz netrgovalne knjige. |
|
070 |
KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalske zahteve se izračunajo v skladu z uporabljenim pristopom ob upoštevanju členov 312 do 324 CRR. Dobljeni znesek se sporoči v stolpcu 070. |
|
071 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI OPERATIVNEMU TVEGANJU Člen 92(4) CRR. Kapitalske zahteve v stolpcu 070, pomnožene z 12,5. |
|
080 |
OD TEGA: ZARADI MEHANIZMA RAZPOREDITVE Člen 18(1) CRR (v zvezi z vključitvijo, v vlogi iz člena 312(2) CRR) metodologije, ki se uporablja za porazdelitev kapitala za pokrivanje operativnega tveganja med različnimi subjekti skupine, ter ali in kako se nameravajo upoštevati učinki razpršitve v sistemu merjenja tveganja, ki ga uporabljajo nadrejena kreditna institucija EU in njena odvisna podjetja ali skupaj odvisna podjetja nadrejenega finančnega holdinga EU ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga EU. |
|
090–120 |
POJASNJEVALNE POSTAVKE AMA, KI SE SPOROČIJO PO POTREBI |
|
090 |
KAPITALSKE ZAHTEVE PRED ZMANJŠANJEM ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, RAZPRŠENOSTI IN TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA Kapitalske zahteve iz stolpca 090 so enake kapitalskimi zahtevam iz stolpca 070, vendar se izračunajo pred upoštevanjem učinkov zmanjšanja zaradi pričakovane izgube, razpršenosti in tehnik za zmanjševanje tveganja (glej spodaj). |
|
100 |
(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, ZAJETE V POSLOVNIH PRAKSAH V stolpcu 100 se sporoči zmanjšanje kapitalske zahteve zaradi pričakovane izgube, zajete v notranjih poslovnih praksah (iz člena 322(2)(a) CRR). |
|
110 |
(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI RAZPRŠENOSTI Učinek razpršitve v stolpcu 110 je enak razliki med vsoto kapitalskih zahtev, ki se izračunajo ločeno za vsako kategorijo operativnega tveganja (tj. položaj ‚popolne odvisnosti‘), in razpršene kapitalske zahteve, ki se izračuna ob upoštevanju korelacij in odvisnosti (tj. ob predvidevanju odvisnosti, ki ni ravno ‚popolna odvisnost‘ med kategorijami tveganja). Položaj ‚popolne odvisnosti‘ nastane v ‚primeru neplačila‘, tj. kadar institucija ne uporablja izrecne korelacijske strukture med kategorijami tveganja, torej se kapital AMA izračuna kot vsota posameznih ukrepov glede operativnega tveganja izbranih kategorij tveganja. V tem primeru se predvideva, da je korelacija med kategorijami tveganja 100 %, vrednost v stolpcu pa mora biti nastavljena na nič. Kadar institucija izračuna izrecno korelacijsko strukturo med kategorijami tveganja, mora v ta stolpec vključiti razliko med kapitalom AMA, ki izhaja iz ‚primera neplačila‘, in kapitalom, pridobljenim po uporabi korelacijske strukture med kategorijami tveganja. Vrednost odraža ‚sposobnost razpršenosti‘ modela AMA; tj. sposobnost modela, da zajame nehkratni pojav resnih škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja. V stolpcu 110 je treba sporočiti znesek, za katerega se s predvideno korelacijsko strukturo relativno zmanjša kapital AMA glede na predpostavko korelacije 100 %. |
|
120 |
(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA (ZAVAROVANJE IN DRUGE OBLIKE PRENOSA TVEGANJA) V stolpcu 120 se sporoči vpliv zavarovanja in drugih oblik prenosa tveganja v skladu s členom 323(1) do (5) CRR. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET ENOSTAVNEGA PRISTOPA (BIA) V tej vrstici se navedejo zneski, ki ustrezajo dejavnostim, ki so predmet BIA za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje (člena 315 in 316 CRR). |
|
020 |
BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET STANDARDIZIRANEGA (TSA)/ALTERNATIVNEGA STANDARDIZIRANEGA (ASA) PRISTOPA Sporočijo se kapitalske zahteve, izračunane v skladu s TSA in ASA (členi 317 do 319 CRR). |
|
030–100 |
STANDARDIZIRANI PRISTOP V primeru uporabe TSA se relevantni kazalnik za vsako zadevno leto razdeli med vrstice 030 do 100, in sicer med poslovna področja iz razpredelnice 2 člena 317 CRR. Pri razporejanju dejavnosti v poslovna področja se upoštevajo načela iz člena 318 CRR. |
|
110–120 |
ALTERNATIVNI STANDARDIZIRANI PRISTOP Institucije, ki uporabljajo ASA (člen 319 CRR), za zadevna leta sporočijo relevantni kazalnik ločeno za vsako poslovno področje v vrsticah 030 do 050 in 080 do 100 ter v vrsticah 110 in 120 za poslovni področji ‚Komercialno bančništvo‘ in ‚Bančništvo na drobno‘. Vrstici 110 in 120 predstavljata znesek relevantnega kazalnika dejavnosti, ki so predmet ASA, pri čemer se ločuje med tistimi, ki ustrezajo poslovnemu področju ‚Komercialno bančništvo‘, in tistimi, ki ustrezajo poslovnemu področju ‚Bančništvo na drobno‘ (člen 319 CRR). Zneski so lahko razvrščeni v vrstice, ki ustrezajo ‚Komercialnemu bančništvu‘ in ‚Bančništvu na drobno‘, v okviru TSA (vrstici 060 in 070), v okviru ASA pa v vrstice 110 in 120 (npr. če je odvisna družba predmet TSA, pri čemer je nadrejeni subjekt predmet ASA). |
|
130 |
BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET NAPREDNIH PRISTOPOV ZA MERJENJE (AMA) Poročajo se ustrezni podatki za institucije AMA (člen 312(2) in členi 321 do 323 CRR). V primeru kombinirane uporabe različnih pristopov, kot je navedeno v členu 314 CRR, se poročajo informacije o ustreznem kazalniku za dejavnosti, ki so predmet AMA. To velja tudi za vse druge banke AMA. |
4.2 OPERATIVNO TVEGANJE: PODROBNOSTI O IZGUBAH V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS)
4.2.1 Splošne opombe
|
120. |
Predloga C 17.01 (OPR DETAILS 1) povzema informacije o bruto izgubah in povrnjenih izgubah, ki jih je institucija zabeležila v zadnjem letu, po vrstah dogodkov in poslovnih področjih. Predloga C 17.02 (OPR DETAILS 2) vsebuje podrobnosti o največjih škodnih dogodkih v zadnjem letu. |
|
121. |
Izgube iz naslova operativnega tveganja, ki so povezane s kreditnim tveganjem in za katere veljajo kapitalske zahteve za kreditno tveganje (mejni dogodki iz naslova operativnega tveganja, ki so povezani s krediti), niso upoštevane niti v predlogi C 17.01 niti v predlogi C 17.02. |
|
122. |
V primeru kombinirane uporabe različnih pristopov za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje v skladu s členom 314 CRR, se izgube in povrnitve, ki jih je zabeležila institucija, poročajo v predlogah C 17.01 in C 17.02 ne glede na pristop, ki se uporabi za izračun kapitalskih zahtev. |
|
123. |
‚Bruto izguba‘ pomeni izgubo, ki je posledica dogodka iz naslova operativnega tveganja ali vrste dogodka – kot so navedene v členu 322(3)(b) CRR – pred kakršno koli povrnitvijo, brez poseganja v ‚hitro povrnitev posledic škodnega dogodka v prvotno stanje‘, kot je opredeljeno spodaj. |
|
124. |
‚Povrnitev‘ pomeni neodvisen dogodek, povezan s prvotno izgubo iz naslova operativnega tveganja, ki je časovno ločen, v katerem so sredstva ali ekonomske koristi prejete od prve ali tretjih oseb, kot so zavarovatelji ali druge osebe. Povrnitve se delijo na povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja ter na neposredne povrnitve. |
|
125. |
‚Hitra povrnitev posledic škodnega dogodka v prvotno stanje‘ pomeni dogodek iz naslova operativnega tveganja, ki privede do izgub, ki so delno ali v celoti povrnjene v petih delovnih dneh. V primeru hitre povrnitve posledic škodnega dogodka v prvotno stanje se pri določanju bruto izgube vključi samo tisti del izgube, ki ni bil v celoti povrnjen (tj. izguba, zmanjšana za delno hitro povrnitev). Posledično se škodni dogodki, ki vodijo do izgub, ki so v celoti povrnjene v petih delovnih dneh, ne vključijo v določanje bruto izgube niti se o njih ne poroča v okviru predloge OPR Details. |
|
126. |
‚Datum obračunavanja‘ pomeni datum, ko je bila izguba ali rezervacija prvič pripoznana v izkazu poslovnega izida v povezavi z izgubo iz naslova operativnega tveganja. Ta datum logično sledi ‚Datumu nastopa dogodka‘ (tj. datumu, ko je nastopil oz. se začel dogodek iz naslova operativnega tveganja) in ‚Datumu odkritja dogodka‘ (tj. datumu, ko je institucija odkrila, da je prišlo do dogodka iz naslova operativnega tveganja). |
|
127. |
Izgube, ki jih povzroči pogost dogodek iz naslova operativnega tveganja ali več dogodkov, povezanih s prvotnim dogodkom iz naslova operativnega tveganja, ki ustvari dogodke ali izgube (‚izvorni dogodek‘), se združijo. Združeni dogodki se štejejo in poročajo kot en dogodek, torej se povezani zneski bruto izgube oziroma zneski prilagoditve izgube seštejejo. |
|
128. |
Vrednosti, ki se poročajo junija zadevnega leta, so vmesne vrednosti, končne vrednosti pa se poročajo decembra. Zato imajo vrednosti iz junija šestmesečno referenčno obdobje (tj. od 1. januarja do 30. junija koledarskega leta), vrednosti iz decembra pa imajo dvanajstmesečno referenčno obdobje (tj. od 1. januarja do 31. decembra koledarskega leta). Za podatke, ki se poročajo v juniju in decembru ‚prejšnja referenčna poročevalska obdobja‘ pomenijo vsa referenčna poročevalska obdobja do in vključno z obdobjem, ki se konča konec prejšnjega koledarskega leta. |
|
129. |
Institucije za preverjanje pogojev iz člena 5(b)(2)(b)(i) te uredbe uporabijo zadnje statistične podatke, ki so na voljo na spletni strani EBA v zvezi z razkritji nadzornim organom (Supervisory Disclosure), za pridobitev podatka o ‚vsoti posameznih bilančnih vsot vseh institucij v isti državi članici‘. Za preverjanje pogojev iz člena 5(b)2(b)(iii) se uporabi bruto domači proizvod po tržnih cenah, kot je opredeljen v točki 8.89 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (ESR 2010) ter ga je objavil Eurostat za predhodno koledarsko leto. |
4.2.2 C 17.01: Izgube in povrnitve iz naslova operativnega tveganja po poslovnih področjih in vrstah dogodkov v zadnjem letu (OPR DETAILS 1)
4.2.2.1 Splošne opombe
|
130. |
V predlogi C 17.01 se informacije predstavijo z razporeditvijo izgub in povrnitev nad notranjimi mejami med poslovna področja (kot je opredeljeno v razpredelnici 2 v členu 317 CRR, vključno z dodatnim poslovnim področjem ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR) in vrste dogodkov (kot je opredeljeno v členu 324 CRR), pri čemer je mogoče, da se izgube, ki ustrezajo enemu dogodku, razporedijo med več poslovnih področij. |
|
131. |
Stolpci predstavljajo različne vrste dogodkov in skupne vrednosti za vsako poslovno področje skupaj s pojasnjevalno postavko, ki prikazuje najnižjo notranjo mejo, ki se uporablja pri zbiranju podatkov o izgubah, pri čemer sta znotraj vsakega poslovnega področja razkrita najnižja in najvišja meja, če jih je več. |
|
132. |
Vrstice predstavljajo poslovna področja ter znotraj vsakega poslovnega področja informacije o številu dogodkov (novi dogodki), bruto znesku izgube (novi dogodki), številu dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube, prilagoditvah izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja, največji posamezni izgubi, vsoti petih največjih izgub in povrnjenih izgubah skupaj (neposredne povrnitve izgub ter povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja). |
|
133. |
Za poslovna področja skupaj se zahtevajo tudi podatki o številu dogodkov in bruto znesku izgube za nekatere razpone, ki temeljijo na vnaprej določenih mejah v višini 10000, 20000, 100000 in 1 000 000. Meje so določene v eurih in so vključene za potrebe primerjave poročanih izgub med institucijami, zato niso nujno povezane s spodnjimi mejami izgub, ki se uporabljajo za zbiranje notranjih podatkov in ki jih je treba poročati v drugem oddelku predloge. |
4.2.2.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
0010–0070 |
VRSTE DOGODKOV Institucije poročajo izgube v ustreznih stolpcih 010 do 070 v skladu z vrstami dogodkov iz člena 324 CRR. Institucije, ki izračunajo svojo kapitalsko zahtevo v skladu z BIA, lahko poročajo tiste izgube, za katere vrsta dogodka ni opredeljena samo v stolpcu 080. |
|
0080 |
SKUPAJ VRSTE DOGODKOV Institucije v stolpcu 080 za vsako poslovno področje poročajo skupno ‚število dogodkov (novi dogodki)‘, skupni ‚bruto znesek izgube (novi dogodki)‘, skupno ‚število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube‘, skupne ‚prilagoditve izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja‘, ‚največjo posamezno izgubo‘, ‚vsoto petih največjih izgub‘ in skupno ‚neposredno povrnitev izgube skupaj‘ ter skupne ‚povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj‘. Če je institucija opredelila vrste dogodkov za vse izgube, v stolpcu 080 navede enostaven seštevek števila škodnih dogodkov, skupnih bruto zneskov izgube, skupnih zneskov povrnjenih izgub in ‚prilagoditev izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja‘, ki se poročajo v stolpcih 010 do 070. ‚Največja posamezna izguba‘, ki se poroča v stolpcu 080, je največja posamezna izguba znotraj poslovnega področja in je enaka največji ‚največji posamezni izgubi‘, ki se poroča v stolpcih 010 do 070, če je institucija opredelila vrste dogodkov za vse izgube. Pri vsoti petih največjih izgub se v stolpcu 080 sporoči vsota petih največjih izgub v okviru enega poslovnega področja. |
|
0090–0100 |
POJASNJEVALNA POSTAVKA: MEJE IZGUB ZA ZBIRANJE PODATKOV Institucije v stolpcih 090 in 100 poročajo spodnje meje izgub, ki jih uporabljajo za zbiranje notranjih podatkov o izgubah v skladu z zadnjim stavkom člena 322(3)(c) CRR. Če institucija uporablja le eno mejo za vsako poslovno področje, se izpolni le stolpec 090. Kadar se v istem regulativnem poslovnem področju uporabljajo različne meje, se navede tudi najvišja veljavna meja (stolpec 100). |
|
Vrstice |
|||||
|
0010–0880 |
POSLOVNA PODROČJA: PODJETNIŠKE FINANCE, TRGOVANJE IN PRODAJA, POSLI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI NA DROBNO, KOMERCIALNO BANČNIŠTVO, BANČNIŠTVO NA DROBNO, PLAČILO IN PORAVNAVA, AGENCIJSKE STORITVE, UPRAVLJANJE PREMOŽENJA, KORPORATIVNE POSTAVKE Za vsako poslovno področje iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR, vključno z dodatnim poslovnim področjem ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, in za vsako vrsto dogodka institucija v skladu z notranjimi mejami sporoči naslednje informacije: število dogodkov (novi dogodki), bruto znesek izgube (novi dogodki), število dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube, prilagoditve izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja, največjo posamezno izgubo, vsoto petih največjih izgub, skupno neposredno povrnitev izgube ter skupne povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja. Pri škodnem dogodku, ki vpliva na več poslovnih področij, se ‚bruto znesek izgube‘ razdeli med vsa zadevna poslovna področja. Institucije, ki izračunajo svojo kapitalsko zahtevo v skladu z BIA, lahko poročajo tiste izgube, za katere poslovno področje ni opredeljeno, samo v vrsticah 910–980. |
||||
|
0010, 0110, 0210, 0310, 0410, 0510, 0610, 0710, 0810 |
Število dogodkov (novi dogodki) Število dogodkov je število dogodkov iz naslova operativnega tveganja, za katere so bile bruto izgube obračunane v referenčnem poročevalskem obdobju. Število dogodkov se nanaša na ‚nove dogodke‘, tj. dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so
‚Novi dogodki‘ ne vključujejo dogodkov iz naslova operativnega tveganja, ki so bili ‚prvič obračunani‘ v prejšnjem referenčnem poročevalskem obdobju in so bili vključeni že v prejšnja poročila nadzornemu organu. |
||||
|
0020, 0120, 0220, 0320, 0420, 0520, 0620, 0720, 0820 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) Bruto znesek izgube je bruto znesek izgube, ki se nanaša na dogodke iz naslova operativnega tveganja (npr. neposredne obremenitve, rezervacije, poravnave). Vse izgube, povezane z enim samim dogodkom, ki so obračunane v referenčnem poročevalskem obdobju, se seštejejo in štejejo kot bruto izguba za ta dogodek za to referenčno poročevalsko obdobje. Sporočen bruto znesek izgube se nanaša na ‚nove dogodke‘, kot so opredeljeni zgoraj. Za dogodke, ‚prvič obračunane‘ v prejšnjem referenčnem poročevalskem obdobju, ki niso bili vključeni v nobeno prejšnje poročilo nadzornemu organu, se skupna akumulirana izguba do referenčnega datuma poročanja (tj. prvotna izguba plus/minus vse prilagoditve izgub v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih) poroča kot bruto izguba na referenčni datum poročanja. Pri zneskih, ki se poročajo, se ne upoštevajo prejete povrnitve. |
||||
|
0030, 0130, 0230, 0330, 0430, 0530, 0630, 0730, 0830 |
Število škodnih dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube Število škodnih dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube, je število dogodkov iz naslova operativnega tveganja, ‚prvič obračunanih‘ v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih in že vključenih v prejšnja poročila, za katere so bile izgube prilagojene v trenutnem referenčnem poročevalskem obdobju. Če je bila za dogodek v referenčnem poročevalskem obdobju opravljena več kot ena prilagoditev izgube, se seštevek teh prilagoditev izgube šteje kot ena prilagoditev v zadevnem obdobju. |
||||
|
0040, 0140, 0240, 0340, 0440, 0540, 0640, 0740, 0840 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja referenčna poročevalska obdobja so seštevek naslednjih elementov (pozitivnih ali negativnih):
Če je bila v referenčnem poročevalskem obdobju opravljena več kot ena prilagoditev izgube za dogodek, se zneski vseh teh prilagoditev izgube seštejejo, pri čemer se upošteva predznak prilagoditve (pozitivna ali negativna). Ta seštevek se šteje kot prilagoditev izgube za zadevni dogodek za to referenčno poročevalsko obdobje. Če je zaradi negativne prilagoditve izgube prilagojen znesek izgube, ki ga je mogoče pripisati dogodku, pod pragom institucije za notranje zbiranje podatkov, institucija poroča skupni znesek izgube za zadevni dogodek, ki se nabere do zadnjega trenutka, ko se o dogodku poroča na referenčni datum v decembru (tj. prvotna izguba plus / minus vse prilagoditve izgube v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih), z negativnim predznakom namesto zneska same negativne prilagoditve izgube. Pri zneskih, ki se poročajo, se ne upoštevajo prejete povrnitve. |
||||
|
0050, 0150, 0250, 0350, 0450, 0550, 0650, 0750, 0850 |
Največja posamezna izguba Največja posamezna izguba je večji znesek izmed
Pri zneskih, ki se poročajo, se ne upoštevajo prejete povrnitve. |
||||
|
0060, 0160, 0260, 0360, 0460, 0560, 0660, 0760, 0860 |
Vsota petih največjih izgub Vsota petih največjih izgub je vsota petih največjih zneskov izmed
Pri zneskih, ki se poročajo, se ne upoštevajo prejete povrnitve. |
||||
|
0070, 0170, 0270, 0370, 0470, 0570, 0670, 0770, 0870 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj Neposredne povrnitve so vse prejete povrnitve, razen tistih, za katere velja člen 323 CRR, kot je poročano v vrstici spodaj. Neposredna povrnitev izgube skupaj je vsota vseh neposrednih povrnitev in prilagoditev neposrednih povrnitev, obračunanih v poročevalskem obdobju in ki se nanašajo na dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so bili prvič obračunani v referenčnem poročevalskem obdobju ali v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih. |
||||
|
0080, 0180, 0280, 0380, 0480, 0580, 0680, 0780, 0880 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja so tiste povrnitve, za katere velja člen 323 CRR. Skupna povrnitev iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja je vsota vseh povrnitev iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja ter prilagoditev takšnih povrnitev, obračunanih v referenčnem poročevalskem obdobju in ki se nanašajo na dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so bili prvič obračunani v referenčnem poročevalskem obdobju ali v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih. |
||||
|
0910–0980 |
POSLOVNA PODROČJA SKUPAJ Za vsako vrsto dogodka (stolpci 010 do 080) je treba sporočiti informacije (člen 322(3)(b), (c) in (e) CRR) o poslovnih področjih skupaj. |
||||
|
0910–0914 |
Število dogodkov V vrstici 910 se poroča število dogodkov nad notranjo mejo po vrstah dogodkov za poslovna področja skupaj. To število je lahko nižje od seštevka števila dogodkov po poslovnih področjih, saj se dogodki z več učinki (učinki v različnih poslovnih področjih) obravnavajo kot en dogodek. Lahko je višje, če institucija, ki izračunava svoje kapitalske zahteve v skladu z BIA, ne more opredeliti poslovnih področij, ki jih izguba prizadene, za vsak primer. V vrsticah 911–914 se poroča število dogodkov z bruto zneskom izgube v razponih, opredeljenih v pripadajočih vrsticah. Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR oziroma poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR in je opredelila vrste dogodka za vse izgube, za stolpec 080 velja naslednje:
|
||||
|
0920–0924 |
Bruto znesek izgube (novi dogodki) Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je bruto znesek izgube (novi dogodki), ki se poroča v vrstici 920, enostaven seštevek bruto zneskov izgube novih dogodkov za vsako poslovno področje. V vrsticah 921–924 se poroča bruto znesek izgube za dogodke z bruto zneskom izgube v razponih, opredeljenih v pripadajočih vrsticah. |
||||
|
0930, 0935, 0936 |
Število škodnih dogodkov, pri katerih se prilagodijo izgube V vrstici 930 se poroča skupno število dogodkov, za katere veljajo prilagoditve izgube, kot so opredeljene za vrstice 030, 130, …, 830. To število je lahko nižje od seštevka števila dogodkov, za katere se izvede prilagoditev izgube po poslovnih področjih, saj se dogodki z več vplivi (vplivi na različnih poslovnih področjih) štejejo kot en dogodek. Lahko je višje, če institucija, ki izračunava svoje kapitalske zahteve v skladu z BIA, ne more opredeliti poslovnih področij, ki jih izguba prizadene, za vsak primer. Število škodnih dogodkov, pri katerih se izvede prilagoditev izgube, se razčleni na število dogodkov, za katere se je v referenčnem poročevalskem obdobju izvedla pozitivna prilagoditev izgube, in število dogodkov, za katere se je v poročevalskem obdobju izvedla negativna prilagoditev izgube (vse se poročajo s pozitivnim predznakom). |
||||
|
0940, 0945, 0946 |
Prilagoditve izgube, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja V vrstici 940 se poročajo skupni zneski prilagoditve izgube v zvezi s prejšnjimi poročevalskimi obdobji po poslovnih področjih (kot je opredeljeno za vrstice 040, 140, …, 840). Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je znesek, ki se poroča v vrstici 940, enostaven seštevek prilagoditev izgub, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja in so bile poročane za različna poslovna področja. Znesek prilagoditev izgube se razčleni na znesek, povezan z dogodki, za katere je bila v referenčnem poročevalskem obdobju izvedena pozitivna prilagoditev izgube (vrstica 945, poročan kot pozitivna številka), in znesek, povezan z dogodki, za katere je bila v poročevalskem obdobju izvedena negativna prilagoditev izgube (vrstica 946, poročan kot negativna številka). Če je zaradi negativne prilagoditve izgube prilagojeni znesek izgube, ki ja je mogoče pripisati dogodku, pod pragom institucije za notranje zbiranje podatkov, institucija poroča skupni znesek izgube za zadevni dogodek, ki se nabere do zadnjega trenutka, ko se o dogodku poroča na referenčni datum v decembru (tj. prvotna izguba plus / minus vse prilagoditve izgube v prejšnjih referenčnih poročevalskih obdobjih), z negativnim predznakom v vrstici 946 namesto zneska same negativne prilagoditve izgube. |
||||
|
0950 |
Največja posamezna izguba Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je največja posamezna izguba največja izguba nad notranjo mejo za vsako vrsto dogodka in med vsemi poslovnimi področji. Ti zneski so lahko višji od najvišje posamezne izgube, zabeležene v vsakem poslovnem področju, če dogodek vpliva na različna poslovna področja. Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR oziroma poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR in je opredelila vrste dogodka za vse izgube, za stolpec 080 velja naslednje:
|
||||
|
0960 |
Vsota petih največjih izgub Poroča se vsota petih največjih bruto izgub za vsako vrsto dogodka in med vsemi poslovnimi področji. Ta vsota je lahko višja od najvišje vsote petih največjih izgub, zabeleženih v vsakem poslovnem področju. To vsoto je treba poročati ne glede na število izgub. Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR oziroma poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR in je opredelila vrste dogodkov za vse izgube, je v stolpcu 080 vsota petih največjih izgub vsota petih največjih izgub v celoti matriki, kar pomeni, da ni nujno enaka najvišji vrednosti ‚vsote petih največjih izgub‘ v vrstici 960 niti največji vrednosti ‚vsote petih največjih izgub‘ v stolpcu 080. |
||||
|
0970 |
Neposredno povrnjena izguba skupaj Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je skupna neposredna povrnitev izgube enostaven seštevek skupne neposredne povrnitve izgube za vsako poslovno področje. |
||||
|
0980 |
Povrnitve iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja skupaj Če je institucija vse svoje izgube pripisala poslovnemu področju iz razpredelnice 2 v členu 317(4) CRR ali poslovnemu področju ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, je skupna povrnitev iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja enostaven seštevek skupne povrnitve izgube iz zavarovanja in drugih mehanizmov za prenos tveganja za vsako poslovno področje. |
||||
4.2.3 C 17.02: Operativno tveganje: Podrobnosti o največjih škodnih dogodkih v zadnjem letu (OPR DETAILS 2)
4.2.3.1 Splošne opombe
|
134. |
V predlogi C 17.02 se navedejo informacije o posameznih škodnih dogodkih (ena vrstica na dogodek). |
|
135. |
Informacije, ki se poročajo v tej predlogi, se nanašajo na ‚nove dogodke‘, tj. dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so
|
|
136. |
Poročajo se zgolj dogodki z bruto zneskom izgube 100000 EUR ali več.
1. V skladu s tem pragom se v predlogo vključijo
|
4.2.3.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
0010 |
ID dogodka ID dogodka je identifikator vrstice in je enoznačen za vsako vrstico v tabeli. Kadar je na voljo notranji ID, institucije navedejo notranji ID. Sicer ID, ki se poroča, upošteva številčno zaporedje 1, 2, 3 itd. |
|
0020 |
Datum obračunavanja Datum obračunavanja pomeni datum, ko je bila izguba ali rezervacija v povezavi z izgubo iz naslova operativnega tveganja prvič pripoznana v izkazu poslovnega izida. |
|
0030 |
Datum nastopa dogodka Datum nastopa dogodka je datum, ko se dogodek iz naslova operativnega tveganja zgodi ali začne. |
|
0040 |
Datum odkritja dogodka Datum odkritja dogodka je datum, ko institucija odkrije dogodek iz naslova operativnega tveganja. |
|
0050 |
Vrsta dogodka Vrste dogodka, kot so opredeljene v členu 324 CRR. |
|
0060 |
Bruto izguba Bruto izguba v povezavi z dogodkom, kot je opredeljena za vrstice 020, 120 itd. predloge C 17.01 zgoraj. |
|
0070 |
Bruto izguba brez neposrednih povrnitev Bruto izguba v povezavi z dogodkom, kot je opredeljena za vrstice 020, 120 itd. predloge C 17.01 zgoraj, brez neposrednih povrnitev za ta škodni dogodek. |
|
0080 – 0160 |
Bruto izguba po poslovnih področjih Bruto izguba, kot se poroča v stolpcu 060, se razporedi po ustreznih poslovnih področjih, kot je opredeljeno v členih 317 in 322(3)(b) CRR. |
|
0170 |
Ime pravnega subjekta Ime pravnega subjekta, kot se poroča v stolpcu 010 predloge C 06.02, pri katerem nastane izguba – ali največji del izgube, če je prizadetih več subjektov. |
|
0180 |
ID pravnega subjekta Koda LEI pravnega subjekta, kot se poroča v stolpcu 025 predloge C 06.02, pri katerem nastane izguba – ali največji del izgube, če je prizadetih več subjektov. |
|
0190 |
Poslovna enota Poslovna enota ali oddelek institucije, v katerem nastane izguba – ali največji del izgube, če je prizadetih več poslovnih enot ali oddelkov. |
|
0200 |
Opis Opis dogodka, kadar je potrebno na posplošen ali anonimen način, ki mora vsebovati vsaj informacije o samem dogodku in informacije o vzvodih ali vzrokih dogodka, kadar so ti znani. |
5. PREDLOGE ZA TRŽNO TVEGANJE
|
137. |
Ta navodila se nanašajo na predloge za poročanje o izračunu kapitalskih zahtev v skladu s standardiziranim pristopom za valutno tveganje (MKR SA FX), tveganje spremembe cen blaga (MKR SA COM), obrestno tveganje (MKR SA TDI, MKR SA SEC, MKR SA CTP) in tveganje v lastniških finančnih instrumentih (MKR SA EQU). Poleg tega so v ta del vključena tudi navodila za predlogo za poročanje o izračunu kapitalskih zahtev v skladu s pristopom na podlagi notranjih modelov (MKR IM). |
|
138. |
Pozicijsko tveganje za dolžniški instrument ali lastniški instrument, s katerim se trguje na borzi (ali izveden dolžniški ali lastniški finančni instrument), se lahko za izračun zahtevanega kapitala razdeli na dva sestavna dela. Prvi del je njegovo posebno tveganje, tj. tveganje spremembe cene zadevnega instrumenta zaradi dejavnikov, ki so povezani z njegovim izdajateljem ali, v primeru izvedenega finančnega instrumenta, z izdajateljem osnovnega instrumenta. Drugi sestavni del zajema splošno tveganje, tj. tveganje spremembe cene instrumenta zaradi spremembe ravni obrestnih mer (v primeru dolžniškega instrumenta ali izvedenega dolžniškega finančnega instrumenta, s katerima se trguje na borzi) ali obsežen cenovni premik na trgu lastniških instrumentov, ki ni povezan z nobenimi posebnimi značilnostmi posameznih vrednostnih papirjev (v primeru lastniškega instrumenta ali izvedenega lastniškega finančnega instrumenta). Splošna obravnava posebnih instrumentov in postopkov pobota je na voljo v členih 326 do 333 CRR. |
5.1 C 18.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI (MKR SA TDI)
5.1.1 Splošne opombe
|
139. |
Ta predloga zajema pozicije in povezane kapitalske zahteve za pozicijska tveganja glede dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v skladu s standardiziranim pristopom (člen 102 in člen 105(1) CRR). Različna razpoložljiva tveganja in metode iz CRR so obravnavani po vrsticah. Posebno tveganje, povezano z izpostavljenostmi, vključenimi v MKR SA SEC in MKR SA CTP, je treba sporočiti le v predlogi s skupnimi zneski MKR SA TDI. Kapitalske zahteve, ki se poročajo v teh predlogah, se prenesejo v celico {325;060} (listinjenja) oziroma {330;060} (CTP).. |
|
140. |
Predlogo je treba izpolniti ločeno za ‚Skupaj‘ z vnaprej določenim seznamom naslednjih valut: EUR, ALL, BGN, CZK, DKK, EGP, GBP, HRK, HUF, ISK, JPY, MKD, NOK, PLN, RON, RUB, RSD, SEK, CHF, TRY, UAH, USD in eno preostalo predlogo za vse druge valute. |
5.1.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010–020 |
VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 102 in člen 105(1) CRR. To so bruto pozicije, ki niso pobotane z instrumenti in ki ne zajemajo pozicij, ki so bile že prenesene na tretje osebe ali so se te zavezale k njihovemu odkupu (drugi stavek člena 345 CRR). Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se uporablja tudi za te bruto pozicije, glej člen 328(2) CRR. |
|
030–040 |
NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Členi 327 do 329 in 334 CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami glej člen 328(2) CRR. |
|
050 |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE Neto pozicije, ki v skladu z različnimi pristopi iz poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR prejmejo kapitalsko zahtevo. |
|
060 |
KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalske zahteve za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR. |
|
070 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5. |
|
Vrstice |
|
|
010–350 |
DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI, V TRGOVALNI KNJIGI Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, v trgovalni knjigi in njihove ustrezne kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v skladu s členom 92(3)(b)(i) CRR ter poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR se sporočajo glede na kategorijo tveganja, zapadlost in uporabljeni pristop. |
|
011 |
SPLOŠNO TVEGANJE. |
|
012 |
Izvedeni finančni instrumenti Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun obrestnega tveganja pozicij v trgovalni knjigi, pri čemer se po potrebi upoštevajo členi 328 do 331. |
|
013 |
Druga sredstva in obveznosti Instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun obrestnega tveganja pozicij v trgovalni knjigi. |
|
020–200 |
PRISTOP NA PODLAGI ZAPADLOSTI Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, za katere se uporablja pristop na podlagi zapadlosti v skladu s členom 339(1) do (8) CRR, in ustrezne kapitalske zahteve iz člena 339(9) CRR. Pozicija se razdeli glede na skupine 1, 2 in 3, skupine pa po zapadlosti instrumentov. |
|
210–240 |
SPLOŠNO TVEGANJE. PRISTOP NA PODLAGI TRAJANJA Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, za katere se uporablja pristop na podlagi trajanja v skladu s členom 340(1) do (6) CRR, in ustrezne kapitalske zahteve iz člena 340(7) CRR. Pozicija se razdeli glede na skupine 1, 2 in 3. |
|
250 |
POSEBNO TVEGANJE Vsota zneskov iz vrstic 251, 325 in 330. Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, za katere se uporablja kapitalska zahteva za posebno tveganje, in ustrezna kapitalska zahteva v skladu s členom 92(3)(b), členom 335, členom 336(1) do (3) ter členoma 337 in 338 CRR. Upoštevati je treba tudi zadnji stavek člena 327(1) CRR. |
|
251-321 |
Kapitalske zahteve za dolžniške instrumente, ki niso pozicije v listinjenju Vsota zneskov iz vrstic 260 do 321. Kapitalske zahteve kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi n-tega neplačila, ki nimajo zunanje bonitetne ocene, je treba izračunati s seštevkom uteži tveganja referenčnih subjektov (odstavka 1 in 2 člena 332(1)(e) CRR – ‚vpogled‘). Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, ki imajo zunanjo bonitetno oceno (odstavek 3 člena 332(1)(e) CRR), se poročajo ločeno v vrstici 321. Sporočanje pozicij, za katere se uporablja člen 336(3) CRR: Obveznice, ki izpolnjujejo pogoje za utež tveganja 10 % v netrgovalni knjigi v skladu s členom 129(3) CRR (krite obveznice) so predmet posebne obravnave. Posebne kapitalske zahteve predstavljajo polovico odstotka druge kategorije razpredelnice 1 iz člena 336 CRR. Navedene postavke morajo biti razporejene v vrstice 280–300 glede na preostali čas do končne zapadlosti. Če je splošno tveganje pozicij iz naslova obrestne mere varovano s kreditnim izvedenim instrumentom, se uporabita člena 346 in 347. |
|
325 |
Kapitalske zahteve za instrumente v listinjenju Skupne kapitalske zahteve, sporočene v stolpcu 610 predloge MKR SA SEC. Poročajo se le na skupni ravni v predlogi MKR SA TDI. |
|
330 |
Kapitalske zahteve za trgovalni portfelj s korelacijo Skupne kapitalske zahteve, sporočene v stolpcu 450 predloge MKR SA CTP. Poročajo se le na skupni ravni v predlogi MKR SA TDI. |
|
350–390 |
DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA) Člen 329(3) CRR. Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun. |
5.2 C 19.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH (MKR SA SEC)
5.2.1 Splošne opombe
|
141. |
V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah (vse/neto in dolge/kratke) ter povezanih kapitalskih zahtevah za posebno tveganje pozicijskega tveganja v listinjenjih/relistinjenjih v trgovalni knjigi (neprimernih za portfelj trgovanja s korelacijo) v skladu s standardiziranim pristopom. Na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 se listinjenja v trgovalni knjigi, pri katerih se kapitalska zahteva za posebno tveganje določi na podlagi CRR, tj. če se kapitalska zahteva izračuna v skladu z revidiranim okvirom za listinjenja, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 02.00. Enako se na referenčne datume poročanja po 1. januarju 2019 pozicije v listinjenju, za katere se uporablja utež tveganja 1 250 % v skladu s CRR in ki se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1)(k)(ii) CRR, ne poročajo v tej predlogi, temveč samo v predlogi C 01.00. |
|
141a. |
Za namene te predloge vsa sklicevanja na člene poglavja 5 naslova II dela 3 CRR in na člen 337 CRR pomenijo sklicevanja na različico CRR, ki je veljala 31. decembra 2018. |
|
142. |
Predloga MKR SA SEC določa kapitalske zahteve le za posebno tveganje pozicij v listinjenju v skladu s členom 335 v povezavi s členom 337 CRR. Če so pozicije v listinjenju trgovalne knjige varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se uporabljata člena 346 in 347 CRR. Za vse pozicije trgovalne knjige se uporablja le ena predloga, ne glede na dejstvo, ali institucija uporablja standardizirani pristop ali pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za določanje uteži tveganja za vsako pozicijo v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR. O kapitalskih zahtevah splošnega tveganja teh pozicij se poroča v predlogi MKR SA TDI ali MKR IM. |
|
143. |
Pozicije, ki prejmejo utež tveganja 1250 %, se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (glej 243(1)(b), 244(1)(b) in 258 CRR). V tem primeru je treba te pozicije sporočiti v vrstici 460 predloge CA1. |
5.2.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010–020 |
VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 102 in člen 105(1) CRR v povezavi s členom 337 CRR (pozicije v listinjenju). Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se uporablja tudi za te bruto pozicije, glej člen 328(2) CRR. |
|
030–040 |
(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA (DOLGE IN KRATKE) Člen 258 CRR. |
|
050–060 |
NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Členi 327 do 329 in 334 CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami glej člen 328(2) CRR. |
|
070–520 |
RAZČLENITEV NETO POZICIJ GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR. Razčlenitev je treba izvesti ločeno za dolge in kratke pozicije. |
|
230–240 in 460–470 |
1 250 % Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR. |
|
250–260 in 480–490 |
METODA NADZORNIŠKE FORMULE Člen 337(2) CRR v povezavi s členom 262 CRR. Ti stolpci se izpolnijo, kadar institucija uporablja alternativni pristop nadzorniške formule (SFA), ki določa kapitalske zahteve kot funkcijo značilnosti skupine zavarovanj in pogodbenih lastnosti tranše. |
|
270 in 500 |
VPOGLED SA: Člena 253 in 254 ter člen 256(5) CRR. Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (povprečna utež tveganja skupine, najvišja utež tveganja skupine ali uporaba razmerja koncentracije). Pristop IRB: Člen 263(2) in (3) CRR. Predčasna odplačila so opisana v členih 265(1) in 256(5) CRR. |
|
280–290 / 510–520 |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA Drugi stavek člena 109(1) ter člen 259(3) in (4) CRR. Ti stolpci se izpolnijo, kadar institucija uporablja pristop notranjega ocenjevanja za določanje kapitalskih zahtev za okvirne likvidnostne kredite in kreditne izboljšave, ki jih banke (vključno z bankami tretjih oseb) zagotavljajo posebej ustanovljenim subjektom, ki izdajajo komercialne zapise s premoženjskim kritjem (ABCP). Pristop notranjega ocenjevanja (IAA), ki temelji na metodologijah ECAI, se uporablja le za izpostavljenosti do posebej ustanovljenih subjektov, ki izdajajo komercialne zapise s premoženjskim kritjem, katerih notranja bonitetna ocena je ob nastanku enakovredna naložbenemu razredu. |
|
530–540 |
SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA Člen 337(3) CRR v povezavi s členom 407 CRR. Člen 14(2) CRR. |
|
550–570 |
PRED UVEDBO OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE IN VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ Člen 337 CRR, pri čemer se ne upošteva diskrecijska pravica iz člena 335 CRR, ki instituciji omogoča omejitev produkta uteži in neto pozicije na raven največje možne izgube, povezane s tveganjem neplačila. |
|
580–600 |
PO UVEDBI OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE IN VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ Člen 337 CRR ob upoštevanju diskrecijske pravice iz člena 335 CRR. |
|
610 |
SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE V skladu s členom 337(4) CRR institucija v prehodnem obdobju, ki se konča 31. decembra 2014, ločeno sešteje svoje tehtane neto dolge pozicije (stolpec 580) in svoje tehtane neto kratke pozicije (stolpec 590). Višji od obeh seštevkov (po omejitvi) tvori kapitalsko zahtevo. Od leta 2015 institucija v skladu s členom 337(4) CRR sešteje svoje tehtane neto pozicije, ne glede na to, ali so dolge ali kratke (stolpec 600), za izračun kapitalskih zahtev. |
|
Vrstice |
|||||||||||||||||||||
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI Skupni znesek neporavnanih listinjenj (v trgovalni knjigi), ki ga sporoči institucija v vlogi originatorja in/ali investitorja in/ali sponzorja. |
||||||||||||||||||||
|
040, 070 in 100 |
LISTINJENJA Člen 4(61) in (62) CRR. |
||||||||||||||||||||
|
020, 050, 080 in 110 |
RELISTINJENJA Člen 4(63) CRR. |
||||||||||||||||||||
|
030–050 |
ORIGINATOR Člen 4(13) CRR. |
||||||||||||||||||||
|
060–080 |
INVESTITOR Kreditna institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor. |
||||||||||||||||||||
|
090–110 |
SPONZOR Člen 4(14) CRR. Če sponzor listini tudi kapital, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev. |
||||||||||||||||||||
|
120–210 |
RAZČLENITEV SKUPNE VSOTE TEHTANIH NETO DOLGIH IN NETO KRATKIH POZICIJ GLEDE NA OSNOVNO VRSTO Zadnji stavek člena 337(4) CRR. Pri razčlenitvi osnovnih sredstev se upošteva razvrstitev, ki se uporablja v predlogi SEC Details (stolpec ‚Vrsta‘):
Pri vsakem listinjenju institucija obravnava najpomembnejšo vrsto, če je skupina sestavljena iz različnih vrst sredstev. |
||||||||||||||||||||
5.3 C 20.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO (MKR SA CTP)
5.3.1 Splošne opombe
|
144. |
V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah CTP (vključno z listinjenji, kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi n-tega neplačila in drugimi pozicijami CTP, vključenimi v skladu s členom 338(3)) in ustreznih kapitalskih zahtevah v okviru standardiziranega pristopa. |
|
145. |
Predloga MKR SA CTP določa kapitalske zahteve le za posebno tveganje pozicij, dodeljenih trgovalnemu portfelju s korelacijo v skladu s členom 335 v povezavi s členom 338(2) in (3) CRR. Če so pozicije CTP trgovalne knjige varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se uporabljata člena 346 in 347 CRR. Za vse pozicije CTP trgovalne knjige se uporablja le ena predloga, ne glede na dejstvo, ali institucija uporablja standardizirani pristop ali pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za določanje uteži tveganja za vsako pozicijo v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR. O kapitalskih zahtevah splošnega tveganja teh pozicij se poroča v predlogi MKR SA TDI ali MKR IM. |
|
146. |
Ta struktura predloge ločuje pozicije v listinjenju, kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila in druge pozicije CTP. Zato se pozicije v listinjenju vedno poročajo v vrsticah 030, 060 ali 090 (odvisno od vloge institucije v listinjenju). Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila se vedno poročajo v vrstici 110. ‚Druge pozicije CTP‘ niso pozicije v listinjenju ali kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila (glej opredelitev v členu 338(3) CRR), ampak so izrecno ‚povezane‘ (zaradi namena varovanja) z eno od teh dveh pozicij. Zato so dodeljene v okviru podnaslova ‚listinjenje‘ ali ‚kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila‘. |
|
147. |
Pozicije, ki prejmejo utež tveganja 1250 %, se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (glej 243(1)(b), 244(1)(b) in 258 CRR). V tem primeru je treba te pozicije sporočiti v vrstici 460 predloge CA1. |
5.3.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010–020 |
VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 102 in člen 105(1) CRR v povezavi s pozicijami, dodeljenimi trgovalnemu portfelju s korelacijo v skladu s členom 338(2) in (3) CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se uporablja tudi za te bruto pozicije, glej člen 328(2) CRR. |
|
030–040 |
(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA (DOLGE IN KRATKE) Člen 258 CRR. |
|
050–060 |
NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Členi 327 do 329 in 334 CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami glej člen 328(2) CRR. |
|
070–400 |
RAZČLENITEV NETO POZICIJ V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA (SA IN IRB) Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR. |
|
160 in 330 |
DRUGO Druge uteži tveganja, ki niso izrecno navedene v prejšnjih stolpcih. Za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila le tisti, ki niso zunanje ocenjeni. Zunanje ocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila se poročajo v predlogi MKR SA TDI (vrstica 321) ali pa, če so vključeni v CTP, se dodelijo stolpcu ustrezne uteži tveganja. |
|
170–180 in 360–370 |
1 250 % Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR. |
|
190–200 in 340–350 |
METODA NADZORNIŠKE FORMULE Člen 337(2) CRR v povezavi s členom 262 CRR. |
|
210 / 380 |
VPOGLED SA: Člena 253 in 254 ter člen 256(5) CRR. Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (povprečna utež tveganja skupine, najvišja utež tveganja skupine ali uporaba razmerja koncentracije). Pristop IRB: Člen 263(2) in (3) CRR. Predčasna odplačila so opisana v členih 265(1) in 256(5) CRR. |
|
220–230 in 390–400 |
PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA Člen 259(3) in (4) CRR. |
|
410–420 |
PRED UVEDBO OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE Člen 338 brez upoštevanja diskrecijske pravice iz člena 335 CRR. |
|
430–440 |
PO UVEDBI OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE Člen 338 ob upoštevanju diskrecijske pravice iz člena 335 CRR. |
|
450 |
SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalske zahteve se določijo kot večja izmed (i) zahtev za posebno tveganje, ki bi se uporabila le za neto dolge pozicije (stolpec 430), ali (ii) zahtev za posebno tveganje, ki bi se uporabila le za neto kratke pozicije (stolpec 440). |
|
Vrstice |
|||||||
|
010 |
SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI Skupni znesek neporavnanih pozicij (v trgovalnem portfelju s korelacijo), ki ga sporoči institucija v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja. |
||||||
|
020–040 |
ORIGINATOR Člen 4(13) CRR. |
||||||
|
050–070 |
INVESTITOR Kreditna institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor. |
||||||
|
080–100 |
SPONZOR Člen 4(14) CRR. Če sponzor listini tudi kapital, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev. |
||||||
|
030, 060 in 090 |
LISTINJENJA Trgovalni portfelj s korelacijo zajema listinjenja, kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila in morebitne druge pozicije varovanja, ki izpolnjujejo merila iz člena 338(2) in (3) CRR. Izvedeni finančni instrumenti za izpostavljenosti v listinjenju, ki zagotavljajo sorazmeren delež, in pozicije, ki varujejo pozicije CTP, so vključeni v vrstico ‚Druge pozicije CTP‘. |
||||||
|
110 |
KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA PODLAGI N-TEGA NEPLAČILA Tu se poročajo kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, ki so zavarovani s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi n-tega neplačila v skladu s členom 347 CRR. Originator, investitor in sponzor pozicije ne ustrezajo kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila. Zato za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila ni mogoče zagotoviti razčlenitve kot za pozicije v listinjenju. |
||||||
|
040,070, 100 in 120 |
DRUGE POZICIJE CTP Pozicije v:
so vključene. |
||||||
5.4 C 21.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH (MKR SA EQU)
5.4.1 Splošne opombe
|
148. |
V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah in ustreznih kapitalskih zahtevah za pozicijsko tveganje v lastniškem kapitalu v trgovalni knjigi, obravnavano v okviru standardiziranega pristopa. |
|
149. |
Predlogo je treba izpolniti ločeno za ‚Skupaj‘ s statičnim, vnaprej določenim seznamom naslednjih trgov: Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Danska, Egipt, Madžarska, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Poljska, Romunija, Švedska, Združeno kraljestvo, Albanija, Japonska, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Ruska federacija, Srbija, Švica, Turčija, Ukrajina, Združene države Amerike, euroobmočje, vključno s še eno predlogo za vse druge trge. Za namen te zahteve glede poročanja se izraz ‚trg‘ razume kot ‚država‘ (razen za države, ki spadajo v euroobmočje, glej Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 525/2014). |
5.4.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010–020 |
VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 102 in člen 105(1) CRR. To so bruto pozicije, ki niso pobotane z instrumenti in ki ne zajemajo pozicij, ki so bile že prenesene na tretje osebe ali so se te zavezale k njihovemu odkupu (drugi stavek člena 345 CRR). |
|
030–040 |
NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Členi 327, 329, 332, 341 in 345 CRR. |
|
050 |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE Neto pozicije, ki v skladu z različnimi pristopi iz poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR prejmejo kapitalsko zahtevo. Kapitalsko zahtevo je treba izračunati za vsak nacionalni trg ločeno. Pozicije v terminskih pogodbah na delniške indekse v skladu z drugim stavkom člena 344(4) CRR se ne vključijo v ta stolpec. |
|
060 |
KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalske zahteve za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR. |
|
070 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5. |
|
Vrstice |
|
|
010–130 |
LASTNIŠKI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI Kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v skladu s členom 92(3)(b)(i) CRR in oddelek 3 poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR. |
|
020–040 |
SPLOŠNO TVEGANJE Pozicije v lastniških instrumentih, ki so predmet splošnega tveganja (člen 343 CRR), in ustrezne kapitalske zahteve v skladu z oddelkom 3 poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR. Obe razčlenitvi (021/022 in 030/040) sta razčlenitvi v zvezi z vsemi pozicijami, ki so predmet splošnega tveganja. V vrsticah 021 in 022 je treba navesti informacije o razčlenitvi po instrumentih. Le razčlenitev v vrsticah 030 in 040 se uporablja kot podlaga za izračun kapitalskih zahtev. |
|
021 |
Izvedeni finančni instrumenti Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun kapitalskega tveganja pozicij v trgovalni knjigi, pri čemer se po potrebi upoštevata člena 329 in 332. |
|
022 |
Druga sredstva in obveznosti Instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun kapitalskega tveganja pozicij v trgovalni knjigi. |
|
030 |
Splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in so predmet posameznega pristopa Splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in so predmet posameznega pristopa, v skladu s členom 344(1) in (4) CRR. Te pozicije so predmet izključno splošnega tveganja, zato v skladu s tem ne smejo biti sporočene v vrstici 050. |
|
040 |
Lastniški instrumenti, ki niso splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi Druge pozicije v lastniških instrumentih, ki so predmet posebnega tveganja, in ustrezne kapitalske zahteve v skladu s členom 343 in členom 344(3) CRR. |
|
050 |
POSEBNO TVEGANJE Pozicije v lastniških instrumentih, ki so predmet posebnega tveganja, in ustrezne kapitalske zahteve v skladu s členom 342 in členom 344(4) CRR. |
|
090–130 |
DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA) Člen 329(2) in (3) CRR. Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun. |
5.5 C 22.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE (MKR SA FX)
5.5.1 Splošne opombe
|
150. |
Institucije poročajo informacije o pozicijah v vsaki valuti (vključena valuta poročanja) in ustreznih kapitalskih zahtevah za valuto, obravnavanih v okviru standardiziranega pristopa. Pozicija se izračuna za vsako valuto (vključno z eurom), zlato in pozicije v KNP. |
|
151. |
Vrstice 100 do 480 te predloge se poročajo tudi, če institucijam ni treba izračunati kapitalskih zahtev za valutno tveganje v skladu s členom 351 CRR. V teh pojasnjevalnih postavkah so vključene vse pozicije v valuti poročanja, ne glede na obseg, v katerem se upoštevajo za namene člena 354 CRR. Vrstice 130 do 480 pojasnjevalnih postavk predloge se izpolnijo ločeno za vse valute držav članic Unije in naslednje valute: USD, CHF, JPY, RUB, TRY, AUD, CAD, RSD, ALL, UAH, MKD, EGP, ARS, BRL, MXN, HKD, ICK, TWD, NZD, NOK, SGD, KRW, CNY in vse druge valute. |
5.5.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
020–030 |
VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Bruto pozicije zaradi sredstev, zneskov, ki se prejmejo, in podobnih postavk iz člena 352(1) CRR. V skladu s členom 352(2) in ob dovoljenju pristojnih organov se pozicije, prevzete za varovanje pred negativnim učinkom deviznega tečaja na njihove količnike v skladu s členom 92(1), in pozicije, povezane s postavkami, ki so pri izračunu kapitala že odbite, ne poročajo. |
|
040–050 |
NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 352(3) in (4), prvi in drugi stavek, ter člen 353 CRR. Neto pozicije se izračunajo za vsako valuto, zato lahko hkrati obstajajo dolge in kratke pozicije. |
|
060–080 |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE Člen 352(4), tretji stavek, ter člena 353 in 354 CRR. |
|
060–070 |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE (DOLGE IN KRATKE) Dolge in kratke neto pozicije za vsako valuto se izračunajo z odštetjem vsote kratkih pozicij od vsote dolgih pozicij. Prištejejo se dolge neto pozicije za vsako dejavnost v valuti, da se dobi dolga neto pozicija v tej valuti. Prištejejo se kratke neto pozicije za vsako dejavnost v valuti, da se dobi kratka neto pozicija v tej valuti. Neizravnane pozicije v valutah, v katerih se ne poroča, se prištejejo pozicijam, ki so predmet kapitalskih zahtev za druge valute (vrstica 030) v stolpcu (060) ali (070), odvisno od njihove kratke ali dolge ureditve. |
|
080 |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE (IZRAVNANE) Izravnane pozicije za tesno korelirane valute. |
|
090 |
KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalske zahteve za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 3 naslova IV dela 3 CRR. |
|
100 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5. |
|
Vrstice |
|||||||||
|
010 |
SKUPAJ POZICIJE Vse pozicije v valutah, v katerih se ne poroča, in tiste pozicije v valutah poročanja, ki se upoštevajo za namene člena 354 CRR, kot tudi njihove ustrezne kapitalske zahteve v skladu s členom 92(3)(c)(i) ter členom 352(2) in (4) CRR (za pretvorbo v valuto poročanja). |
||||||||
|
020 |
TESNO KORELIRANE VALUTE Pozicije in njihove ustrezne kapitalske zahteve za valute iz člena 354 CRR. |
||||||||
|
025 |
Tesno korelirane valute: od tega: valuta poročanja Pozicije v valutah poročanja, ki prispevajo k izračunu kapitalskih zahtev v skladu s členom 354 CRR. |
||||||||
|
030 |
VSE DRUGE VALUTE (vključno s pozicijami v KNP v tujih valutah, obravnavanimi kot druge valute) Pozicije in njihove ustrezne kapitalske zahteve za valute, ki so predmet splošnega postopka, iz člena 351 ter člena 352(2) in (4) CRR. Poročanje o KNP, obravnavanih kot ločene valute, v skladu s členom 353 uredbe o kapitalskih zahtevah
|
||||||||
|
040 |
ZLATO Pozicije in njihove ustrezne kapitalske zahteve za valute, ki so predmet splošnega postopka, iz člena 351 ter člena 352(2) in (4) CRR. |
||||||||
|
050–090 |
DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA) Člen 352(5) in (6) CRR. Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun. |
||||||||
|
100–120 |
Razčlenitev skupnih pozicij (vključena valuta poročanja) glede na vrste izpostavljenosti Skupne pozicije se razčlenijo glede na izvedene finančne instrumente, druga sredstva in obveznosti ter zunajbilančne postavke. |
||||||||
|
100 |
Druga sredstva in obveznosti razen zunajbilančnih postavk in izvedenih finančnih instrumentov Pozicije, ki niso vključene v vrstico 110 ali 120, se vključijo v to vrstico. |
||||||||
|
110 |
Zunajbilančne postavke Postavke iz področja uporabe člena 352 CRR ne glede na valuto, v kateri so denominirane, vključene v Prilogo I k CRR, razen postavk, vključenih kot posli financiranja z vrednostnimi papirji in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov. |
||||||||
|
120 |
Izvedeni finančni instrumenti Pozicije, vrednotene v skladu s členom 352 CRR. |
||||||||
|
130–480 |
POJASNJEVALNE POSTAVKE: VALUTNE POZICIJE Pojasnjevalne postavke predloge se izpolnijo ločeno za vse valute držav članic Unije in naslednje valute: USD, CHF, JPY, RUB, TRY, AUD, CAD, RSD, ALL, UAH, MKD, EGP, ARS, BRL, MXN, HKD, ICK, TWD, NZD, NOK, SGD, KRW, CNY in vse druge valute. |
||||||||
5.6 C 23.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO (MKR SA COM)
5.6.1 Splošne opombe
|
152. |
V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah v blagu in ustreznih kapitalskih zahtevah, obravnavanih v okviru standardiziranega pristopa. |
5.6.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010–020 |
VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Bruto dolge/kratke pozicije, ki so obravnavane kot pozicije v enakem blagu, v skladu s členom 357(1) in (4) CRR (glej tudi člen 359(1) CRR). |
|
030–040 |
NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Kot je opredeljeno v členu 357(3) CRR. |
|
050 |
POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE Neto pozicije, ki v skladu z različnimi pristopi iz poglavja 4 naslova IV dela 3 CRR prejmejo kapitalsko zahtevo. |
|
060 |
KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalske zahteve za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 3 naslova IV dela 4 CRR. |
|
070 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
SKUPAJ POZICIJE V BLAGU Pozicije v blagu in njihove ustrezne kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s členom 92(3)(c)(iii) CRR ter poglavjem 4 naslova IV dela 3 CRR. |
|
020–060 |
POZICIJE GLEDE NA KATEGORIJO BLAGA Za namene poročanja se blago združi v štiri glavne skupine blaga iz razpredelnice 2 člena 361 CRR. |
|
070 |
PRISTOP LESTVICE ZAPADLOSTI Pozicije v blagu, ki so predmet pristopa lestvice zapadlosti iz člena 359 CRR. |
|
080 |
RAZŠIRJENI PRISTOP LESTVICE ZAPADLOSTI Pozicije v blagu, ki so predmet razširjenega pristopa lestvice zapadlosti iz člena 361 CRR. |
|
090 |
POENOSTAVLJENI PRISTOP Pozicije v blagu, ki so predmet pristopa lestvice zapadlosti iz člena 360 CRR. |
|
100–140 |
DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA) Člen 358(4) CRR. Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun. |
5.7 C 24.00 – NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA (MKR IM)
5.7.1 Splošne opombe
|
153. |
Ta predloga vsebuje razčlenitev zneskov tvegane vrednosti (VaR) in stresne tvegane vrednosti (sVaR) glede na različna tržna tveganja (dolžniški instrument, lastniški instrument, tuja valuta, blago) in druge informacije, pomembne za izračun kapitalskih zahtev. |
|
154. |
Običajno je poročanje odvisno od strukture modela institucij, tj. ali zneske za splošno in posebno tveganje sporočajo ločeno ali skupaj. To velja tudi za razčlenitev tvegane vrednosti/stresne tvegane vrednosti v kategorije tveganja (obrestno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih, valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga). Institucija lahko odstopi od sporočanja navedenih razčlenitev, če dokaže, da bi bilo sporočanje teh zneskov pretirano obremenjujoče. |
5.7.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
030–040 |
VaR Pomeni največjo možno izgubo, ki bi izhajala iz spremembe cene z določeno verjetnostjo v opredeljenem časovnem obdobju. |
|
030 |
Multiplikacijski faktor (mc) x povprečje za VaR za preteklih 60 delovnih dni (VaRavg) Člen 364(1)(a)(ii) in člen 365(1) CRR. |
|
040 |
VaR prejšnjega dne (VaRt–1) Člen 364(1)(a)(i) in člen 365(1) CRR. |
|
050–060 |
Stresna tvegana vrednost (SVaR) Pomeni največjo možno izgubo, ki bi izhajala iz spremembe cene z določeno verjetnostjo v opredeljenem časovnem obdobju, pri čemer se pridobi z uporabo vhodnih podatkov, umerjenih na pretekle podatke iz neprekinjenega 12-mesečnega obdobja finančnega stresa, ki zadeva portfelj institucije. |
|
050 |
Multiplikacijski faktor (ms) x povprečje za SVaR za preteklih 60 delovnih dni (SVaRavg) Člen 364(1)(b)(ii) in člen 365(1) CRR. |
|
060 |
Zadnji razpoložljivi SVaR (SVaRt-1) Člen 364(1)(b)(i) in člen 365(1) CRR. |
|
070–080 |
KAPITALSKE ZAHTEVE ZA PRESEŽNO TVEGANJE NEPLAČILA IN MIGRACIJE Pomeni največjo možno izgubo, ki bi izhajala iz spremembe cene, povezane s tveganji neplačila in migracije, izračunanimi v skladu s členom 364(2)(b) v povezavi z oddelkom 4 poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR. |
|
070 |
Povprečna vrednost 12-ih tednov Člen 364(2)(b)(ii) v povezavi z oddelkom 4 poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR. |
|
080 |
Zadnja vrednost Člen 364(2)(b)(i) v povezavi z oddelkom 4 poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR. |
|
090–110 |
KAPITALSKA ZAHTEVA ZA VSA CENOVNA TVEGANJA V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO |
|
090 |
MINIMALNA KAPITALSKA ZAHTEVA Člen 364(3)(c) CRR. 8 % kapitalske zahteve, ki bi se izračunala v skladu s členom 338(1) CRR za vse pozicije v kapitalski zahtevi „za vsa cenovna tveganja. |
|
100–110 |
POVPREČNA VREDNOST 12-IH TEDNOV IN ZADNJA VREDNOST Člen 364(3)(b). |
|
110 |
ZADNJA VREDNOST Člen 364(3)(a). |
|
120 |
KAPITALSKE ZAHTEVE Iz člena 364 CRR o vseh faktorjih tveganja ob upoštevanju učinka korelacije, če je to ustrezno, s presežnim tveganjem neplačila in migracije ter vsemi cenovnimi tveganji za CTP, vendar brez kapitalskih zahtev listinjenja za listinjenje in kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila v skladu s členom 364(2) CRR. |
|
130 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5. |
|
140 |
Število preseganj v zadnjih 250 delovnih dneh Člen 366 CRR. Sporoči se število preseganj, na podlagi katerih se določi prištevek. |
|
150–160 |
Multiplikacijski faktor VaR (mc) in multiplikacijski faktor SVaR (ms) Člen 366 CRR. |
|
170–180 |
PREDVIDENA ZAHTEVA ZA SPODNJI PRAG TRGOVALNEGA POTFELJA S KORELACIJO – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE PO UPORABI OMEJITVE Pri sporočenih zneskih, ki se uporabljajo kot podlaga za izračun kapitalske zahteve za spodnji prag za vsa cenovna tveganja v skladu s členom 364(3)(c) CRR, se upošteva diskrecijska pravica iz člena 335 CRR, ki določa, da lahko institucija omeji produkt uteži in neto pozicije na raven največje možne izgube, povezane s tveganjem neplačila. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
SKUPAJ POZICIJE Ustreza delu pozicijskega in valutnega tveganja ter tveganja spremembe cen blaga iz člena 363(1) CRR v zvezi s faktorji tveganja iz člena 367(2) CRR. Pri stolpcih 030 do 060 (tvegana vrednost in stresna tvegana vrednost) zneski v vrstici s skupno vrednostjo niso enakovredni razčlenitvi zneskov za tvegano vrednost/stresno tvegano vrednost zadevnih komponent tveganja. Zato so razčlenitve pojasnjevalne postavke. |
|
020 |
DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI Ustreza delu pozicijskega tveganja iz člena 363(1) CRR v zvezi s faktorji obrestnega tveganja iz člena 367(2) CRR. |
|
030 |
TDI – SPLOŠNO TVEGANJE Splošno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR. |
|
040 |
TDI – POSEBNO TVEGANJE Posebno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR. |
|
050 |
LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI Ustreza delu pozicijskega tveganja iz člena 363(1) CRR v zvezi s faktorji tveganja v lastniških finančnih instrumentih iz člena 367(2) CRR. |
|
060 |
LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI – SPLOŠNO TVEGANJE Splošno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR. |
|
070 |
LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI – POSEBNO TVEGANJE Posebno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR. |
|
080 |
VALUTNO TVEGANJE Člena 363(1) in 367(2) CRR. |
|
090 |
TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA Člena 363(1) in 367(2) CRR. |
|
100 |
SKUPNA VREDNOST SPLOŠNEGA TVEGANJA Tržno tveganje, ki ga povzročajo splošna tržna gibanja dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, lastniških finančnih instrumentov, valut in blaga. Tvegana vrednost za splošno tveganje vseh faktorjev tveganja (po potrebi ob upoštevanju učinkov korelacije). |
|
110 |
SKUPNA VREDNOST POSEBNEGA TVEGANJA Posebno tveganje dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in lastniških finančnih instrumentov. Tvegana vrednost za posebno tveganje lastniških finančnih instrumentov in dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v trgovalni knjigi (po potrebi ob upoštevanju učinkov korelacije). |
5.8 C 25.00 – TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNEGA VREDNOTENJA (CVA)
5.8.1 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
010 |
Vrednost izpostavljenosti Člen 271 CRR v skladu s členom 382 CRR. Skupna vrednost izpostavljenosti (EAD) vseh poslov, ki so predmet kapitalske zahteve za tveganje CVA. |
|
020 |
Od tega: izvedeni finančni instrumenti OTC Člen 271 CRR v skladu s členom 382(1) CRR. Del skupne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke samo zaradi izvedenih finančnih instrumentov OTC. Podatki se ne zahtevajo od institucij IMM, ki imajo izvedene finančne instrumente OTC in posle financiranja z vrednostnimi papirji v istem nizu pobotov. |
|
030 |
Od tega: POSEL FINANCIRANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Člen 271 CRR v skladu s členom 382(2) CRR. Del skupne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke samo zaradi izvedenih finančnih instrumentov SFT (poslov financiranja z vrednostnimi papirji). Podatki se ne zahtevajo od institucij IMM, ki imajo izvedene finančne instrumente OTC in posle financiranja z vrednostnimi papirji v istem nizu pobotov. |
|
040 |
MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (mc) × POVPREČJE ZA VaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (VaRavg) Člen 383 CRR v skladu s členom 363(1)(d) CRR. Izračun tvegane vrednosti na podlagi notranjih modelov za tržno tveganje. |
|
050 |
VaR PREJŠNJEGA DNE (VaRt–1) Glej navodila za stolpec 040. |
|
060 |
MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (ms) × POVPREČJE ZA SVaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (SVaRavg) Glej navodila za stolpec 040. |
|
070 |
ZADNJI RAZPOLOŽLJIVI SVaR (SVaRt-1) Glej navodila za stolpec 040. |
|
080 |
KAPITALSKE ZAHTEVE Člen 92(3)(d) CRR. Kapitalske zahteve za tveganje CVA, izračunano z izbrano metodo. |
|
090 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Člen 92(4)(b) CRR. Kapitalske zahteve, pomnožene z 12,5. |
|
|
Pojasnjevalne postavke |
|
100 |
Število nasprotnih strank Člen 382 CRR. Število nasprotnih strank, vključenih v izračun kapitala za tveganje CVA. Nasprotne stranke so podskupina dolžnikov. Obstajajo le v primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti ali poslov financiranja z vrednostnimi papirji, pri čemer so preprosto druga pogodbenica. |
|
110 |
Od tega: za določitev kreditnega razmika je bil uporabljen približek Število nasprotnih strank, pri čemer je bil kreditni razmik določen z uporabo približka namesto neposredno opaženih tržnih podatkov. |
|
120 |
NASTALA PRILAGODITEV KREDITNEGA TVEGANJA (CVA) Računovodske rezervacije zaradi manjše kreditne sposobnosti nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih. |
|
130 |
POSEL KREDITNE ZAMENJAVE Z ENO SAMO IZPOSTAVLJENOSTJO Člen 386(1)(a) CRR. Skupni hipotetični zneski poslov kreditne zamenjave z eno samo izpostavljenostjo, ki se uporabljajo kot varovanje za tveganje CVA. |
|
140 |
INDEKS KREDITNIH ZAMENJAV Člen 386(1)(b) CRR. Skupni hipotetični zneski indeksov kreditnih zamenjav, ki se uporabljajo kot varovanje za tveganje CVA. |
|
Vrstice |
|
|
010 |
Skupaj tveganje CVA Vsota vrstic 020 – 040, kot je ustrezno. |
|
020 |
V skladu z napredno metodo Napredna metoda za tveganje CVA, kot je določena v členu 383 CRR. |
|
030 |
V skladu s standardizirano metodo Standardizirana metoda za tveganje CVA, kot je določena v členu 384 CRR. |
|
040 |
Na podlagi OEM Zneski so predmet uporabe člena 385 CRR. |
6. PREUDARNO VREDNOTENJE (PRUVAL)
6.1 C 32.01 – PREUDARNO VREDNOTENJE: SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI (PRUVAL 1)
6.1.1 Splošne opombe
|
154a. |
To predlogo izpolnijo vse institucije ne glede na to, ali so sprejele poenostavljen pristop za določitev dodatnih prilagoditev vrednosti (AVA). Namenjena je absolutni vrednosti sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, ki se uporabi za določanje, ali so bili izpolnjeni pogoji iz člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 glede preudarnega vrednotenja za uporabo poenostavljenega pristopa za določanje dodatnih prilagoditev vrednosti. |
|
154b. |
Kar zadeva institucije, ki uporabljajo poenostavljen pristop, ta predloga vsebuje skupno dodatno prilagoditev vrednosti, ki jo je treba odšteti od kapitala v skladu s členoma 34 in 105 CRR, kot je določeno v členu 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se ustrezno poroča v vrstici 290 predloge C 01.00. |
6.1.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
0010 |
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI Absolutna vrednost sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, kot je navedena v računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, kot je določeno v členu 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, pred kakršnim koli odbitkom v skladu s členom 4(2). |
|
0020 |
OD TEGA: trgovalna knjiga Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, kot je sporočena v stolpcu 010, ki ustreza pozicijam v trgovalni knjigi. |
|
0030–0070 |
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI, IZKLJUČENA ZARADI DELNEGA VPLIVA NA NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, izključenih v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0030 |
Popolnoma ujemajoča Nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0040 |
Obračunavanje varovanja pred tveganjem Za pozicije, za katere se izvaja obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, izključenih v deležu, v katerem zadevne spremembe vrednosti vplivajo na navaden lastniški temeljni kapital v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0050 |
BONITETNI filtri Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, izključenih v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju zaradi prehodnih filtrov iz členov 467 in 468 CRR. |
|
0060 |
Drugo Vse druge pozicije, izključene v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ker prilagoditve njihove računovodske vrednosti samo sorazmerno vplivajo na navadni lastniški temeljni kapital. Ta stolpec se izpolni samo v redkih primerih, kadar se elementi, izključeni v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju ne morejo dodeliti v stolpec 0030, 0040 ali 0050 te predloge. |
|
0070 |
Opomba k ‚drugo‘ Navedejo se glavni razlogi, zaradi katerih so bile pozicije, sporočene v stolpcu 0060, izključene. |
|
0080 |
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI, vključena v prag iz člena 4(1) Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, dejansko vključenih v izračun praga v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0090 |
OD TEGA: trgovalna knjiga Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, kot je sporočena v stolpcu 0010, ki ustreza pozicijam v trgovalni knjigi. |
|
Vrstice |
|||||||
|
0010–0210 |
Opredelitve teh kategorij se morajo ujemati s tistimi iz ustreznih vrstic predlog FINREP 1.1 in 1.2. |
||||||
|
0010 |
1 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ Vsota sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti iz vrstic 20 do 210. |
||||||
|
0020 |
1.1 SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ Vsota sredstev po pošteni vrednosti iz vrstic 0030 do 0140. Zadevne celice vrstic 0030 do 0130 se poročajo v skladu s predlogo FINREP F 01.01 Prilog III in IV k tej uredbi, odvisno od standardov, ki veljajo za institucijo:
|
||||||
|
0030 |
1.1.1 FINANČNA SREDSTVA V POSESTI ZA TRGOVANJE MSRP 9, Priloga A Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 050 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0040 |
1.1.2 TRGOVALNA FINANČNA SREDSTVA Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 32–33; Priloga V, del 1, odstavek 17. Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 091 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0050 |
1.1.3 NETRGOVALNA FINANČNA SREDSTVA, OBVEZNO MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MSRP 9, 4.1.4. člen. Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 096 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0060 |
1.1.4 FINANČNA SREDSTVA, DOLOČENA ZA MERJENJE PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA MSRP 7, 8.(a)(i) člen; MSRP 9, 4.1.5. člen; računovodska direktiva, člen 8(1)(a) in 8(6). Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 100 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0070 |
1.1.5 FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA MSRP 7, 8.(h) člen; MSRP 9, 4.1.2.A člen. Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 141 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0080 |
1.1.6 NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 36(2). Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 171 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0090 |
1.1.7 NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK LASTNIŠKEGA KAPITALA Računovodska direktiva, člen 8(1)(a) in 8(8). Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 175 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0100 |
1.1.8 DRUGA NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37; računovodska direktiva, člen 12(7); Priloga V, del 1, odstavek 20. Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 234 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0110 |
1.1.9 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM MSRP 9, 6.2.1. člen; Priloga V, del 1, odstavek 22; računovodska direktiva, člen 8(1)(a), 8(6) in 8(8); MRS 39, 9. člen; Priloga V, del 1, odstavek 22. Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 240 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0120 |
1.1.10 SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI SKUPINE VAROVANIH POSTAVK PRED OBRESTNIM TVEGANJEM MRS 39, 89.A(a) člen; MSRP 9, 6.5.8. člen; računovodska direktiva, člen 8(5), 8(6). Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 250 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0130 |
1.1.11 NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽB MRS 1, 54.(e) člen; Priloga V, del 1, odstavek 21, del 2, odstavek 4; direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Sredstva (7)–(8); računovodska direktiva, člen 2(2). Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 260 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0140 |
1.1.12 (–) ODBITKI ZA TRGOVALNA SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI Priloga V, del 1, odstavek 29. Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 375 predloge F 01.01. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0150 |
1.2 OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI SKUPAJ Vsota obveznosti po pošteni vrednosti iz vrstic 0160 do 0210. Zadevne celice vrstic 0150 do 0190 se poročajo v skladu s predlogo FINREP F 01.02 Prilog III in IV k tej uredbi, odvisno od standardov, ki veljajo za institucijo:
|
||||||
|
0160 |
1.2.1 FINANČNE OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE MSRP 7, 8.(e)(ii) člen; MSRP 9, BA6. člen. Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 010 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0170 |
1.2.2 TRGOVALNE FINANČNE OBVEZNOSTI Računovodska direktiva, člen 8(1)(a), 8(3) in 8(6). Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 061 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0180 |
1.2.3 FINANČNE OBVEZNOSTI, DOLOČENE ZA MERJENJE PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA MSRP 7, 8.(e)(i) člen; MSRP 9, 4.2.2. člen; računovodska direktiva, člen 8(1)(a), 8(6); MRS 39, 9. člen. Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 070 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0190 |
1.2.4 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM MSRP 9, 6.2.1. člen; Priloga V, del 1, odstavek 26; računovodska direktiva, člen 8(1)(a), 8(6), 8(8)(a). Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 150 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0200 |
1.2.5 SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI SKUPINE VAROVANIH POSTAVK PRED OBRESTNIM TVEGANJEM MRS 39, 89.A(b) člen; MSRP 9, 6.5.8. člen; računovodska direktiva, člen 8(5), 8(6); Priloga V, del 2, odstavek 8. Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 160 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
|
0210 |
1.2.6 ODBITKI ZA TRGOVALNE OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI Priloga V, del 1, odstavek 29 Informacije, sporočene v tej vrstici, ustrezajo vrstici 295 predloge F 01.02. Prilog III in IV k tej uredbi. |
||||||
6.2 C 32.02 – PREUDARNO VREDNOTENJE: TEMELJNI PRISTOP (PRUVAL 2)
6.2.1 Splošne opombe
|
154c. |
Namen te predloge je zagotoviti informacije o sestavi skupne dodatne prilagoditve vrednosti, ki jo je treba odšteti od kapitala v skladu s členoma 34 in 105 CRR, skupaj z relevantnimi informacijami o računovodski vrednosti pozicij, na podlagi katere se določijo dodatne prilagoditve vrednosti. |
|
154d. |
To predlogo izpolnijo vse institucije, ki:
|
|
154e. |
Za namene te predloge se ‚visoka negotovost‘ opredeli na naslednji način: Kot je določeno v členu 8(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, se dodatne prilagoditve vrednosti izračunajo kot razlika med pošteno vrednostjo in preudarnim vrednotenjem, ki je določeno na podlagi 90-odstotne gotovosti, da lahko institucija izstopi iz izpostavljenosti na dani ali boljši točki v hipotetičnem razponu verjetnih vrednosti. Zgornja vrednost ali ‚visoka negotovost‘ je nasprotna točka v porazdelitvi verjetnih vrednosti, na kateri je institucija samo 10-odstotno gotova, da lahko izstopi iz pozicije na tej ali boljši točki. Visoka negotovost se izračuna in združi na isti podlagi kot skupna dodatna prilagoditev vrednosti, pri čemer se z 10-odstotno stopnjo gotovosti nadomesti 90-odstotna, ki se uporablja za skupno dodatno prilagoditev vrednosti. |
6.2.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
0010–0100 |
DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI NA RAVNI KATEGORIJE Dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije za nestabilnost tržnih cen, stroške zapiranja pozicij, tveganje, povezano z uporabo modela, koncentracije pozicij, prihodnje administrativne stroške, predčasno zapiranje pozicij in operativno tveganje se izračunajo, kot je opisano v členih 9 do 11 oziroma 14 do 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Za kategorije ‚nestabilnost tržnih cen‘, ‚stroški zapiranja pozicij‘ in ‚tveganje, povezano z uporabo modela‘, pri katerih se upoštevajo koristi zaradi razpršitve, kot je določeno v členu 9(6), 10(7) oziroma 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, se dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije, razen če je navedeno drugače, poročajo kot enostavna vsota posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti pred koristijo zaradi razpršitve [ker se koristi zaradi razpršitve, izračunane z metodo 1 ali metodo 2 iz Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, poročajo v postavkah 1.1.2, 1.1.2.1 in 1.1.2.2 predloge]. Za kategorije ‚nestabilnost tržnih cen‘, ‚stroški zapiranja pozicij‘ in ‚tveganje, povezano z uporabo modela‘, se zneski, izračunani z uporabo pristopa na podlagi strokovnega mnenja, kot je opredeljen v členih 9(5)(b), 10(6)(b) in 11(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, poročajo ločeno v stolpcih 0020, 0040 in 0060. |
|
0010 |
NESTABILNOST TRŽNIH CEN Člen 105(10) CRR. Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen, izračunane v skladu s členom 9 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0020 |
OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen, izračunane v skladu s členom 9(5)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0030 |
STROŠKI ZAPIRANJA POZICIJ Člen 105(10) CRR. Dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij, izračunane v skladu s členom 10 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0040 |
OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA Dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij, izračunane v skladu s členom 10(6)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0050 |
TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA Člen 105(10) CRR. Dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, izračunane v skladu s členom 11 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0060 |
OD TEGA: IZRAČUNANO Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA Dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, izračunane v skladu s členom 11(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0070 |
KONCENTRACIJE POZICIJ Člen 105(11) CRR. Dodatne prilagoditve vrednosti za koncentracije pozicij, izračunane v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0080 |
PRIHODNJI ADMINISTRATIVNI STROŠKI Člen 105(10) CRR. Dodatne prilagoditve vrednosti za prihodnje administrativne stroške, izračunane v skladu s členom 15 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0090 |
PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ Člen 105(10) CRR. Dodatne prilagoditve vrednosti za predčasno zapiranje pozicij, izračunane v skladu s členom 16 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0100 |
OPERATIVNO TVEGANJE Člen 105(10) CRR. Dodatne prilagoditve vrednosti za operativno tveganje, izračunane v skladu s členom 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0110 |
SKUPNA DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI Vrstica 0010: skupna dodatna prilagoditev vrednosti, ki se odbije od kapitala v skladu s členoma 34 in 105 in ustrezno sporoči v vrstici 290 predloge C 01.00. Skupna dodatna prilagoditev vrednosti je vsota vrstic 0030 in 0180. Vrstica 0020: delež skupne dodatne prilagoditve vrednosti, sporočene v vrstici 0010, ki izhaja iz pozicij v trgovalni knjigi (absolutna vrednost). Vrstice 0030 do 0160: vsota stolpcev 0010, 0030, 0050 in 0070 do 0100. Vrstice 0180 do 0210: skupna dodatna prilagoditev vrednosti, ki izhaja iz portfeljev po nadomestnem pristopu. |
|
0120 |
VISOKA NEGOTOVOST Člen 8(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Visoka negotovost se izračuna in združi na isti podlagi kot skupna dodatna prilagoditev vrednosti, izračunana v stolpcu 0110, pri čemer se z 10-odstotno stopnjo gotovosti nadomesti 90-odstotna, ki se uporablja za skupno dodatno prilagoditev vrednosti. |
|
0130–0140 |
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustreza zneskom dodatne prilagoditve vrednosti, sporočenim v vrsticah 0010 do 0130 in vrstici 0180. Za nekatere vrstice, zlasti vrstice 0090 do 0130, je za te zneske treba uporabiti približek ali jih razporediti na podlagi strokovne presoje. Vrstica 0010: skupna absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključenih v izračun praga iz člena 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To vključuje absolutno vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, za katere ocenjene dodatne prilagoditve vrednosti znašajo nič v skladu s členom 9(2), 10(2) ali 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se tudi ločeno poročajo v vrsticah 0070 in 0080. Vrstica 0010 je vsota vrstice 0030 in vrstice 0180. Vrstica 0020: delež skupne absolutne vrednosti sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, sporočene v vrstici 0010, ki izhaja iz pozicij v trgovalni knjigi (absolutna vrednost). Vrstica 0030: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo portfeljem v skladu s členi 9 do 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To vključuje absolutno vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, za katere ocenjene dodatne prilagoditve vrednosti znašajo nič v skladu s členom 9(2), 10(2) ali 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se tudi ločeno poročajo v vrsticah 0070 in 0080. Vrstica 0030 je vsota vrstic 0090 do 0130. Vrstica 0050: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključena v obseg izračuna dodatne prilagoditve vrednosti za nerealizirane kreditne razmike. Za namene izračuna te dodatne prilagoditve vrednosti se nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena iz izračuna praga v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ne smejo več obravnavati kot nasprotna in popolnoma ujemajoča. Vrstica 0060: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključena v obseg izračuna dodatne prilagoditve vrednosti za stroške investiranja in financiranja. Za namene izračuna te dodatne prilagoditve vrednosti se nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena iz izračuna praga v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ne smejo več obravnavati kot nasprotna in popolnoma ujemajoča. Vrstica 0070: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo izpostavljenostim vrednotenja, pri katerih je ocenjena dodatna prilagoditev vrednosti nič v skladu s členom 9(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Vrstica 0080: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo izpostavljenostim vrednotenja, pri katerih je ocenjena dodatna prilagoditev vrednosti nič v skladu s členoma 10(2) in 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Vrstice 0090 do 0130: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, razporejenih, kot je določeno spodaj (glej navodila za ustrezne vrstice), v skladu z naslednjimi kategorijami tveganja: obrestno tveganje, valutno tveganje, kreditno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih in tveganje spremembe cen blaga. To vključuje absolutno vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, za katere ocenjene dodatne prilagoditve vrednosti znašajo nič v skladu s členom 9(2), 10(2) ali 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se tudi ločeno poročajo v vrsticah 0070 in 0080. Vrstica 0180: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo portfeljem v skladu z nadomestnim pristopom. |
|
0130 |
SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI Absolutna vrednost sredstev po pošteni vrednosti, ki ustreza različnim vrsticam, kot je obrazloženo v navodilih za stolpca 0130–0140 zgoraj. |
|
0140 |
OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI Absolutna vrednost obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustreza različnim vrsticam, kot je obrazloženo v navodilih za stolpca 0130–0140 zgoraj. |
|
0150 |
PRIHODKI V ČDP Prihodki v četrtletju do datuma poročanja (‚prihodki v ČDP‘) od zadnjega datuma poročanja, pripisani sredstvom in obveznostim po pošteni vrednosti, ki ustrezajo različnim vrsticam, kot je obrazloženo v navodilih za stolpca 0130–0140 zgoraj, razporejeni ali približno ocenjeni na podlagi strokovnega mnenja, kjer je relevantno. |
|
0160 |
RAZLIKA NA PODLAGI NPC Vsota po vseh pozicijah in faktorjih tveganja zneskov neprilagojenih razlik (‚razlika na podlagi NPC‘), izračunana konec meseca, ki je najbližje datumu poročanja, v skladu s postopkom neodvisnega pregleda cen (NPC), izvedenim v skladu s členom 105(8) CRR, glede na najboljše razpoložljive neodvisne podatke za relevantno pozicijo ali faktor tveganja. Zneski neprilagojenih razlik se nanašajo na neprilagojene razlike med vrednotenji, ki jih ustvari sistem trgovanja, in vrednotenji, določenimi med mesečnim postopkom NPC. V izračun razlike na podlagi NPC se ne vključijo zneski neprilagojenih razlik v poslovnih knjigah in evidencah institucije za datum konca zadevnega meseca. |
|
0170–0250 |
PRILAGODITVE POŠTENE VREDNOSTI Prilagoditve, včasih omenjene tudi kot ‚rezerve‘, potencialno uporabljene pri računovodski pošteni vrednosti institucije, ki se izvedejo zunaj modela vrednotenja, uporabljenega za ustvarjanje knjigovodskih vrednosti (brez odložitve dobičkov in izgub na prvi dan), in za katere se lahko določi, da obravnavajo isti vir negotovosti pri vrednotenju kot zadevna dodatna prilagoditev vrednosti. Odražale bi lahko faktorje tveganja, ki niso zajeti v tehniki vrednotenja, ki so v obliki premije za tveganje ali izstopnega stroška in so skladni z opredelitvijo poštene vrednosti. Kljub temu bi jih morali udeleženci na trgu upoštevati pri določanju cene. (MSRP 13, 9. in 88. člen) |
|
0170 |
NESTABILNOST TRŽNIH CEN Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se odraža premija za tveganje, ki izhaja iz obstoja nabora opazovanih cen za enakovredne instrumente, ali, v zvezi vhodnim tržnim parametrom za model vrednotenja, instrumentov, na podlagi katerih je bil umerjen ta vhodni parameter, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen. |
|
0180 |
STROŠKI ZAPIRANJA POZICIJ Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se prilagodi za dejstvo, da vrednotenja na ravni pozicij ne odražajo izstopne cene za pozicijo ali portfelj, zlasti kadar so taka vrednotenja umerjena na srednjo tržno ceno, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij. |
|
0190 |
TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se odražajo tržni dejavniki ali dejavniki, povezani s produktom, ki niso zajeti z modelom, uporabljenim za izračunavanje dnevnih vrednosti in tveganj pozicij (‚model vrednotenja‘), ali ustrezna raven preudarnosti glede negotovosti, ki izhaja obstoja nabora alternativnih veljavnih modelov in umeritev modelov, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela. |
|
0200 |
KONCENTRACIJE POZICIJ Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se odraža dejstvo, da je združena pozicija institucije večja od običajne trgovane količine ali večja od velikosti pozicij, na katerih temeljijo kotacije ali posli, ki jih je mogoče opazovati, uporabljeni za umeritev cene ali vhodnih podatkov, uporabljenih v modelu vrednotenja, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za koncentracije pozicij. |
|
0210 |
NEREALIZIRANI KREDITNI RAZMIKI Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se pokrijejo pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih (tj. skupna prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA) na ravni institucije). |
|
0220 |
STROŠKI INVESTIRANJA IN FINANCIRANJA Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se kompenzira v primerih, v katerih modeli vrednotenja ne odražajo v celoti stroškov financiranja, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri izstopni ceni za pozicijo ali portfelj (tj. skupna prilagoditev vrednotenja financiranja na ravni institucije, kadar institucija izračuna tako prilagoditev, ali, alternativno, enakovredna prilagoditev). |
|
0230 |
PRIHODNJI ADMINISTRATIVNI STROŠKI Prilagoditev, uporabljena pri pošteni vrednosti institucije, s katero se odražajo administrativni stroški, nastali pri portfelju ali poziciji, ki niso upoštevani v modelu vrednotenja ali v cenah, uporabljenih za umeritev vhodnih podatkov za ta model, in za katero se lahko tako določi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške. |
|
0240 |
PREDČASNO ZAPIRANJE POZICIJ Prilagoditve, uporabljene pri pošteni vrednosti institucije, s katerimi se odražajo pogodbena ali nepogodbena pričakovanja glede predčasnega zapiranja pozicij, ki niso upoštevana v modelu vrednotenja, in za katere se lahko tako določi, da obravnavajo isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za predčasno zapiranje pozicij. |
|
0250 |
OPERATIVNO TVEGANJE Prilagoditve, uporabljene pri pošteni vrednosti institucije, s katerimi se odraža premija za tveganje, ki bi jo udeleženci na trgu zaračunali kot nadomestilo za operativna tveganja, ki izhajajo iz varovanja pred tveganjem, upravljanja in poravnave pogodb v portfelju, in za katere se lahko tako določi, da obravnavajo isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti za operativno tveganje. |
|
0260 |
DOBIČEK ALI IZGUBA NA PRVI DAN Prilagoditve, ki odražajo primere, v katerih se v modelu vrednotenja skupaj z vsemi drugimi relevantnimi prilagoditvami poštene vrednosti, ki se uporabljajo za pozicijo ali portfelj, ni upoštevala plačana ali prejeta cene na prvi dan pripoznanja, tj. odložitev dobičkov in izgub na prvi dan (MSRP 9, B5.1.2A člen). |
|
0270 |
OPIS POJASNILA Opis pozicij, obravnavanih v skladu s členom 7(2)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, in razloga, zaradi katerega ni bilo mogoče uporabiti členov 9 do 17 navedene uredbe. |
|
Vrstice |
|||
|
0010 |
1. TEMELJNI PRISTOP SKUPAJ Člen 7(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Za vsako relevantno kategorijo dodatnih prilagoditev vrednosti iz stolpcev 0010 do 0110 skupna dodatna prilagoditev vrednosti, izračunana na podlagi temeljnega pristopa, kot je določen v poglavju 3 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, za sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, vključene v izračun praga v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To vključuje koristi zaradi razpršitve, sporočene v vrstici 0140 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
||
|
0020 |
OD TEGA: TRGOVALNA KNJIGA Člen 7(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Za vsako relevantno kategorijo dodatnih prilagoditev vrednosti iz stolpcev 0010 do 0110 delež skupne dodatne prilagoditve vrednosti, sporočene v vrstici, ki izhaja iz pozicij v trgovalni knjigi (absolutna vrednost). |
||
|
0030 |
1.1 PORTFELJI V SKLADU S ČLENI 9 DO 17 – SKUPAJ NA RAVNI KATEGORIJE PO RAZPRŠITVI Člen 7(2)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Za vsako relevantno kategorijo dodatnih prilagoditev vrednosti iz stolpcev 0010 do 0110 skupna dodatna prilagoditev vrednosti, izračunana v skladu s členi 9 do 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, za sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, vključene v izračun praga v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, razen sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, za katere se uporablja obravnava iz člena 7(2)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To vključuje dodatne prilagoditve vrednosti, izračunane v skladu s členi 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se poročajo v vrsticah 0050 in 0060 in so vključene v dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij in dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, iz členov 12(2) in 13(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To vključuje koristi zaradi razpršitve, sporočene v vrstici 0140 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Zato se pričakuje, da je vrstica 0030 razlika med vrsticama 0040 in 0140. |
||
|
0040–0130 |
1.1.1 SKUPAJ NA RAVNI KATEGORIJE PRED RAZPRŠITVIJO Institucije za vrstice 0090 do 0130 razporedijo svoja sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, vključene v izračun praga v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju (trgovalna in netrgovalna knjiga), glede na naslednje kategorije tveganja: obrestno tveganje, valutno tveganje, kreditno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih in tveganje spremembe cen blaga. V ta namen se morajo institucije zanašati na svojo notranjo strukturo za upravljanje tveganj in po razvoju metode razporejanja na podlagi strokovnega presoje razporediti svoja poslovna področja ali trgovalne enote v najustreznejšo kategorijo tveganja. Dodatne prilagoditve vrednosti, prilagoditve poštene vrednosti in druge zahtevane informacije, ki ustrezajo razporejenim poslovnim področjem ali trgovalnim enotam, se nato razporedijo v isto relevantno kategorijo tveganja, da se na ravni vrstice za vsako kategorijo tveganja zagotovi dosleden pregled nad prilagoditvami, izvedenimi za tako za bonitetne kot računovodske namene, in podatek o velikosti zadevnih pozicij (v smislu sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti). Če se dodatne prilagoditve vrednosti in druge prilagoditve izračunajo na drugačni ravni združevanja, zlasti na ravni podjetja, institucije razvijejo metodologijo za razporeditev dodatnih prilagoditev vrednosti po relevantnih nizih pozicij. Metodologija za razporeditev povzroči, da je vrstica 0040 vsota vrstic 0050 do 0130 za stolpce 0010 do 0100. Ne glede na uporabljen pristop so sporočene informacije kolikor je mogoče dosledne na ravni vrstice, ker se bodo zagotovljene informacije primerjale na tej ravni (zneski dodatnih prilagoditev vrednosti, visoka negotovost, zneski poštene vrednosti in morebitne prilagoditve poštene vrednosti). Razčlenitev v vrsticah 0090 do 0130 izključuje dodatne prilagoditve vrednosti, izračunane v skladu s členi 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se poročajo v vrsticah 0050 in 0060 in so vključene v dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij in dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, iz členov 12(2) in 13(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Koristi zaradi razpršitve se poročajo v vrstici 0140 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju in so zato izključene iz vrstic 0040 do 0130. |
||
|
0050 |
OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA NEREALIZIRANE KREDITNE RAZMIKE Člen 105(10) CRR, člen 12 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Skupna dodatna prilagoditev vrednosti za nerealizirane kreditne razmike (‚dodatna prilagoditev vrednosti za CVA‘) in njena razporeditev med dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij ali dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, v skladu s členom 12 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Stolpec 0110: skupna dodatna prilagoditev vrednosti se navede zgolj za informacijo, ker njena razporeditev med dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij ali dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, privede do njene vključitve – po upoštevanju koristi zaradi razpršitve – v relevantno dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije. Stolpca 0130 in 0140: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključena v obseg izračuna dodatnih prilagoditev vrednosti za nerealizirane kreditne razmike. Za namene izračuna te dodatne prilagoditve vrednosti se nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena iz izračuna praga v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ne smejo več obravnavati kot nasprotna in popolnoma ujemajoča. |
||
|
0060 |
OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA STROŠKE INVESTIRANJA IN FINANCIRANJA Člen 105(10) CRR, člen 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Skupna dodatna prilagoditev vrednosti za stroške investiranja in financiranja in njena razporeditev med dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij ali dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, v skladu s členom 13 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Stolpec 0110: skupna dodatna prilagoditev vrednosti se navede zgolj za informacijo, ker njena razporeditev med dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen, dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij ali dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, privede do njene vključitve – po upoštevanju koristi zaradi razpršitve – v relevantno dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije. Stolpca 0130 in 0140: absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, vključena v obseg izračuna dodatne prilagoditve vrednosti za stroške investiranja in financiranja. Za namene izračuna te dodatne prilagoditve vrednosti se nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, izključena iz izračuna praga v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ne smejo več obravnavati kot nasprotna in popolnoma ujemajoča. |
||
|
0070 |
OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, OCENJENA Z VREDNOSTJO NIČ V SKLADU S ČLENOM 9(2) Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo izpostavljenostim vrednotenja, pri katerih je ocenjena dodatna prilagoditev vrednosti nič v skladu s členom 9(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
||
|
0080 |
OD TEGA: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, OCENJENA Z VREDNOSTJO NIČ V SKLADU S ČLENOM 10(2) IN 10(3) Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ki ustrezajo izpostavljenostim vrednotenja, pri katerih je ocenjena dodatna prilagoditev vrednosti nič v skladu s členoma 10(2) in 10(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
||
|
0090 |
|
||
|
0100 |
|
||
|
0110 |
|
||
|
0120 |
|
||
|
0130 |
|
||
|
0140 |
1.1.2 (–) Koristi zaradi razpršitve Skupna korist zaradi razpršitve. Vsota vrstic 0150 in 0160. |
||
|
0150 |
1.1.2.1 (–) Koristi zaradi razpršitve, izračunane z uporabo metode 1 Za tiste kategorije dodatnih prilagoditev vrednosti, združene na podlagi metode 1 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(6) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, razlika med vsoto posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti in skupno dodatno prilagoditvijo vrednosti na ravni kategorije po prilagoditvi za združevanje. |
||
|
0160 |
1.1.2.2 (–) Koristi zaradi razpršitve, izračunane z uporabo metode 2 Za tiste kategorije dodatnih prilagoditev vrednosti, združene na podlagi metode 2 v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(6) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, razlika med vsoto posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti in skupno dodatno prilagoditvijo vrednosti na ravni kategorije po prilagoditvi za združevanje. |
||
|
0170 |
1.1.2.2* Pojasnjevalna postavka: dodatne prilagoditve vrednosti pred razpršitvijo, zmanjšane za več kot 90 % z razpršitvijo po metodi 2 V terminologiji metode 2 je to vsota FV – PV za vse izpostavljenosti vrednotenja, pri katerih je APVA < 10 % (FV – PV). |
||
|
0180 |
1.2 Portfelji, izračunani z nadomestnim pristopom Člen 7(2)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Za portfelje, za katere se uporablja nadomestni pristop v skladu s členom 7(2)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, se skupna dodatna prilagoditev vrednosti izračuna kot vsota vrstic 0190, 0200 in 0210. Relevantne bilančne in druge spremne informacije se zagotovijo v stolpcih 0130–0260. V stolpcu 0270 se zagotovi opis pozicij in razloga, zaradi katerega ni bilo mogoče uporabiti členov 9 do 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
||
|
0190 |
1.2.1 Nadomestni pristop; 100 % nerealiziranega dobička Člen 7(2)(b)(i) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
||
|
0200 |
1.2.2 Nadomestni pristop; 10 % teoretične vrednosti Člen 7(2)(b)(ii) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
||
|
0210 |
1.2.3 Nadomestni pristop; 25 % vrednosti ob sklenitvi Člen 7(2)(b)(iii) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
||
6.3. C 32.03 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA (PRUVAL 3)
6.3.1 Splošne opombe
|
154f. |
To predlogo izpolnijo samo institucije, ki presegajo prag iz člena 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju na svoji ravni. Institucije, ki so del skupine, ki presega prag na konsolidirani ravni, morajo poročati to predlogo samo, če presegajo prag tudi na svoji ravni. |
|
154g. |
Ta predloga se uporablja za poročanje podrobnosti o 20 največjih posameznih dodatnih prilagoditvah vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, v smislu zneska dodatne prilagoditve vrednosti, ki prispevajo k skupni dodatni prilagoditvi vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, na ravni kategorije v skladu s členom 11 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Te informacije ustrezajo informacijam, sporočenim v stolpcu 0050 predloge C 32.02. |
|
154h. |
20 največjih posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, se poroča v padajočem vrstnem redu, pri čemer se začne z največjo posamezno dodatno prilagoditvijo vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela. |
|
154i. |
Produkti, ki ustrezajo tem največjim posameznim dodatnim prilagoditvam vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, se poročajo z uporabo popisa produktov, ki ga zahteva člen 19(3)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
154j. |
Če so produkti dovolj homogeni, kar zadeva model vrednotenja in dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, se združijo in prikažejo v eni vrstici za namene čim večje pokritosti te predloge glede skupne dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, na ravni kategorije. |
6.3.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|||||||
|
0005 |
UVRSTITEV Uvrstitev je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd., pri čemer se 1 pripiše najvišji posamezni dodatni prilagoditvi vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, 2 drugi najvišji in tako naprej. |
||||||
|
0010 |
MODEL Interno ime (alfanumerično) modela, ki ga institucija uporablja za identifikacijo modela. |
||||||
|
0020 |
KATEGORIJA TVEGANJA Kategorija tveganja (obrestno tveganje, valutno tveganje, kreditno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih in tveganje spremembe cen blaga), ki najustrezneje označuje produkt ali skupino produktov, pri katerih je potrebna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela. Institucije sporočijo naslednje kode: IR – obrestno tveganje FX – valutno tveganje CR – kreditno tveganje EQ – tveganje v lastniških finančnih instrumentih CO – tveganje spremembe cen blaga |
||||||
|
0030 |
PRODUKT Interno ime (alfanumerično) produkta ali skupine produktov v skladu s popisom produktov, ki se zahteva s členom 19(3)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, ki se vrednoti z uporabo modela. |
||||||
|
0040 |
PREVERLJIVOST Število opazovanih cen za produkt ali skupino produktov v zadnjih dvanajstih mesecih, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:
Institucije sporočijo eno od naslednjih vrednosti: ‚nič‘, ‚1–6‘, ‚6–24‘, ‚24–100‘, ‚100+‘. |
||||||
|
0050 |
DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA TVEGANJE, POVEZANO Z UPORABO MODELA Člen 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Posamezna dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, pred koristjo zaradi razpršitve, vendar po pobotu portfelja, kjer je relevantno. |
||||||
|
0060 |
OD TEGA: Z UPORABO PRISTOPA NA PODLAGI STROKOVNEGA MNENJA Zneski v stolpcu 0050, ki so bili izračunani z uporabo pristopa na podlagi strokovnega mnenja, kot je opredeljen v členu 11(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
||||||
|
0070 |
OD TEGA: ZDRUŽENO Z UPORABO METODE 2 Zneski v stolpcu 0050, ki so bili združeni z uporabo metode 2 iz Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To ustreza ‚FV – PV‘ v terminologiji Priloge. |
||||||
|
0080 |
ZDRUŽENA DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI, IZRAČUNANA PO METODI 2 Prispevek posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, združenih z uporabo metode 2 iz Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, k skupni dodatni prilagoditvi vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, na ravni kategorije, kot se izračuna v skladu s členom 11(7) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. To ustreza ‚APVA‘ v terminologiji Priloge. |
||||||
|
0090–0100 |
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI Absolutna vrednost sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ovrednotenih z uporabo modela, sporočenega v stolpcu 0010, kot je navedena v računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom. |
||||||
|
0090 |
SREDSTVA PO POŠTENI VREDNOSTI Absolutna vrednost sredstev po pošteni vrednosti, ovrednotenih z uporabo modela, sporočenega v stolpcu 0010, kot je navedena v računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom. |
||||||
|
0100 |
OBVEZNOSTI PO POŠTENI VREDNOSTI Absolutna vrednost obveznosti po pošteni vrednosti, ovrednotenih z uporabo modela, sporočenega v stolpcu 0010, kot je navedena v računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom. |
||||||
|
0110 |
RAZLIKA NA PODLAGI NPC (TESTIRANJE IZHODNIH PODATKOV) Vsota zneskov neprilagojenih razlik (‚razlika na podlagi NPC‘), izračunana konec meseca, ki je najbližje datumu poročanja, v skladu s postopkom neodvisnega pregleda cen (NPC), izvedenim v skladu s členom 105(8) CRR, glede na najboljše razpoložljive neodvisne podatke za ustrezni produkt ali skupino produktov. Zneski neprilagojenih razlik se nanašajo na neprilagojene razlike med vrednotenji, ki jih ustvari sistem trgovanja, in vrednotenji, določenimi med mesečnim postopkom NPC. V izračun razlike na podlagi NPC se ne vključijo zneski neprilagojenih razlik v poslovnih knjigah in evidencah institucije za datum konca zadevnega meseca. Tukaj se vključijo samo rezultati, ki so bili umerjeni na podlagi cen instrumentov, ki bi bile razporejene na isti produkt (testiranje izhodnih podatkov). Rezultati testiranja vhodnih podatkov na podlagi vhodnih tržnih podatkov, ki se testirajo glede na ravni, umerjene na podlagi drugačnih produktov, se ne vključijo. |
||||||
|
0120 |
POKRITOST Z NPC (TESTIRANJE IZHODNIH PODATKOV) Odstotek tistih pozicij, razporejenih na model, tehtan z dodatno prilagoditvijo vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, ki je pokrit z rezultati testiranja izhodnih podatkov NPC, navedenih v stolpcu 0110. |
||||||
|
0130–0140 |
PRILAGODITVE POŠTENE VREDNOSTI Prilagoditve poštene vrednosti, kot so opredeljene v stolpcih 0190 in 0240 predloge C 32.02, ki so se uporabile za pozicije, razporejene na model iz stolpca 0010. |
||||||
|
0150 |
DOBIČEK ALI IZGUBA NA PRVI DAN Prilagoditve, kot so opredeljene v stolpcu 0260 predloge C 32.02, ki so se uporabile za pozicije, razporejene na model iz stolpca 0010. |
||||||
6.4 C 32.04 – PREUDARNO VREDNOTENJE: DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ (PRUVAL 4)
6.4.1 Splošne opombe
|
154k. |
To predlogo izpolnijo samo institucije, ki presegajo prag iz člena 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju na svoji ravni. Institucije, ki so del skupine, ki presega prag na konsolidirani ravni, poročajo to predlogo samo, če presegajo prag tudi na svoji ravni. |
|
154l. |
Ta predloga se uporablja za poročanje podrobnosti o 20 največjih posameznih dodatnih prilagoditvah vrednosti za koncentracije pozicij v smislu zneska dodatne prilagoditve vrednosti, ki prispevajo k skupni dodatni prilagoditvi vrednosti za koncentracije pozicij na ravni kategorije v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. Te informacije ustrezajo informacijam, sporočenim v stolpcu 0070 predloge C 32.02. |
|
154m. |
20 največjih dodatnih prilagoditev vrednosti za koncentracije pozicij se poroča v padajočem vrstnem redu, pri čemer se začne z največjo posamezno dodatno prilagoditvijo vrednosti za koncentracije pozicij. |
|
154n. |
Produkti, ki ustrezajo tem največjim posameznim dodatnim prilagoditvam vrednosti za koncentracije pozicij, se poročajo z uporabo popisa produktov, ki ga zahteva člen 19(3)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
154o. |
Pozicije, ki so homogene v smislu metodologije izračuna dodatne prilagoditve vrednosti, se združijo, kjer je to mogoče, da se zagotovi čim večja pokritost te predloge. |
6.4.2 Navodila za posamezne pozicije
|
Stolpci |
|
|
0005 |
UVRSTITEV Uvrstitev je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd., pri čemer se 1 pripiše najvišji posamezni dodatni prilagoditvi vrednosti za koncentracije pozicij, 2 drugi najvišji in tako naprej. |
|
0010 |
KATEGORIJA TVEGANJA Kategorija tveganja (obrestno tveganje, valutno tveganje, kreditno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih in tveganje spremembe cen blaga), ki najustrezneje označuje pozicijo. Institucije sporočijo naslednje kode: IR – obrestno tveganje FX – valutno tveganje CR – kreditno tveganje EQ – tveganje v lastniških finančnih instrumentih CO – tveganje spremembe cen blaga |
|
0020 |
PRODUKT Interno ime produkta ali skupine produktov v skladu s popisom produktov, ki se zahteva s členom 19(3)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0030 |
OSNOVA Interno ime osnove ali osnov v primeru izvedenih finančnih instrumentov ali instrumentov v primeru neizvedenih instrumentov. |
|
0040 |
VELIKOST KONCENTRACIJE POZICIJ Velikost posamezne koncentrirane pozicije vrednotenja, kot je določena v skladu s členom 14(1)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, izražena v enoti, opisani v stolpcu 0050. |
|
0050 |
MERILO VELIKOSTI Enota merila velikosti, ki se uporablja interno kot del identifikacije koncentrirane pozicije vrednotenja za izračun velikosti koncentrirane pozicije vrednotenja iz stolpca 0040. V primeru pozicij v obveznicah ali lastniških instrumentih, sporočite enoto, ki se upravlja za notranje upravljanje tveganj, kot so ‚število obveznic‘, ‚število delnic‘ ali ‚tržna vrednost‘. V primeru pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, sporočite enoto, ki se uporablja za notranje upravljanje tveganj, kot je ‚PV01; EUR pri vzporednem premiku na krivulji donosa za eno bazično točko‘. |
|
0060 |
TRŽNA VREDNOST Tržna vrednost pozicije. |
|
0070 |
PREUDARNO IZSTOPNO OBDOBJE Preudarno izstopno obdobje v številu dni, ocenjeno v skladu s členom 14(1)(b) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju. |
|
0080 |
DODATNA PRILAGODITEV VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE POZICIJ Znesek dodatne prilagoditve vrednosti za koncentracije pozicij, izračunan v skladu s členom 14(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/101 o preudarnem vrednotenju, za zadevno posamezno koncentrirano pozicijo vrednotenja. |
|
0090 |
PRILAGODITEV POŠTENE VREDNOSTI KONCENTRACIJE POZICIJ Znesek katere koli prilagoditve poštene vrednosti, s katero se odraža dejstvo, da je združena pozicija institucije večja od običajne trgovane količine ali večja od velikosti pozicij, na katerih temeljijo kotacije ali posli, uporabljeni za umeritev cene ali vhodnih podatkov, uporabljenih v modelu vrednotenja. Sporočeni znesek ustreza znesku, ki se je uporabil za zadevno posamezno koncentrirano pozicijo vrednotenja. |
|
0100 |
RAZLIKA NA PODLAGI NPC Vsota zneskov neprilagojenih razlik (‚razlika na podlagi NPC‘), izračunana konec meseca, ki je najbližje datumu poročanja, v skladu s postopkom neodvisnega pregleda cen (NPC), izvedenim v skladu s členom 105(8) CRR, glede na najboljše razpoložljive neodvisne podatke za posamezno koncentrirano pozicijo vrednotenja. Zneski neprilagojenih razlik se nanašajo na neprilagojene razlike med vrednotenji, ki jih ustvari sistem trgovanja, in vrednotenji, določenimi med mesečnim postopkom neodvisnega pregleda cen. V izračun razlike na podlagi NPC se ne vključijo zneski neprilagojenih razlik v poslovnih knjigah in evidencah institucije za datum konca zadevnega meseca. |
7. C 33.00 – IZPOSTAVLJENOSTI DO SEKTORJA DRŽAVA (GOV)
7.1 SPLOŠNE OPOMBE
|
155. |
Informacije za namene predloge C 33.00 vključujejo vse izpostavljenosti do ‚sektorja država‘, kot so opredeljene v odstavku 42(b) Priloge V. |
|
156. |
Izpostavljenosti do ‚sektorja država‘ so vključene v različne kategorije izpostavljenosti v skladu s členom 112 in členom 147 CRR, kot je določeno v navodilih za izpolnjevanje predloge C 07.00, C 08.01 in C 08.02. |
|
157. |
Razpredelnica 2 (standardiziran pristop) in razpredelnica 3 (pristop IRB), vključeni v del 3 Priloge 5, se upoštevata pri razporejanju kategorij izpostavljenosti, ki se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev v skladu s CRR, v sektor nasprotne stranke ‚sektor država‘. |
|
158. |
Informacije se poročajo za skupen seštevek izpostavljenosti (vsota za vse države, v katerih ima banka izpostavljenost do države) ter za vsako državo na podlagi sedeža nasprotne stranke na podlagi neposrednega kreditojemalca. |
|
159. |
Izpostavljenosti se razvrstijo v kategorije izpostavljenosti ali jurisdikcije brez upoštevanja tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja in predvsem brez upoštevanja učinkov zamenjave. Vendar se pri izračunu vrednosti izpostavljenosti in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti in vsako jurisdikcijo upošteva pogostost tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja, vključno z učinki zamenjave. |
|
160. |
Za poročanje informacij o izpostavljenostih do ‚sektorja država‘ s strani jurisdikcije, v kateri ima sedež neposredna nasprotna stranka, ki ni domača jurisdikcija institucije poročevalke, veljajo pragovi iz člena 5(b)(3) te uredbe. |
7.2 PODROČJE UPORABE PREDLOGE O IZPOSTAVLJENOSTIH DO ‚ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAVE‘
|
161. |
Predloga GOV zajema neposredne bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti ter izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov do ‚sektorja država‘ v netrgovalni in trgovalni knjigi. Poleg tega se zahteva tudi pojasnjevalna postavka o posrednih izpostavljenostih v obliki prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država. |
|
162. |
Izpostavljenost je neposredna izpostavljenost, kadar je neposredna nasprotna stranka subjekt, zajet z opredelitvijo ‚sektor država‘. |
|
163. |
Predloga je razdeljena na dva dela. Prvi del temelji na razčlenitvi izpostavljenosti po tveganju, regulativnem pristopu in kategorijah izpostavljenosti, drugi pa na razčlenitvi po preostali zapadlosti. |
7.3 NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE
|
Stolpci |
Navodila |
|
010–260 |
NEPOSREDNE IZPOSTAVLJENOSTI |
|
010–140 |
BILANČNE IZPOSTAVLJENOSTI |
|
010 |
Skupna bruto knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev Seštevek bruto knjigovodske vrednosti, kot je določena v skladu z odstavkom 34 dela 1 Priloge V, neizvedenih finančnih sredstev, ki so izpostavljena do ‚sektorja država‘, za vse računovodske portfelje v skladu z MSRP ali nacionalnimi GAAP na podlagi Direktive 86/635/EGS (direktiva o računovodskih izkazih bank), ter ki so opredeljeni v odstavkih 15 do 22 dela 1 Priloge V in navedeni v stolpcih 030 do 120. Prilagoditve preudarnega vrednotenja ne zmanjšajo bruto knjigovodske vrednosti trgovalnih in netrgovalnih izpostavljenosti, merjenih po pošteni vrednosti. |
|
020 |
Skupna knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev (brez kratkih pozicij) Seštevek knjigovodske vrednosti, kot je določena v skladu z odstavkom 27 dela 1 Priloge V, neizvedenih finančnih sredstev, ki so izpostavljena do sektorja država, za vse računovodske portfelje v skladu z MSRP ali nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ter ki so opredeljeni v odstavkih 15 do 22 dela 1 Priloge V in navedeni v stolpcih 030 do 120, brez kratkih pozicij. Kadar ima institucija kratko pozicijo za isto preostalo zapadlost za isto neposredno nasprotno stranko, ki je denominirana v isti valuti, se knjigovodska vrednost kratke pozicije pobota s knjigovodsko vrednostjo neposredne pozicije. Če je ta neto znesek negativen, se šteje, da je enak nič. Poroča se vsota stolpcev 030 do 120, od katere se odšteje stolpec 130. Če je ta znesek nižji od nič, se kot znesek vpiše nič. |
|
030–120 |
NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA PO RAČUNOVODSKIH PORTFELJIH Seštevek knjigovodske vrednosti neizvedenih finančnih sredstev, kot so opredeljena zgoraj, izpostavljenih do sektorja država, po računovodskih portfeljih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom. |
|
030 |
Finančna sredstva v posesti za trgovanje MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MSRP 9, Priloga A |
|
040 |
Trgovalna finančna sredstva Direktiva o računovodskih izkazih bank, člena 32–33; Priloga V, del 1, odstavek 16; računovodska direktiva, člen 8(1)(a). Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP). |
|
050 |
Netrgovalna finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MSRP 9, 4.1.4. člen |
|
060 |
Finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida MSRP 7, 8.(a)(i) člen; MSRP 9, 4.1.5. člen ter člen 8(1)(a) in (6) računovodske direktive |
|
070 |
Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 36(2); računovodska direktiva, člen 8(1)(a). Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP). |
|
080 |
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa MSRP 7, 8.(d) člen; MSRP 9, 4.1.2.A člen. |
|
090 |
Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala Računovodska direktiva, člen 8(1)(a) in člen 8(8). Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP). |
|
100 |
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti MSRP 7,8.(f) člen; MSRP 9,4.1.2. člen; Priloga V, del 1, odstavek 15 |
|
110 |
Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 35; računovodska direktiva, člen 6(1)(i) in člen 8(2); Priloga V, del 1, odstavek 16 Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP). |
|
120 |
Druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37; računovodska direktiva, člen 12(7); Priloga V, del 1, odstavek 16 Poročajo samo institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP). |
|
130 |
Kratke pozicije Knjigovodska vrednost kratkih pozicij, kot so opredeljene v BA.7.(b) členu MSRP 9, kadar je neposredna nasprotna stranka sektor država, kot je opredeljen v odstavku 1. Kratke pozicije nastanejo, kadar institucija proda vrednostne papirje, pridobljene s kreditom z začasnim odkupom ali izposojene v poslu posojanja vrednostnih papirjev, v katerem je neposredna nasprotna stranka sektor država. Knjigovodska vrednost je poštena vrednost kratkih pozicij. Kratke pozicije je treba poročati po intervalih preostale zapadlosti, kot so opredeljeni v vrsticah 170 do 230, in po neposredni nasprotni stranki. Kratke pozicije se bodo nato uporabile za pobot s pozicijami, ki imajo enako preostalo zapadlost in isto neposredno nasprotno stranko, za izračun stolpcev 030 do 120. |
|
140 |
Od tega: kratke pozicije iz kreditov z začasnim odkupom, razvrščenih kot v posesti za trgovanje ali trgovalna finančna sredstva Knjigovodska vrednost kratkih pozicij, kot so opredeljene v BA.7.(b) členu MSRP 9, ki nastanejo, ko institucija proda vrednostne papirje, pridobljene pri kreditih z začasnim odkupom, pri katerih je neposredna nasprotna stranka sektor država, ki so vključeni v računovodska portfelja v posesti za trgovanje ali trgovalna finančna sredstva (stolpca 030 ali 040). Kratke pozicije, ki nastanejo, ko so se prodani vrednostni papirji izposodili v poslu posojanja vrednostnih papirjev, se ne vključijo v ta stolpec. |
|
150 |
Akumulirane oslabitve Seštevek akumuliranih oslabitev, povezanih z neizvedenimi finančnimi sredstvi, ki se poročajo v stolpcih 080 do 120. [odstavka 70 in 71 dela 2 Priloge V] |
|
160 |
Akumulirane oslabitve – od tega: iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali iz netrgovalnih neizvedenih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala Seštevek akumuliranih oslabitev, povezanih z neizvedenimi finančnimi sredstvi, ki se poročajo v stolpcih 080 in 090. |
|
170 |
Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Seštevek akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, povezanega s pozicijami, ki se poročajo v stolpcih 050, 060, 070, 080 in 090. [odstavek 69 dela 2 Priloge V] |
|
180 |
Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja – od tega: iz netrgovalnih finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančnih sredstev, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali iz netrgovalnih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Seštevek akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, povezanega s pozicijami, ki se poročajo v stolpcih 050, 060 in 070. |
|
190 |
Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja – od tega: iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali iz netrgovalnih neizvedenih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala Seštevek akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, povezanega s pozicijami, ki se poročajo v stolpcih 080 in 090. |
|
200–230 |
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Neposredne pozicije v izvedenih finančnih instrumentih se poročajo v stolpcih 200 do 230. Za poročanje izvedenih finančnih instrumentov, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, glej navodila za razčlenitev vrstic. |
|
200–210 |
Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo Vsi izvedeni finančni instrumenti z nasprotno stranko, ki je sektor država, s pozitivno pošteno vrednostjo za institucijo na datum poročanja, ne glede na to, ali se uporabljajo v ustreznem razmerju varovanja pred tveganjem, so v posesti za trgovanje ali vključeni v trgovalni portfelj v skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Izvedeni finančni instrumenti, ki se uporabljajo pri ekonomskem varovanju se poročajo tu, kadar so vključeni računovodska portfelja za trgovanje ali v posesti za trgovanje (odstavki 120, 124, 125 in 137 do 140 dela 2 Priloge V). |
|
200 |
Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo: knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov, obračunanih kot finančna sredstva, na referenčni datum poročanja. V skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank izvedeni finančni instrumenti, ki se poročajo v teh stolpcih, vključujejo izvedene finančne instrumente, merjene po nabavni vrednosti ali po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti ter vključene v trgovalni portfelj ali določene za instrumente za varovanje pred tveganji. |
|
210 |
Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo: hipotetični znesek V skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank hipotetični znesek, kot je opredeljen v odstavkih 133 do 135 dela 2 Priloge V, vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih in še ne poravnanih na referenčni datum poročanja, pri katerih je nasprotna stranka sektor država, kot je opredeljeno v odstavku 1 zgoraj, kadar je njegova poštena vrednost pozitivna za institucijo na referenčni datum poročanja. |
|
220–230 |
Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo Vsi izvedeni finančni instrumenti z nasprotno stranko, ki je sektor država, z negativno pošteno vrednostjo za institucijo na referenčni datum poročanja, ne glede na to, ali se uporabljajo v ustreznem razmerju varovanja pred tveganjem ali so v posesti za trgovanje ali vključeni v trgovalni portfelj v skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Izvedeni finančni instrumenti, ki se uporabljajo pri ekonomskem varovanju se poročajo tu, kadar so vključeni računovodska portfelja za trgovanje ali v posesti za trgovanje (odstavki 120, 124, 125 in 137 do 140 dela 2 Priloge V). |
|
220 |
Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo: knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov, obračunanih kot finančne obveznosti, na referenčni datum poročanja. V skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank izvedeni finančni instrumenti, ki se poročajo v teh stolpcih, vključujejo izvedene finančne instrumente, merjene po nabavni vrednosti ali po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti ter vključene v trgovalni portfelj ali določene za instrumente za varovanje pred tveganji. |
|
230 |
Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo: hipotetični znesek V skladu z MSRP in nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank hipotetični znesek, kot je opredeljen v odstavkih 133 do 135 dela 2 Priloge, vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih in še ne poravnanih na referenčni datum, pri katerih je nasprotna stranka sektor država, kot je opredeljeno v odstavku 1 zgoraj, kadar je njegova poštena vrednost negativna za institucijo. |
|
240–260 |
ZUNAJBILANČNE IZPOSTAVLJENOSTI |
|
240 |
Nominalni znesek Kadar je neposredna nasprotna stranka zunajbilančne postavke sektor država, kot je opredeljeno v odstavku 1 zgoraj, nominalni znesek obveznosti in finančnih poroštev, ki se ne štejejo kot izvedeni finančni instrumenti v skladu z MSRP ali v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank (odstavki 102–119 dela 2 Priloge V). V skladu z odstavkoma 43 in 44 dela 1 Priloge V je sektor država neposredna nasprotna stranka: (a) v danem finančnem poroštvu, kadar je neposredna nasprotna stranka dolžniškega instrumenta s poroštvom, in (b) v prevzeti obveznosti iz kreditov ter drugi prevzeti obveznosti, kadar je nasprotna stranka, katere kreditno tveganje prevzame institucija poročevalka. |
|
250 |
Rezervacije Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, obveznosti (6)(c), zunajbilančne postavke, člen 27(11), člen 28(8), člen 33; MSRP 9, 4.2.1.(c)(ii) in (d)(ii) člen ter 5.5.20. člen; MRS 37; MSRP 4, odstavek 11 dela 2 Priloge V. Rezervacije za vse zunajbilančne izpostavljenosti, ne glede na to, kako so merjene, razen tistih, ki so merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9. V skladu z MSRP se oslabitev prevzete obveznosti iz kreditov poroča v stolpcu 150, kadar institucija ne more ločeno opredeliti pričakovanih kreditnih izgub, povezanih s črpanim in nečrpanim zneskom dolžniškega instrumenta. Če skupne pričakovane kreditne izgube za ta finančni instrument presegajo bruto knjigovodsko vrednost posojilnega dela instrumenta, se preostalo stanje pričakovanih kreditnih izgub poroča kot rezervacija v stolpcu 250. |
|
260 |
Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Za zunajbilančne postavke, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja (odstavek 110 dela 2 Priloge V). |
|
270–280 |
Pojasnjevalna postavka: prodani kreditni izvedeni finančni instrumenti, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država Kreditne izvedene finančne instrumente, ki ne ustrezajo opredelitvi finančnih poroštev, ki jih je prevzela institucija poročevalka za nasprotne stranke, ki niso sektor država, ter katerih referenčna izpostavljenost je do sektorja država, je treba sporočiti. V teh stolpcih se ne poročajo izpostavljenosti, razčlenjene po kategoriji tveganja, regulativnega pristopa in kategoriji izpostavljenosti (vrstice 020 do 160). Izpostavljenosti, ki se poročajo v tem delu, se ne upoštevajo pri izračunu vrednosti izpostavljenosti in zneska tveganju prilagojene izpostavljenosti (stolpca 290 in 300), ki temelji izključno na neposrednih izpostavljenostih. |
|
270 |
Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo – knjigovodska vrednost Seštevek knjigovodske vrednosti poročanih prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država, ki imajo pozitivno pošteno vrednost za institucijo na referenčni datum poročanja, brez upoštevanja prilagoditve preudarnega vrednotenja. Za izvedene finančne instrumente v skladu z MSRP je znesek, ki se poroča v tem stolpcu, knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov, ki so finančna sredstva, na datum poročanja. Za izvedene finančne instrumente v skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se v tem stolpcu poroča znesek poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov s pozitivno pošteno vrednostjo na referenčni datum poročanja, neodvisno od tega, kako se obračunajo. |
|
280 |
Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo – knjigovodska vrednost Seštevek knjigovodske vrednosti poročanih prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, katerih osnova je izpostavljenost do sektorja država, ki imajo negativno pošteno vrednost za institucijo na referenčni datum poročanja, brez upoštevanja prilagoditve preudarnega vrednotenja. Za izvedene finančne instrumente v skladu z MSRP je znesek, ki se poroča v tem stolpcu, knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov, ki so finančne obveznosti, na datum poročanja. Za izvedene finančne instrumente v skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se v tem stolpcu poroča znesek poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov z negativno pošteno vrednostjo na referenčni datum poročanja, neodvisno od tega, kako se obračunajo. |
|
290 |
Vrednost izpostavljenosti Vrednost izpostavljenosti za izpostavljenosti, za katere velja okvir kreditnega tveganja. Za izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom (SA): glej člen 111 CRR. Za izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB: glej člen 166 in drugi stavek člena 230(1) CRR. Za poročanje izvedenih finančnih instrumentov, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, glej navodila za razčlenitev vrstic. |
|
300 |
Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti Znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti za izpostavljenosti, za katere velja okvir kreditnega tveganja. Za izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom (SA): glej člen 113(1) do (5) CRR. Za izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB: glej člen 153(1) in (3) CRR. Za poročanje neposrednih izpostavljenosti iz področja uporabe člena 271 CRR, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, glej navodila za razčlenitev vrstic. |
|
Vrstice |
Navodila |
||||||||||||||
|
RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI PO REGULATIVNEM PRISTOPU |
|||||||||||||||
|
010 |
Skupni znesek izpostavljenosti Seštevek izpostavljenosti do sektorja država, kot je opredeljeno v odstavku 1. |
||||||||||||||
|
020–155 |
Izpostavljenosti v skladu z okvirom kreditnega tveganja Seštevek izpostavljenosti do sektorja država, ki se bodo prilagodile tveganjem v skladu z naslovom II dela 3 CRR. Izpostavljenosti v skladu z okvirom kreditnega tveganja vključujejo tako izpostavljenosti iz netrgovalne kot trgovalne knjige, za katere velja kapitalska zahteva za kreditno tveganje nasprotne stranke. Neposredne izpostavljenosti iz področja uporabe člena 271 CRR, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, se poročajo v vrsticah za kreditno tveganje (020 do 155) in vrstici za tržno tveganje (vrstica 160): izpostavljenosti zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke se poročajo v vrsticah za kreditno tveganje, medtem ko se izpostavljenosti zaradi tržnega tveganja poročajo v vrstici za tržno tveganje. |
||||||||||||||
|
030 |
Standardizirani pristop Izpostavljenosti do sektorja država, ki se prilagodijo tveganju v skladu s poglavjem 2 dela 3 naslova II CRR, vključno z izpostavljenostmi iz netrgovalne knjige, za katere se pri prilagoditvi tveganju v skladu z navedenim poglavjem upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
040 |
Enote centralne ravni držav Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot centralne ravni države. Te izpostavljenosti se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti do ‚Enote centralne ravni države ali centralne banke‘ v skladu s členoma 112 in 114 CRR, kot je določeno v navodilih za predlogo C 07.00, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
050 |
Enote regionalne ali lokalne ravni držav Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav. Te izpostavljenosti se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote regionalne ali lokalne ravni držav‘ v skladu s členoma 112 in 115 CRR, kot je določeno v navodilih za predlogo C 07.00, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
060 |
Subjekti javnega sektorja Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja. Te izpostavljenosti se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Subjekti javnega sektorja‘ v skladu s členoma 112 in 116 CRR, kot je določeno v navodilih za predlogo C 07.00, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
070 |
Mednarodne organizacije Izpostavljenosti do sektorja država, ki vključujejo mednarodne organizacije. Te izpostavljenosti se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Mednarodne organizacije‘ v skladu s členoma 112 in 118 CRR, kot je določeno v navodilih za predlogo C 07.00, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
075 |
Druge izpostavljenosti do sektorja država, za katere se uporablja standardizirani pristop Izpostavljenosti do sektorja država, razen tistih iz vrstic 040 do 070 zgoraj, ki se razporedijo v kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa v skladu s členom 112 CRR za namene izračuna kapitalskih zahtev. |
||||||||||||||
|
080 |
Pristop IRB Izpostavljenosti do sektorja država, ki se prilagodijo tveganju v skladu s poglavjem 3 dela 3 naslova II CRR, vključno z izpostavljenostmi iz netrgovalne knjige, za katere se pri prilagoditvi tveganju v skladu z navedenim poglavjem upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
090 |
Enote centralne ravni držav Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot centralne ravni države in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote centralne ravni države in centralne banke‘ v skladu s členom 147(3)(a) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
100 |
Enote regionalne ali lokalne ravni države [enote centralne ravni države in centralne banke] Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni države in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote centralne ravni države in centralne banke‘ v skladu s členom 147(3)(a) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
110 |
Enote regionalne ali lokalne ravni države [institucije] Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni države in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Institucije‘ v skladu s členom 147(4)(a) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do države v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
120 |
Subjekti javnega sektorja [enote centralne ravni države in centralne banke] Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja v skladu s členom 4(8) CRR in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote centralne ravni države in centralne banke‘ v skladu s členom 147(3)(a) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
130 |
Subjekti javnega sektorja [institucije] Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja v skladu s členom 4(8) CRR in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Institucije‘ v skladu s členom 147(4)(b) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
140 |
Mednarodne organizacije [enote centralne ravni države in centralne banke] Izpostavljenosti do sektorja država, ki so izpostavljenosti do mednarodnih organizacij in se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚Enote centralne ravni države in centralne banke‘ v skladu s členom 147(3)(c) CRR, kot je določeno v navodilih za predlogi C 08.01 in C 08.02, pri čemer so izjema specifikacije glede prerazporeditve izpostavljenosti do sektorja država v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjšanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenosti, ki se ne uporabljajo. |
||||||||||||||
|
155 |
Druge izpostavljenosti do sektorja država, za katere se uporablja pristop IRB Izpostavljenosti do sektorja država, razen tistih iz vrstic 090 do 140 zgoraj, ki se razporedijo v kategorije izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB v skladu s členom 147 CRR za namene izračuna kapitalskih zahtev. |
||||||||||||||
|
160 |
Izpostavljenosti, ki so predmet tržnega tveganja Izpostavljenosti tržnemu tveganju zajemajo pozicije, za katere se kapitalske zahteve izračunajo v skladu z naslovom IV dela 3 CRR. Neposredne izpostavljenosti iz področja uporabe člena 271 CRR, za katere veljajo kapitalske zahteve tako za kreditno tveganje nasprotne stranke kot tržno tveganje, se poročajo v vrsticah za kreditno tveganje (020 do 155) in vrstici za tržno tveganje (vrstica 160): izpostavljenost zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke se poroča v vrsticah za kreditno tveganje, medtem ko se izpostavljenost zaradi tržnega tveganja poroča v vrstici za tržno tveganje. |
||||||||||||||
|
170–230 |
RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI PO PREOSTALI ZAPADLOSTI Preostala zapadlost se izračuna v dneh med pogodbenim datumom zapadlosti in referenčnim datumom poročanja za vse pozicije. Izpostavljenosti do sektorja država se razčlenijo po preostali zapadlosti in razvrstijo po intervalih, kot sledi:
|
||||||||||||||
(1) Podatki, ki se zahtevajo od institucij v tej predlogi, se sporočijo na akumulirani podlagi za naravno leto ali poročilo (tj. od 1. januarja tekočega leta).
(2) ‚Samostojne institucije‘ niso del skupine in niso konsolidirane v državi, v kateri so predmet kapitalskih zahtev.
PRILOGA III
„PRILOGA V
POROČANJE O FINANČNIH INFORMACIJAH
Kazalo
| SPLOŠNA NAVODILA | 337 |
|
1. |
Sklici na pravno podlago | 337 |
|
2. |
Dogovori | 338 |
|
3. |
Konsolidacija | 340 |
|
4. |
Računovodski portfelji finančnih instrumentov | 340 |
|
4.1 |
Finančna sredstva | 340 |
|
4.2 |
Finančne obveznosti | 341 |
|
5. |
Finančni instrumenti | 342 |
|
5.1 |
Finančna sredstva | 342 |
|
5.2 |
Bruto knjigovodska vrednost | 342 |
|
5.3 |
Finančne obveznosti | 343 |
|
6. |
Razčlenitev nasprotnih strank | 343 |
| NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI | 345 |
|
1. |
Bilanca stanja | 345 |
|
1.1 |
Sredstva (1.1) | 345 |
|
1.2 |
Obveznosti (1.2) | 345 |
|
1.3 |
Lastniški kapital (1.3) | 346 |
|
2. |
Izkaz poslovnega izida (2) | 347 |
|
3. |
Izkaz vseobsegajočega donosa (3) | 350 |
|
4. |
Razčlenitev finančnih sredstev po instrumentih in po sektorju nasprotne stranke (4) | 351 |
|
5. |
Razčlenitev kreditov, ki niso v posesti za trgovanje, in drugih finančnih sredstev po produktih (5) | 353 |
|
6. |
Razčlenitev kreditov, ki niso v posesti za trgovanje, in drugih finančnih sredstev za nefinančne družbe po oznakah NACE (6) | 354 |
|
7. |
Finančna sredstva, ki so predmet oslabitve in so prekoračila zapadlost v plačilo (7) | 354 |
|
8. |
Razčlenitev finančnih obveznosti (8) | 355 |
|
9. |
Zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze (9) | 355 |
|
10. |
Izvedeni finančni instrumenti in obračunavanje varovanja pred tveganjem (10 in 11) | 358 |
|
10.1 |
Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po vrsti tveganja | 358 |
|
10.2 |
Zneski, ki se poročajo za izvedene finančne instrumente | 359 |
|
10.3 |
Izvedeni finančni instrumenti, razvrščeni kot ‚ekonomska varovanja‘ | 360 |
|
10.4 |
Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po sektorju nasprotne stranke | 361 |
|
10.5 |
Obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z nacionalnimi GAAP (11.2) | 361 |
|
10.6 |
Znesek, ki se poroča za neizvedene instrumente za varovanje (11.3 in 11.3.1) | 361 |
|
10.7 |
Varovane postavke v varovanjih poštene vrednosti (11.4) | 361 |
|
11. |
Gibanja popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube (12) | 362 |
|
11.1 |
Gibanja popravkov vrednosti za kreditne izgube in oslabitve lastniških instrumentov v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank (12.0) | 362 |
|
11.2 |
Gibanja popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube v skladu z MSRP (12.1) | 362 |
|
11.3 |
Prenosi med skupinami za namen oslabitev (predstavitev na bruto osnovi) (12.2) | 364 |
|
12. |
Prejeta zavarovanja in poroštva (13) | 365 |
|
12.1 |
Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev, ki niso v posesti za trgovanje, po zavarovanjih in poroštvih (13.1) | 365 |
|
12.2 |
Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem v zadevnem obdobju [v posesti na datum poročanja] (13.2) | 365 |
|
12.3 |
Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem [opredmetena sredstva], akumulirano (13.3) | 365 |
|
13. |
Hierarhija poštene vrednosti: Finančni instrumenti po pošteni vrednosti (14) | 365 |
|
14. |
Odprava pripoznanja in finančne obveznosti, povezane s prenesenimi finančnimi sredstvi (15) | 366 |
|
15. |
Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida (16) | 366 |
|
15.1 |
Prihodki in odhodki iz obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke (16.1) | 366 |
|
15.2 |
Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.2) | 367 |
|
15.3 |
Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje ter iz trgovalnih finančnih sredstev in obveznosti, po instrumentih (16.3) | 367 |
|
15.4 |
Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje ter iz trgovalnih finančnih sredstev in obveznosti, po tveganju (16.4) | 368 |
|
15.5 |
Dobički ali izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, po instrumentih (16.4.1) | 368 |
|
15.6 |
Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.5) | 368 |
|
15.7 |
Dobički ali izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem (16.6) | 369 |
|
15.8 |
Oslabitev nefinančnih sredstev (16.7) | 369 |
|
16. |
Uskladitev med računovodskim obsegom konsolidacije in obsegom konsolidacije v skladu s CRR (17) | 369 |
|
17. |
Nedonosne izpostavljenosti (18) | 369 |
|
18. |
Restrukturirane izpostavljenosti (19) | 373 |
|
19. |
Geografska razčlenitev (20) | 376 |
|
19.1 |
Geografska razčlenitev po lokaciji dejavnosti (20.1–20.3) | 376 |
|
19.2 |
Geografska razčlenitev po sedežu nasprotne stranke (20.4–20.7) | 376 |
|
20. |
Opredmetena in neopredmetena sredstva: sredstva, ki so predmet poslovnega najema (21) | 377 |
|
21. |
Upravljanje premoženja, skrbništvo in druge storitve (22) | 377 |
|
21.1 |
Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin, po dejavnosti (22.1) | 377 |
|
21.2 |
Sredstva, vključena v opravljene storitve (22.2) | 378 |
|
22. |
Deleži v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih (30) | 379 |
|
23. |
Povezane stranke (31) | 379 |
|
23.1 |
Povezane stranke: obveznosti za plačilo in zneski terjatev (31.1) | 379 |
|
23.2 |
Povezane stranke: ustvarjeni odhodki in prihodki (31.2) | 380 |
|
24. |
Struktura skupine (40) | 380 |
|
24.1 |
Struktura skupine: po posameznih subjektih (40.1) | 380 |
|
24.2 |
Struktura skupine: po posameznih instrumentih (40.2) | 381 |
|
25. |
Poštena vrednost (41) | 382 |
|
25.1 |
Hierarhija poštene vrednosti: finančni instrumenti po odplačni vrednosti (41.1) | 382 |
|
25.2 |
Uporaba možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti (41.2) | 382 |
|
26. |
Opredmetena in neopredmetena sredstva: knjigovodska vrednost glede na metodo merjenja (42) | 382 |
|
27. |
Rezervacije (43) | 382 |
|
28. |
Programi z določenimi zaslužki in zaslužki zaposlencev (44) | 382 |
|
28.1 |
Sestavine neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki (44.1) | 382 |
|
28.2 |
Gibanja obveznosti za določene zaslužke (44.2) | 383 |
|
28.3 |
Pojasnjevalne postavke [povezane z odhodki za zaposlene] (44.3) | 383 |
|
29. |
Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida (45) | 383 |
|
29.1 |
Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po računovodskem portfelju (45.1) | 383 |
|
29.2 |
Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev (45.2) | 383 |
|
29.3 |
Drugi poslovni prihodki in odhodki (45.3) | 383 |
|
30. |
Izkaz sprememb lastniškega kapitala (46) | 383 |
| VZPOREJANJE KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI IN SEKTORJEV NASPROTNIH STRANK | 384 |
DEL 1
SPLOŠNA NAVODILA
1. SKLICI NA PRAVNO PODLAGO
|
1. |
Ta priloga vsebuje dodatna navodila v zvezi s predlogami za poročanje o finančnih informacijah (FINREP) iz Priloge III in Priloge IV k tej uredbi. Ta priloga dopolnjuje navodila, ki so v predlogah iz Priloge III in Priloge IV navedena v obliki sklicev na pravno podlago. |
|
2. |
Institucije, ki uporabljajo nacionalne računovodske standarde, združljive z MSRP (združljivi nacionalni GAAP), uporabljajo splošna navodila in navodila na podlagi MSRP iz te Priloge, razen če je določeno drugače. To ne posega v skladnost zahtev združljivih nacionalnih GAAP z zahtevami direktive o računovodskih izkazih bank. Institucije, ki uporabljajo nacionalne GAAP, ki niso združljivi z MSRP ali ki še niso bili usklajeni z zahtevami MSRP 9, uporabljajo splošna navodila in navodila na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank iz te priloge, razen če je določeno drugače. |
|
3. |
Podatkovne točke, opredeljene v predlogah, se pripravijo v skladu s pravili za pripoznavanje, pobot in vrednotenje ustreznega računovodskega okvira iz člena 4(1)(77) Uredbe (EU) št. 575/2013. |
|
4. |
Institucije predložijo le dele predlog, ki se nanašajo na:
|
|
5. |
V Prilogi III in Prilogi IV ter v tej prilogi se uporabljajo naslednje okrajšave:
|
2. DOGOVORI
|
6. |
V Prilogi III in Prilogi IV podatkovna točka, označena s sivo, pomeni, da se ta podatkovna točka ne zahteva ali da o njej ni mogoče poročati. V Prilogi IV s črno označena vrstica ali stolpec s sklici na pravno podlago pomeni, da zadevnih podatkovnih točk ne predložijo institucije, ki upoštevajo navedeno pravno podlago v zadevni vrstici ali stolpcu. |
|
7. |
Predloge v Prilogi III in Prilogi IV vključujejo implicitna validacijska pravila, ki so določena v samih predlogah z uporabo dogovorov. |
|
8. |
Uporaba oklepajev pri oznaki postavke v predlogi pomeni, da je treba to postavko odšteti za izračun končne vrednosti, kar pa ne pomeni, da se jo sporoči kot negativno postavko. |
|
9. |
Postavke, ki se sporočijo kot negativne vrednosti, so v sestavljenih predlogah označene s predznakom ‚(–)‘ na začetku njihove oznake, na primer ‚(–) lastne delnice‘. |
|
10. |
V ‚modelu podatkovne točke‘ pri predlogah za poročanje o finančnih informacijah iz Priloge III in Priloge IV ima vsaka podatkovna točka (celica) ‚osnovno postavko‘, ki se ji dodeli atribut ‚v dobro/v breme‘. Takšna dodelitev zagotavlja, da vsi subjekti, ki poročajo podatkovne točke, upoštevajo ‚dogovor glede predznaka‘, in omogoča poznavanje atributa ‚v dobro/v breme‘, ki ustreza posamezni podatkovni točki. |
|
11. |
Delovanje dogovora je shematsko prikazano v razpredelnici 1.
Razpredelnica 1: Dogovor o atributu v dobro/v breme, pozitivni in negativni predznaki
|
3. KONSOLIDACIJA
|
12. |
Če v tej prilogi ni določeno drugače, se predloge FINREP pripravijo z uporabo bonitetnega obsega konsolidacije v skladu oddelkom 2 poglavja 2 naslova II dela 1 CRR. Institucije obračunavajo svoje odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe na podlagi enakih metod kot pri bonitetni konsolidaciji:
|
4. RAČUNOVODSKI PORTFELJI FINANČNIH INSTRUMENTOV
|
13. |
Za namene prilog III in IV ter te priloge ‚računovodski portfelji‘ pomenijo finančne instrumente, združene glede na pravila za vrednotenje. Ta združevanja ne vključujejo naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo, stanj sredstev na vpogled, ki so razvrščena kot ‚denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah‘, ter finančnih instrumentov, ki so razvrščeni kot ‚v posesti za prodajo‘ in prikazani v postavkah ‚nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo‘ in ‚obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo‘. |
|
14. |
V skladu z nacionalnimi GAAP institucije, ki se jim dovoli ali se od njih zahteva uporaba nekaterih pravil za vrednotenje finančnih instrumentov v skladu z MSRP, predložijo ustrezne računovodske portfelje po MSRP, če se ti uporabljajo. Če pravila za vrednotenje finančnih instrumentov, ki jih institucije lahko ali morajo uporabljati v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, temeljijo na pravilih za vrednotenje iz MRS 39, institucije za vse svoje finančne instrumente predložijo računovodske portfelje na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, dokler pravila za vrednotenje, ki jih uporabljajo, ne temeljijo na pravilih za vrednotenje iz MSRP 9. |
4.1 Finančna sredstva
|
15. |
Za finančna sredstva se uporabijo naslednji računovodski portfelji na podlagi MSRP:
|
|
16. |
Za finančna sredstva se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi nacionalnih GAAP:
|
|
17. |
Izraz ‚trgovalna finančna sredstva‘ vključuje vsa finančna sredstva, ki so razvrščena kot trgovalna v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Ne glede na metodologijo merjenja, ki se uporablja v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se vsi izvedeni finančni instrumenti s pozitivnim stanjem za institucijo poročevalko, ki niso razvrščeni pod obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z odstavkom 22 tega dela, poročajo kot trgovalna finančna sredstva. Ta razvrstitev se uporablja tudi za izvedene finančne instrumente, ki v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank niso pripoznani v bilanci stanja oziroma so v bilanci stanja pripoznane samo spremembe njihove poštene vrednosti ali ki se uporabljajo kot ekonomska varovanja, kot so opredeljena v odstavku 137 dela 2 te priloge. |
|
18. |
V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank za finančna sredstva ‚metode na podlagi nabavne vrednosti‘ vključujejo pravila za vrednotenje, po katerih se dolžniški instrument meri po nabavni vrednosti, ki se ji prištejejo že obračunane obresti, temu pa se odštejejo izgube zaradi oslabitve. |
|
19. |
V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘ vključujejo finančne instrumente, merjene z metodami na podlagi nabavne vrednosti, in instrumente, merjene po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti (LOCOM) na nestalni osnovi (zmerni LOCOM) ne glede na njihovo dejansko merjenje na referenčni datum poročanja. Sredstva, merjena po zmernem LOCOM, so sredstva, za katera se LOCOM uporablja samo v določenih okoliščinah. Te okoliščine določa veljavni računovodski okvir in lahko vključujejo oslabitev, dolgotrajnejše zmanjšanje poštene vrednosti glede na nabavno ali spremembo namena, za katerega se sredstvo upravlja. |
|
20. |
V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ‚druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva‘ vključujejo finančna sredstva, ki niso primerna za vključitev v druge računovodske portfelje. Ta računovodski portfelj med drugim vključuje finančna sredstva, ki se stalno merijo po LOCOM (strogi LOCOM). Sredstva, merjena po strogem LOCOM, so sredstva, za katera veljavni računovodski okvir določa začetno in poznejše merjenje po LOCOM ali začetno merjenje po nabavni vrednosti in poznejše merjenje po LOCOM. |
|
21. |
Ne glede na njihovo metodo merjenja se naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z regulativnim okvirom za konsolidacijo, poročajo pod postavko ‚naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo‘, razen če so razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5. |
|
22. |
‚Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘ vključujejo izvedene finančne instrumente s pozitivnim stanjem za institucijo poročevalko, ki se posedujejo za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem v skladu z MSRP. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se izvedeni finančni instrumenti v netrgovalni knjigi razvrstijo kot izvedeni finančni instrumenti v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem, samo če v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank obstajajo posebna računovodska pravila za izvedene finančne instrumente v netrgovalni knjigi in ti izvedeni finančni instrumenti zmanjšujejo tveganje druge pozicije v netrgovalni knjigi. |
4.2 Finančne obveznosti
|
23. |
Za finančne obveznosti se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi MSRP:
|
|
24. |
Za finančne obveznosti se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi nacionalnih GAAP:
|
|
25. |
Izraz ‚trgovalne finančne obveznosti‘ vključuje vse finančne obveznosti, ki so razvrščene kot trgovalne v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Ne glede na metodologijo merjenja, ki se uporablja v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se vsi izvedeni finančni instrumenti z negativnim stanjem za institucijo poročevalko, ki niso razvrščeni pod obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z odstavkom 26 tega dela, poročajo kot trgovalne finančne obveznosti. Ta razvrstitev se uporablja tudi za izvedene finančne instrumente, ki v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank niso pripoznani v bilanci stanja oziroma so v bilanci stanja pripoznane samo spremembe njihove poštene vrednosti ali ki se uporabljajo kot ekonomska varovanja, kot so opredeljena v odstavku 137 dela 2 te priloge. |
|
26. |
‚Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘ vključujejo izvedene finančne instrumente z negativnim stanjem za institucijo poročevalko, ki se posedujejo za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem v skladu z MSRP. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se izvedeni finančni instrumenti v netrgovalni knjigi razvrstijo kot obračunavanje varovanja pred tveganjem, samo če v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank obstajajo posebna računovodska pravila za izvedene finančne instrumente v netrgovalni knjigi in ti izvedeni finančni instrumenti zmanjšujejo tveganje druge pozicije v netrgovalni knjigi. |
5. FINANČNI INSTRUMENTI
|
27. |
Za namene prilog III in IV ter te priloge izraz ‚knjigovodska vrednost‘ pomeni znesek, ki se poroča v bilanci stanja. Knjigovodska vrednost finančnih instrumentov vključuje obračunane obresti. V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov knjigovodska vrednost v skladu z nacionalnimi GAAP, ki vključuje aktivne časovne razmejitve, vrednost premij in rezervacije, če je relevantno, ali pa je enaka nič, če izvedeni finančni instrumenti niso pripoznani v bilanci stanja. |
|
28. |
Če se pripoznavajo v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se aktivne in pasivne časovne razmejitve v zvezi s finančnimi instrumenti, vključno z obračunanimi obrestmi, premijami in diskonti ali stroški posla, sporočijo skupaj z instrumentom in ne kot druga sredstva ali druge obveznosti. |
|
29. |
Kjer je relevantno v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se poročajo ‚odbitki za trgovalne pozicije, vrednotene po pošteni vrednosti‘. Odbitki znižajo vrednost trgovalnih sredstev in zvišajo vrednost trgovalnih obveznosti. |
5.1 Finančna sredstva
|
30. |
Finančna sredstva se razporedijo med naslednje vrste instrumentov: ‚denar v blagajni‘, ‚izvedeni finančni instrumenti‘, ‚lastniški instrumenti‘, ‚dolžniški vrednostni papirji‘ ter ‚krediti in druga finančna sredstva‘. |
|
31. |
‚Dolžniški vrednostni papirji‘ so dolžniški instrumenti, ki jih imajo institucije in so izdani kot vrednostni papirji, ki niso krediti v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja. |
|
32. |
‚Krediti in druga finančna sredstva‘ so dolžniški instrumenti, ki jih imajo institucije in niso vrednostni papirji; ta postavka vključuje ‚kredite‘ v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja in druga finančna sredstva, ki niso ‚krediti‘ v skladu z navedeno uredbo. ‚Druga finančna sredstva, ki niso krediti‘ so dodatno opredeljena v odstavku 85(g) dela 2 te priloge. |
|
33. |
V predlogah FINREP ‚dolžniški instrumenti‘ vključujejo ‚kredite in druga finančna sredstva‘ ter ‚dolžniške vrednostne papirje‘. |
5.2 Bruto knjigovodska vrednost
|
34. |
Bruto knjigovodska vrednost dolžniških instrumentov pomeni naslednje:
|
5.3 Finančne obveznosti
|
35. |
Finančne obveznosti se razporedijo med naslednje vrste instrumentov: ‚izvedeni finančni instrumenti‘, ‚kratke pozicije‘, ‚vloge‘, ‚izdani dolžniški vrednostni papirji‘ in ‚druge finančne obveznosti‘. |
|
36. |
Za namene prilog III in IV ter te priloge se uporablja opredelitev ‚vlog‘ iz dela 2 Priloge II k uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja. |
|
37. |
‚Izdani dolžniški vrednostni papirji‘ so dolžniški instrumenti, ki jih institucije izdajo kot vrednostne papirje, ki niso vloge v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja. |
|
38. |
‚Druge finančne obveznosti‘ vključujejo vse finančne obveznosti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, kratke pozicije, vloge in izdani dolžniški vrednostni papirji. |
|
39. |
V skladu z MSRP ‚druge finančne obveznosti‘ vključujejo dana finančna poroštva, če so merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 9, 4.2.1.(a) člen] ali po prvotno pripoznanem znesku, od katerega se odšteje kumulativna amortizacija [MSRP 9, 4.2.1.(c)(ii) člen]. Prevzete obveznosti iz kreditov se poročajo kot ‚druge finančne obveznosti‘, če so označene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 9, 4.2.1.(a) člen] ali so zaveze za zagotovitev kredita po obrestni meri, ki je nižja od tržne obrestne mere [MSRP 9, 2.3.(c) člen, 4.2.1.(d) člen]. |
|
40. |
Če se prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se vsaka sprememba poštene vrednosti, vključno s spremembami zaradi kreditnega tveganja, poroča kot ‚druge finančne obveznosti‘ in ne kot rezervacije za ‚prevzete obveznosti in dana poroštva‘. |
|
41. |
‚Druge finančne obveznosti‘ vključujejo tudi dividende, ki jih je treba plačati, obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami in tranzitnimi postavkami ter obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami poslov z vrednostnimi papirji ali poslov v tuji valuti, če so obveznosti za posle pripoznane pred rokom plačila. |
6. RAZČLENITEV NASPROTNIH STRANK
|
42. |
Kadar je zahtevana razčlenitev po nasprotnih strankah, se uporabijo naslednji sektorji nasprotnih strank:
|
|
43. |
Dodelitev sektorja nasprotni stranki temelji izključno na naravi neposredne nasprotne stranke. Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupaj pri več kot enem dolžniku, se pripravi na podlagi značilnosti dolžnika, ki je bil pomembnejši ali odločilnejši za to, da je institucija odobrila izpostavljenost. Pri drugih razvrstitvah se porazdelitev skupno nastalih izpostavljenosti sektorja nasprotne stranke, država sedeža in oznake NACE določijo na podlagi značilnosti pomembnejšega ali odločilnejšega dolžnika. |
|
44. |
Neposredne nasprotne stranke v naslednjih poslih so:
|
DEL 2
NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI
1. BILANCA STANJA
1.1 Sredstva (1.1)
|
1. |
‚Denar v blagajni‘ vključuje imetje domačih in tujih bankovcev ter kovancev v obtoku, ki se splošno uporabljajo za izvajanje plačil. |
|
2. |
‚Stanja denarnih sredstev v centralnih bankah‘ vključujejo stanja sredstev na vpogled v centralnih bankah. |
|
3. |
‚Vpogledne vloge pri bankah‘ vključujejo stanja sredstev na vpogled v kreditnih institucijah. |
|
4. |
‚Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo‘ vključujejo naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z regulativnim okvirom za konsolidacijo, razen če se razvrstijo kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ne glede na to, kako se merijo, kar vključuje primere, ko računovodski standardi dovoljujejo njihovo vključitev v različne računovodske portfelje, uporabljene za finančne instrumente. Knjigovodska vrednost naložb v kapital, obračunana z uporabo kapitalske metode, vključuje z njimi povezano dobro ime. |
|
5. |
O sredstvih, ki niso finančna sredstva in zaradi svoje narave ne morejo biti razvrščena v posamezne bilančne postavke, se poroča pod postavko ‚druga sredstva‘. Druga sredstva med drugim vključujejo zlato, srebro in drugo blago, tudi če so namenjena trgovanju. |
|
6. |
V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se knjigovodska vrednost nazaj odkupljenih lastnih delnic poroča pod ‚drugimi sredstvi‘, če ustrezni nacionalni GAAP dovoljujejo, da se izkazujejo kot sredstvo. |
|
7. |
‚Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo‘ imajo enak pomen kot v MSRP 5. |
1.2 Obveznosti (1.2)
|
8. |
V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se rezervacije za pogojne izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela razmerja varovanja portfelja, poročajo v vrstici ‚izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, če izguba izhaja iz vrednotenja izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, ali v vrstici ‚spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem‘, če izguba izhaja iz vrednotenja varovane postavke. Če razločevanje med izgubami, ki izhajajo iz vrednotenja izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, in izgubo, ki izhaja iz vrednotenja varovane postavke, ni mogoče, se vse rezervacije za pogojne izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela razmerja varovanja portfelja, poročajo v vrstici ‚izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘. |
|
9. |
Rezervacije za ‚pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke‘ vključujejo znesek neto obveznosti za določene zaslužke. |
|
10. |
V skladu z MSRP rezervacije za ‚druge dolgoročne zaslužke zaposlencev‘ vključujejo vrednosti primanjkljajev v programih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev iz 153. člena MRS 19. Vnaprej vračunani odhodki iz kratkoročnih zaslužkov zaposlencev [MRS 19, 11.(a) člen], programi z določenimi prispevki [MRS 19, 51.(a) člen] in odpravnine [MRS 19, 169.(a) člen] se vključijo v ‚druge obveznosti‘. |
|
11. |
V skladu z MSRP rezervacije za ‚prevzete obveznosti in dana poroštva‘ vključujejo rezervacije v zvezi z vsemi prevzetimi obveznostmi in poroštvi ne glede na to, ali se njihova oslabitev določa v skladu z MSRP 9 ali se rezervacije zanje oblikujejo v skladu z MRS 37 oziroma ali se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4. Obveznosti, ki izhajajo iz zavez in finančnih poroštev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ne poročajo kot rezervacije, čeprav so posledica kreditnega tveganja, ampak kot ‚druge finančne obveznosti‘ v skladu z odstavkom 40 dela 1 te priloge. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank rezervacije za ‚prevzete obveznosti in dana poroštva‘ vključujejo rezervacije v zvezi z vsemi zavezami in poroštvi. |
|
12. |
‚Delniški kapital, vračljiv na zahtevo‘ vključuje kapitalske instrumente, ki jih izda institucija in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev v lastniški kapital. Institucije pod to postavko vključijo delnice zadrug, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev v lastniški kapital. |
|
13. |
O obveznostih, ki niso finančne obveznosti in zaradi svoje narave ne morejo biti razvrščene v posamezne bilančne postavke, se poroča pod postavko ‚druge obveznosti‘. |
|
14. |
‚Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo‘ imajo enak pomen kot v MSRP 5. |
|
15. |
V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank so ‚rezervacije za splošna bančna tveganja‘ zneski, ki so bili dodeljeni v skladu s členom 38 direktive o računovodskih izkazih bank. Če se pripoznajo, se prikažejo ločeno kot obveznosti pod postavko ‚rezervacije‘ ali med lastniškim kapitalom pod postavko ‚druge rezerve‘ v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP. |
1.3 Lastniški kapital (1.3)
|
16. |
Lastniški instrumenti, ki so finančni instrumenti, v skladu z MSRP vključujejo pogodbe, ki spadajo v področje uporabe MRS 32. |
|
17. |
V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ‚nevplačani kapital, ki je bil vpoklican‘ vključuje knjigovodsko vrednost kapitala, ki ga izda institucija in je bil vpoklican za vlagatelje, vendar ni bil plačan na referenčni datum. Če se povečanje kapitala, ki še ni bilo vplačano, evidentira kot povečanje delniškega kapitala, se nevplačani kapital, ki je bil vpoklican, sporoči v vrsticah ‚nevplačani kapital, ki je bil vpoklican‘ v predlogi 1.3 in ‚druga sredstva‘ v predlogi 1.1. Če se lahko povečanje kapitala v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank evidentira samo po prejemu plačila od delničarjev, se nevplačani kapital ne sporoči v predlogi 1.3. |
|
18. |
‚Sestavina lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov‘ vključuje sestavino lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov (tj. finančnih instrumentov, ki vsebujejo sestavino obveznosti in sestavino lastniškega kapitala), ki jih izda institucija, če so ločeni v skladu z ustreznim računovodskim okvirom (vključno s sestavljenimi finančnimi instrumenti z več vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih vrednosti so medsebojno odvisne). |
|
19. |
‚Drugi izdani lastniški instrumenti‘ vključujejo lastniške instrumente, ki so finančni instrumenti razen ‚kapitala‘ in ‚sestavin lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov‘. |
|
20. |
‚Drug lastniški kapital‘ zajema vse lastniške instrumente, ki niso finančni instrumenti, med drugim z lastniškim kapitalom poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic [MSRP 2, 10. člen]. |
|
21. |
‚Dobički/izgube v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključujejo akumulirane dobičke in izgube zaradi sprememb poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, v zvezi s katerimi se je poročajoče podjetje nepreklicno odločilo, da bo spremembe poštene vrednosti prikazovalo v drugem vseobsegajočem donosu. |
|
22. |
‚Neučinkovitost varovanja pri varovanjih poštene vrednosti za lastniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključuje akumulirano neučinkovitost varovanja pri varovanjih poštene vrednosti, pri katerih je varovana postavka lastniški instrument, merjen po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Neučinkovitost varovanja, ki se poroča v tej vrstici, je razlika med akumuliranimi spremembami poštene vrednosti lastniškega instrumenta, sporočenimi pod ‚dobički/izgube varovanih instrumentov‘, in akumuliranimi spremembami poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, sporočenimi pod ‚dobički/izgube instrumentov, sklenjenih za namen varovanja‘ [MSRP 9, 6.5.3. člen in 6.5.8. člen]. |
|
23. |
‚Dobički/izgube v zvezi s spremembami poštene vrednosti finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na spremembe njihovega kreditnega tveganja‘ vključujejo akumulirane dobičke in izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in povezane z lastnim kreditnim tveganjem za obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ne glede na to, ali se tako označijo ob začetnem pripoznanju ali pozneje. |
|
24. |
‚Dobički/izgube v zvezi z varovanjem neto naložb v kapital družb v tujini [uspešni del varovanja]‘ vključujejo rezerve za pretvorbo v tujo valuto za učinkoviti del tako tekočih varovanj neto naložb v kapital družb v tujini kot varovanj neto naložb v kapital družb v tujini, ki se ne uporabljajo več, pri čemer so te poslovne operacije v tujini še naprej pripoznane v bilanci stanja. |
|
25. |
‚Izvedeni finančni instrumenti za varovanje. Rezerva za varovanja denarnih tokov [uspešni del varovanja]‘ vključujejo rezervo za varovanja denarnih tokov za uspešni del sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje v varovanju denarnih tokov, in sicer tako za tekoča varovanja denarnih tokov kot za varovanja denarnih tokov, ki se ne uporabljajo več. |
|
26. |
‚Spremembe poštene vrednosti dolžniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključujejo akumulirane dobičke ali izgube pri dolžniških instrumentih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, od katerih se odšteje popravek vrednosti za izgubo, merjen na datum poročanja v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9. |
|
27. |
‚Instrumenti varovanja [elementi, ki niso označeni kot komponenta varovanja]‘ vključujejo akumulirane spremembe poštene vrednosti vsega naslednjega:
|
|
28. |
‚Rezerve prevrednotenja‘ v skladu z MSRP vključujejo znesek rezerv, nastalih na podlagi prve uporabe MRS, ki niso bile evidentirane kot druge vrste rezerv. |
|
29. |
‚Druge rezerve‘ se delijo na ‚rezerve ali bilančne izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo‘ ter ‚drugo‘. ‚Rezerve ali bilančne izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo‘ vključujejo akumulirani znesek prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarijo navedene naložbe z dobičkom ali izgubo v preteklih letih, če so obračunane s kapitalsko metodo. ‚Drugo‘ vključuje rezerve, ki niso vključene že v drugih postavkah rezerv, lahko vključuje zakonske rezerve in statutarne rezerve. |
|
30. |
‚Lastne delnice‘ vključujejo vse finančne instrumente z značilnostmi lastnih lastniških instrumentov, ki jih je institucija ponovno odkupila, dokler niso prodani ali amortizirani, razen če se v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank poročajo pod ‚drugimi sredstvi‘. |
2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (2)
|
31. |
Prihodki in odhodki iz obresti od finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in od izvedenih finančnih instrumentov za varovanje, razvrščenih v kategorijo ‚obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, se sporočajo ločeno od drugih dobičkov in izgub iz postavk ‚prihodki iz obresti‘ in ‚odhodki iz obresti‘ (‚čista cena‘) ali kot del dobičkov ali izgub iz teh kategorij instrumentov (‚polna cena‘). Pristop čiste ali polne cene se uporablja dosledno za vse finančne instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in za izvedene finančne instrumente za varovanje, razvrščene v kategorijo ‚obračunavanje varovanja pred tveganjem‘. |
|
32. |
Institucije poročajo naslednje postavke, ki vključujejo prihodke in odhodke v zvezi s povezanimi strankami, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z regulativnim okvirom za konsolidacijo, razčlenjene po računovodskih portfeljih:
|
|
33. |
‚Prihodki iz obresti – finančna sredstva v posesti za trgovanje‘ in ‚odhodki za obresti – finančne obveznosti v posesti za trgovanje‘ vključujejo, kadar se uporablja čista cena, zneske, povezane s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti, razvrščenimi v kategorijo ‚v posesti za trgovanje‘, ki so instrumenti za varovanje z ekonomskega, ne pa z računovodskega vidika, da se pravilno prikažejo prihodki in odhodki iz obresti iz finančnih instrumentov, ki se varujejo pred tveganji. |
|
34. |
Če se uporablja čista cena, ‚prihodki iz obresti – finančna sredstva v posesti za trgovanje‘ in ‚odhodki za obresti – finančne obveznosti v posesti za trgovanje‘ vključujejo tudi časovno porazdeljene provizije in izravnalna plačila v zvezi s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjenimi po pošteni vrednosti in uporabljenimi za obvladovanje kreditnega tveganja dela ali celotnega finančnega instrumenta, ki je ob tej priložnosti označen po pošteni vrednosti [MSRP 9, oddelek 6.7]. |
|
35. |
‚Prihodki iz obresti – izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje‘ in ‚odhodki za obresti – izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje‘ vključujejo, kadar se uporablja čista cena, zneske, povezane s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti, razvrščenimi v kategorijo ‚obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, s katerimi s krije obrestno tveganje, vključno z varovanji skupine postavk z izravnalnimi pozicijami tveganja (varovanja neto pozicije), pri katerih tveganje, pred katerim se varuje, vpliva na različne vrstične postavke v izkazu poslovnega izida. Kadar se uporablja čista cena, se ti zneski poročajo kot prihodki in odhodki iz obresti na bruto osnovi, da se prikažejo pravilni prihodki in odhodki iz obresti iz postavk, varovanih pred tveganjem, s katerimi so povezani. V primeru čiste cene se, kadar varovana postavka ustvari prihodke (odhodke) iz obresti, ti zneski poročajo kot prihodki (odhodki) iz obresti, tudi če je znesek negativen (pozitiven). |
|
36. |
‚Prihodki iz obresti – druga sredstva‘ vključujejo zneske prihodkov iz obresti, ki niso vključeni v druge postavke, kot so prihodki iz obresti v zvezi z denarjem v blagajni, stanjem na računih pri centralnih bankah in vpoglednimi vlogami pri bankah ter nekratkoročnimi sredstvi in skupinami za odtujitev, razvrščenimi kot v posesti za prodajo, ter neto prihodki iz obresti od neto sredstev za določene zaslužke. |
|
37. |
V skladu z MSRP in kadar ni določeno drugače v skladu z nacionalnimi GAAP, se obresti v zvezi s finančnimi obveznostmi z negativno efektivno obrestno mero poročajo pod ‚prihodki iz obresti od obveznosti‘. Te obveznosti in njihove obresti privedejo do pozitivnega donosa za institucijo. |
|
38. |
‚Odhodki za obresti – druge obveznosti‘ vključujejo zneske odhodkov za obresti, ki niso vključeni v druge postavke, kot so odhodki za obresti v zvezi z obveznostmi, vključenimi v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo, odhodki, ki nastanejo zaradi povečanja knjigovodske vrednosti rezervacije, ki izraža minevanje časa, ali neto odhodki za obresti od neto obveznosti za določene zaslužke. |
|
39. |
V skladu z MSRP in kadar ni določeno drugače v skladu z nacionalnimi GAAP, se obresti v zvezi s finančnimi sredstvi z negativno efektivno obrestno mero poročajo pod ‚odhodki za obresti od sredstev‘. Ta sredstva in njihove obresti privedejo do negativnega donosa za institucijo. |
|
40. |
Prihodki iz dividend iz lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se poročajo kot ‚prihodki iz dividend‘ ločeno od drugih dobičkov in izgub iz teh razredov instrumentov, kadar se uporablja čista cena, ali kot del dobičkov ali izgub iz teh razredov instrumentov, če se uporablja polna cena. |
|
41. |
Prihodki iz dividend iz lastniških instrumentov, označenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, zajemajo dividende v zvezi z instrumenti, za katere se je med obdobjem poročanja odpravilo pripoznanje, in dividende v zvezi z instrumenti, ki se posedujejo na koncu obdobja poročanja. |
|
42. |
Prihodki iz dividend iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo, vključujejo dividende iz teh naložb, kadar se te obračunavajo drugače kot s kapitalsko metodo. |
|
43. |
‚Dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto‘ vključujejo dobičke in izgube iz ponovnega merjenja ter odprave pripoznanja finančnih instrumentov, razvrščenih kot v posesti za trgovanje. Ta postavka vključuje tudi dobičke in izgube iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se uporabljajo za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, označenega kot merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ter prihodke in odhodke iz naslova dividend in obresti od finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, kadar se uporablja polna cena. |
|
44. |
‚Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključujejo tudi znesek, pripoznan v izkazu poslovnega izida za lastno kreditno tveganje obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti, če pripoznanje sprememb lastnega kreditnega tveganja v drugem vseobsegajočem donosu ustvari ali poveča računovodsko neskladnost [MSRP 9, 5.7.8. člen]. Ta postavka vključuje tudi dobičke in izgube iz varovanih instrumentov, ki so določeni za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če se taka določitev uporablja za obvladovanje kreditnega tveganja, ter prihodke in odhodke iz obresti od finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, kadar se uporablja polna cena. |
|
45. |
‚Dobički ali (–) izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ ne vključujejo dobičkov iz lastniških instrumentov, za katere se je poročajoče podjetje odločilo, da jih bo merilo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa [MSRP 9, 5.7.1.(b) člen]. |
|
46. |
Če sprememba poslovnega modela privede do prerazvrstitve finančnega sredstva v drug računovodski portfelj, se dobički ali izgube iz prerazvrstitve poročajo v ustreznih vrsticah računovodskega portfelja, v katerega se prerazvrsti finančno sredstvo, v skladu z naslednjim:
|
|
47. |
‚Dobički ali (–) izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto‘ vključujejo dobičke in izgube iz instrumentov varovanja in iz varovanih postavk, vključno s tistimi iz varovanih postavk, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki niso lastniški instrumenti, v varovanju poštene vrednosti pred tveganjem v skladu s 6.5.8. členom MSRP 9. Vključujejo tudi neuspešni del variacije poštene vrednosti instrumentov varovanja v varovanju denarnih tokov. Prerazvrstitve rezerve za varovanje denarnih tokov ali rezerve za varovanje neto naložbe v kapital družb v tujini se pripoznajo v istih vrsticah ‚izkaza poslovnega izida‘ kot tiste, na katere so vplivali denarnih tokovi iz varovanih postavk. ‚Dobički ali (–) izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto‘ vključujejo tudi dobičke in izgube iz varovanj neto naložbe v kapital družb v tujini. Ta postavka vključuje tudi dobičke iz varovanj neto pozicij. |
|
48. |
‚Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev‘ vključujejo dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, razen če so ta razvrščena kot v posesti za prodajo ali kot naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo. |
|
49. |
‚Dobički ali (–) izgube iz naslova sprememb, neto‘ vključujejo zneske, ki izhajajo iz prilagoditve bruto knjigovodskih vrednosti finančnih sredstev, ki odraža ponovno dogovorjene ali spremenjene pogodbene denarne tokove [MSRP 9, 5.4.3. člen in Priloga A]. Dobički ali izgube iz naslova sprememb ne vključujejo učinka sprememb na znesek pričakovanih kreditnih izgub, ki se poroča v vrstici ‚oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘. |
|
50. |
‚Rezervacije ali (–) odprava rezervacij) – prevzete obveznosti in dana poroštva‘ vključujejo neto zneske v ‚izkazu poslovnega izida‘ za rezervacije za vse zaveze in poroštva, ki jih obravnavajo MSRP 9, MRS 37 ali MSRP 4, v skladu z odstavkom 11 tega dela ali v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. V skladu z MSRP se vse spremembe poštene vrednosti zavez in finančnih poroštev, merjenih po pošteni vrednosti, poročajo v vrstici ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto‘. Rezervacije zato vključujejo znesek oslabitve za zaveze in poroštva, za katere se oslabitev določa v skladu z MSRP 9 ali se rezervacije zanje oblikujejo v skladu z MRS 37 ali pa se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4. |
|
51. |
V skladu z MSRP ‚oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključujejo vse dobičke ali izgube zaradi oslabitve za dolžniške instrumente, ki nastanejo zaradi uporabe pravil o oslabitvi iz oddelka 5.5 MSRP 9, ne glede na to, ali se pričakovane kreditne izgube v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9 ocenijo v obdobju 12 mesecev ali v celotnem obdobju trajanja instrumenta, ter dobičke ali izgube zaradi oslabitve za odkupljene terjatve, sredstva iz pogodb in terjatve iz najemov [MSRP 9, 5.5.15. člen]. |
|
52. |
V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank postavka ‚oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključuje vse popravke vrednosti in odprave popravkov vrednosti finančnih instrumentov, ki se merijo po metodah nabavne vrednosti, zaradi spremembe kreditne sposobnosti dolžnika ali izdajatelja, pa tudi, odvisno od določb v nacionalnih GAAP, popravke vrednosti zaradi oslabitve finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala ter z drugimi metodami merjenja, vključno z LOCOM. |
|
53. |
‚Oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključujejo odpisane zneske, kot so opredeljeni v odstavkih 72, 74 in 165(b) tega dela te priloge, ki presegajo znesek popravka vrednosti za izgubo na datum odpisa in so zato pripoznani kot izguba neposredno v poslovnem izidu, ter izterjave prej odpisanih zneskov, evidentirane neposredno v izkazu poslovnega izida. |
|
54. |
Deleži poslovnega izida iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki se obračunavajo s kapitalsko metodo v skladu z regulativnim okvirom za konsolidacijo, se poročajo v vrstici ‚delež dobička ali (–) izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo‘. Knjigovodska vrednost naložbe se skladno z 10. členom MRS 28 zmanjša za znesek dividend, ki so jih izplačali ti subjekti. Oslabitve teh naložb se poročajo v postavki ‚(oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo)‘. Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja teh naložb se poročajo v skladu z odstavkoma 55 in 56 tega dela. |
|
55. |
‚Dobiček ali izguba iz nekratkoročnih sredstev in skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje‘ vključuje dobiček ali izgubo, ki je bila ustvarjena z nekratkoročnimi sredstvi in skupinami za odtujitev, razvrščenimi kot v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje. |
|
56. |
V skladu z MSRP se dobički ali izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo, sporočijo pod postavko ‚dobiček ali (–) izguba pred obdavčitvijo iz ustavljenega poslovanja‘, če se ti štejejo za ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se ti dobički in izgube poročajo v vrstici ‚dobički ali (–) izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo, neto‘ |
3. IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (3)
|
57. |
‚Dobički ali (–) izgube v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključujejo spremembo akumulirane neučinkovitosti varovanja pri varovanjih poštene vrednosti, pri katerih je varovana postavka lastniški instrument, merjen po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Sprememba akumulirane neučinkovitosti varovanja, ki se poroča v tej vrstici, je razlika med spremembami v variaciji poštene vrednosti lastniškega instrumenta, sporočenimi pod ‚dobički/izgube varovanih instrumentov‘, in spremembami v variaciji poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, sporočenimi pod ‚dobički/izgube instrumentov, sklenjenih za namen varovanja‘. |
|
58. |
‚Dobički/izgube v zvezi z varovanjem neto naložb v kapital družb v tujini [uspešni del varovanja]‘ vključujejo spremembe akumulirane rezerve za pretvorbo v tujo valuto za uspešni del tako tekočih varovanj neto naložb v kapital družb v tujini kot varovanj neto naložb v kapital družb v tujini, ki se ne uporabljajo več. |
|
59. |
Za varovanja neto naložb v kapital družb v tujini in varovanja denarnih tokov zadevni zneski, ki se poročajo pod postavko ‚prenos dobičkov/izgub v poslovni izid‘, vključujejo zneske, ki so se prenesli, ker je prišlo do varovanih tokov in se zanje ne pričakuje več, da bo do njih prišlo. |
|
60. |
‚Instrumenti varovanja [elementi, ki niso označeni kot komponenta varovanja]‘ vključujejo spremembe v akumuliranih spremembah poštene vrednosti vsega naslednjega, če ni označeno kot komponenta varovanja:
|
|
61. |
Za opcije zneski, prerazvrščeni v poslovni izid in sporočeni v vrstici ‚prenos dobičkov/izgub v poslovni izid‘, vključujejo prerazvrstitve zaradi opcij, ki varujejo s poslom povezano varovano postavko, in opcij, ki varujejo s časovnim obdobjem povezano varovano postavko. |
|
62. |
‚Dobički/izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ vključujejo dobičke ali izgube iz dolžniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki niso dobički ali izgube zaradi oslabitve ter dobički in izgube iz tečajnih razlik, ki se poročajo pod ‚(oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida)‘ oziroma pod ‚čisti dobički/(–) izgube iz tečajnih razlik‘ v predlogi 2. Postavka ‚prenos dobičkov/izgub v poslovni izid‘ zlasti vključuje prenose v poslovni izid zaradi odprave pripoznanja ali prerazvrstitve v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. |
|
63. |
Če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po odplačni vrednosti, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa [MSRP 9, 5.6.4. člen], se dobički ali izgube, nastali zaradi prerazvrstitve, poročajo v vrstici ‚dobički/izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘. |
|
64. |
Če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 9, 5.6.7. člen], ali v kategorijo, ki se meri po odplačni vrednosti [MSRP 9, 5.6.5. člen], se prerazvrščeni kumulativni dobički in izgube, prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, ustrezno poročajo v postavki ‚prenos dobičkov/izgub v poslovni izid‘ oziroma ‚druge prerazvrstitve‘, pri čemer se v drugem primeru knjigovodska vrednost finančnega sredstva prilagodi. |
|
65. |
‚Druge prerazvrstitve‘ za vse sestavine drugega vseobsegajočega donosa vključujejo prenose, ki niso prerazvrstitve iz drugega vseobsegajočega donosa v poslovni izid ali v začetno knjigovodsko vrednost varovanih postavk v primeru varovanj denarnih tokov. |
|
66. |
V skladu z MSRP se ‚davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid‘ in ‚davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid‘ [MRS 1, 91.(b) člen in IG6. člen] poročata kot ločeni vrstični postavki. |
4. RAZČLENITEV FINANČNIH SREDSTEV PO INSTRUMENTIH IN PO SEKTORJU NASPROTNE STRANKE (4)
|
67. |
Finančna sredstva se razčlenijo po računovodskih portfeljih, po instrumentih in, če se tako zahteva, po nasprotnih strankah. Za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in po odplačni vrednosti, se bruto knjigovodska vrednost sredstev in akumuliranih oslabitev razčleni po skupinah za namen oslabitev. |
|
68. |
Izvedeni finančni instrumenti, ki se v skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank poročajo kot trgovalna finančna sredstva, vključujejo instrumente, merjene po pošteni vrednosti, in instrumente, merjene z metodami na podlagi nabavne vrednosti ali LOCOM. |
|
69. |
Za namene priloge III in IV ter te priloge ‚akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ pomenijo, pri nedonosnih izpostavljenostih, akumulirane spremembe poštne vrednosti zaradi kreditnega tveganja, kadar je akumulirana neto sprememba negativna. Akumulirana neto sprememba poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja se izračuna s seštetjem vseh negativnih in pozitivnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, do katerih je prišlo od pripoznanja dolžniškega instrumenta. Ta znesek se poroča samo, če seštetje pozitivnih in negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja privede do negativnega zneska. Vrednotenje dolžniških instrumentov se izvede na ravni posameznih finančnih instrumentov. ‚Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ se za vsak dolžniški instrument poročajo do odprave pripoznanja dokumenta. |
|
70. |
V prilogah III in IV in v tej prilogi ‚akumulirana oslabitev‘ pomeni:
|
|
71. |
V skladu z MSRP akumulirana oslabitev vključuje popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v vsaki skupini za namen oslabitev iz MSRP 9. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank vključuje posebne in splošne popravke zaradi kreditnega tveganja ter splošni popravek za bančno tveganje, če zmanjša knjigovodsko vrednost dolžniškega instrumenta. Akumulirana oslabitev vključuje tudi prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri finančnih sredstvih v skladu z LOCOM. |
|
72. |
‚Akumulirani delni odpisi‘ in ‚akumulirani popolni odpisi‘ vključujejo akumulirani delni oziroma polni znesek po stanju na referenčni datum za glavnico in zapadle natečene obresti ter provizije vseh dolžniških instrumentov, za katere se je do tega datuma odpravilo pripoznanje z uporabo ene od metod iz odstavka 74, ker institucija nima razumnih pričakovanj, da bo prišlo do povrnitve pogodbenih denarnih tokov. Ti zneski se poročajo do popolnega prenehanja vseh pravic institucije poročevalke zaradi izteka roka zastaranja, odpisa ali drugih vzrokov ali do njihove povrnitve. Zato se odpisani zneski, če niso povrnjeni, poročajo, dokler v zvezi z njimi potekajo postopki izvršbe. |
|
73. |
Če se dolžniški instrument na koncu popolnoma odpiše zaradi zaporednih delnih odpisov, se odpisani kumulativni znesek prerazvrsti iz stolpca ‚akumulirani delni odpisi‘ v stolpec ‚akumulirani popolni odpisi‘. |
|
74. |
Odpisi predstavljajo odpravo pripoznanja in se nanašajo na celotno finančno sredstvo ali njegov del, vključno s primeri, ko se institucija zaradi spremembe sredstva odpove pravici do prejemanja denarnih tokov iz dela ali celotnega sredstva, kot je dodatno pojasnjeno v odstavku 72. ‚Odpisi‘ vključujejo zneske, nastale z znižanjem knjigovodske vrednosti finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi, ter znižanjem zneskov kontov popravka vrednosti za kreditne izgube, in sicer na podlagi knjigovodske vrednosti finančnih sredstev. |
|
75. |
Stolpec ‚od tega: instrumenti z nizkim kreditnim tveganjem‘ vključuje instrumente, za katere je bilo na datum poročanja določeno, da imajo nizko kreditno tveganje, in za katere institucija predpostavlja, da se v skladu s 5.5.10. členom MSRP 9 njihovo kreditno tveganje od začetnega pripoznanja ni bistveno povečalo. |
|
76. |
Terjatve do kupcev v smislu 54.(h) člena MRS 1, sredstva iz pogodbe in terjatve iz najema, za katere se je uporabil poenostavljeni pristop za oceno popravkov vrednosti za izgubo iz 5.5.15. člena MSRP 9, se poročajo med krediti in drugimi finančnimi sredstvi v predlogi 4.4.1. Ustrezni popravek vrednosti za izgubo za ta sredstva se poroča pod postavko ‚akumulirana oslabitev sredstev z večjim povečanjem kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, vendar brez poslabšanja kreditne kakovosti (druga skupina)‘ ali ‚akumulirana oslabitev sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo (tretja skupina)‘, odvisno od tega, ali se odkupljene terjatve, sredstva iz pogodbe ali terjatve iz najema v skladu s poenostavljenim pristopom štejejo za sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo. |
|
77. |
Kupljena ali izdana (ustvarjena) finančna sredstva, ki imajo ob začetnem pripoznanju poslabšano kreditno kakovost, se poročajo ločeno v predlogah 4.3.1 in 4.4.1. Za te kredite akumulirana oslabitev vključuje samo kumulativne spremembe pričakovanih izgub v celotnem obdobju trajanja od začetnega pripoznanja [MSRP 9, 5.5.13. člen]. |
|
78. |
Institucije v predlogi 4.5 poročajo knjigovodsko vrednost za ‚kredite in druga finančna sredstva‘ ter ‚dolžniške vrednostne papirje‘, ki spadajo v opredelitev ‚podrejenega dolga‘ iz odstavka 100 tega dela. |
|
79. |
V predlogi 4.8 so informacije, ki se poročajo, odvisne od tega, ali se lahko za netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala, uporabljajo zahteve glede oslabitve pri uporabi nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Če so ta finančna sredstva predmet oslabitve, institucije v tej predlogi poročajo informacije, ki se nanašajo na knjigovodsko vrednost, bruto knjigovodsko vrednost neoslabljenih sredstev in oslabljenih sredstev, akumulirano oslabitev in akumulirane odpise. Če ta finančna sredstva niso predmet oslabitve, institucije poročajo akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja za nedonosne izpostavljenosti. |
|
80. |
V predlogi 4.9 se finančna sredstva, merjena po zmernem LOCOM, in povezane prilagoditve vrednosti poročajo ločeno od drugih finančnih sredstev, merjenih z metodo na podlagi nabavne vrednosti, in povezanih oslabitev. Finančna sredstva po metodi na podlagi nabavne vrednosti, vključno s finančnimi sredstvi po zmernem LOCOM, se poročajo kot neoslabljena sredstva, če ni nobenih z njimi povezanih prilagoditev vrednosti ali oslabitev, in kot oslabljena sredstva, če imajo prilagoditve vrednosti, ki se štejejo za oslabitev, ali so z njimi povezane oslabitve. Prilagoditve vrednosti, ki se štejejo za oslabitev, so prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja, ki odražajo poslabšanje kreditne kakovosti nasprotne stranke. Finančna sredstva po zmernem LOCOM s prilagoditvami vrednosti zaradi tržnega tveganja, ki odražajo učinek sprememb tržnih razmer v zvezi z vrednostjo sredstva, se ne štejejo za oslabljena. Akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja in akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi tržnega tveganja se poročajo ločeno. |
|
81. |
V predlogi 4.10 se finančna sredstva, merjena po strogem LOCOM, in povezane prilagoditve vrednosti poročajo ločeno od sredstev, merjenih z drugimi metodami. Finančna sredstva po strogem LOCOM in finančna sredstva po drugih metodah merjenja se poročajo kot oslabljena sredstva, če imajo prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja, kot so opredeljene v odstavku 80, ali z njimi povezane oslabitve. Finančna sredstva po strogem LOCOM s prilagoditvami vrednosti zaradi tržnega tveganja, kot so opredeljene v odstavku 80, se ne štejejo za oslabljena. Akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja in akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi tržnega tveganja se poročajo ločeno. |
|
82. |
V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je znesek splošnih popravkov vrednosti za bančno tveganje, ki se poroča v relevantnih predlogah, samo tisti del, ki vpliva na knjigovodsko vrednost dolžniških instrumentov [direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37.2]. |
5. RAZČLENITEV KREDITOV, KI NISO V POSESTI ZA TRGOVANJE, IN DRUGIH FINANČNIH SREDSTEV PO PRODUKTIH (5)
|
83. |
Krediti in druga finančna sredstva, ki niso tisti v posesti za trgovanje ali trgovalna sredstva, se razčlenijo glede na vrsto produkta in sektor nasprotne stranke za knjigovodsko vrednost, za bruto knjigovodsko vrednost pa samo glede na vrsto produkta. |
|
84. |
Stanja sredstev na vpogled, ki so razvrščena kot ‚denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah‘, se prav tako poročajo v tej predlogi neodvisno od tega, kako se merijo. |
|
85. |
Krediti in druga finančna sredstva se razporedijo na naslednje produkte:
|
|
86. |
Krediti in druga finančna sredstva se razvrstijo na podlagi prejetega zavarovanja s premoženjem, kot sledi:
|
|
87. |
Krediti in druga finančna sredstva se razvrstijo glede na zavarovanje s premoženjem in brez upoštevanja namena kredita. Krediti in druga finančna sredstva, zavarovani z več kot eno vrsto zavarovanja s premoženjem, se razvrstijo in poročajo kot zavarovani z nepremičninami, če so zavarovani z nepremičninami, ne glede na to, ali so zavarovani tudi drugimi vrstami premoženja. |
|
88. |
Krediti in druga finančna sredstva se razvrstijo na podlagi njihovega namena, kot sledi:
|
|
89. |
Krediti se razvrstijo na podlagi tega, kako se lahko povrnejo. ‚Krediti za financiranje projektov‘ vključujejo kredite, ki imajo značilnosti izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, kot so opredeljene v členu 147(8) CRR. |
6. RAZČLENITEV KREDITOV, KI NISO V POSESTI ZA TRGOVANJE, IN DRUGIH FINANČNIH SREDSTEV ZA NEFINANČNE DRUŽBE PO OZNAKAH NACE (6)
|
90. |
Bruto knjigovodska vrednost kreditov in drugih finančnih sredstev za nefinančne družbe, razen tistih v posesti za trgovanje ali trgovalnih, se razvrsti po sektorju gospodarskih dejavnosti z uporabo oznak NACE na podlagi glavne dejavnosti nasprotne stranke. |
|
91. |
Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupno s strani več kot enega dolžnika, se izvede v skladu z odstavkom 43 dela 1 te priloge. |
|
92. |
Poročanje oznak NACE se izvede na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po ‚področjih‘). Institucije poročajo kredite in druga finančna sredstva za nefinančne družbe, ki se ukvarjajo s finančnimi ali zavarovalnimi dejavnostmi, v vrstici ‚K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti‘. |
|
93. |
V skladu z MSRP finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, vključujejo (i) finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, in (ii) finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, vključujejo finančna sredstva, merjena z metodami na podlagi nabavne vrednosti, vključno z LOCOM. Glede na določbe v posameznih nacionalnih GAAP lahko vključujejo (i) finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala, in (ii) finančna sredstva, merjena z drugimi metodami. |
7. FINANČNA SREDSTVA, KI SO PREDMET OSLABITVE IN SO PREKORAČILA ZAPADLOST V PLAČILO (7)
|
94. |
Knjigovodska vrednost dolžniških instrumentov, vključenih v računovodske portfelje, ki so predmet oslabitve, se poroča v predlogi 7.1 samo, če so zapadli. Zapadli instrumenti se razporedijo v ustrezne žepke zapadlosti na podlagi njihove posamične situacije. |
|
95. |
Računovodski portfelji, ki so predmet oslabitve, so opredeljeni kot v odstavku 93 tega dela. |
|
96. |
Finančna sredstva se štejejo za zapadla, kadar kateri koli znesek glavnice, obresti ali nadomestila na datum zapadlosti ni bil plačan. Zapadle izpostavljenosti se poročajo s celotno knjigovodsko vrednostjo. Knjigovodske vrednosti takih sredstev se poročajo po skupinah za namen oslabitev ali statusu oslabitve v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi in razčlenjene glede na število dni pri najstarejšem zapadlem znesku, ki je bil na referenčni datum neplačan. |
8. RAZČLENITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI (8)
|
97. |
Opredelitev ‚vlog‘ in razčlenitev produktov sta enaki kot v uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja, zato se regulirane varčevalne vloge razvrstijo v skladu z navedeno uredbo in razporedijo glede na nasprotno stranko. Predvsem neprenosljive varčevalne vloge na vpogled, ki so kljub pravni možnosti dviga na zahtevo predmet znatnih kazni in omejitev ter imajo podobne značilnosti kot vloge čez noč, se razvrstijo kot vloge na odpoklic. |
|
98. |
‚Izdani dolžniški vrednostni papirji‘ se razčlenijo v naslednje vrste produktov:
|
|
99. |
Izdane ‚podrejene obveznosti‘ se obravnavajo enako kot druge nastale finančne obveznosti. „Podrejene obveznosti, izdane v obliki vrednostnih papirjev, se razvrstijo kot ‚izdani dolžniški vrednostni papirji‘, medtem ko se podrejene obveznosti v obliki vlog razvrstijo kot ‚vloge‘. |
|
100. |
Predloga 8.2 vključuje knjigovodsko vrednost za ‚vloge‘ in ‚izdane dolžniške vrednostne papirje‘, ki so skladni z opredelitvijo podrejenega dolga, razvrščenega po računovodskih portfeljih. Instrumenti ‚podrejenega dolga‘ predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom poravnane [uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja]. |
|
101. |
‚Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja‘ vključujejo vse navedene akumulirane spremembe poštene vrednosti ne glede na to, ali so pripoznane v poslovnem izidu ali v drugem vseobsegajočem donosu. |
9. ZAVEZE IZ KREDITOV, FINANČNA POROŠTVA IN DRUGE ZAVEZE (9)
|
102. |
Zunajbilančne izpostavljenosti vključujejo zunajbilančne postavke iz Priloge I k CRR. V predlogah 9.1, 9.1.1 in 9.2 se zunajbilančne izpostavljenosti, kot so navedene v Prilogi I k CRR, razčlenijo na zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze. |
|
103. |
Informacije o prevzetih obveznostih iz kreditov, prejetih obvezah iz kreditov, danih in prejetih finančnih poroštvih ter drugih prevzetih obveznostih in prejetih obvezah vključujejo preklicne in nepreklicne obveze. |
|
104. |
Prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti iz Priloge I k CRR so lahko instrumenti iz področja uporabe MSRP 9, če se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali če se zanje uporabljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, kot tudi instrumenti, ki spadajo v področje uporabe MRS 37 ali MSRP 4. |
|
105. |
V skladu z MSRP se prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti poročajo v predlogi 9.1.1, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
|
|
106. |
Obveznosti, ki se pripoznajo kot kreditne izgube za dana finančna poroštva in prevzete obveznosti iz točk (a) in (c) odstavka 105 tega dela te priloge, se poročajo kot rezervacije neodvisno od uporabljenih meril za merjenje. |
|
107. |
Institucije, ki uporabljajo MSRP, poročajo nominalni znesek in rezervacije instrumentov, za katere veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, vključno s tistimi, ki se merijo po začetni nabavni vrednosti, zmanjšani za pripoznane kumulativne prihodke, razčlenjeno na skupine za namen oslabitev. |
|
108. |
V predlogi 9.1.1 se sporoči samo nominalni znesek zaveze, če dolžniški instrument vključuje tako bilančni instrument kot zunajbilančno sestavino. Če poročajoče podjetje ne more ločiti pričakovanih kreditnih izgub pri bilančnih in zunajbilančnih sestavinah, se pričakovane kreditne izgube za zavezo poročajo skupaj z akumulirano oslabitvijo bilančne sestavine. Če skupne pričakovane kreditne izgube presegajo bruto knjigovodsko vrednost dolžniškega instrumenta, se preostalo stanje pričakovanih kreditnih izgub poroča kot rezervacija v ustrezni skupini za namen oslabitev v predlogi 9.1.1 [MSRP 9, 5.5.20. člen, in MSRP 7, B8.E člen]. |
|
109. |
Če se finančno poroštvo ali zaveza za zagotovitev kredita po obrestni meri, ki je nižja od tržne obrestne mere, meri v skladu s 4.2.1.(d) členom MSRP 9, njen popravek vrednosti za izgubo pa določi v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9, se poroča v ustrezni skupini za namen oslabitev. |
|
110. |
Če se zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze merijo po pošteni vrednosti v skladu z MSRP 9, institucije v predlogi 9.1.1 poročajo nominalni znesek in akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja teh finančnih poroštev in zavez v za to namenjenih stolpcih. ‚Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ se poročajo z uporabo meril iz odstavka 69 tega dela. |
|
111. |
Nominalni znesek in rezervacije drugih zavez ali poroštev, ki spadajo v področje uporabe MRS 37 ali MSRP 4, se poročajo v za to namenjenih stolpcih. |
|
112. |
Institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, v predlogi 9.1 sporočijo nominalni znesek zavez in finančnih poroštev iz odstavkov 102 in 103 ter znesek rezervacij, ki se morajo vzdrževati za te zunajbilančne izpostavljenosti. |
|
113. |
‚Zaveze iz kreditov‘ so trdne zaveze glede zagotovitve kredita pod vnaprej določenimi pogoji, razen v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ker se ti lahko poravnajo z denarnimi sredstvi ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega instrumenta. Kot ‚zaveze iz kreditov‘ se razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:
|
|
114. |
‚Finančna poroštva‘ so pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta, vključno s poroštvi, ki se zagotovijo za druga finančna poroštva. V skladu z MSRP morajo te pogodbe izpolnjevati opredelitev pogodbe o finančnem poroštvu iz 2.1.(e) člena MSRP 9 in Priloge A k MSRP 4. Kot ‚finančna poroštva‘ se razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:
|
|
115. |
‚Druge zaveze‘ vključujejo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:
|
|
116. |
V skladu z MSRP se v bilanci stanja pripoznajo naslednje postavke, ki se zato ne smejo poročati kot zunajbilančne izpostavljenosti:
|
|
117. |
Postavka ‚od tega: nedonosne‘ vključuje nominalni znesek prevzetih obveznosti iz kreditov, danih finančnih poroštev in drugih prevzetih obveznosti, ki se štejejo za nedonosne v skladu z odstavki 213–239 tega dela. |
|
118. |
Pri prevzetih obveznostih iz kreditov, danih finančnih poroštvih in drugih prevzetih obveznostih je ‚nominalni znesek‘ znesek, ki najbolje predstavlja največjo izpostavljenost institucije kreditnemu tveganju, pri čemer se ne upoštevajo prejeta zavarovanja ali druge kreditne izboljšave. Zlasti pri danih finančnih poroštvih je nominalni znesek najvišji znesek, ki bi ga morda moral plačati subjekt, če bi bilo poroštvo unovčeno. Pri zavezah iz kreditov je nominalni znesek neizkoriščeni znesek, za katerega se je institucija zavezala, da ga bo posodila. Nominalni zneski so vrednosti izpostavljenosti, preden se uporabijo konverzijski faktorji in tehnike zmanjševanja kreditnega tveganja. |
|
119. |
V predlogi 9.2 je pri prejetih obvezah iz kreditov nominalni znesek celoten neizkoriščeni znesek, za katerega se je nasprotna stranka obvezala, da ga bo posodila instituciji. Pri drugih prejetih obvezah je nominalni znesek celoten znesek, za katerega se je obvezala druga stranka v poslu. Pri prejetih finančnih poroštvih je ‚najvišji znesek poroštva, ki se lahko upošteva‘, najvišji znesek, ki bi ga nasprotna stran morda morala plačati, če bi bilo poroštvo unovčeno. Če je prejeto finančno poroštvo izdal več kot en dajalec poroštva, se zajamčeni znesek v tej predlogi poroča le enkrat; zajamčeni znesek se dodeli tistemu dajalcu poroštva, ki je pomembnejši za zmanjševanje kreditnega tveganja. |
10. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI IN OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM (10 IN 11)
|
120. |
Za namene predlog 10 in 11 se izvedeni finančni instrumenti štejejo kot izvedeni finančni instrumenti za varovanje, če se uporabljajo v razmerjih varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo pogoje za to, v skladu z MSRP ali relevantnimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ali kot v posesti za trgovanje v drugih primerih. |
|
121. |
Knjigovodska vrednost in hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, vključno z ekonomskimi varovanji, in izvedenih finančnih instrumentov v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem se poročajo razčlenjeno po vrsti z njimi povezanih tveganj, vrsti trga in vrsti produkta v predlogah 10 in 11. Institucije izvedene finančne instrumente v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem poročajo tudi razčlenjene po vrsti varovanja. Informacije o neizvedenih instrumentih varovanja se poročajo ločeno in razčlenjene po vrstah varovanj. |
|
122. |
V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se vsi izvedeni finančni instrumenti poročajo v teh predlogah ne glede na to, ali so pripoznani v bilanci stanja ali ne v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP. |
|
123. |
Razčlenitev knjigovodske vrednosti, poštene vrednosti in hipotetičnega zneska izvedenih finančnih instrumentov za varovanje in trgovanje po računovodskih portfeljih in vrstah varovanja se izvede ob upoštevanju računovodskih portfeljev in vrst varovanja, ki veljajo za MSRP ali nacionalne GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, odvisno od tega, kateri okvir se uporablja za poročajoče podjetje. |
|
124. |
Izvedeni finančni instrumenti za varovanje in trgovanje, ki se v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank merijo po nabavni vrednosti ali LOCOM, se navedejo ločeno. |
|
125. |
Predloga 11 vključuje instrumente varovanja in varovane postavke ne glede na računovodski standard, ki se uporablja za pripoznanje razmerja varovanja pred tveganjem, ki izpolnjuje pogoje za to, vključno s primeri, ko se to razmerje varovanja nanaša na neto pozicijo. Če se je institucija odločila, da bo za obračunavanje varovanja pred tveganjem še naprej uporabljala MRS 39 [MSRP 9, 7.2.21. člen], se sklicevanja in poimenovanja vrst varovanj pred tveganjem in računovodskih portfeljev berejo kot ustrezna sklicevanja in poimenovanja iz 9. člena MRS 39: ‚finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ se nanašajo na ‚za prodajo razpoložljiva finančna sredstva‘, ‚finančna sredstva po odplačni vrednosti‘ pa zajemajo ‚v posesti do zapadlosti‘ in ‚posojila in terjatve‘. |
|
126. |
Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v hibridne instrumente, ki so ločeni od gostiteljske pogodbe, se poročajo v predlogah 10 in 11 glede na značilnosti izvedenega finančnega instrumenta. Znesek gostiteljske pogodbe ni vključen v te predloge. Vendar, če je hibridni instrument merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se pogodba poroča kot celota, vgrajeni izvedeni finančni instrumenti pa se ne poročajo v predlogah 10 in 11. |
|
127. |
Zaveze, ki štejejo za izvedene finančne instrumente [MSRP 9, 2.3.(b) člen] in kreditne izvedene finančne instrumente, ki ne ustrezajo opredelitvi finančnega poroštva iz odstavka 114 tega dela te priloge, se poročajo v predlogah 10 in 11 ob upoštevanju iste razčlenitve kot pri drugih izvedenih finančnih instrumentih, ne poročajo pa se v predlogi 9. |
|
128. |
Knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev ali neizvedenih finančnih obveznosti, pripoznanih kot instrumentov varovanja ob uporabi MSRP ali ustreznih nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se poroča ločeno v predlogi 11.3. |
10.1 Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po vrsti tveganja
|
129. |
Vsi izvedeni finančni instrumenti se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij tveganja:
|
|
130. |
Če na izvedeni finančni instrument vpliva več kot ena vrsta osnovnega tveganja, se instrument razvrsti v najbolj občutljivo vrsto tveganja. Pri izvedenih finančnih instrumentih, ki so izpostavljeni več vrstam tveganja, se v primeru negotovosti posli razvrstijo po naslednjem vrstnem redu:
|
10.2 Zneski, ki se poročajo za izvedene finančne instrumente
|
131. |
V skladu z MSRP je ‚knjigovodska vrednost‘ za vse izvedene finančne instrumente (instrumente varovanja ali instrumente trgovanja) poštena vrednost. Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo (več kot nič) so ‚finančna sredstva‘, izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo (manj kot nič) pa so ‚finančne obveznosti‘. ‚Knjigovodska vrednost‘ se sporoči ločeno za izvedene finančne instrumente s pozitivno pošteno vrednostjo (‚finančna sredstva‘) in za izvedene finančne instrumente z negativno pošteno vrednostjo (‚finančne obveznosti‘). Na datum začetnega pripoznanja je izveden finančni instrument glede na svojo začetno pošteno vrednost razvrščen kot ‚finančno sredstvo‘ ali ‚finančna obveznost‘. Po začetnem pripoznanju, ko se poštena vrednost izvedenega finančnega instrumenta poveča ali zmanjša, lahko pogoji izmenjave postanejo za institucijo ugodni (izvedeni finančni instrument se tako razvrsti kot ‚finančno sredstvo‘) ali neugodni (izvedeni finančni instrument se razvrsti kot ‚finančna obveznost‘). Knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov za varovanje je njihova celotna poštena vrednost, vključno s sestavinami te poštene vrednosti, ki niso označene kot instrumenti za varovanje, kadar je relevantno. |
|
132. |
Institucije poročevalke poleg knjigovodskih vrednosti, kot so opredeljene v odstavku 27 dela 1 te priloge, poročajo tudi poštene vrednosti v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank za vse izvedene finančne instrumente ne glede na to, ali jih je glede na nacionalne GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank treba knjižiti v bilanci stanja ali zunaj nje. |
|
133. |
‚Hipotetični znesek‘ je bruto nominalni znesek vseh poslov, ki so bili sklenjeni in na referenčni datum še niso bili poravnani, ne glede na to, ali ti posli vodijo do izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih, ki se knjižijo v bilanci stanja. Pri določanju hipotetičnega zneska se upošteva naslednje:
|
|
134. |
Stolpec ‚hipotetični znesek‘ izvedenih finančnih instrumentov vključuje za vsako vrstično postavko vsoto hipotetičnih zneskov vseh pogodb, v katerih je institucija nasprotna stranka, ne glede na to, ali se izvedeni finančni instrumenti štejejo za sredstva ali obveznosti v bilanci stanja ali se knjižijo zunaj bilance stanje. Vsi hipotetični zneski se sporočijo ne glede na to, ali je poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov pozitivna, negativna ali enaka nič. Pobot med hipotetičnimi zneski ni dovoljen. |
|
135. |
‚Hipotetični znesek‘ se sporoči razčlenjen na ‚skupaj‘ in ‚od tega: prodano‘ za vrstične postavke: ‚opcije OTC‘, ‚opcije organiziranega trga‘, ‚kredit‘, ‚blago‘ in ‚drugo‘. Postavka ‚od tega: prodano‘ vključuje hipotetične zneske (izvršilna cena) pogodb, v katerih imajo nasprotne stranke (imetniki opcij) institucije (prodajalec opcije) pravico do uveljavitve opcije, in, za postavke v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti s kreditnim tveganjem, hipotetične zneske pogodb, v katerih institucija (prodajalec zavarovanja) proda (daje) zavarovanje nasprotnim strankam (kupcem zavarovanja). |
|
136. |
Posel se razporedi kot posel ‚OTC‘ ali posel ‚organiziranega trga‘ na podlagi narave trga, na katerem se izvede, in ne na podlagi tega, ali se mora zanj obvezno opraviti kliring. ‚Organizirani trg‘ je regulirani trg v smislu člena 4(1)(92) CRR. Zato poročajoče podjetje, kadar sklene pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu na trgu OTC, za katero je obvezen centralni kliring, ta izvedeni finančni instrument razvrsti kot posel ‚OTC‘ in ne kot posel ‚organiziranega trga‘. |
10.3 Izvedeni finančni instrumenti, razvrščeni kot ‚ekonomska varovanja‘
|
137. |
Izvedeni finančni instrumenti, ki se posedujejo za namene varovanja pred tveganjem, vendar ne izpolnjujejo meril za učinkovite (MRS 39: dejanske) instrumente za varovanje v skladu z MSRP 9, v skladu z MRS 39, kadar se ta uporablja za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem, ali v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se poročajo v predlogi 10 kot ‚ekonomska varovanja‘. To se uporablja tudi za vse naslednje primere:
|
|
138. |
Postavka ‚ekonomska varovanja‘ ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje za lastni račun. |
|
139. |
Izvedeni finančni instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi ‚ekonomskih varovanj‘, se sporočijo ločeno za vsako vrsto tveganja v predlogi 10. |
|
140. |
Kreditni izvedeni finančni instrumenti, uporabljeni za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ki je označen kot merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju ali pozneje oziroma medtem ko je nepripoznan v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9, se poročajo v za to namenjeni vrstici v predlogi 10 pri kreditnem tveganju. Druga ekonomska varovanja pred kreditnim tveganjem, za katera poročajoče podjetje ne uporablja oddelka 6.7 MSRP 9, se poročajo ločeno. |
10.4 Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po sektorju nasprotne stranke
|
141. |
Knjigovodska vrednost in skupni hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje in tudi izvedenih finančnih instrumentov v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem, s katerimi se trguje na trgu OTC, se sporočita razčlenjena po nasprotnih strankah z uporabo naslednjih kategorij:
|
|
142. |
Vsi izvedeni finančni instrumenti OTC, ne glede na to, s katero vrsto tveganja so povezani, se razčlenijo po teh nasprotnih strankah. |
10.5 Obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z nacionalnimi GAAP (11.2)
|
143. |
Kadar nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo razporeditev izvedenih finančnih instrumentov za varovanje v različne kategorije varovanj, se izvedeni finančni instrumenti za varovanje poročajo ločeno za vsako od naslednjih kategorij: ‚varovanja poštene vrednosti‘, ‚varovanja denarnih tokov‘, ‚varovanja po nabavni vrednosti‘, ‚varovanje neto naložb v kapital družb v tujini‘, ‚varovanja poštene vrednosti portfelja pred obrestnim tveganjem‘ in ‚varovanja denarnih tokov portfelja pred obrestnim tveganjem‘. |
|
144. |
Kadar je relevantno v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se ‚varovanja po nabavni vrednosti‘ nanašajo na kategorijo varovanja, pri kateri se izvedeni finančni instrument za varovanje načeloma meri po nabavni vrednosti. |
10.6 Znesek, ki se poroča za neizvedene instrumente za varovanje (11.3 in 11.3.1)
|
145. |
Za neizvedene instrumente za varovanje je znesek, ki se poroča, njihova knjigovodska vrednost v skladu s pravili merjenja, ki veljajo za računovodske portfelje, v katere spadajo, iz MSRP ali nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Za neizvedene instrumente za varovanje se ‚hipotetični znesek‘ ne poroča. |
10.7 Varovane postavke v varovanjih poštene vrednosti (11.4)
|
146. |
Knjigovodska vrednost varovanih postavk v varovanju poštene vrednosti, pripoznana v izkazu finančnega položaja, se razčleni po računovodskih portfeljih in vrstah tveganja, pred katerim se varuje, za varovana finančna sredstva in varovane finančne obveznosti. Če se finančni instrument varuje pred več kot enim tveganjem, se poroča pod vrsto tveganja, pod katero se poroča instrument za varovanje v skladu z odstavkom 129. |
|
147. |
‚Mikro varovanja‘ so tista varovanja, ki niso varovanja portfelja pred obrestnim tveganjem v skladu z 89.A členom MRS 39. Mikro varovanja vključujejo varovanja neto pozicij v skladu z oddelkom 6.6 MSRP 9. |
|
148. |
‚Prilagoditve varovanja pri mikro varovanjih‘ vključujejo vse prilagoditve varovanja za vsa mikro varovanja, kot so opredeljena v odstavku 147. |
|
149. |
‚Prilagoditve varovanja, vključene v knjigovodsko vrednost sredstev/obveznosti‘ so akumulirani znesek dobičkov in izgub pri varovanih postavkah, s katerimi se je prilagodila knjigovodska vrednost teh postavk in ki so se pripoznali v poslovnem izidu. Prilagoditve varovanja za varovane postavke, ki so lastniški instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se poročajo v predlogi 1.3. Prilagoditve varovanja za nepripoznane trdne zaveze ali njihovo sestavino se ne poročajo. |
|
150. |
‚Preostale prilagoditve za prekinjena mikro varovanja, vključno z varovanji neto pozicij‘ vključujejo tiste prilagoditve varovanja, ki se po prekinitvi razmerja varovanja in koncu prilagajanja varovanih postavk za dobičke in izgube iz varovanja še naprej amortizirajo v poslovni izid prek preračunane efektivne obrestne mere za varovane postavke, merjene po odplačni vrednosti, ali v znesek, ki predstavlja prej pripoznani kumulativni dobiček ali izgubo iz varovanja za varovana sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. |
|
151. |
Če skupina finančnih sredstev ali finančnih obveznosti, vključno s skupino finančnih sredstev ali finančnih obveznosti, ki sestavlja neto pozicijo, izpolnjuje pogoje za varovano postavko, se finančna sredstva in finančne obveznosti, ki sestavljajo to skupino, poročajo po njihovi knjigovodski vrednosti na bruto osnovi, preden se izvede pobot med instrumenti znotraj skupine, v stolpcu ‚sredstva ali obveznosti, vključene v varovanje neto pozicije (pred pobotom)‘. |
|
152. |
‚Varovane postavke v varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem‘ vključujejo finančna sredstva in finančne obveznosti, vključene v varovanje poštene vrednosti izpostavljenosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti obrestnemu tveganju. Ti finančni instrumenti se poročajo po njihovi knjigovodski vrednosti na bruto osnovi, preden se izvede pobot med instrumenti znotraj portfelja. |
11. GIBANJA POPRAVKOV VREDNOSTI IN REZERVACIJ ZA KREDITNE IZGUBE (12)
11.1 Gibanja popravkov vrednosti za kreditne izgube in oslabitve lastniških instrumentov v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank (12.0)
|
153. |
Predloga 12.0 vsebuje uskladitev začetnih in končnih stanj konta popravkov vrednosti za finančna sredstva, merjena z metodami na podlagi nabavne vrednosti, in za finančna sredstva, merjena z drugimi metodami ali po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala, če se v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahteva, da se za ta sredstva uporabljajo oslabitve. Prilagoditve vrednosti pri sredstvih, merjenih po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti, se ne poročajo v predlogi 12.0. |
|
154. |
‚Povečanja zaradi zneskov, namenjenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju‘ se poročajo, če za glavno kategorijo sredstev ali nasprotno stranko ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto odhodkov, tj. pri dani kategoriji ali nasprotni stranki povečanja oslabitev v zadevnem obdobju presegajo njihova zmanjšanja. ‚Zmanjšanja zaradi zneskov, razveljavljenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju‘ se sporočijo, če za glavno kategorijo sredstev ali nasprotno stranko ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto prihodkov, tj. pri dani kategoriji ali nasprotni stranki zmanjšanja oslabitev v zadevnem obdobju presegajo njihova povečanja. |
|
155. |
Spremembe zneskov popravkov vrednosti zaradi poplačila in odtujitve finančnih sredstev se poročajo pod ‚drugimi prilagoditvami‘. Odpisi se poročajo v skladu z odstavki 72 do 74. |
11.2 Gibanja popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube v skladu z MSRP (12.1)
|
156. |
Predloga 12.1 vsebuje uskladitev začetnih in končnih stanj konta popravkov vrednosti za finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti in po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, razčlenjenih po skupinah za namen oslabitev, po instrumentih in po nasprotnih strankah. |
|
157. |
Rezervacije za zunajbilančne izpostavljenosti, za katere veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, se poročajo po skupinah za namen oslabitev. Oslabitve za zaveze iz kreditov se poročajo kot rezervacije samo takrat, ko se ne obravnavajo skupaj z oslabitvijo bilančnih sredstev v skladu s 7.B8.E členom MSRP 9 in odstavkom 108 tega dela. Spremembe rezervacij za zaveze iz kreditov in finančna poroštva, ki se merijo v skladu z MRS 37, in finančna poroštva, ki se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4, se ne poročajo v tej predlogi, ampak v predlogi 43. Spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri zavezah in finančnih poroštvih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, se ne poročajo v tej predlogi ampak pod postavko ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto‘ v skladu z odstavkom 50 tega dela. |
|
158. |
Postavki ‚od tega: popravki vrednosti, izmerjeni na skupinski osnovi‘ in ‚od tega: popravki vrednosti, izmerjeni na posamični osnovi‘ vključujeta spremembe kumulativnega zneska oslabitve v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so se merile na skupinski oziroma posamični osnovi. |
|
159. |
‚Povečanja zaradi izdaje in pridobitve‘ vključujejo znesek povečanj pričakovanih izgub, obračunanih ob začetnem pripoznanju izdanih ali pridobljenih finančnih sredstev. To povečanje popravka vrednosti se poroča na prvi referenčni datum poročanja po izdaji ali pridobitvi teh finančnih sredstev. Povečanja ali zmanjšanja pričakovanih izgub pri teh finančnih sredstvih po njihovem začetnem pripoznanju se poročajo v drugih stolpcih, kot je ustrezno. Izdana ali pridobljena sredstva vključujejo sredstva, ki izhajajo iz črpanja prevzetih zunajbilančnih obveznosti. |
|
160. |
‚Zmanjšanja zaradi odprave pripoznanja‘ vključujejo znesek sprememb pričakovanih izgub zaradi odprave pripoznanja celotnih finančnih sredstev v poročevalskem obdobju zaradi razlogov, ki niso povezani z odpisom, kot so med drugim prenosi tretjim osebam ali iztek pogodbenih pravic zaradi popolnega poplačila, odtujitev teh finančnih sredstev ali njihov prenos v drug računovodski portfelj. Sprememba popravka vrednosti se pripozna v tem stolpcu na prvi referenčni datum poročanja po poplačilu, odtujitvi ali prenosu. Za zunajbilančne izpostavljenosti ta postavka vključuje tudi zmanjšanja oslabitev, ker je zunajbilančna postavka postala sredstvo v bilanci stanja. |
|
161. |
‚Spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (neto)‘ vključujejo neto znesek sprememb pričakovanih izgub na koncu poročevalskega obdobja zaradi povečanja ali zmanjšanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja ne glede na to, ali so povzročile prenos finančnega sredstva v drugo skupino ali ne. V tem stolpcu se poroča učinek na popravek vrednosti kot posledica povečanja ali zmanjšanja zneska finančnih sredstev zaradi prihodkov od natečenih obresti in plačanih obresti. Ta postavka vključuje tudi učinek minevanja časa na pričakovane izgube v skladu s 5.4.1.(a) in (b) členom MSRP 9. Spremembe ocen zaradi posodobitev ali pregleda parametrov tveganja in sprememb gospodarskih podatkov za prihodnost se prav tako poročajo v tem stolpcu. Spremembe pričakovanih izgub zaradi delnega poplačila izpostavljenosti v obliki obrokov se poročajo v tem stolpcu z izjemo zadnjega obroka, ki se poroča v stolpcu ‚Zmanjšanja zaradi odprave pripoznanja‘. |
|
162. |
Vse spremembe pričakovanih kreditnih izgub v zvezi z obnavljajočimi se izpostavljenostmi se poročajo pod postavko ‚spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (neto)‘ razen sprememb, povezanih z odpisi in posodobitvami metodologije, ki jo institucija uporablja za ocenjevanje kreditnih izgub. Obnavljajoče se izpostavljenosti so izpostavljenosti, pri katerih lahko neporavnani saldi strank nihajo na podlagi njihove odločitve o črpanju in vračilu sredstev do omejitve, ki jo določi institucija. |
|
163. |
‚Spremembe zaradi posodobitve metodologije ocenjevanja institucije (neto)‘ vključujejo spremembe zaradi posodobitev metodologije, ki jo institucija uporablja za ocenjevanje pričakovanih izgub, ker so se spremenili obstoječi ali razvili novi modeli za ocenjevanje oslabitev. Posodobitve metodologije zajemajo tudi učinek sprejetja novih standardov. Spremembe metodologije, zaradi katerih se spremeni skupina za namen oslabitev sredstva, se v celoti obravnavajo kot sprememba modela. Spremembe ocen zaradi posodobitev ali pregleda parametrov tveganja in sprememb gospodarskih podatkov za prihodnost se ne poročajo v tem stolpcu. |
|
164. |
Poročanje sprememb pričakovanih izgub pri spremenjenih sredstvih [MSRP 9, 5.4.3. člen in Priloga A] je odvisno od vrste spremembe v skladu z naslednjim:
|
|
165. |
Odpisi se poročajo v skladu z odstavki 72 do 74 tega dela te priloge in v skladu z naslednjim:
|
|
166. |
‚Druge prilagoditve‘ vključujejo vse zneske, ki niso sporočeni v prejšnjih stolpcih, med drugim tudi prilagoditve pričakovanih izgub zaradi tečajnih razlik, če je to skladno s poročanjem učinka tečajnih razlik v predlogi 2. |
11.3 Prenosi med skupinami za namen oslabitev (predstavitev na bruto osnovi) (12.2)
|
167. |
V predlogi 12.2 se za finančna sredstva poroča bruto knjigovodska vrednost, za zunajbilančne izpostavljenosti, za katere veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, pa nominalni znesek, prenesen med skupinami za namen oslabitev v poročevalskem obdobju. |
|
168. |
Poroča se samo bruto knjigovodska vrednost ali nominalni znesek teh finančnih sredstev oziroma zunajbilančnih izpostavljenosti, ki so v drugačni skupini za namen oslabitev na referenčni datum poročanja, kot so bili na začetku poslovnega leta oziroma ob začetnem pripoznanju. Pri bilančnih izpostavljenostih, za katere oslabitev, sporočena v predlogi 12.1, vključuje zunajbilančno sestavino [MSRP 9, 5.5.20. člen, in MSRP 7, B8.E člen], se upošteva sprememba skupine bilančne in zunajbilančne sestavine. |
|
169. |
Za poročanje prenosov, do katerih je prišlo v poslovnem letu, se za finančna sredstva ali zunajbilančne izpostavljenosti, pri katerih se je od začetka poslovnega leta oziroma od začetnega pripoznanja večkrat spremenila skupina za namen oslabitev, poroča, da so se prenesli iz skupine za namen oslabitev, v kateri so bili na začetku poslovnega leta ali ob začetnem pripoznanju, v skupino za namen oslabitev, v katero so vključeni na referenčni datum poročanja. |
|
170. |
Bruto knjigovodska vrednost oziroma nominalni znesek, ki se poroča v predlogi 12.2, je bruto knjigovodska vrednost oziroma nominalni znesek na poročevalski datum ne glede na to, ali je bil ta znesek na datum prenosa višji ali nižji. |
12. PREJETA ZAVAROVANJA IN POROŠTVA (13)
12.1 Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev, ki niso v posesti za trgovanje, po zavarovanjih in poroštvih (13.1)
|
171. |
Zavarovanja in poroštva za kritje kreditov in drugih finančnih sredstev se neodvisno od njihove pravne oblike sporočijo glede na vrsto zastav (krediti, zavarovani z nepremičninami, in drugi zavarovani krediti) ter glede na prejeta finančna poroštva. Krediti in druga finančna sredstva se razčlenijo po nasprotnih strankah in namenu. |
|
172. |
V predlogi 13.1 se sporoči ‚najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva‘. Vsota zneskov finančnega poroštva in/ali zavarovanja, prikazanih v ustreznih stolpcih predloge 13.1, ne sme presegati knjigovodske vrednosti zadevnega kredita. |
|
173. |
Za poročanje kreditov in drugih finančnih sredstev glede na vrsto zastave se uporabijo naslednje opredelitve:
|
|
174. |
Za kredite in druga finančna sredstva, ki imajo hkrati več kot eno vrsto zavarovanja ali poroštva, se ‚najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva‘ razvrsti v skladu z njegovo kakovostjo, pri čemer se začne s tistim z najboljšo kakovostjo. Za kredite, zavarovane z nepremičninami, se zavarovanje z nepremičninami vedno poroča prvo ne glede na njegovo kakovost v primerjavi z drugim zavarovanjem. Če ‚najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva‘ presega vrednost zavarovanja z nepremičninami, se njegova preostala vrednost razvrsti med druge vrste zavarovanja in poroštev v skladu z njegovo kakovostjo, pri čemer se začne s tistim z najboljšo kakovostjo. |
12.2 Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem v zadevnem obdobju [v posesti na datum poročanja] (13.2)
|
175. |
Ta predloga vključuje knjigovodsko vrednost zavarovanja, ki je bilo pridobljeno od začetka do konca referenčnega obdobja ter ostane pripoznano v bilanci stanja na referenčni datum. |
12.3 Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem [opredmetena sredstva], akumulirano (13.3)
|
176. |
‚Zasežena [opredmetena sredstva]‘ pomenijo kumulativno knjigovodsko vrednost opredmetenih sredstev, pridobljenih tako, da se v posest pridobi zavarovanje, ki ostane pripoznano v bilanci stanja na referenčni datum, razen sredstev, razvrščenih kot ‚opredmetena osnovna sredstva‘. |
13. HIERARHIJA POŠTENE VREDNOSTI: FINANČNI INSTRUMENTI PO POŠTENI VREDNOSTI (14)
|
177. |
Institucije sporočijo vrednost finančnih instrumentov, merjeno po pošteni vrednosti v skladu s hierarhijo iz 72. člena MSRP 13. Kadar nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo razporeditev sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, med različne ravni poštene vrednosti, institucije, ki uporabljajo nacionalne GAAP, prav tako poročajo po tej predlogi. |
|
178. |
‚Sprememba poštene vrednosti v zadevnem obdobju‘ vključuje dobičke ali izgube iz ponovnega merjenja instrumentov v skladu z MSRP 9, MSRP 13 ali nacionalnimi GAAP, kjer je relevantno, v zadevnem obdobju, ki na poročevalski datum še vedno obstajajo. Ti dobički in izgube se sporočijo tako kot za vključitev v izkaz poslovnega izida ali, kjer je relevantno, izkaz vseobsegajočega donosa, torej se sporočijo zneski pred davki. |
|
179. |
‚Akumulirana sprememba poštene vrednosti pred obdavčitvijo‘ vključuje znesek dobičkov ali izgub iz ponovnega merjenja instrumentov, akumuliran od začetnega pripoznanja do referenčnega datuma. |
14. ODPRAVA PRIPOZNANJA IN FINANČNE OBVEZNOSTI, POVEZANE S PRENESENIMI FINANČNIMI SREDSTVI (15)
|
180. |
Predloga 15 vključuje informacije o prenesenih finančnih sredstvih, ki delno ali v celoti niso primerna za odpravo pripoznanja, ter finančna sredstva, katerih pripoznanje se v celoti odpravi in za katere institucija ohrani pravice servisiranja. |
|
181. |
S tem povezane obveznosti se sporočijo v skladu s portfeljem, v katerem so bila zadevna prenesena finančna sredstva vključena na strani sredstev, in ne v skladu s portfeljem, v katerem so bila vključena na strani obveznosti. |
|
182. |
Stolpec ‚sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno za kapitalske namene‘ vključuje knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, ki so bila pripoznana za računovodske namene, vendar je bilo njihovo pripoznanje odpravljeno za bonitetne namene, ker jih institucija obravnava kot pozicije v listinjenju za kapitalske namene v skladu s členi 109, 243 in 244 CRR. |
|
183. |
‚Pogodbe o začasni prodaji‘ (repo posli) so posli, v katerih institucija prejme denarna sredstva v zameno za finančna sredstva, prodana po dani ceni, pri čemer se zaveže, da bo ponovno kupila ista (ali enaka) sredstva po fiksni ceni na dogovorjen datum v prihodnosti. Posli, ki vključujejo začasen prenos zlata v zameno za zavarovanje z denarnimi sredstvi, se prav tako štejejo za ‚pogodbe o začasni prodaji‘ (repo posle). Zneski, ki jih prejme institucija v zameno za finančna sredstva, prenesena na tretjo osebo (‚začasni pridobitelj‘), se razvrstijo pod ‚pogodbe o začasni prodaji‘, kadar pri tem obstaja obveznost povratnosti posla in ne le možnost takšne povratnosti. Pogodbe o začasni prodaji vključujejo tudi posle, podobne repo poslom, ki lahko vključujejo:
|
|
184. |
‚Pogodbe o začasni prodaji‘ (repo posli) in ‚krediti z začasnim odkupom‘ (povratni repo posli) vključujejo denarna sredstva, ki jih je prejela ali posodila institucija. |
|
185. |
Če je za prenesena finančna sredstva odpravljeno pripoznanje, institucije v poslu listinjenja navedejo dobiček (ali izgubo), ustvarjen na podlagi postavke v izkazu poslovnega izida, ki ustreza ‚računovodskim portfeljem‘, v katere so bila finančna sredstva vključena pred njihovo odpravo pripoznanja. |
15. RAZČLENITEV IZBRANIH POSTAVK IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA (16)
|
186. |
Za izbrane postavke izkaza poslovnega izida se sporočijo dodatne razčlenitve dobičkov (ali prihodkov) in izgub (ali odhodkov). |
15.1 Prihodki in odhodki iz obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke (16.1)
|
187. |
Prihodki iz obresti se razčlenijo v skladu z obojim od naslednjega:
|
|
188. |
Odhodki za obresti se razčlenijo v skladu z obojim od naslednjega:
|
|
189. |
Prihodki iz obresti od finančnih sredstev in finančnih obveznosti z negativno efektivno obrestno mero vključujejo prihodke iz obresti od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, dolžniških vrednostnih papirjev, kreditov in drugih finančnih sredstev, kot tudi od vlog, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih obveznosti z negativno efektivno obrestno mero. |
|
190. |
Odhodki za obresti od finančnih obveznosti in finančnih sredstev z negativno efektivno obrestno mero vključujejo odhodke za obresti od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, vlog, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih obveznosti, kot tudi od dolžniških vrednostnih papirjev ter kreditov in drugih sredstev z negativno efektivno obrestno mero. |
|
191. |
Za namene predloge 16.1 se kratke pozicije upoštevajo v drugih finančnih obveznostih. Upoštevajo se vsi instrumenti v različnih portfeljih, razen instrumentov, vključenih v postavko ‚izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, ki se ne uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja. |
|
192. |
‚Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje‘ vključujejo prihodke in odhodke iz obresti od instrumentov za varovanje pred tveganjem, če varovane postavke ustvarjajo obresti. |
|
193. |
Kadar se uporablja čista cena, obresti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje vključujejo zneske v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v posesti za trgovanje, ki se štejejo za ‚ekonomska varovanja‘, ki so vključena kot prihodki ali odhodki iz obresti, da se popravijo prihodki in odhodki iz naslova pred tveganjem varovanih finančnih instrumentov z ekonomskega, ne pa z računovodskega vidika. V takem primeru se prihodki iz obresti od izvedenih finančnih instrumentov za ekonomsko varovanje poročajo ločeno pod prihodki iz obresti od izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje. Časovno porazdeljene provizije ali izravnalna plačila v zvezi s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjenimi po pošteni vrednosti in uporabljenimi za obvladovanje kreditnega tveganja dela ali celotnega finančnega instrumenta, ki je ob tej priložnosti označen po pošteni vrednosti, se prav tako poročajo med obrestmi od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje. |
|
194. |
V skladu z MSRP ‚od tega: prihodki iz obresti od finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo‘ pomeni prihodke iz obresti od finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo, vključno s kupljenimi ali izdanimi (ustvarjenimi) finančnimi sredstvi s poslabšano kreditno kakovostjo. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank postavka vključuje prihodke iz obresti od oslabljenih sredstev s posebnim popravkom vrednosti za oslabitev v zvezi s kreditnim tveganjem. |
15.2 Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.2)
|
195. |
Dobički in izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razčlenijo po vrsti finančnega instrumenta in po računovodskem portfelju. Za vsako postavko se sporoči neto realizirani dobiček ali izguba iz posla, za katerega je bilo odpravljeno pripoznanje. Neto znesek pomeni razliko med realiziranimi dobički in realiziranimi izgubami. |
|
196. |
Predloga 16.2 se v skladu z MSRP uporablja za finančna sredstva in obveznosti po odplačni vrednosti ter za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se predloga 16.2 uporablja za finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti, po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala in v skladu z drugimi metodami merjenja, kot je nižja izmed nabavne ali tržne vrednosti. Dobički in izgube iz finančnih instrumentov, razvrščenih kot trgovalni v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se ne poročajo v tej predlogi ne glede na pravila vrednotenja, ki si uporabljajo za te instrumente. |
15.3 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje ter iz trgovalnih finančnih sredstev in obveznosti, po instrumentih (16.3)
|
197. |
Dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje se razčlenijo glede na vrsto instrumenta, pri čemer je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) finančnega instrumenta. |
|
198. |
Dobički in izgube iz trgovanja s tujimi valutami na promptnem trgu, razen menjave tujih bankovcev in kovancev, se vključijo kot dobički in izgube iz trgovanja. Dobički in izgube iz trgovanja s plemenitimi kovinami ali odprave pripoznanja in ponovnega merjenja se ne vključijo v dobičke in izgube iz trgovanja temveč v ‚druge poslovne prihodke‘ ali ‚druge poslovne odhodke‘ v skladu z odstavkom 316 tega dela. |
|
199. |
Postavka ‚od tega: ekonomska varovanja z uporabo možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti‘ vključuje samo dobičke in izgube iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se uporabljajo za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ob tej priložnosti določenega za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9. Dobički ali izgube zaradi prerazvrstitve finančnih sredstev iz računovodskega portfelja, ki se meri po odplačni vrednosti, v računovodski portfelj sredstev, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali v računovodski portfelj sredstev v posesti za trgovanje [MSRP 9, 5.6.2. člen], se poročajo v vrstici ‚od tega: dobički in izgube zaradi prerazvrstitve sredstev, obračunanih po odplačni vrednosti‘. |
15.4 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje ter iz trgovalnih finančnih sredstev in obveznosti, po tveganju (16.4)
|
200. |
Dobički in izgube iz finančnih sredstev in finančnih obveznosti v posesti za trgovanje se prav tako razčlenijo glede na vrsto tveganja, pri čemer je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) osnovnega tveganja (obrestna mera, lastniški kapital, tuja valuta, kredit, blago in drugo), povezanega z izpostavljenostjo, vključno z zadevnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Dobički in izgube iz naslova tečajnih razlik se vključijo v postavko, v katero so vključeni preostali dobički in izgube, nastali na podlagi pretvorjenega instrumenta. Dobički in izgube iz naslova finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, se v kategorije tveganj vključijo na naslednji način:
|
15.5 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, po instrumentih (16.4.1)
|
201. |
Dobički in izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, se razčlenijo po vrsti instrumenta, pri čemer je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) finančnega instrumenta. |
|
202. |
Dobički ali izgube zaradi prerazvrstitve finančnih sredstev iz računovodskega portfelja, ki se meri po odplačni vrednosti, v računovodski portfelj finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, [MSRP 9, 5.6.2. člen], se poročajo v vrstici ‚od tega: dobički in izgube zaradi prerazvrstitve sredstev, obračunanih po odplačni vrednosti‘. |
15.6 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.5)
|
203. |
Dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razčlenijo po vrsti instrumenta. Institucije sporočijo neto realizirane in nerealizirane dobičke ali izgube ter znesek spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti v zadevnem obdobju zaradi sprememb kreditnega tveganja (lastnega kreditnega tveganja kreditojemalca ali izdajatelja), če se lastno kreditno tveganje ne poroča v drugem vseobsegajočem donosu. |
|
204. |
Če se kreditni izvedeni finančni instrument, merjen po pošteni vrednosti, uporablja za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ob tej priložnosti določenega za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se dobički ali izgube iz finančnega instrumenta ob taki označitvi poročajo v vrstici ‚od tega: dobički ali (–) izgube ob označitvi finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za namene varovanja, neto‘. Poznejši dobički ali izgube iz teh finančnih instrumentov se poročajo v vrstici ‚od tega: dobički ali (–) izgube po označitvi finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za namene varovanja, neto‘. |
15.7 Dobički ali izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem (16.6)
|
205. |
Vsi dobički in izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, razen prihodkov ali odhodkov iz obresti, kadar se uporablja čista cena, se razčlenijo po vrsti obračunavanja varovanja pred tveganjem: varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, varovanje denarnega toka in varovanje neto naložb v poslovanje v tujini. Dobički in izgube v zvezi z varovanjem poštene vrednosti pred tveganjem se razčlenijo na instrument varovanja in na pred tveganjem varovano postavko. Dobički in izgube iz instrumentov za varovanje ne vključujejo dobičkov in izgub, povezanih z elementi instrumentov za varovanje, ki niso označeni kot instrumenti za varovanje pred tveganjem v skladu s 6.2.4. členom MSRP 9. Ti instrumenti za varovanje, ki niso tako označeni, se poročajo v skladu z odstavkom 60 tega dela. Dobički in izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem vključujejo tudi dobičke in izgube iz varovanja skupine postavk z izravnalnimi pozicijami tveganja (varovanja neto pozicije). |
|
206. |
‚Spremembe poštene vrednosti varovane postavke, ki se pripišejo zavarovanemu tveganju‘ vključujejo tudi dobičke in izgube iz varovanih postavk, če so postavke dolžniški instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9 [MSRP 9, 6.5.8. člen]. |
|
207. |
V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se razčlenitev po vrstah varovanj pred tveganjem, kot jo vsebuje ta predloga, poroča v obsegu, v katerem je razčlenitev združljiva z veljavnimi računovodskimi zahtevami. |
15.8 Oslabitev nefinančnih sredstev (16.7)
|
208. |
‚Povečanja‘ se poročajo, kadar za računovodski portfelj ali glavno kategorijo sredstev ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto odhodkov. ‚Razveljavitve‘ se poročajo, kadar za računovodski portfelj ali glavno kategorijo sredstev ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto prihodkov. |
16. USKLADITEV MED RAČUNOVODSKIM OBSEGOM KONSOLIDACIJE IN OBSEGOM KONSOLIDACIJE V SKLADU S CRR (17)
|
209. |
‚Računovodski obseg konsolidacije‘ vključuje knjigovodsko vrednost sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala ter nominalne zneske zunajbilančnih izpostavljenosti, ki se izračunajo z uporabo računovodskega obsega konsolidacije, kar pomeni, da se v konsolidacijo vključijo odvisne družbe, ki so zavarovalnice in nefinančne družbe. Institucije obračunavajo odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe na podlagi enake metode kot v svojih računovodskih izkazih. |
|
210. |
V tej predlogi postavka ‚naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi‘ ne vključuje odvisnih družb, ker so pri računovodskem obsegu konsolidacije vse odvisne družbe polno konsolidirane. |
|
211. |
‚Sredstva na podlagi pozavarovalnih in zavarovalnih pogodb‘ vključujejo sredstva v okviru cediranega pozavarovanja ter, če obstajajo, sredstva v zvezi z izdanimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami. |
|
212. |
‚Obveznosti na podlagi zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb‘ vključujejo obveznosti na podlagi izdanih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb. |
17. NEDONOSNE IZPOSTAVLJENOSTI (18)
|
213. |
Za namene predloge 18 so nedonosne izpostavljenosti tiste, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:
|
|
214. |
Navedena razvrstitev kot nedonosne izpostavljenosti se uporablja ne glede na to, ali je izpostavljenost razvrščena kot neplačana za regulativne namene v skladu s členom 178 CRR ali kot oslabljena za računovodske namene v skladu z veljavnim računovodskim okvirom. |
|
215. |
Izpostavljenosti, v zvezi s katerimi se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178 CRR, in izpostavljenosti, za katere se je v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ugotovilo, da so oslabljene, se vedno štejejo za nedonosne izpostavljenosti. V skladu z MSRP so za namene predloge 18 oslabljene izpostavljenosti tiste, za katere se je določilo, da imajo poslabšano kreditno kakovost (tretja skupina), vključno s kupljenimi ali izdanimi (ustvarjenimi) sredstvi s poslabšano kreditno kakovostjo. Izpostavljenosti, vključene v skupine za namen oslabitev, ki niso tretja skupina, se obravnavajo kot nedonosne, če izpolnjujejo merila za obravnavanje kot nedonosne. |
|
216. |
Izpostavljenosti se razvrstijo v celotnem znesku in brez upoštevanja obstoja kakršnega koli zavarovanja s premoženjem. Pomembnost se oceni v skladu s členom 178 CRR. |
|
217. |
Za namene predloge 18 ‚izpostavljenosti‘ vključujejo vse dolžniške instrumente (dolžniške vrednostne papirje ter kredite in druga finančna sredstva, ki vključujejo tudi stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah) in zunajbilančne izpostavljenosti, razen izpostavljenosti v posesti za trgovanje. |
|
218. |
Dolžniški instrumenti se vključijo v naslednje računovodske portfelje: (a) dolžniški instrumenti po nabavni ali odplačni vrednosti, (b) dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali prek lastniškega kapitala, ki so predmet oslabitve, in (c) dolžniški instrumenti po strogem LOCOM ali pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali prek lastniškega kapitala, ki niso predmet oslabitve, v skladu z merili iz odstavka 233 tega dela. Vsaka kategorija se razčleni po instrumentih in po nasprotnih strankah. |
|
219. |
V skladu z MSRP in ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zunajbilančne postavke zajemajo naslednje preklicne in nepreklicne postavke:
|
|
220. |
Dolžniški instrumenti, razvrščeni kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, se poročajo ločeno. |
|
221. |
V predlogi 18 se ‚bruto knjigovodska vrednost‘ za dolžniške instrumente poroča v skladu z odstavkom 34 dela 1 te priloge. Za zunajbilančne izpostavljenosti se poroča nominalni znesek, kot je opredeljen v odstavku 118 tega dela te priloge. |
|
222. |
Za namene predloge 18 je izpostavljenost ‚zapadla‘, če izpolnjuje merila iz odstavka 96 tega dela. |
|
223. |
Za namene predloge 18 ‚dolžnik‘ pomeni dolžnika v smislu člena 178 CRR. |
|
224. |
Zaveza se šteje za nedonosno izpostavljenost v njenem nominalnem znesku, če v primeru črpanja ali druge uporabe privede do izpostavljenosti, ki predstavljajo tveganje, da ne bo prišlo do polnega poplačila brez unovčenja zavarovanja s premoženjem. |
|
225. |
Dana finančna poroštva se štejejo za nedonosne izpostavljenosti v njihovem nominalnem znesku, kadar obstaja tveganje, da bo finančno poroštvo unovčila zajamčena stranka, med drugim zlasti, kadar osnovna zajamčena izpostavljenost izpolnjuje merila, da se šteje kot nedonosna, iz odstavka 213. Če zajamčena stranka zamuja s plačilom zneska, zapadlega po pogodbi o finančnem poroštvu, institucija poročevalka oceni, ali izhajajoča terjatev izpolnjuje merila za obravnavo kot nedonosna izpostavljenost. |
|
226. |
Izpostavljenosti, ki se opredelijo kot nedonosne v skladu z odstavkom 213, se razvrstijo kot nedonosne na posamični podlagi (‚na ravni posla‘) ali upoštevaje celotno izpostavljenost do določenega dolžnika (‚na ravni dolžnika‘). Pri razvrstitvi nedonosnih izpostavljenosti na posamični podlagi oziroma izpostavljenosti na ravni določenega dolžnika se za različne tipe nedonosnih izpostavljenosti uporabijo naslednji pristopi razvrščanja:
|
|
227. |
Če ima institucija bilančne izpostavljenosti do dolžnika, ki so zapadle več kot 90 dni in bruto knjigovodska vrednost zapadlih izpostavljenosti predstavlja več kot 20 % bruto knjigovodske vrednosti vseh bilančnih izpostavljenosti do tega dolžnika, se vse bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti do tega dolžnika štejejo za nedonosne. Če dolžnik pripada skupini, se oceni, ali je potrebno, da se kot nedonosne štejejo tudi izpostavljenosti do drugih subjektov v skupini, če se že ne štejejo za oslabljene ali neplačane v skladu s členom 178 CRR, razen pri izpostavljenostih, na katere vplivajo individualni spori, ki niso povezani s kapitalsko ustreznostjo nasprotne stranke. |
|
228. |
Za izpostavljenosti se šteje, da niso več nedonosne, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
|
229. |
Izpostavljenost ostane razvrščena kot nedonosna, vse dokler niso izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b) in (c) odstavka 228 tega dela te priloge, tudi če že izpolnjuje merila, ki jih institucija poročevalka uporablja za prenehanje razvrstitve izpostavljenosti kot oslabljene in neplačane v skladu z veljavnim računovodskim okvirom oziroma členom 178 CRR. |
|
230. |
Z razvrstitvijo nedonosne izpostavljenosti kot nekratkoročnega sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 se ne preneha njena razvrstitev kot nedonosna izpostavljenost. |
|
231. |
Z odobritvijo ukrepov restrukturiranja za nedonosno izpostavljenost se ne preneha njen status nedonosne izpostavljenosti. V primeru nedonosnih izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja, kot je navedeno v odstavku 262, se za navedene izpostavljenosti šteje, da niso več nedonosne, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Posebni izstopni pogoji iz točk (a), (b) in (c) se uporabljajo poleg meril, ki jih uporablja institucija poročevalka za oslabljene in neplačane izpostavljenosti v skladu z veljavnim računovodskim okvirom oziroma členom 178 CRR. |
|
232. |
Če pogoji iz odstavka 231 tega dela te priloge na koncu obdobja enega leta, določenega v točki (b) odstavka 231, niso izpolnjeni, se izpostavljenost še naprej obravnava kot nedonosna restrukturirana izpostavljenost, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji. Ti pogoji se ocenjujejo vsaj četrtletno. |
|
233. |
Računovodski portfelji po MSRP iz odstavka 15 dela 1 te priloge in po ustreznih nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank iz odstavka 16 dela 1 te priloge se poročajo v predlogi 18, kot sledi:
|
|
234. |
Če MSRP ali relevantni nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank predpisujejo določitev zavez po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se knjigovodska vrednost vseh sredstev, ki izhajajo iz take določitve in merjenja po pošteni vrednosti, poročajo pod postavko ‚finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ (MSRP) ali ‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ (nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank). Knjigovodska vrednost vseh obveznosti, ki izhajajo iz take označitve, se ne poroča v predlogi F18. Nominalni znesek vseh zavez, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se poroča v predlogi 9. |
|
235. |
Zapadle izpostavljenosti se poročajo ločeno znotraj kategorij donosnih in nedonosnih izpostavljenosti v celotnem znesku, kot je opredeljeno v odstavku 96 tega dela. Izpostavljenosti, zapadle več kot 90 dni, ki niso pomembne v skladu s členom 178 CRR, se poročajo med donosnimi izpostavljenostmi pod postavko ‚zapadle > 30 dni <= 90 dni‘. |
|
236. |
Nedonosne izpostavljenosti se poročajo razčlenjeno na časovne razrede zapadlosti. Izpostavljenosti, ki niso zapadle ali so zapadle 90 dni ali manj, vendar so kljub temu opredeljene kot nedonosne zaradi verjetnosti, da ne bodo poplačane v celoti, se poročajo v za to namenjenem stolpcu. Izpostavljenosti, ki predstavljajo tako zapadle zneske kot tudi zneske, ki verjetno ne bodo poplačani v celoti, se razporedijo v časovne razrede zapadlosti skladno s številom dni zamude pri odplačevanju. |
|
237. |
Naslednje izpostavljenosti se opredelijo v ločenih stolpcih:
|
|
238. |
‚Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije‘ se poročajo v skladu z odstavki 11, 69 do 71, 106 in 110 tega dela. |
|
239. |
Informacije o prejetem zavarovanju s premoženjem in prejetih poroštvih za nedonosne izpostavljenosti se poročajo ločeno. Zneski, ki se poročajo za prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta poroštva, se izračunajo v skladu z odstavkoma 172 in 174 tega dela. Zgornja meja vsote poročanih zneskov za zavarovanje s premoženjem in poroštva je knjigovodska vrednost ali nominalni znesek izpostavljenosti, na katero se ta zavarovanja nanašajo. |
18. RESTRUKTURIRANE IZPOSTAVLJENOSTI (19)
|
240. |
Za namene predloge 19 so restrukturirane izpostavljenosti dolžniške pogodbe, v zvezi s katerimi so se uporabili ukrepi restrukturiranja. Ukrepi restrukturiranja so sestavljeni iz koncesij dolžniku, ki ima ali je na tem, da bo imel težave pri izpolnjevanju finančnih obvez (‚finančne težave‘). |
|
241. |
Za namene predloge 19 lahko koncesija povzroči izgubo za kreditodajalca in se nanaša na eno od naslednjih dejanj:
|
|
242. |
Dokazi o koncesiji vključujejo vsaj eno od naslednjega:
|
|
243. |
Izvajanje klavzul, ki po diskrecijski presoji omogočajo dolžniku spremembo pogojev pogodbe (‚vgrajene klavzule o restrukturiranju‘), se obravnava kot koncesija, kadar institucija odobri izvajanje navedenih klavzul in sklene, da ima dolžnik finančne težave. |
|
244. |
Za namene prilog III in IV ter te priloge ‚refinanciranje‘ pomeni uporabo dolžniške pogodbe, s katero se zagotovi popolno ali delno poplačilo drugih dolžniških pogodb, katerih trenutni pogoji so takšni, da jih dolžnik ne more izpolnjevati. |
|
245. |
Za namene predloge 19 pojem ‚dolžnik‘ vključuje vse pravne osebe v dolžnikovi skupini, ki spadajo v računovodski obseg konsolidacije, in fizične osebe, ki obvladujejo to skupino. |
|
246. |
Za namene predloge 19 pojem ‚dolg‘ vključuje kredite in druga finančna sredstva (ki vključujejo tudi stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah), dolžniške vrednostne papirje ter preklicne in nepreklicne prevzete obveznosti iz kreditov, vključno s tistimi zavezami iz kreditov, označenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki so na poročevalski datum sredstva. ‚Dolg‘ izključuje izpostavljenosti v posesti za trgovanje. |
|
247. |
Pojem ‚dolg‘ vključuje tudi kredite in druga finančna sredstva ter dolžniške vrednostne papirje, razvrščene kot nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5. |
|
248. |
Za namene predloge 19 ima pojem ‚izpostavljenost‘ isti pomen kot pojem ‚dolg‘ v odstavku 247 tega dela. |
|
249. |
Računovodski portfelji po MSRP iz odstavka 15 dela 1 te priloge in po nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank iz odstavka 16 dela 1 te priloge se poročajo v predlogi 19, kot je določeno v odstavku 233 tega dela. |
|
250. |
Za namene predloge 19 pojem ‚institucija‘ pomeni institucijo, ki je uporabila ukrepe restrukturiranja. |
|
251. |
V predlogi 19 se ‚bruto knjigovodska vrednost‘ za ‚dolg‘ poroča v skladu z odstavkom 34 dela 1 te priloge. Za prevzete obveznosti iz kreditov, ki so zunajbilančne izpostavljenosti, se poroča nominalni znesek, kot je opredeljen v odstavku 118 tega dela te priloge. |
|
252. |
Izpostavljenosti se štejejo za restrukturirane, kadar je bila odobrena koncesija, ne glede na to, ali je kateri koli znesek zapadel oziroma ali so izpostavljenosti razvrščene kot oslabljene v skladu z veljavnim računovodskim standardom ali kot neplačane v skladu s členom 178 CRR. Izpostavljenosti se ne obravnavajo kot restrukturirane, kadar dolžnik nima finančnih težav. V skladu z MSRP se spremenjena finančna sredstva [MSRP 9, 5.4.3. člen in Priloga A] obravnavajo kot restrukturirana, če je bila dana koncesija, kot je opredeljena v odstavkih 240 in 241 tega dela te priloge, ne glede na pogostost spremembe ali spremembo kreditnega tveganja finančnega sredstva od začetnega pripoznanja. Za ukrepe restrukturiranja se šteje vse naslednje:
|
|
253. |
Sprememba, ki vključuje poplačila, ki se izvedejo s priposestvovanjem zavarovanja s premoženjem, se obravnava kot ukrep restrukturiranja, če taka sprememba predstavlja koncesijo. |
|
254. |
Izpodbojna predpostavka, da je do restrukturiranja prišlo, obstaja v kateri koli od naslednjih okoliščin:
|
|
255. |
Finančne težave se ocenijo na ravni dolžnika, kot je opredeljeno v odstavku 245. Kot restrukturirane izpostavljenosti se opredelijo samo izpostavljenosti, za katere so se uporabili ukrepi restrukturiranja. |
|
256. |
Restrukturirane izpostavljenosti se vključijo v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti ali kategorijo donosnih izpostavljenosti v skladu s odstavki 213 do 224 in 260 tega dela. Razvrstitev med restrukturirane izpostavljenosti se preneha, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
|
257. |
Če pogoji iz odstavka 256 na koncu poskusne dobe niso izpolnjeni, se izpostavljenost še naprej obravnava kot donosna restrukturirana izpostavljenost v poskusni dobi, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji. Ti pogoji se ocenjujejo vsaj četrtletno. |
|
258. |
Restrukturirane izpostavljenosti, ki so razvrščene kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ostanejo razvrščene kot restrukturirane izpostavljenosti. |
|
259. |
Restrukturirana izpostavljenost se lahko šteje za donosno od datuma, ko so se uporabili ukrepi restrukturiranja, če sta izpolnjena oba od naslednjih pogojev:
|
|
260. |
Če se za donosno restrukturirano izpostavljenost s poskusno dobo, ki je bila prerazvrščena iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, uporabijo dodatni ukrepi restrukturiranja ali pride pri izpostavljenosti do zamude pri odplačevanju za več kot 30 dni, se izpostavljenost razvrsti kot nedonosna. |
|
261. |
‚Donosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja‘ (donosne restrukturirane izpostavljenosti) so sestavljene iz restrukturiranih izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo meril za obravnavo kot nedonosne in so vključene v kategorijo donosnih izpostavljenosti. Donosne restrukturirane izpostavljenosti so v poskusni dobi v skladu z odstavkom 256, tudi kadar se uporablja odstavek 259. Donosne restrukturirane izpostavljenosti v poskusni dobi, ki so bile prerazvrščene iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, se poročajo ločeno znotraj donosnih izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja v stolpcu ‚od tega: donosne restrukturirane izpostavljenosti s poskusno dobo, prerazvrščene iz kategorije nedonosnih‘. |
|
262. |
‚Nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja‘ (nedonosne restrukturirane izpostavljenosti) so sestavljene iz restrukturiranih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo merila za obravnavo kot nedonosne in so vključene v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti. Navedene nedonosne restrukturirane izpostavljenosti vključujejo naslednje:
|
|
263. |
Če se ukrepi restrukturiranja izvedejo za izpostavljenosti, ki so bile nedonosne pred izvedbo ukrepov prestrukturiranja, se znesek navedenih restrukturiranih izpostavljenosti opredeli ločeno v stolpcu ‚od tega: restrukturiranje izpostavljenosti, ki so bile pred restrukturiranjem nedonosne‘. |
|
264. |
Naslednje nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja se opredelijo v ločenih stolpcih:
|
|
265. |
Stolpec ‚refinanciranje‘ obsega bruto knjigovodsko vrednost nove pogodbe (‚refinancirani dolg‘), odobrene v okviru posla refinanciranja, ki izpolnjuje pogoje za opredelitev kot ukrep restrukturiranja, ter bruto knjigovodsko vrednost prejšnje odplačane pogodbe, ki je še vedno neporavnana. |
|
266. |
Restrukturirane izpostavljenosti, ki združujejo spremembe in refinanciranje, se razvrstijo v stolpec ‚instrumenti s spremenjenimi pogoji‘ ali v stolpec ‚refinanciranje‘, odvisno od ukrepa, ki ima največji vpliv na denarne tokove. Refinanciranje s strani skupine bank se poroča v stolpcu ‚refinanciranje‘ za celoten znesek refinanciranega dolga, ki ga zagotovi institucija poročevalka, oziroma refinanciranega dolga, ki je pri instituciji poročevalki še neporavnan. Prepakiranje več dolgov v nov dolg se poroča kot sprememba, razen če je prisoten tudi posel refinanciranja, ki ima večji vpliv na denarne tokove. Če restrukturiranje s spremembo pogojev problematične izpostavljenosti privede do odprave njenega pripoznanja in pripoznanja nove izpostavljenosti, se taka nova izpostavljenost šteje za restrukturiran dolg. |
|
267. |
Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije se poročajo v skladu z odstavki 11, 69 do 71, 106 in 110 tega dela. |
|
268. |
Prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta poroštva v zvezi z izpostavljenostmi z ukrepi restrukturiranja se poročajo za vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja ne glede na njihov status donosnosti oziroma nedonosnosti. Zneski, ki se poročajo za prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta poroštva, se izračunajo v skladu z odstavkoma 172 in 174 tega dela. Zgornja meja vsote poročanih zneskov za zavarovanje s premoženjem in poroštva je knjigovodska vrednost izpostavljenosti, na katero se ta zavarovanja nanašajo. |
19. GEOGRAFSKA RAZČLENITEV (20)
|
269. |
Predloga 20 se izpolni, če institucija preseže prag iz člena 5(a)(4) te uredbe. |
19.1 Geografska razčlenitev po lokaciji dejavnosti (20.1–20.3)
|
270. |
Pri geografski razčlenitvi po lokaciji dejavnosti v predlogah 20.1 do 20.3 gre za razlikovanje med ‚domačimi dejavnostmi‘ in ‚nedomačimi dejavnostmi‘. Za namene tega dela ‚lokacija‘ pomeni državo registracije pravnega subjekta, ki je pripoznal ustrezno sredstvo ali obveznost; pri podružnicah pomeni državo njihovega sedeža. V ta namen ‚domače‘ dejavnosti vključujejo dejavnosti, pripoznane v državi članici, v kateri se nahaja institucija poročevalka. |
19.2 Geografska razčlenitev po sedežu nasprotne stranke (20.4–20.7)
|
271. |
Predloge 20.4 do 20.7 vsebujejo informacije ‚po državah‘ na podlagi sedeža neposredne nasprotne stranke, kot je opredeljeno v odstavku 43 dela 1 te priloge. Predložena razčlenitev vključuje izpostavljenosti ali obveznosti v zvezi z rezidenti v vsaki tuji državi, v kateri ima institucija izpostavljenosti. Izpostavljenosti ali obveznosti v zvezi z mednarodnimi organizacijami in multilateralnimi razvojnimi bankami se ne dodelijo državi sedeža institucije, ampak geografskemu področju ‚druge države‘. |
|
272. |
‚Izvedeni finančni instrumenti‘ vključujejo tako trgovalne izvedene finančne instrumente, vključno z ekonomskimi varovanji, kot izvedene finančne instrumente za varovanje v skladu z MSRP in v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ki se poročajo v predlogah 10 in 11. |
|
273. |
Sredstva v posesti za trgovanje po MSRP in trgovalna sredstva po GAAP se poročajo ločeno. Izraz finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, ima isti pomen kot v odstavku 93 tega dela. Sredstva, merjena po LOCOM, s prilagoditvami vrednosti zaradi kreditnega tveganja, se štejejo za oslabljena. |
|
274. |
V predlogah 20.4 in 20.7 se ‚akumulirane oslabitve‘ in ‚akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri nedonosnih izpostavljenostih‘ poročajo, kot je določeno v odstavkih 69 do 71 tega dela. |
|
275. |
V predlogi 20,4 se ‚bruto knjigovodska vrednost‘ za dolžniške instrumente poroča v skladu z odstavkom 34 dela 1 te priloge. Za izvedene finančne instrumente in lastniške instrumente je znesek, ki ga je treba sporočiti, knjigovodska vrednost. V stolpcu ‚od tega: nedonosni‘ se poročajo dolžniški instrumenti, kot je opredeljeno v odstavkih 213 do 232 tega dela. Restrukturiranje dolgov vključuje vse ‚dolžniške‘ pogodbe za namene predloge 19, ki so predmet ukrepov prestrukturiranja, kot so opredeljeni v odstavkih 240 do 255 tega dela. |
|
276. |
V predlogi 20.5 postavka ‚rezervacije za prevzete obveznosti in dana poroštva‘ vključuje rezervacije, merjene po MRS 37, kreditne izgube pri finančnih poroštvih, ki se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4, ter rezervacije za zaveze iz kreditov in finančna poroštva v skladu z zahtevami glede oslabitve iz MSRP 9 in rezervacije za zaveze in poroštva po nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank v skladu z odstavkom 11 tega dela. |
|
277. |
V predlogi 20.7 se krediti in druga finančna sredstva, ki niso v posesti za trgovanje, poročajo z razvrstitvijo po oznakah NACE, in sicer ‚po državah‘. Oznake NACE se sporočijo na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po ‚področjih‘). Krediti in druga finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, se nanašajo na iste portfelje, kot so določeni v odstavku 93 tega dela. |
20. OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA: SREDSTVA, KI SO PREDMET POSLOVNEGA NAJEMA (21)
|
278. |
Za namene izračuna praga iz člena 9(e) te uredbe se opredmetena sredstva, ki jih je institucija (najemodajalec) dala v najem tretjim osebam na podlagi sporazumov, ki se v skladu z ustreznim računovodskim okvirom štejejo za poslovne najeme, delijo s celotnimi opredmetenimi sredstvi. |
|
279. |
V skladu z MSRP se sredstva, ki jih je institucija (najemodajalec) dala v najem tretjim osebam v okviru poslovnih najemov, sporočijo razčlenjena po načinu merjenja. |
21. UPRAVLJANJE PREMOŽENJA, SKRBNIŠTVO IN DRUGE STORITVE (22)
|
280. |
Za namene izračuna praga iz člena 9(f) te uredbe je znesek ‚neto prihodka iz naslova provizij in opravnin‘ absolutna vrednost razlike med ‚prihodkom iz naslova provizij in opravnin‘ ter ‚odhodkom iz naslova provizij in opravnin‘. Za enake namene je znesek ‚neto obresti‘ absolutna vrednost razlike med ‚prihodki iz obresti‘ in ‚odhodki za obresti‘. |
21.1 Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin, po dejavnosti (22.1)
|
281. |
Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin se sporočijo po vrsti dejavnosti. V skladu z MSRP ta predloga vključuje prihodke in odhodke iz naslova provizij in opravnin razen naslednjega:
|
|
282. |
Stroški posla, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi ali izdaji finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ne vključijo; ti stroški so del začetne vrednosti pridobitve/izdaje teh instrumentov in se amortizirajo v poslovni izid do svoje preostale zapadlosti z uporabo efektivne obrestne mere [glej MSRP 9, 5.1.1. člen]. |
|
283. |
V skladu z MSRP se stroški posla, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi ali izdaji finančnih instrumentov, ki so merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vključijo kot del postavke ‚dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto‘, postavke ‚dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, neto‘ in postavke ‚dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto‘, odvisno od računovodskega portfelja, v katerega so razvrščeni. Ti stroški niso del začetne vrednosti pridobitve ali izdaje teh instrumentov in se takoj pripoznajo v poslovnem izidu. |
|
284. |
Institucije sporočijo prihodke in odhodke iz naslova provizij in opravnin v skladu z naslednjimi merili:
|
21.2 Sredstva, vključena v opravljene storitve (22.2)
|
285. |
Poslovanje v zvezi z upravljanjem premoženja, funkcijami skrbništva in drugimi storitvami, ki jih opravi institucija, se sporoča na podlagi naslednjih opredelitev:
|
22. DELEŽI V NEKONSOLIDIRANIH STRUKTURIRANIH SUBJEKTIH (30)
|
286. |
Za namene prilog III in IV ter te priloge ‚izkoriščena likvidnostna podpora‘ pomeni vsoto knjigovodske vrednosti kreditov in drugih finančnih sredstev, odobrenih nekonsolidiranim strukturiranim subjektom, in knjigovodske vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev v posesti, ki so jih izdali nekonsolidirani strukturirani subjekti. |
|
287. |
‚Izgube, ki jih ima institucija poročevalka v tekočem obdobju‘ vključujejo izgube zaradi oslabitve in vse druge izgube, ki jih je institucija poročevalka ustvarila v obdobju poročanja v zvezi s svojimi deleži v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih. |
23. POVEZANE STRANKE (31)
|
288. |
Institucije poročajo zneske in/ali posle v zvezi z bilančnimi in zunajbilančnimi izpostavljenostmi, kadar je nasprotna stranka povezana stranka v skladu z MRS 24. |
|
289. |
Za bonitetne skupine se posli znotraj skupine in neporavnani zneski znotraj skupine izključijo. Institucije pod postavko ‚odvisne družbe in drugi subjekti v isti skupini‘ vključijo stanja in posle z odvisnimi družbami, ki niso bili izključene, ker odvisne družbe niso polno konsolidirane z bonitetnim obsegom konsolidacije ali ker so v skladu s členom 19 CRR odvisne družbe zaradi nepomembnosti izključene iz obsega bonitetne konsolidacije ali ker v primeru institucij, ki so del širše skupine, odvisne družbe spadajo pod končni obvladujoči subjekt, in ne pod institucijo. Pod postavko ‚pridružene in skupaj obvladovane družbe‘ pa institucije vključijo deleže stanj in poslov s skupaj obvladovanimi in pridruženimi družbami skupine, ki ji pripada subjekt, in sicer deleže, ki niso bili izključeni z uporabo metode sorazmerne konsolidacije. |
23.1 Povezane stranke: obveznosti za plačilo in zneski terjatev (31.1)
|
290. |
Kot ‚prejete obveze iz kreditov, prejeta finančna poroštva in druge prejete obveze‘ se poroča znesek, ki je vsota ‚nominalnega zneska‘ prejetih obvez iz kreditov in drugih prejetih obvez ter ‚najvišjega zneska poroštva, ki se lahko upošteva‘ pri prejetih finančnih poroštvih, kot je določeno v odstavku 119 tega dela. |
|
291. |
‚Akumulirane oslabitve in akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri nedonosnih izpostavljenostih‘ se poročajo, kot je določeno v odstavkih 69 do 71 tega dela, samo za nedonosne izpostavljenosti. ‚Rezervacije za nedonosne zunajbilančne izpostavljenosti‘ vključujejo rezervacije, kot so opredeljene v odstavkih 11, 106 in 111 tega dela, za izpostavljenosti, ki so nedonosne v skladu z odstavki 213 do 239 tega dela. |
23.2 Povezane stranke: ustvarjeni odhodki in prihodki (31.2)
|
292. |
‚Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja sredstev, razen finančnih‘ vključujejo vse dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki se ustvarijo v poslih s povezanimi strankami. Ta postavka vključuje dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki so bili ustvarjeni v poslih s povezanimi strankami ter so del katere koli od naslednjih vrstičnih postavk ‚izkaza poslovnega izida‘:
|
|
293. |
‚Oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev nedonosnih izpostavljenosti‘ vključujejo izgube zaradi oslabitve, kot so opredeljene v odstavkih 51 do 53 tega dela, za izpostavljenosti, ki so nedonosne v skladu z odstavki 213 do 239 tega dela. ‚Rezervacije ali (–) odprava rezervacij za nedonosne izpostavljenosti‘ vključujejo rezervacije, kot so opredeljene v odstavku 50 tega dela, za zunajbilančne izpostavljenosti, ki so nedonosne v skladu z odstavki 213 do 239 tega dela. |
24. STRUKTURA SKUPINE (40)
|
294. |
Institucije predložijo natančne informacije po stanju na datum poročanja o odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družbah, ki so polno ali sorazmerno konsolidirane v računovodskem okviru konsolidacije, ter o subjektih, ki se poročajo kot ‚naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi‘ v skladu z odstavkom 4 tega dela, vključno tudi s tistimi subjekti, v katerih imajo naložbe v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5. Poroča se o vseh subjektih, ne glede na dejavnost, ki jo opravljajo. |
|
295. |
Lastniški instrumenti, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi, in delnice same institucije poročevalke, ki jih ima ta v lasti (‚lastne delnice‘), so izključeni iz obsega poročanja po tej predlogi. |
24.1 Struktura skupine: po posameznih subjektih (40.1)
|
296. |
Naslednje informacije se poročajo ‚po posameznih subjektih‘, za namene prilog III in IV ter te priloge pa se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
24.2 Struktura skupine: po posameznih instrumentih (40.2)
|
297. |
‚Po posameznih instrumentih‘ se sporočijo naslednje informacije:
|
25. POŠTENA VREDNOST (41)
25.1 Hierarhija poštene vrednosti: finančni instrumenti po odplačni vrednosti (41.1)
|
298. |
V tej predlogi se poročajo informacije o pošteni vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, z uporabo hierarhije iz 72., 76., 81. in 86. člena MSRP 13. Kadar nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo tudi razporeditev sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, med različne ravni poštene vrednosti, institucije, ki uporabljajo nacionalne GAAP, prav tako poročajo po tej predlogi. |
25.2 Uporaba možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti (41.2)
|
299. |
V tej predlogi se sporočijo informacije o uporabi možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti za finančna sredstva in obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. |
|
300. |
‚Hibridne pogodbe‘ za obveznosti vključujejo knjigovodsko vrednost hibridnih finančnih instrumentov, ki se kot celota razvrstijo v navedene računovodske portfelje, tj. vključujejo neločene hibridne instrumente kot celoto. |
|
301. |
Postavka ‚upravljano za kreditno tveganje‘ vključuje knjigovodsko vrednost instrumentov, ki so določeni za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v trenutku njihovega varovanja pred kreditnim tveganjem s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9. |
26. OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA: KNJIGOVODSKA VREDNOST GLEDE NA METODO MERJENJA (42)
|
302. |
‚Opredmetena osnovna sredstva‘, ‚naložbene nepremičnine‘ ter ‚druga neopredmetena sredstva‘ se poročajo glede na merila, uporabljena pri njihovem merjenju. |
|
303. |
‚Druga neopredmetena sredstva‘ vključujejo vsa druga neopredmetena sredstva, razen dobrega imena. |
27. REZERVACIJE (43)
|
304. |
Ta predloga vključuje uskladitev knjigovodske vrednosti postavke ‚rezervacije‘ na začetku in koncu zadevnega obdobja glede na naravo sprememb z izjemo rezervacij, merjenih po MSRP 9, ki se namesto tega poročajo v predlogi 12. |
|
305. |
‚Druge prevzete obveznosti in dana poroštva, merjena v skladu z MRS 37, in dana poroštva, merjena v skladu z MSRP 4‘ vključujejo rezervacije, merjene po MRS 37, in kreditne izgube iz finančnih poroštev, ki se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4. |
28. PROGRAMI Z DOLOČENIMI ZASLUŽKI IN ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV (44)
|
306. |
Te predloge vključujejo zbrane informacije o vseh programih z določenimi zaslužki, ki jih izvaja institucija. Če se izvaja več kot en program z določenimi zaslužki, se sporoči zbirni znesek vseh programov. |
28.1 Sestavine neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki (44.1)
|
307. |
Predloga o sestavinah neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki prikazuje uskladitev akumulirane sedanje vrednosti vseh neto obveznosti (sredstev) za določene zaslužke ter pravice do povračila [MRS 19, 140.(a) in (b) člen]. |
|
308. |
Postavka ‚neto sredstva za določene zaslužke‘ vključuje v primeru presežka zneske presežka, ki se pripoznajo v bilanci stanja, ker nanje ne vplivajo omejitve iz 63. člena MRS 19. Znesek te postavke in znesek, pripoznan v pojasnjevalni postavki ‚poštena vrednost katere koli pravice do poplačila, pripoznane kot sredstvo‘, sta vključena v postavko ‚druga sredstva‘ bilance stanja. |
28.2 Gibanja obveznosti za določene zaslužke (44.2)
|
309. |
Predloga o gibanjih obveznosti za določene zaslužke prikazuje uskladitev začetnih in končnih stanj akumulirane sedanje vrednosti vseh obveznosti za določene zaslužke, ki jih ima institucija. Učinki različnih elementov iz 141. člena MRS 19 v zadevnem obdobju se prikažejo ločeno. |
|
310. |
Znesek ‚končnega stanja [sedanja vrednost]‘ v predlogi za gibanja pri obveznostih za določene zaslužke je enak ‚sedanji vrednosti obveznosti za določene zaslužke‘. |
28.3 Pojasnjevalne postavke [povezane z odhodki za zaposlene] (44.3)
|
311. |
Za poročanje pojasnjevalnih postavk, povezanih z odhodki za zaposlene, se uporabijo naslednje opredelitve:
|
29. RAZČLENITEV IZBRANIH POSTAVK IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA (45)
29.1 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po računovodskem portfelju (45.1)
|
312. |
‚Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘ vključujejo samo dobičke in izgube zaradi spremembe lastnega kreditnega tveganja izdajateljev obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če se je institucija poročevalka odločila, da jih bo pripoznala v poslovnem izidu, ker bi pripoznanje v drugem vseobsegajočem donosu povzročilo ali povečalo računovodsko neskladnost. |
29.2 Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev (45.2)
|
313. |
‚Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev‘ se razčlenijo glede na vrsto sredstva; vsaka vrstična postavka vključuje dobiček ali izgubo v zvezi s sredstvom, za katerega je bilo odpravljeno pripoznanje. ‚Druga sredstva‘ vključujejo druga opredmetena sredstva, neopredmetena sredstva in naložbe, o katerih se ni poročalo drugje. |
29.3 Drugi poslovni prihodki in odhodki (45.3)
|
314. |
Drugi poslovni prihodki in odhodki se razčlenijo po naslednjih postavkah: prilagoditve poštene vrednosti za opredmetena sredstva, merjene z uporabo modela poštene vrednosti; prihodek od najemnin in neposredni poslovni odhodki iz naložbenih nepremičnin; prihodki in odhodki iz poslovnih najemov, ki niso naložbene nepremičnine, ter preostali poslovni prihodki in odhodki. |
|
315. |
Postavka ‚poslovni najemi, ki niso naložbene nepremičnine‘ vključuje v stolpcu ‚prihodki‘ prejete donose, v stolpcu ‚odhodki‘ pa stroške, ki jih je imela institucija kot najemodajalec v okviru svojih dejavnosti poslovnega najema, razen dejavnosti, ki vključujejo sredstva, razvrščena kot naložbene nepremičnine. Stroški institucije kot najemnika se vključijo pod postavko ‚drugi administrativni stroški‘. |
|
316. |
Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja in ponovnega merjenja zlata, drugih plemenitih kovin in drugih vrst blaga, merjenih po pošteni vrednosti in z odštetimi stroški prodaje, se sporočijo v postavkah, vključenih v postavko ‚drugi poslovni prihodki – drugo‘ ali ‚drugi poslovni odhodki – drugo‘ |
30. IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA (46)
|
317. |
Izkaz sprememb lastniškega kapitala razkriva uskladitev med knjigovodsko vrednostjo na začetku obdobja (začetno stanje) in na koncu obdobja (končno stanje) za vsako sestavino lastniškega kapitala. |
|
318. |
‚Prenosi med sestavinami lastniškega kapitala‘ vključujejo vse zneske, prenesene znotraj lastniškega kapitala, vključno z dobički in izgubami zaradi lastnega kreditnega tveganja obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ter akumuliranimi spremembami poštene vrednosti lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se ob odpravi pripoznanja prenesejo v druge sestavine lastniškega kapitala. |
DEL 3
VZPOREJANJE KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI IN SEKTORJEV NASPROTNIH STRANK
|
1. |
Razpredelnici 2 in 3 vzporejata kategorije izpostavljenosti, uporabljenih za izračun kapitalskih zahtev v skladu s CRR, in sektorje nasprotnih strank, uporabljenih v razpredelnicah FINREP. |
Razpredelnica 2:
Standardizirani pristop
|
Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa (člen 112 CRR) |
Sektorji nasprotnih strank na podlagi FINREP |
Opombe |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na tveganje sredstva, ki je podlaga za listinjenje. Kadar listinjene pozicije ostanejo pripoznane v bilanci stanja, so v FINREP sektorji nasprotnih strank sektorji neposrednih nasprotnih strank teh pozicij. |
||||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
lastniški instrumenti |
Naložbe v kolektivne naložbene podjeme (KNP) se v FINREP razvrstijo kot lastniški instrumenti, ne glede na to, ali CRR dovoljuje vpogled. |
||||||||||||||
|
lastniški instrumenti |
V FINREP so vrste lastniškega kapitala ločene kot instrumenti v različnih kategorijah finančnih sredstev. |
||||||||||||||
|
različne postavke bilance stanja |
V FINREP se lahko druge postavke vključijo v različne kategorije sredstev. |
Razpredelnica 3:
Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB)
|
Kategorije izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB (člen 147 CRR) |
Sektorji nasprotnih strank na podlagi FINREP |
Opombe |
||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke. |
||||||||||||
|
lastniški instrumenti |
V FINREP so vrste lastniškega kapitala ločene kot instrumenti v različnih kategorijah finančnih sredstev. |
||||||||||||
|
|
Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na tveganje osnove pozicij v listinjenju. Kadar listinjene pozicije ostanejo pripoznane v bilanci stanja, so v FINREP sektorji nasprotnih strank sektorji neposrednih nasprotnih strank teh pozicij. |
||||||||||||
|
različne postavke bilance stanja |
V FINREP se lahko druge postavke vključijo v različne kategorije sredstev.“ |
(1) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).
(2) Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (prenovitev) (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).
(3) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(4) Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).
(5) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(6) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (C(2003) 1422) (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
PRILOGA IV
„PRILOGA IX
NAVODILA ZA POROČANJE O VELIKIH IZPOSTAVLJENOSTIH IN TVEGANJU KONCENTRACIJE
Kazalo
| DEL I: SPLOŠNA NAVODILA | 387 |
|
1. |
Struktura in dogovori | 387 |
|
2. |
Okrajšave | 388 |
| DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI | 388 |
|
1. |
Obseg in raven poročanja o velikih izpostavljenostih | 388 |
|
2. |
Struktura predloge za poročanje o velikih izpostavljenostih (predloga LE) | 389 |
|
3. |
Opredelitve pojmov in splošna navodila za namene poročanja o velikih izpostavljenostih | 389 |
|
4. |
C 26.00 – Predloga za poročanje o omejitvah velikih izpostavljenosti | 390 |
|
4.1 |
Navodila za posamezne vrstice | 390 |
|
5. |
C 27.00 – Opredelitev nasprotne stranke (predloga LE1) | 391 |
|
5.1 |
Navodila za posamezne stolpce | 391 |
|
6. |
C 28.00 – Izpostavljenosti v netrgovalni in trgovalni knjigi (predloga LE2) | 392 |
|
6.1 |
Navodila za posamezne stolpce | 392 |
|
7. |
C 29.00 – Podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE3) | 397 |
|
7.1 |
Navodila za posamezne stolpce | 397 |
|
8. |
C 30.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja (predloga LE4) | 398 |
|
8.1 |
Navodila za posamezne stolpce | 398 |
|
9. |
C 31.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja: podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE5) | 399 |
|
9.1 |
Navodila za posamezne stolpce | 399 |
DEL I: SPLOŠNA NAVODILA
1. Struktura in dogovori
|
1. |
Okvir poročanja o velikih izpostavljenostih (v nadaljnjem besedilu: LE) je sestavljen iz šestih predlog, ki vključujejo naslednje informacije:
|
|
2. |
Navodila vključujejo sklice na pravno podlago in podrobne informacije v zvezi s podatki, ki se poročajo v posamezni predlogi. |
|
3. |
Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in celice predlog se v navodilih in validacijskih pravilih upošteva dogovor glede označevanja iz naslednjih odstavkov. |
|
4. |
V navodilih in validacijskih pravilih se običajno uporablja naslednji dogovor: {predloga;vrstica;stolpec}. Če je validacija opravljena za vse poročane vrstice, se to označi z zvezdico. |
|
5. |
V primeru validacij znotraj predloge, pri katerih se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica;stolpec}. |
|
6. |
ABS(vrednost): absolutna vrednost brez predznaka. Vsak znesek, za katerega se povečajo izpostavljenosti, se poroča kot pozitivna vrednost. Na drugi strani se vsak znesek, za katerega se izpostavljenosti zmanjšajo, poroča kot negativna vrednost. Če je pred oznako za postavko negativni predznak (–), se za zadevno postavko ne poroča pozitivni znesek. |
2. Okrajšave
|
7. |
V tej prilogi se za Uredbo (EU) št. 575/2013 uporablja okrajšava ‚CRR‘. |
DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI
V tej prilogi se navodila, ki se nanašajo na poročanje o velikih izpostavljenostih, uporabljajo tudi za poročanje o pomembnih izpostavljenostih, ki se zahteva v členih 9 in 11, v skladu s področjem uporabe iz navedenih členov.
1. Obseg in raven poročanja o velikih izpostavljenostih
|
1. |
Institucije pri poročanju informacij o velikih izpostavljenostih do strank ali skupin povezanih strank v skladu s členom 394(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: CRR) na posamični podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3. |
|
2. |
Nadrejene institucije v državi članici pri poročanju informacij o velikih izpostavljenostih do strank ali skupin povezanih strank v skladu s členom 394(1) CRR na konsolidirani podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3. |
|
3. |
Poroča se vsaka velika izpostavljenost, opredeljena v skladu s členom 392 CRR, vključno z velikimi izpostavljenostmi, ki se jih ne upošteva pri ugotavljanju skladnosti z omejitvijo velike izpostavljenosti iz člena 395 CRR. |
|
4. |
Nadrejene institucije v državi članici, za katere velja poglavje 3 naslova II dela 3 CRR, pri poročanju informacij o 20 največjih izpostavljenostih do strank ali skupin povezanih strank v skladu z zadnjim stavkom člena 394(1) CRR na konsolidirani podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3. Znesek, ki se uporabi za določanje teh 20 največjih izpostavljenosti, je vrednost izpostavljenosti, ki se dobi tako, da se znesek iz stolpca 320 (‚Izvzeti zneski‘) predloge LE2 odšteje od zneska iz stolpca 210 (‚Skupaj‘) iste predloge. |
|
5. |
Nadrejene institucije v državi članici pri poročanju informacij o desetih največjih izpostavljenostih do institucij in deset največjih izpostavljenostih do nereguliranih subjektov finančnega sektorja v skladu s točkami (a) do (d) člena 394(2) CRR na konsolidirani podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3. Nadrejene institucije v državi članici pri poročanju strukture zapadlosti teh izpostavljenosti v skladu s členom 394(2)(e) CRR uporabijo predlogi LE4 in LE5. Vrednost izpostavljenosti, izračunana v stolpcu 210 (‚Skupaj‘) predloge LE2, je znesek, ki se uporabi za določanje teh 20 največjih izpostavljenosti. |
|
6. |
Podatki o velikih izpostavljenostih in ustreznih največjih izpostavljenostih do skupin povezanih strank in posameznih strank, ki niso del skupine povezanih strank, se poročajo v predlogi LE2 (v kateri se skupina povezanih strank poroča kot ena izpostavljenost). |
|
7. |
Institucije v predlogi LE3 poročajo podatke v zvezi z izpostavljenostmi do posameznih strank, ki so del skupin povezanih strank, ki se poročajo v predlogi LE2. Poročanje o izpostavljenosti do posamezne stranke v predlogi LE2 se ne podvaja v predlogi LE3. |
2. Struktura predloge za poročanje o velikih izpostavljenostih (predloga LE)
|
8. |
V stolpcih predloge LE1 se navedejo informacije, povezane z identiteto posameznih strank ali skupin povezanih strank, do katerih ima institucija izpostavljenost. |
|
9. |
V stolpcih predlog LE2 in LE3 se navedejo naslednji sklopi informacij: (g)
|
|
10. |
V stolpcih predlog LE4 in LE5 se navedejo informacije o žepkih zapadlosti, v katere se razvrstijo pričakovani zapadli zneski za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja. |
3. Opredelitve pojmov in splošna navodila za namene poročanja o velikih izpostavljenostih
|
11. |
‚Skupina povezanih strank‘ je opredeljena v členu 4(1)(39) CRR. |
|
12. |
‚Nereguliran subjekt finančnega sektorja‘ je opredeljen v členu 142(1)(5) CRR. |
|
13. |
‚Institucija‘ je opredeljena v členu 4(1)(3) CRR. |
|
14. |
Poroča se o izpostavljenostih do ‚civilnopravnih združenj‘. Poleg tega institucije k zadolženosti vsakega partnerja dodajo zneske kreditov civilnopravnega združenja. Izpostavljenosti do civilnopravnih združenj, ki zajemajo kvote, se razdelijo ali dodelijo partnerjem glede na njihove kvote. Nekatere konstrukcije (npr. skupni računi, skupnosti dedičev, krediti slamnatih podjetij), ki dejansko delujejo kot civilnopravna združenja, je treba kot take tudi navesti. |
|
15. |
Aktivne in zunajbilančne postavke se uporabijo brez uteži tveganja ali stopenj tveganja v skladu s členom 389 CRR. Zlasti se za zunajbilančne postavke ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji. |
|
16. |
‚Izpostavljenosti‘ so opredeljene v členu 389 CRR in pomenijo:
|
|
17. |
Izpostavljenosti skupinam povezanih strank se izračunajo v skladu s členom 390(5). |
|
18. |
‚Pogodbe o pobotu‘ se lahko upoštevajo pri učinkih vrednosti izpostavljenosti velikih izpostavljenosti iz člena 390(1), (2) in (3) CRR. Vrednost izpostavljenosti izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge II k CRR se določi v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR, pri čemer se učinki pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu upoštevajo za namene navedenih metod v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Vrednost izpostavljenosti repo poslov, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja se lahko določi v skladu s poglavjem 4 ali poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. V skladu s členom 296 CRR se vrednost izpostavljenosti ene same pravne obveznosti iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov z nasprotno stranko institucije poročevalke, poroča v okviru ‚drugih obveznosti‘ v predlogah LE. |
|
19. |
‚Vrednost izpostavljenosti‘ se izračuna v skladu s členom 390 CRR. |
|
20. |
Učinek celotne ali delne uporabe izvzetij in primernih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM) zaradi izračuna izpostavljenosti za namene člena 395(1) CRR je opisan v členih 399 do 403 CRR. |
|
21. |
O pogodbah o začasnem odkupu, ki so zajete v poročanje o velikih izpostavljenostih, se poroča v skladu s členom 402(3) CRR. Če so izpolnjena merila iz člena 402(3) CRR, zadevna institucija poroča o velikih izpostavljenostih do vsake tretje osebe v višini zneska terjatve, ki jo ima zadevna nasprotna stranka v poslu do te tretje osebe, in ne v višini zneska izpostavljenosti do zadevne nasprotne stranke. |
4. C 26.00 – Predloga za poročanje o omejitvah velikih izpostavljenosti
4.1 Navodila za posamezne vrstice
|
Vrstice |
Pravna sklicevanja in navodila |
||||
|
010 |
Neinstitucije Člen 395(1), člen 458(2)(d)(ii), člen 458(10) in člen 459(b) CRR. Poroča se znesek omejitve, ki se uporablja za nasprotne stranke, ki niso institucije. Ta znesek je 25 % sprejemljivega kapitala, ki se poroča v vrstici 226 predloge 4 iz Priloge I, razen če se uporablja strožji odstotek zaradi uporabe nacionalnih ukrepov v skladu s členom 458 CRR ali delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 459(b) CRR. |
||||
|
020 |
Institucije Člen 395(1), člen 458(2)(d)(ii), člen 458(10) in člen 459(b) CRR. Poroča se znesek omejitve, ki se uporablja za nasprotne stranke, ki so institucije. V skladu s členom 395(1) CRR je ta znesek naslednji:
Te omejitve so lahko strožje, če se uporabijo nacionalni ukrepi v skladu s členom 395(6) ali členom 458 CRR ali delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 459(b) CRR. |
||||
|
030 |
Institucije v % Člen 395(1) in člen 459(a) CRR. Znesek, ki se poroča, je absolutna omejitev (poročana v vrstici 020), izražena kot odstotek sprejemljivega kapitala. |
5. C 27.00 – Opredelitev nasprotne stranke (predloga LE1)
5.1 Navodila za posamezne stolpce
|
Stolpec |
Pravna sklicevanja in navodila |
||||||||||||||
|
010-070 |
Opredelitev nasprotne stranke Institucije poročajo identifikacijske podatke vsake nasprotne stranke, za katero predložijo podatke v kateri koli od predlog C 28.00 do C 31.00. Identifikacijski podatki skupine povezanih strank se ne poročajo, razen če nacionalni sistem poročanja zagotavlja enoznačno kodo za skupino povezanih strank. V skladu s členom 394(1)(a) CRR institucije poročajo identifikacijske podatke nasprotne stranke, do katere imajo veliko izpostavljenost iz člena 392 CRR. V skladu s členom 394(2)(a) CRR institucije poročajo identifikacijske podatke nasprotne stranke, do katere imajo največje izpostavljenosti (kadar je nasprotna stranka institucija ali nereguliran subjekt finančnega sektorja). |
||||||||||||||
|
010 |
Koda Koda je identifikator vrstice in mora biti enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Koda se uporablja za identifikacijo posamezne nasprotne stranke. Vendar je namen tega stolpca povezati podatke o nasprotni stranki iz predloge C 27.00 z izpostavljenostmi, poročanimi v predlogah C 28.00 do C 31.00. Koda skupine povezanih strank se ne poroča, razen če nacionalni sistem poročanja zagotavlja enoznačno kodo za skupino povezanih strank. Kode se uporabljajo stalno in dosledno. Sestava kode je odvisna od nacionalnega sistema poročanja, razen če je v Uniji na voljo enotna kodifikacija. |
||||||||||||||
|
020 |
Ime V primeru poročanja o skupini povezanih strank ime ustreza imenu skupine. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni nasprotni stranki. Pri skupini povezanih strank se poroča ime nadrejene družbe oziroma komercialno ime skupine, če skupina povezanih strank nima nadrejene družbe. |
||||||||||||||
|
030 |
Koda LEI Koda identifikatorja pravnih subjektov nasprotne stranke. |
||||||||||||||
|
040 |
Sedež nasprotne stranke Uporabi se koda ISO 3166-1-alfa-2 države registracije nasprotne stranke (vključno s psevdo kodami ISO za mednarodne organizacije, ki so na voljo v zadnji izdaji Eurostatovega ‚Vademekuma o plačilni bilanci‘). Pri skupinah povezanih strank se sedež ne poroča. |
||||||||||||||
|
050 |
Sektor nasprotne stranke Vsaki nasprotni stranki se dodeli en sektor glede na razrede gospodarskega sektorja na podlagi FINREP:
Pri skupinah povezanih strank se sektor ne poroča. |
||||||||||||||
|
060 |
Oznaka NACE Za gospodarski sektor se uporabljajo oznake NACE (Nomenclature statistique des activités économiques dans l’Union européenne = statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji). Ta stolpec se uporablja le za nasprotne stranke, ki so ‚druge finančne družbe‘ in ‚nefinančne družbe‘. Oznake NACE se uporabljajo za ‚nefinančne družbe‘ s podrobnostmi na eni ravni (npr. ‚F – gradbeništvo‘) in za ‚druge finančne družbe‘ s podrobnostmi na dveh ravneh, s čimer se zagotovijo ločeni podatki o zavarovalnih dejavnostih (npr. ‚K65 – dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti‘).“ Gospodarska sektorja ‚druge finančne družbe‘ in ‚nefinančne družbe‘ se razvrstita glede na razčlenitev nasprotnih strank na podlagi FINREP. Pri skupinah povezanih strank se oznaka NACE ne poroča. |
||||||||||||||
|
070 |
Vrsta nasprotne stranke Člen 394(2) CRR. Za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja se vrsta nasprotne stranke opredeli s črko ‚I‘ za institucije ali črko ‚N‘ za neregulirane subjekte finančnega sektorja. |
6. C 28.00 – Izpostavljenosti v netrgovalni in trgovalni knjigi (predloga LE2)
6.1 Navodila za posamezne stolpce
|
Stolpec |
Pravna sklicevanja in navodila |
|
010 |
Koda Pri skupini povezanih strank se, če je na voljo enoznačna koda na nacionalni ravni, poroča ta koda kot koda skupine povezanih strank. Ob odsotnosti enoznačne kode na nacionalni ravni je koda, ki se sporoči, koda nadrejene družbe iz predloge C 27.00. Če skupina povezanih strank nima nadrejene družbe, se poroča koda posameznega subjekta, ki je po mnenju zadevne institucije najpomembnejši v skupini povezanih strank. V vseh drugih primerih koda ustreza posamezni nasprotni stranki. Kode se uporabljajo stalno in dosledno. Sestava kode je odvisna od nacionalnega sistema poročanja, razen če je v EU na voljo enotna kodifikacija. |
|
020 |
Skupina ali posameznik Institucija navede ‚1‘ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali ‚2‘ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank. |
|
030 |
Posli, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti Člen 390(7) CRR. V skladu z dodatnimi tehničnimi specifikacijami nacionalnih pristojnih organov, kadar ima institucija izpostavljenosti do navedene nasprotne stranke na podlagi posla, pri katerem obstajajo osnovne izpostavljenosti, se navede ustreznica izrazu ‚da‘, sicer se navede ustreznica izraza ‚ne‘. |
|
040-180 |
Originalne izpostavljenosti Členi 24, 389, 390 in 392 CRR. Institucija v tem sklopu stolpcev poroča originalne izpostavljenosti neposrednih izpostavljenosti, posrednih izpostavljenosti in dodatnih izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti. V skladu s členom 389 CRR se aktivne in zunajbilančne postavke uporabijo brez uteži tveganja ali stopenj tveganja. Zlasti se za zunajbilančne postavke ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji. Ti stolpci vsebujejo originalno izpostavljenost, tj. vrednost izpostavljenosti, pri kateri se ne upoštevajo prilagoditve vrednosti in rezervacije, ki se odbijejo v stolpcu 210. Opredelitev in izračun vrednosti izpostavljenosti sta opredeljena v členih 389 in 390 CRR. Vrednotenje aktivnih in zunajbilančnih postavk se izvaja v skladu z računovodskim okvirom, ki velja za zadevno institucijo, v skladu s členom 24 CRR. Izpostavljenosti, odbite od kapitala, ki niso izpostavljenosti v skladu s členom 390(6)(e), se vključijo v te stolpce. Te izpostavljenosti se odbijejo v stolpcu 200. Izpostavljenosti, navedene v točkah (a) do (d) člena 390(6) CRR, se ne vključijo v te stolpce. Originalne izpostavljenosti vključujejo katere koli aktivne in zunajbilančne postavke v skladu s členom 400 CRR. Izvzetja se za namene člena 395(1) CRR odbijejo v stolpcu 320. Vključijo se izpostavljenosti iz netrgovalne in trgovalne knjige. Za razčlenitev izpostavljenosti v finančnih instrumentih, kadar različne izpostavljenosti iz naslova pogodb o pobotu predstavljajo eno samo izpostavljenost, se ta dodeli finančnemu instrumentu glede na osnovno premoženje, vključeno v pogodbo o pobotu (glej tudi uvodni oddelek). |
|
040 |
Skupna originalna izpostavljenost Institucija poroča vsoto neposrednih in posrednih izpostavljenosti ter dodatnih izpostavljenosti, ki izhajajo iz izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti. |
|
050 |
Od tega: neplačana Člen 178 CRR. Institucija poroča del skupne originalne izpostavljenosti, ki ustreza neplačanim izpostavljenostim. |
|
060-110 |
Neposredne izpostavljenosti Neposredne izpostavljenosti pomenijo izpostavljenosti na podlagi ‚neposrednega kreditojemalca‘. |
|
060 |
Dolžniški instrumenti Uredba (EU) št. 1071/2013 (‚ECB/2013/33‘), Priloga II, del 2, razpredelnica, kategoriji 2 in 3. Dolžniški instrumenti vključujejo dolžniške vrednostne papirje ter kredite in druga finančna sredstva. V ta stolpec so vključeni instrumenti, ki so opredeljeni kot ‚posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom do vključno petih let/nad petimi leti‘ ali kot ‚dolžniški vrednostni papirji‘ v skladu z uredbo ECB/2013/33. Repo posli, posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga (posli financiranja vrednostnih papirjev) in posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja se vključijo v ta stolpec. |
|
070 |
Lastniški instrumenti ECB/2013/33, Priloga II, del 2, razpredelnica, kategoriji 4 in 5. V ta stolpec se vključijo instrumenti, opredeljeni kot ‚lastniški kapital‘ ali kot ‚delnice/enote investicijskih skladov‘ v skladu z uredbo ECB/2013/33. |
|
080 |
Izvedeni finančni instrumenti Člen 272(2) CRR in Priloga II k CRR. Instrumenti, ki se poročajo v tem stolpcu, vključujejo izvedene finančne instrumente iz Priloge II k CRR in posle z dolgim rokom poravnave, kot so opredeljeni v členu 272(2) CRR. Kreditni izvedeni finančni instrumenti, izpostavljeni kreditnemu tveganju nasprotne stranke, se vključijo v ta stolpec. |
|
090-110 |
Zunajbilančne postavke Priloga I k CRR. V teh stolpcih se poroča nominalna vrednost brez upoštevanja posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in konverzijskih faktorjev. |
|
090 |
Prevzete obveznosti iz kreditov Točke 1(c) in (h), 2(b)(ii), 3(b)(i) in 4(a) Priloge I k CRR. Prevzete obveznosti iz kreditov so trdne zaveze zagotovitve kredita pod vnaprej določenimi pogoji, razen v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ker se lahko ti poravnajo z denarjem ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega instrumenta. |
|
100 |
Finančna poroštva Točke 1(a), (b) in (f) Priloge I k CRR. Finančna poroštva so pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila ob zapadlosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta. Kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki niso vključeni v stolpec ‚izvedeni finančni instrumenti‘, se poročajo v tem stolpcu. |
|
110 |
Druge obveznosti Druge obveznosti so postavke v Prilogi I k CRR, ki niso vključene v prejšnje kategorije. V tem stolpcu se poroča vrednost izpostavljenosti ene same pravne obveznosti iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov z nasprotno stranko institucije. |
|
120-180 |
Posredne izpostavljenosti Člen 403 CRR. V skladu s členom 403 CRR lahko institucija uporabi metodo substitucije, kadar je izpostavljenost do stranke zavarovana z jamstvom tretje osebe ali s premoženjem, ki ga izda tretja oseba. Institucija v tem sklopu stolpcev poroča zneske neposrednih izpostavljenosti, ki so predodeljene dajalcu jamstva ali izdajatelju zavarovanja s premoženjem, če bi se temu pripisala utež tveganja, ki je enaka ali nižja od uteži tveganja, ki bi se uporabila za tretjo osebo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 CRR. Zavarovana referenčna originalna izpostavljenost (neposredna izpostavljenost) se odbije od izpostavljenosti do prvotnega kreditojemalca v stolpcih ‚ustreznih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja‘. Posredna izpostavljenost poveča izpostavljenost do dajalca jamstva ali izdajatelja zavarovanja s premoženjem prek učinka zamenjave. To velja tudi za jamstva, dana v skupini povezanih strank. Institucija poroča prvotni znesek posrednih izpostavljenosti v stolpcu, ki ustreza vrsti neposredne izpostavljenosti, zavarovane z jamstvom ali premoženjem. Npr. kadar je neposredna izpostavljenost, zavarovana z jamstvom, dolžniški instrument, se znesek ‚posredne izpostavljenosti‘, dodeljene dajalcu jamstva, poroča v stolpcu ‚dolžniški instrumenti‘. Izpostavljenosti iz naslova kreditnih zapisov se prav tako poročajo v tem sklopu stolpcev v skladu s členom 399 CRR. |
|
120 |
Dolžniški instrumenti Glej stolpec 060. |
|
130 |
Lastniški instrumenti Glej stolpec 070. |
|
140 |
Izvedeni finančni instrumenti Glej stolpec 080. |
|
150-170 |
Zunajbilančne postavke V teh stolpcih se navede nominalna vrednost brez upoštevanja posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in konverzijskih faktorjev. |
|
150 |
Prevzete obveznosti iz kreditov Glej stolpec 090. |
|
160 |
Finančna poroštva Glej stolpec 100. |
|
170 |
Druge obveznosti Glej stolpec 110. |
|
180 |
Dodatne izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti Člen 390(7) CRR. Dodatne izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti. |
|
190 |
(-) Prilagoditve vrednosti in rezervacije Členi 34, 24, 110 in 111 CRR. Prilagoditev vrednosti in rezervacije, ki so vključene v ustrezen računovodski okvir (Direktiva 86/635/EGS ali Uredba (ES) št. 1606/2002) ter vplivajo na vrednotenje izpostavljenosti v skladu s členoma 24 in 110 CRR. V tem stolpcu se poročajo prilagoditve vrednosti in rezervacije za bruto izpostavljenost iz stolpca 040. |
|
200 |
Izpostavljenosti, odbite od kapitala Člen 390(6)(e) CRR. Poročajo se izpostavljenosti, odbite od kapitala, ki se vključijo v različne stolpce ‚skupne originalne izpostavljenosti‘. |
|
210-230 |
Vrednost izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja Člen 394(1)(b) CRR. Institucije poročajo vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, kadar je to primerno. |
|
210 |
Skupaj V tem stolpcu se pri vrednosti izpostavljenosti poroča znesek, ki se uporabi pri določanju, ali je izpostavljenost velika izpostavljenost v skladu z opredelitvijo v členu 392 CRR. To vključuje originalno izpostavljenost po odbitku prilagoditev vrednosti in rezervacij ter znesek izpostavljenosti, odbitih od kapitala. |
|
220 |
Od tega: netrgovalna knjiga Znesek netrgovalne knjige pri skupni izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja. |
|
230 |
% sprejemljivega kapitala Člen 4(1)(71)(b) in člen 395 CRR. Znesek, ki se poroča, je odstotek vrednosti izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega s sprejemljivim kapitalom institucije, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(71)(b) CRR. |
|
240-310 |
Ustrezne tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja Členi 399 in 401 do 403 CRR. Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 4(1)(57) CRR. Za namene tega poročanja se tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, pripoznane v poglavjih 3 in 4 naslova II dela 3 CRR uporabijo v skladu s členi 401 do 403 CRR. Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja imajo lahko tri različne učinke v ureditvi velikih izpostavljenosti: učinek zamenjave, stvarno kreditno zavarovanje razen učinka zamenjave in obravnava nepremičnin. |
|
240-290 |
Učinek zamenjave ustreznih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja Člen 403 CRR. Znesek stvarnega in osebnega kreditnega zavarovanja, ki se poroča v teh stolpcih, ustreza izpostavljenostim, zavarovanim z jamstvom tretje osebe ali s premoženjem, ki ga izda tretja oseba, kadar se institucija odloči, da bo izpostavljenost obravnavala kot izpostavljenost, nastalo pri dajalcu jamstva ali izdajatelju zavarovanja s premoženjem. |
|
240 |
Dolžniški instrumenti Glej stolpec 060. |
|
250 |
Lastniški instrumenti Glej stolpec 070. |
|
260 |
Izvedeni finančni instrumenti Glej stolpec 080. |
|
270-290 |
Zunajbilančne postavke Pri vrednosti v teh stolpcih se ne uporabijo konverzijski faktorji. |
|
270 |
Obveznosti iz kreditov Glej stolpec 090. |
|
280 |
Finančna poroštva Glej stolpec 100. |
|
290 |
Druge obveznosti Glej stolpec 110. |
|
300 |
Stvarno kreditno zavarovanje razen učinka zamenjave Člen 401 CRR. Institucija poroča zneske stvarnega kreditnega zavarovanja iz člena 4(1)(58) CRR, ki se odbijejo od vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 401 CRR. |
|
310 |
Nepremičnine Člen 402 CRR. Institucija poroča zneske, odbite od vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 402 CRR. |
|
320 |
Izvzeti zneski Člen 400 CRR. Institucija poroča zneske, izvzete iz ureditve za velike izpostavljenosti. |
|
330-350 |
Vrednost izpostavljenosti po uporabi izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja Člen 394(1)(d) CRR. Institucija poroča vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinka izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja, izračunano za namene člena 395(1) CRR. |
|
330 |
Skupaj Ta stolpec zajema znesek, ki se upošteva zaradi skladnosti z omejitvijo največjih izpostavljenosti iz člena 395 CRR. |
|
340 |
Od tega: netrgovalna knjiga Institucija poroča skupno izpostavljenost po uporabi izvzetij in po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega z netrgovalno knjigo. |
|
350 |
% sprejemljivega kapitala Institucija poroča odstotek vrednosti izpostavljenosti po uporabi izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega s sprejemljivim kapitalom institucije, kakor je opredeljen v členu 4(1)(71)(b) CRR. |
7. C 29.00 – Podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE3)
7.1 Navodila za posamezne stolpce
|
Stolpec |
Pravna sklicevanja in navodila |
|
010-360 |
Institucija v predlogi LE3 poroča podatke o posameznih strankah, ki so del skupin povezanih strank, vključenih v vrstice predloge LE2. |
|
010 |
Koda Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Poroča se koda posamezne nasprotne stranke, ki pripada skupinam povezanih strank. |
|
020 |
Koda skupine Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Če je za skupino povezanih strank na voljo enoznačna koda na nacionalni ravni, se poroča ta koda. Ob odsotnosti enoznačne kode na nacionalni ravni je koda, ki se sporoči, koda, ki se uporablja za poročanje izpostavljenosti do skupine povezanih strank iz predloge C 28.00 (LE2). Če je stranka del več skupin povezanih strank, se poroča kot članica vseh skupin povezanih strank. |
|
030 |
Posli, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti Glej stolpec 030 predloge LE2. |
|
040 |
Vrsta povezave Vrsta povezave med posameznim subjektom in skupino povezanih strank se opredeli z navedbo naslednjega: ‚a‘ v smislu člena 4(1)(39)(a) CRR (nadzor) ali ‚b‘ v smislu člena 4(1)(39)(b) CRR (medsebojna povezanost). |
|
050-360 |
Kadar se finančni instrumenti v predlogi LE2 zagotovijo celotni skupini povezanih strank, se posameznim nasprotnim strankam v predlogi LE3 dodelijo v skladu s poslovnimi merili institucije. Preostala navodila so enaka kot pri predlogi LE2. |
8. C 30.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja (predloga LE4)
8.1 Navodila za posamezne stolpce
|
Stolpec |
Pravna sklicevanja in navodila |
||||
|
010 |
Koda Koda je identifikator vrstice in mora biti enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Glej stolpec 010 predloge LE1. |
||||
|
020-250 |
Žepki z izpostavljenostmi glede na zapadlost Člen 394(2)(e) CRR. Institucija te podatke poroča za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja. Žepki zapadlosti so opredeljeni v mesečnih intervalih za obdobje do enega leta, v kvartalnih intervalih za obdobje od enega do treh let in v daljših intervalih od treh let naprej. Vsaka vrednost izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja (stolpec 210 predloge LE2) se poroča v celotnem neporavnanem znesku v zadevnem žepku zapadlosti njene pričakovane preostale zapadlosti. V primeru več ločenih razmerij, ki sestavljajo izpostavljenost do stranke, se mora vsak tak del izpostavljenosti poročati v celotnem neporavnanem znesku v zadevnem žepku zapadlosti pričakovane preostale zapadlosti. Instrumenti, pri katerih zapadlost ni določena, kot je lastniški kapital, se vključijo v stolpec ‚neopredeljena zapadlost‘. Pričakovana zapadlost izpostavljenosti se poroča tako za neposredne kot za posredne izpostavljenosti. Pri neposrednih izpostavljenostih se pri razvrstitvi pričakovanih zneskov dolžniških instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov v različne žepke zapadlosti v tej predlogi uporabijo navodila v zvezi z dodatno metriko za likvidnost iz predloge za lestvico zapadlosti (glej Prilogo XXIII k tej uredbi). V primeru zunajbilančnih postavk se pri razvrstitvi pričakovanih zneskov v žepke zapadlosti uporabi zapadlost osnovnega tveganja. Natančneje, pri terminskih dogovorih o obrestni meri depozita (forward deposits) to pomeni strukturo zapadlosti depozita, pri finančnih poroštvih strukturo zapadlosti osnovnega finančnega sredstva, pri nečrpanih kreditnih obveznostih strukturo zapadlosti kredita in pri drugih obveznostih strukturo zapadlosti obveznosti. V primeru posrednih izpostavljenosti razvrstitev v žepke zapadlosti temelji na zapadlosti zajamčenih poslov, iz katerih izhaja neposredna zapadlost. Če se mora izpostavljenost ali del izpostavljenosti obravnavati kot neplačan in se sporoči kot neplačan v predlogi C 28.00 (LE 2, stolpec 050) in predlogi C 29.00 (LE 3, stolpec 060), se mora pričakovani iztek neplačane izpostavljenosti razporediti v zadevne žepke zapadlosti, kot sledi:
|
9. C 31.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja: podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE5)
9.1 Navodila za posamezne stolpce
|
Stolpec |
Pravna sklicevanja in navodila |
|
010-260 |
Institucije v predlogi LE5 poročajo podatke o posameznih nasprotnih strankah, ki so del skupin povezanih strank, vključenih v vrstice predloge LE4. |
|
010 |
Koda Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Glej stolpec 010 predloge LE3. |
|
020 |
Koda skupine Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Glej stolpec 020 predloge LE3. |
|
030-260 |
Žepki z izpostavljenostmi glede na zapadlost Glej stolpce 020–250 predloge LE4.“ |
PRILOGA V
„PRILOGA XI
POROČANJE O FINANČNEM VZVODU
| DEL I: SPLOŠNA NAVODILA | 400 |
|
1. |
Označevanje predlog in drugi dogovori | 400 |
|
1.1 |
Označevanje predlog | 400 |
|
1.2 |
Dogovor glede oštevilčenja | 401 |
|
1.3 |
Okrajšave | 401 |
|
1.4 |
Dogovor glede predznaka | 401 |
| DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI | 401 |
|
1. |
Struktura in pogostost | 401 |
|
2. |
Formule za izračun količnika finančnega vzvoda | 401 |
|
3. |
Pragovi pomembnosti za izvedene finančne instrumente | 402 |
|
4. |
C 47.00 – Izračun količnika finančnega vzvoda (LRCalc) | 402 |
|
5. |
C 40.00 – Alternativna obravnava mere izpostavljenosti (LR1) | 410 |
|
6. |
C 41.00 – Bilančne in zunajbilančne postavke – dodatna razčlenitev izpostavljenosti (LR2) | 419 |
|
7. |
C 42.00 – Alternativna opredelitev kapitala (LR3) | 421 |
|
8. |
C 43.00 – Alternativna razčlenitev komponent mere izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda (LR4) | 423 |
|
9. |
C 44.00 – Splošne informacije (LR5) | 440 |
DEL I: SPLOŠNA NAVODILA
1. Označevanje predlog in drugi dogovori
1.1 Označevanje predlog
|
1. |
Ta priloga vsebuje dodatna navodila v zvezi s predlogami za količnik finančnega vzvoda (v nadaljnjem besedilu: LR) iz Priloge X k tej uredbi. |
|
2. |
Okvir skupaj zajema šest predlog:
|
|
3. |
Za vsako predlogo so navedeni pravna podlaga in dodatne podrobne informacije v zvezi s splošnejšimi vidiki poročanja. |
1.2 Dogovor glede oštevilčenja
|
4. |
Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in celice predlog se v dokumentu upošteva dogovor glede označevanja iz naslednjih odstavkov. Te številčne kode se obsežno uporabljajo v validacijskih pravilih. |
|
5. |
V navodilih se uporablja naslednji splošni zapis: {predloga;vrstica;stolpec}. Pri sklicevanju na celotno vrstico ali stolpec se bo uporabila zvezdica. |
|
6. |
V primeru validacij znotraj predloge, pri katerih se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica;stolpec}. |
|
7. |
Za namene poročanja o finančnem vzvodu se besedna zveza ‚od tega‘ nanaša na postavko, ki je podskupina višje ravni kategorije izpostavljenosti, medtem ko se ‚pojasnjevalna postavka‘ nanaša na ločeno postavko, ki ni podskupina kategorije izpostavljenosti. Poročanje v okviru obeh vrst celic je obvezno, razen če ni določeno drugače. |
1.3 Okrajšave
|
8. |
Za namene te priloge in povezanih predlog se uporabljajo naslednje okrajšave:
|
1.4 Dogovor glede predznaka
|
9. |
Vsi zneski se sporočijo kot pozitivne vrednosti. Izjema so zneski, sporočeni v {LRCalc;050;010}, {LRCalc;070;010}, {LRCalc;080;010}, {LRCalc;100;010}, {LRCalc;120;010}, {LRCalc;140;010}, {LRCalc;210;010}, {LRCalc;220;010}, {LRCalc;240;010}, {LRCalc;250;010}, {LRCalc;260;010}, {LRCalc;310;010}, {LRCalc;320;010}, {LRCalc;270;010}, {LRCalc;280;010}, {LRCalc;330;010}, {LRCalc;340;010}, {LR3;010;010}, {LR3;020;010}, {LR3;030;010}, {LR3;040;010}, {LR3;055;010}, {LR3;065;010}, {LR3;075;010} in {LR3;085;010}. Pri tem upoštevajte, da so vrednosti v {LRCalc;050;010}, {LRCalc;070;010}, {LRCalc;080;010}, {LRCalc;100;010}, {LRCalc;120;010}, {LRCalc;140;010}, {LRCalc;210;010}, {LRCalc;220;010}, {LRCalc;240;010}, {LRCalc;250;010}, {LRCalc;260;010}, {LRCalc;270;010}, {LRCalc;280;010}, {LR3;055;010}, {LR3;065;010}, {LR3;075;010} in {LR3;085;010} lahko samo negativne vrednosti. Opozoriti je treba tudi, da so, razen v izjemnih primerih, vrednosti v {LRCalc;310;010}, {LRCalc;320;010}, {LRCalc;330;010}, {LRCalc;340;010}, {LR3;010;010}, {LR3;020;010}, {LR3;030;010} in {LR3;040;010} lahko samo pozitivne. |
DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI
1. Struktura in pogostost
|
1. |
Predloga količnika finančnega vzvoda je razdeljena na dva dela. Del A zajema vse podatke, vključene v izračun količnika finančnega vzvoda, ki jih institucije predložijo pristojnim organom v skladu s prvim pododstavkom člena 430(1) CRR, del B pa zajema vse podatke, ki jih institucije predložijo v skladu z drugim pododstavkom člena 430(1) CRR (tj. za namene poročila iz člena 511 CRR). |
|
2. |
Pri pripravi podatkov za ta ITS institucije proučijo možnost obravnave fiduciarnih sredstev v skladu s členom 429(13) CRR. |
2. Formule za izračun količnika finančnega vzvoda
|
3. |
Količnik finančnega vzvoda temelji na meri kapitala in meri skupne izpostavljenosti, ki ju je mogoče izračunati na podlagi celic iz dela A. |
|
4. |
Količnik finančnega vzvoda – opredelitev, ki ne zajema prehodnih ureditev = {LRCalc;310;010} / {LRCalc;290;010}. |
|
5. |
Količnik finančnega vzvoda – opredelitev s prehodnimi ureditvami = {LRCalc;320;010} / {LRCalc;300;010}. |
3. Pragovi pomembnosti za izvedene finančne instrumente
|
6. |
Da bi se zmanjšalo breme poročanja za institucije z omejenimi izpostavljenostmi iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, se na podlagi naslednjih mer oceni sorazmerna pomembnost izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov glede na skupno izpostavljenost količnika finančnega vzvoda. Institucije izračunajo te mere na naslednji način: |
|
7. |
|
|
8. |
Pri čemer je mera skupne izpostavljenosti (Total exposure measure) enaka: {LRCalc;290;010}. |
|
9. |
Skupna hipotetična vrednost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti = {LR1; 010;070}. Institucije morajo vedno sporočiti vrednost te celice. |
|
10. |
Obseg kreditnih izvedenih finančnih instrumentov = {LR1;020;070} + {LR1;050;070}. Institucije morajo te celice vedno poročati. |
|
11. |
Institucije morajo v naslednjem poročevalskem obdobju poročati celice iz odstavka 14, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
|
|
12. |
Institucije, za katere skupna hipotetična vrednost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot je opredeljena v odstavku 9, presega 10 milijard EUR, poročajo celice iz odstavka 14, čeprav njihov delež izvedenih finančnih instrumentov ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 11. |
|
13. |
Institucije morajo poročati celice iz odstavka 15, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
|
|
14. |
Celice, ki jih morajo institucije poročati v skladu z odstavkom 11, so naslednje: {LR1;010;010}, {LR1;010;020}, {LR1;010;050}, {LR1;020;010}, {LR1;020;020}, {LR1;020;050}, {LR1;030;050}, {LR1;030;070}, {LR1;040;050}, {LR1;040;070}, {LR1;050;010}, {LR1;050;020}, {LR1;050;050}, {LR1;060;010}, {LR1;060;020}, {LR1;060;050} in {LR1;060;070}. |
|
15. |
Celice, ki jih morajo institucije poročati v skladu z odstavkom 13, so naslednje: {LR1;020;075}, {LR1;050;075} in {LR1;050;085}. |
4. C 47.00 – Izračun količnika finančnega vzvoda (LRCalc)
|
16. |
V tem delu predloge za poročanje so zbrani podatki, potrebni za izračun količnika finančnega vzvoda iz členov 429, 429a in 429b CRR. |
|
17. |
Institucije poročajo o količniku finančnega vzvoda vsako četrtletje. V vsakem četrtletju je vrednost ‚na referenčni datum poročanja‘ vrednost na zadnji koledarski dan tretjega meseca v zadevnem četrtletju. |
|
18. |
Institucije poročajo {010;010} do {030;010}, {060;010}, {090;010}, {110;010} in {150;010} do {190;010}, kot da se izvzetja iz {050;010}, {080;010}, {100;010}, {120;010} in {220;010} ne uporabljajo. |
|
19. |
Institucije poročajo {010;010} do {240;010}, kot da se izvzetja iz {250;010} in{260;010} ne uporabljajo. |
|
20. |
Vsak znesek, ki povečuje kapital ali izpostavljenost za količnik kapitalskega vzvoda, se poroča kot pozitivna vrednost. Nasprotno se vsak znesek, ki zmanjšuje skupni kapital ali izpostavljenost za količnik kapitalskega vzvoda, poroča kot negativna vrednost. Če je pred postavko negativni predznak (-), se za zadevno postavko ne poroča noben pozitivni znesek.
|
5. C 40.00 – Alternativna obravnava mere izpostavljenosti (LR1)
|
21. |
Ta del poročanja zajema podatke o alternativni obravnavi izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja z vrednostnimi papirji ter zunajbilančnih postavk. |
|
22. |
Institucije v LR1 določijo ‚knjigovodske vrednosti iz bilance stanja‘ na podlagi veljavnega računovodskega okvira v skladu s členom 4(1)(77) CRR. ‚Knjigovodska vrednost, pri kateri ni upoštevan pobot ali drugo zmanjševanje kreditnega tveganja,‘ se nanaša na knjigovodsko vrednost iz bilance stanja, pri kateri se ne upoštevajo nobeni učinki pobotov ali drugega zmanjševanja kreditnega tveganja. |
|
23. |
Razen v celicah {250;120} in {260;120} institucije LR1 poročajo, kot da se izvzetja iz celic LRCalc {050;010}, {080;010}, {100;010}, {120;010}, {220;010}, {250;010} in {260;010} ne uporabljajo.
|
6. C 41.00 – Bilančne in zunajbilančne postavke – dodatna razčlenitev izpostavljenosti (LR2)
|
24. |
V predlogi LR2 so navedene informacije o dodatni razčlenitvi vseh bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti (1) v netrgovalni knjigi in vseh izpostavljenosti v trgovalni knjigi v zvezi s kreditnim tveganjem nasprotne stranke. Razčlenitev temelji na utežeh tveganja, ki se uporabljajo v okviru oddelka o kreditnem tveganju iz CRR. Informacije o izpostavljenostih se pridobivajo različno, in sicer na podlagi standardiziranega pristopa oziroma pristopa IRB. |
|
25. |
Pri izpostavljenostih, podprtih s tehnikami za zmanjševanje kreditnega tveganja, ki pomenijo substitucijo tehtanja tveganja nasprotne stranke s tehtanjem tveganja poroštva, se institucije sklicujejo na utež tveganja po upoštevanju učinka substitucije. Pri pristopu IRB institucije izvedejo naslednji izračun: za izpostavljenosti (razen tiste, za katere so predvidene posebne regulativne uteži tveganja) posameznih bonitetnih razredov dolžnika se utež tveganja izračuna tako, da se tveganju prilagojena izpostavljenost, dobljena s formulo za utež tveganja (za kreditno tveganje) ali nadzorniško formulo (za izpostavljenosti v listinjenju), deli z vrednostjo izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom substitucije na izpostavljenost. Izpostavljenosti, ki so razvrščene kot neplačane, se v okviru pristopa IRB izključijo iz vrstic {020;010} do {090;010} in vključijo v vrstico {100;010}. Izpostavljenosti, zajete s členom 112(j) CRR, se v okviru standardiziranega pristopa izključijo iz vrstic {020;020} do {090;020} in vključijo v vrstico {100;020}. |
|
26. |
V okviru obeh pristopov institucije obravnavajo izpostavljenosti, ki se odbijejo od regulativnega kapitala, kot izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja 1 250 %.
|
7. C 42.00 – Alternativna opredelitev kapitala (LR3)
|
27. |
V predlogi LR3 so navedene informacije o merah kapitala, potrebne za revizijo iz člena 511 CRR.
|
8. C 43.00 – Alternativna razčlenitev komponent mere izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda (LR4)
|
28. |
Institucije sporočijo vrednosti izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda v LR4 po uporabi izvzetij, kot je ustrezno, iz naslednjih celic LRCalc: {050;010}, {080;010}, {100;010}, {120;010}, {220; 010}, {250;010} in {260;010}. |
|
29. |
Da bi se preprečilo dvojno štetje, se institucije držijo enačbe iz naslednjega odstavka: |
|
30. |
Enačba, ki se je držijo institucije v skladu z odstavkom 29, je: [{LRCalc;010;010} + {LRCalc;020;010} + {LRCalc;030;010} + {LRCalc;040;010} + {LRCalc;050;010} + {LRCalc;060;010} + {LRCalc;070;010} + {LRCalc;080;010} + {LRCalc;090;010} + {LRCalc;100;010} + {LRCalc;110;010} + {LRCalc;120;010} + {LRCalc;130;010} + {LRCalc;140;010} + {LRCalc;150;010} + {LRCalc;160;010} + {LRCalc;170;010} + {LRCalc;180;010} + {LRCalc;190;010} + {LRCalc;200;010} + {LRCalc;210;010} + {LRCalc;220;010} + {LRCalc;230;010} + {LRCalc;240;010} + {LRCalc;250;010} + {LRCalc;260;010}] = [{LR4;010;010} + {LR4;040;010} + {LR4;050;010} + {LR4;060;010} + {LR4;065;010} + {LR4;070;010} + {LR4;080;010} + {LR4;080;020} + {LR4;090;010} + {LR4;090;020} + {LR4;140;010} + {LR4;140;020} + {LR4;180;010} + {LR4;180;020} + {LR4;190;010} + {LR4;190;020} + {LR4;210;010} + {LR4;210;020} + {LR4;230;010} + {LR4;230;020} + {LR4;280;010} + {LR4;280;020} + {LR4;290;010} + {LR4;290;020}].
|
9. C 44.00 – Splošne informacije (LR5)
|
31. |
V okviru te predloge se zbirajo dodatne informacije za namene razvrščanja dejavnosti institucij in regulativnih opcij, ki jih izberejo institucije.
|
(1) To vključuje listinjenje in izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so predmet kreditnega tveganja.
PRILOGA VI
„PRILOGA XVI
PREDLOGE ZA POROČANJE O OBREMENITVI SREDSTEV
|
PREDLOGE ZA OBREMENITEV SREDSTEV |
|||
|
Številka predloge |
Koda predloge |
Ime predloge/skupine predlog |
Kratko ime |
|
|
|
DEL A – PREGLED OBREMENITVE |
|
|
32,1 |
F 32.01 |
SREDSTVA POROČEVALSKE INSTITUCIJE |
AE-ASS |
|
32,2 |
F 32.02 |
PREJETO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM |
AE-COL |
|
32,3 |
F 32.03 |
LASTNE KRITE OBVEZNICE IN IZDANI FINANČNI INSTRUMENTI, ZAVAROVANI Z ZASTAVO PREMOŽENJA, KI ŠE NISO BILI ZASTAVLJENI |
AE-NPL |
|
32,4 |
F 32.04 |
VIRI OBREMENITVE |
AE-SOU |
|
|
|
DEL B – PODATKI O ZAPADLOSTI |
|
|
33 |
F 33.00 |
PODATKI O ZAPADLOSTI |
AE-MAT |
|
|
|
DEL C – OBREMENITEV V IZREDNIH RAZMERAH |
|
|
34 |
F 34.00 |
OBREMENITEV V IZREDNIH RAZMERAH |
AE-CONT |
|
|
|
DEL D – KRITE OBVEZNICE |
|
|
35 |
F 35.00 |
IZDAJA KRITIH OBVEZNIC |
AE-CB |
|
|
|
DEL E – NAPREDNI PODATKI |
|
|
36,1 |
F 36.01 |
NAPREDNI PODATKI. DEL I |
AE-ADV1 |
|
36,2 |
F 36.02 |
NAPREDNI PODATKI. DEL II |
AE-ADV2 |
F 32.01 – SREDSTVA INSTITUCIJE POROČEVALKE (AE-ASS)
|
|
Knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev |
Poštena vrednost obremenjenih sredstev |
Knjigovodska vrednost neobremenjenih sredstev |
Poštena vrednost neobremenjenih sredstev |
|||||||
|
|
Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine |
Od tega: ki so primerni za centralne banke |
|
Od tega: ki so primerni za centralne banke |
|
Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine |
Od tega: ki so primerni za centralne banke |
|
Od tega: ki so primerni za centralne banke |
||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
||
|
010 |
Sredstva institucije poročevalke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
Krediti na odpoklic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Lastniški instrumenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Od tega: krite obveznice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Od tega: vrednostni papirji s premoženjskim kritjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Od tega: ki jih izda sektor država |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Od tega: ki jih izdajo finančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Od tega: hipotekarni krediti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Druga sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
F 32.02 – PREJETO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM (AE-COL)
|
|
Poštena vrednost prejetega obremenjenega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev |
Neobremenjena |
||||||
|
Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se lahko obremenijo |
Nominalna vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se ne smejo obremeniti |
|||||||
|
|
Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine |
Od tega: ki so primerni za centralne banke |
|
Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine |
Od tega: ki so primerni za centralne banke |
|||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
||
|
130 |
Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka |
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
Krediti na odpoklic |
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
Lastniški instrumenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
Dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
Od tega: krite obveznice |
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
Od tega: vrednostni papirji s premoženjskim kritjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
Od tega: ki jih izda sektor država |
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
Od tega: ki jih izdajo finančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic |
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
Drugo prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
240 |
Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji, razen lastnih kritih obveznic ali finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja |
|
|
|
|
|
|
|
|
250 |
VSA SREDSTVA, PREJETO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM IN IZDANI LASTNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI |
|
|
|
|
|
|
|
F 32.03 – LASTNE KRITE OBVEZNICE IN IZDANI FINANČNI INSTRUMENTI, ZAVAROVANI Z ZASTAVO PREMOŽENJA, KI ŠE NISO BILI ZASTAVLJENI (AE-NPL)
|
|
Neobremenjena |
||||
|
Knjigovodska vrednost osnovne skupine sredstev |
Poštena vrednost izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se lahko obremenijo |
Nominalna vrednost izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se ne smejo obremeniti |
|||
|
|
Od tega: ki so primerni za centralne banke |
||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
||
|
010 |
Lastne krite obveznice in izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem, ki še niso bili zastavljeni |
|
|
|
|
|
020 |
Zadržane izdane krite obveznice |
|
|
|
|
|
030 |
Zadržani izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem |
|
|
|
|
|
040 |
Nadrejene |
|
|
|
|
|
050 |
Vmesne |
|
|
|
|
|
060 |
Prva izguba |
|
|
|
|
F 32.04 – VIRI OBREMENITVE (AE-SOU)
|
|
Ustrezne obveznosti, pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji |
Sredstva, prejeto zavarovanje s premoženjem in lastni izdani dolžniški vrednostni papirji, razen kritih obveznic in obremenjenih finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja |
||||
|
|
Od tega: od drugih subjektov skupine |
|
Od tega: ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
Od tega: obremenjeni lastni dolžniški vrednostni papirji |
||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
||
|
010 |
Knjigovodska vrednost izbranih finančnih obveznosti |
|
|
|
|
|
|
020 |
Izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
|
|
|
030 |
Od tega: izvedeni finančni instrumenti prostega trga |
|
|
|
|
|
|
040 |
Vloge |
|
|
|
|
|
|
050 |
Pogodbe o začasni prodaji |
|
|
|
|
|
|
060 |
Od tega: centralne banke |
|
|
|
|
|
|
070 |
Zavarovane vloge, razen pogodb o začasni prodaji |
|
|
|
|
|
|
080 |
Od tega: centralne banke |
|
|
|
|
|
|
090 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
100 |
Od tega: izdane krite obveznice |
|
|
|
|
|
|
110 |
Od tega: izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem |
|
|
|
|
|
|
120 |
Drugi viri obremenitve |
|
|
|
|
|
|
130 |
Nominalna vrednost prejetih obveznosti iz kreditov |
|
|
|
|
|
|
140 |
Nominalna vrednost prejetih finančnih jamstev |
|
|
|
|
|
|
150 |
Poštena vrednost izposojenih vrednostnih papirjev z zavarovanjem z nedenarnimi sredstvi |
|
|
|
|
|
|
160 |
Drugo |
|
|
|
|
|
|
170 |
VSI DRUGI VIRI OBREMENITVE |
|
|
|
|
|
|
|
||||||
|
|
|
Se ne izpolni v predlogi na konsolidirani podlagi |
||||
|
|
Se ne izpolni v nobenem primeru |
|||||
F 33.00 – PODATKI O ZAPADLOSTI (AE-MAT)
|
|
Neopredeljena zapadlost |
Čez noč |
> 1 dan <= 1 teden |
> 1 teden <= 2 tedna |
> 2 tedna <= 1 mesec |
> 1 mesec <= 3 meseci |
> 3 meseci <= 6 mesecev |
> 6 mesecev <= 1 leto |
> 1 leto <= 2 leti |
> 2 leti <= 3 leta |
3 leta <= 5 let |
5 let <= 10 let |
> 10 let |
|
|
|
Preostala zapadlost obveznosti |
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
|
010 |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
Ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem (prejemna stran) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem (stran, ki ponovno uporabi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
F 34.00 – OBREMENITEV V IZREDNIH RAZMERAH (AE-CONT)
|
|
Ustrezne obveznosti, pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji |
Obremenitev v izrednih razmerah |
|||||
|
A. Zmanjšanje poštene vrednosti obremenjenih sredstev za 30 % |
B. Neto učinek 10-odstotnega zmanjšanja vrednosti pomembnih valut |
||||||
|
Dodatna vrednost obremenjenih sredstev |
|||||||
|
Dodatna vrednost obremenjenih sredstev |
Pomembna valuta 1 |
Pomembna valuta 2 |
… |
Pomembna valuta n |
|||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
|
||
|
010 |
Knjigovodska vrednost izbranih finančnih obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
020 |
Izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Od tega: izvedeni finančni instrumenti prostega trga |
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Vloge |
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Pogodbe o začasni prodaji |
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Od tega: centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Zavarovane vloge, razen pogodb o začasni prodaji |
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Od tega: centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Od tega: izdane krite obveznice |
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Od tega: izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem |
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Drugi viri obremenitve |
|
|
|
|
|
|
|
170 |
VSI DRUGI VIRI OBREMENITVE |
|
|
|
|
|
|
F 35.00 – IZDAJA KRITIH OBVEZNIC (AE-CB)
os z
Identifikator kritnega premoženja (odprt)
|
|
Skladnost s čl. 129 uredbe o kapitalskih zahtevah? |
Obveznosti kritih obveznic |
Kritno premoženje |
||||||||||||||||||||||||
|
Datum poročanja |
+ 6 mesecev |
+ 12 mesecev |
+ 2 leti |
+ 5 let |
+ 10 let |
Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja z neto negativno tržno vrednostjo |
Zunanje bonitetne ocene za krite obveznice |
Datum poročanja |
+ 6 mesecev |
+ 12 mesecev |
+ 2 leti |
+ 5 let |
+ 10 let |
Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja z neto pozitivno tržno vrednostjo |
Zneski kritnega premoženja, ki presegajo zahteve glede minimalnega kritja |
||||||||||||
|
[DA/NE] |
Če je odgovor DA, navedite kategorijo primarnih sredstev kritnega premoženja |
V skladu z zadevno zakonsko ureditvijo za krite obveznice |
V skladu z metodologijo bonitetnih agencij za ohranitev sedanje zunanje bonitetne ocene krite obveznice |
||||||||||||||||||||||||
|
Datum poročanja |
Bonitetna agencija 1 |
Bonitetna ocena 1 |
Bonitetna agencija 2 |
Bonitetna ocena 2 |
Bonitetna agencija 3 |
Bonitetna ocena 3 |
Datum poročanja |
Bonitetna agencija 1 |
Bonitetna agencija 2 |
Bonitetna agencija 3 |
|||||||||||||||||
|
010 |
012 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
230 |
240 |
250 |
||
|
010 |
Nominalni znesek |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
Sedanja vrednost (zamenjava) / tržna vrednost |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Vrednost posameznih sredstev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Knjigovodska vrednost |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
F 36.01 – NAPREDNI PODATKI. DEL I (AE-ADV-1)
|
|
Viri obremenitve |
Sredstva/obveznosti |
Vrsta zavarovanja s premoženjem – razvrstitev glede na vrste sredstev |
Skupaj |
||||||||||||||||
|
Krediti na odpoklic |
Lastniški instrumenti |
Dolžniški vrednostni papirji |
Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic |
Druga sredstva |
||||||||||||||||
|
Skupaj |
Od tega: krite obveznice |
Od tega: vrednostni papirji s premoženjskim kritjem |
Od tega: ki jih izda sektor država |
Od tega: ki jih izdajo finančne družbe |
Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe |
Centralne banke in sektor država |
Finančne družbe |
Nefinančne družbe |
Gospodinjstva |
|||||||||||
|
|
Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine |
|
Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine |
|
Od tega: hipotekarni krediti |
|
Od tega: hipotekarni krediti |
|||||||||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
|||
|
010 |
Financiranje s strani centralnih bank (vseh vrst, vključno z npr. repo posli) |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Izvedeni finančni instrumenti, ki kotirajo na borzi |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Izvedeni finančni instrumenti prostega trga |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Pogodbe o začasni prodaji |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Zavarovane vloge, razen pogodb o začasni prodaji |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Izdane krite obveznice |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
Izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji, razen kritih obveznic in finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
Drugi viri obremenitve |
Obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
Pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
Vsa obremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
ki so primerna za centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
Vsa neobremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
ki so primerna za centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
Obremenjena + neobremenjena sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
F 36.02 – NAPREDNI PODATKI. DEL II (AE-ADV-2)
|
|
Viri obremenitve |
Sredstva/obveznosti |
Vrsta zavarovanja s premoženjem – razvrstitev glede na vrste sredstev |
Skupaj |
|||||||||||||||||
|
Krediti na odpoklic |
Lastniški instrumenti |
Dolžniški vrednostni papirji |
Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic |
Drugo prejeto zavarovanje s premoženjem |
Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji, razen lastnih kritih obveznic ali finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja |
||||||||||||||||
|
Skupaj |
Od tega: krite obveznice |
Od tega: vrednostni papirji s premoženjskim kritjem |
Od tega: ki jih izda sektor država |
Od tega: ki jih izdajo finančne družbe |
Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe |
Centralne banke in sektor država |
Finančne družbe |
Nefinančne družbe |
Gospodinjstva |
||||||||||||
|
|
Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine |
|
Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine |
|
Od tega: hipotekarni krediti |
|
Od tega: hipotekarni krediti |
||||||||||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
|||
|
010 |
Financiranje s strani centralnih bank (vseh vrst, vključno z npr. repo posli) |
Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
Izvedeni finančni instrumenti, ki kotirajo na borzi |
Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
Izvedeni finančni instrumenti prostega trga |
Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
Pogodbe o začasni prodaji |
Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
Zavarovane vloge, razen pogodb o začasni prodaji |
Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
Izdane krite obveznice |
Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
Izdani vrednostni papirji s premoženjskim kritjem |
Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji, razen kritih obveznic in finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja |
Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
Ustrezne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
Drugi viri obremenitve |
Obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
Pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
Vse obremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
ki je primerno za centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
Vse neobremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
ki je primerno za centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
Obremenjeno + neobremenjeno prejeto zavarovanje s premoženjem“ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRILOGA VII
„PRILOGA XIX
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE PREDLOGE ZA DODATNA ORODJA ZA SPREMLJANJE IZ PRILOGE XVIII
1. Dodatna orodja za spremljanje
1.1 Splošno
|
1. |
Za spremljanje likvidnostnega tveganja institucije, ki ne spada na področje uporabe poročil o likvidnostnem kritju in stabilnem financiranju, institucije izpolnijo predlogo v Prilogi XVIII v skladu z navodili iz te Priloge. |
|
2. |
Skupno financiranje so vse finančne obveznosti, razen izvedenih finančnih instrumentov in kratkih pozicij. |
|
3. |
Za financiranje z odprto zapadlostjo, vključno z vlogami na vpogled, se šteje, da zapade čez noč. |
|
4. |
Prvotna zapadlost predstavlja čas med datumom odobritve in datumom zapadlosti financiranja. Datum zapadlosti financiranja se določi v skladu z odstavkom 12 Priloge XXIII. To pomeni, da je lahko v primeru izbirnosti, kot v primeru odstavka 12 Priloge XXIII, prvotna zapadlost postavke financiranja krajša kot čas, ki je potekel od njene odobritve. |
|
5. |
Preostala zapadlost predstavlja čas med koncem obdobja poročanja in datumom zapadlosti financiranja. Datum zapadlosti financiranja se določi v skladu z odstavkom 12 Priloge XXIII. |
|
6. |
Za potrebe izračuna prvotne ali preostale tehtane povprečne zapadlosti se za vloge, ki zapadejo čez noč, štejejo, da je njihova zapadlost en dan. |
|
7. |
Za namene izračuna prvotne in preostale zapadlosti se v primeru financiranja z rokom za predhodno obvestilo ali s klavzulo o preklicu ali predčasnem dvigu, ki velja za nasprotno stranko institucije, predpostavlja dvig na prvi možen datum. |
|
8. |
Za obveznosti brez zapadlosti, razen kadar so predmet izbirnosti, kot je navedeno v odstavku 12 Priloge XXIII, se predpostavlja fiksna dvajsetletna prvotna in preostala zapadlost. |
|
9. |
Za izračun pragov v skladu s predlogama za poročanje C 67.00 in C 68.00 po pomembni valuti institucije uporabijo prag, ki znaša 1 % skupnih obveznosti v vseh valutah. |
1.2 Koncentracija financiranja glede na nasprotno stranko (C 67.00)
|
1. |
Za zbiranje informacij o koncentraciji financiranja institucije poročevalke glede na nasprotno stranko v predlogi C 67.00 institucije uporabijo navodila iz tega dela. |
|
2. |
Institucije sporočijo deset največjih nasprotnih strank ali skupino povezanih strank v skladu s členom 4(39) Uredbe št. 575/2013, če financiranje, pridobljeno od posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih strank, presega 1-odstotni prag v višini skupnih obveznosti v podvrsticah oddelka 1 predloge. Nasprotna stranka, ki se poroča v postavki 1.01, je nasprotna stranka, od katere institucija prejme največji znesek financiranja od ene nasprotne stranke ali skupine povezanih strank, ki presega 1-odstotni prag na datum poročanja; v postavki 1.02 se poroča druga največja nasprotna stranka, ki presega 1-odstotni prag; in tako naprej v preostalih postavkah. |
|
3. |
Kadar nasprotna stranka pripada več skupinam povezanih strank, se poroča samo enkrat v skupini z najvišjim zneskom financiranja. |
|
4. |
Institucije sporočijo skupni znesek vsega drugega preostalega financiranja v oddelku 2. |
|
5. |
Vsota oddelka 1 in oddelka 2 je enaka skupnemu financiranju institucije, kot je navedeno v njeni bilanci stanja, sporočeni v okviru računovodskega poročanja (FINREP). |
|
6. |
Institucije za vsako nasprotno stranko izpolnijo vse stolpce 010 do 080. |
|
7. |
Kadar se financiranje pridobi v obliki več vrst produktov, se poroča vrsta produkta, v obliki katerega je bil pridobljen največji delež financiranja. Opredelitev osnovnega imetnika vrednostnih papirjev se lahko izvede po najboljših prizadevanjih. Kadar ima institucija informacije o imetniku vrednostnih papirjev na podlagi svoje vloge skrbniške banke, ta znesek upošteva pri poročanju o koncentraciji nasprotnih strank. Kadar informacije o imetniku vrednostnih papirjev niso na voljo, ustreznega zneska ni treba sporočiti. |
|
8. |
Navodila za posamezne stolpce:
|
1.3 Koncentracija financiranja glede na vrsto produkta (C 68.00)
|
1. |
Ta predloga je namenjena zbiranju informacij o koncentraciji financiranja institucij poročevalk glede na vrsto produkta, razčlenjeni na vrste financiranja, kot je določeno v spodnjih navodilih v zvezi z vrsticami:
|
|
2. |
Pri izpolnjevanju te predloge institucije sporočijo skupni znesek financiranja, prejetega iz naslova vsake posamezne vrste produkta, ki presega 1-odstotni prag skupnih obveznosti. |
|
3. |
Institucije za vsako vrsto produkta izpolnijo vse stolpce 010 do 050. |
|
4. |
1-odstotni prag skupnih obveznosti se uporabi za določitev tistih vrst produktov, iz katerih je bilo pridobljeno financiranje v skladu z naslednjim:
|
|
5. |
Številke, ki se poročajo v vrsticah 1 ‚Financiranje na drobno‘, 2.1 ‚Nezavarovano grosistično financiranje‘ in 2.2 ‚Zavarovano grosistično financiranje‘ lahko vključujejo širše vrste produktov kot osnovne postavke ‚od tega‘. |
|
6. |
Navodila za posamezne stolpce:
|
1.4 Cene za različna trajanja financiranja (C 69.00)
|
1. |
Institucije v predlogi C 69.00 poročajo informacije o obsegu posla in cenah, ki jih plačajo institucije za financiranje, pridobljeno med poročevalskim obdobjem in še vedno prisotno ob koncu poročevalskega obdobja, in sicer v skladu z naslednjimi prvotnimi zapadlostmi:
|
|
2. |
Institucije pri določanju zapadlosti pridobljenega financiranja ne upoštevajo obdobja med datumom sklenitve posla in datumom poravnave, npr. trimesečna obveznost, poravnana v dveh tednih, se poroča v stolpcu za trimesečno zapadlost (stolpca 070 in 080). |
|
3. |
Razmik, naveden v levem stolpcu posameznega časovnega intervala, je eden od naslednjih:
Zgolj za namene izračuna razmika v točkah a) in b) zgoraj lahko institucija na podlagi preteklih izkušenj določi prvotno zapadlost ob upoštevanju izbirnosti ali brez, kot je primerno. |
|
4. |
Razmiki se poročajo v bazičnih točkah z negativnim predznakom, če je novo financiranje cenejše kot na podlagi ustrezne normne obrestne mere. Izračunajo se na podlagi tehtanega povprečja. |
|
5. |
Institucije za namene izračuna povprečnega razmika, ki ga je treba plačati za več izdaj/vlog/kreditov, izračunajo skupni strošek v valuti izdaje, pri čemer ne upoštevajo morebitnih valutnih zamenjav, v izračun pa vključijo morebitno plačano ali prejeto premijo ali diskont in opravnine, pri čemer je osnova obdobje veljavnosti teoretične ali dejanske zamenjave obrestnih mer, ki ustreza obdobju veljavnosti obveznosti. Razmik je mera obveznosti, od katere se odšteje mera zamenjave. |
|
6. |
Znesek financiranja, prejetega za kategorije financiranja, navedene v stolpcu ‚Postavka‘, se sporoči v stolpcu ‚Znesek‘ ustreznega časovnega intervala. |
|
7. |
V stolpcu ‚Znesek‘ institucije navedejo zneske, ki predstavljajo knjigovodski znesek pridobljenega novega financiranja, v veljavnem časovnem intervalu v skladu s prvotno zapadlostjo. |
|
8. |
Tako kot za vse postavke institucije tudi za zunajbilančne obveznosti poročajo samo povezane zneske iz bilance stanja. Zunajbilančna obveznost, zagotovljena instituciji, se poroča v predlogi C 69.00 šele potem, ko se začne črpati. V primeru postopnega črpanja sta znesek in razmik, ki se poročata, počrpani znesek in razmik, ki se uporablja ob koncu poročevalskega obdobja. Kadar postopnega črpanja ni mogoče obnoviti po presoji institucije, se poroča dejanska zapadlost postopnega črpanja. Kadar je institucija že črpala okvirni kredit ob koncu prejšnjega poročevalskega obdobja in kadar institucija naknadno poveča uporabo okvirnega kredita, se poroča samo dodatno črpani znesek. |
|
9. |
Vloge, ki jih položijo stranke na drobno, sestavljajo vloge, kot so opredeljene v členu 3(8) Delegirane uredbe 2015/61. |
|
10. |
Za financiranje, ki je bilo obnovljeno med poročevalskim obdobjem in ob koncu poročevalskega obdobja še ni poravnano, se poroča povprečje razmikov, ki se uporabljajo takrat (tj. ob koncu poročevalskega obdobja). Za namene predloge C 69.00 se financiranje, ki je bilo obnovljeno in je še prisotno ob koncu poročevalskega obdobja, šteje kot novo financiranje. |
|
11. |
Z odstopanjem od preostalega dela Oddelka 1.4 se znesek in razmik vlog na vpogled poročata le, kadar vlagatelj v prejšnjem poročevalskem obdobju ni imel vlog na vpogled ali kadar se znesek vlog poveča v primerjavi s prejšnjim referenčnim datumom, pri čemer se v tem primeru povečanje obravnava kot novo financiranje. Razmik je razmik ob koncu obdobja. |
|
12. |
Če ni ničesar za poročati, se celice v zvezi z razmiki pustijo prazne. |
|
13. |
Navodila za posamezne vrstice:
|
1.5 Obnavljanje financiranja (C 70.00)
|
1. |
Ta predloga je namenjena zbiranju informacij o znesku zapadajočih sredstev in novih pridobljenih sredstev, tj. ‚obnavljanju financiranja‘ na dnevni ravni v mesecu pred datumom poročanja. |
|
2. |
Institucije po koledarskih dneh poročajo financiranje, ki zapade v skladu z naslednjimi časovnimi intervali, glede na prvotno zapadlost:
|
|
3. |
Za vsak časovni interval iz odstavka 2 se zapadajoči znesek navede v levem stolpcu, znesek sredstev, ki se obnovijo, se navede v stolpcu ‚Obnovljeno‘, nova pridobljena sredstva se navedejo v stolpcu ‚Nova sredstva‘, neto razlika med novimi sredstvi na eni strani in obnovljenimi sredstvi, od katerih se odštejejo zapadajoča sredstva, na drugi strani pa v desnem stolpcu. |
|
4. |
Skupni neto denarni tokovi se navedejo v stolpcu 290 in so enaki vsoti vseh naslednjih stolpcev ‚Neto‘: 040, 080, 120, 160, 200, 240 in 280. |
|
5. |
Povprečno trajanje financiranja (v dneh) za zapadajoča terminska sredstva se poroča v stolpcu 300. |
|
6. |
Povprečno trajanje financiranja (v dneh) sredstev, ki se obnovijo, se poroča v stolpcu 310. |
|
7. |
Povprečno trajanje financiranja (v dneh) za nova terminska sredstva se poroča v stolpcu 320. |
|
8. |
‚Zapadajoči‘ znesek vsebuje vse obveznosti, ki jih je ponudnik financiranja po pogodbi lahko dvignil ali so zapadle na zadevni dan v poročevalskem obdobju. Vedno se poroča s pozitivnim predznakom. |
|
9. |
‚Obnovljeni‘ znesek vsebuje zapadajoči znesek, kot je opredeljen v odstavkih 2 in 3, ki ostane v instituciji na zadevni dan poročevalskega obdobja. Vedno se poroča s pozitivnim predznakom. Kadar se zapadlost financiranja spremeni zaradi obnovitve, se ‚obnovljeni‘ znesek poroča v časovnem intervalu v skladu z novo zapadlostjo. |
|
10. |
Znesek ‚novih sredstev‘ vsebuje dejanske prilive financiranja na zadevni dan poročevalskega obdobja. Vedno se poroča s pozitivnim predznakom. |
|
11. |
‚Neto‘ znesek se obravnava kot sprememba financiranja znotraj določenega prvotnega časovnega pasu zapadlosti na zadevni dan poročevalskega obdobja ter se izračuna tako, da se v stolpec ‚Neto‘ dodajo nova sredstva, ki se jim prištejejo obnovljena sredstva in odštejejo zapadajoča sredstva. |
|
12. |
Navodila za posamezne stolpce:
|
PRILOGA VIII
„PRILOGA XXI
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE PREDLOGE ZA KONCENTRACIJO SEKUNDARNE LIKVIDNOSTI (C 71.00) IZ PRILOGE XX
Koncentracija sekundarne likvidnosti po izdajatelju/nasprotni stranki (C 71.00)
|
1. |
Za zbiranje informacij o koncentraciji sekundarne likvidnosti institucij poročevalk glede na deset največjih imetij sredstev ali kreditnih linij, odobrenih instituciji v ta namen, v predlogi C 71.00 institucije upoštevajo navodila iz te priloge. |
|
2. |
Kadar se izdajatelju ali nasprotni stranki dodeli več kot ena vrsta produkta, valuta ali stopnja kreditne kakovosti, se poroča skupni znesek. Poročajo se tiste vrste produkta, valute ali stopnje kreditne kakovosti, ki zadevajo največji delež koncentracije sekundarne likvidnosti. |
|
3. |
Sekundarna likvidnost v predlogi C 71.00 je enaka kot v predlogi C 66.01 pod pogojem, da sredstva, ki se poročajo kot sekundarna likvidnost za namene predloge C 71.00, niso obremenjena, tako da so instituciji na referenčni datum poročanja na voljo za pretvorbo v denarna sredstva. |
|
4. |
Za izračun koncentracij za namen predloge za poročanje C 71.00 po pomembni valuti institucije uporabijo koncentracije v vseh valutah. |
|
5. |
Kadar izdajatelj ali nasprotna stranka pripada več skupinam povezanih strank, se poroča samo enkrat v skupini z višjo koncentracijo sekundarne likvidnosti. |
|
6. |
Razen za vrstico 120 se v tej predlogi ne poročajo koncentracije sekundarne likvidnosti, pri katerih je izdajatelj ali nasprotna stranka centralna banka. V primeru, da je institucija predhodno vložila sredstva pri centralni banki za standardne likvidnostne operacije, in v obsegu, v katerem ta sredstva spadajo med deset največjih izdajateljev ali nasprotnih strank neobremenjene sekundarne likvidnosti, institucija sporoči prvotnega izdajatelja in prvotno vrsto produkta.
|
PRILOGA IX
„PRILOGA XXII
POROČANJE O LESTVICI ZAPADLOSTI ZA DODATNE MATRIKE ZA SPREMLJANJE LIKVIDNOSTI
|
PREDLOGE ZA DODATNE METRIKE ZA SPREMLJANJE LIKVIDNOSTI |
||
|
Številka predloge |
Koda predloge |
Ime predloge/skupine predlog |
|
|
|
PREDLOGA ZA LESTVICO ZAPADLOSTI |
|
66 |
C 66.01 |
PREDLOGA ZA LESTVICO ZAPADLOSTI |
C 66.01 – LESTVICA ZAPADLOSTI
Skupni znesek in pomembne valute
|
Koda |
Id. št. |
Postavka |
Zapadlost pogodbenih tokov |
|||||||||||||||||||||
|
010 |
020 |
030 |
040 |
050 |
060 |
070 |
080 |
090 |
100 |
110 |
120 |
130 |
140 |
150 |
160 |
170 |
180 |
190 |
200 |
210 |
220 |
|||
|
010– 380 |
1 |
ODLIVI |
|
Čez noč |
Daljša od čez noč in do 2 dni |
Daljša od 2 dni in do 3 dni |
Daljša od 3 dni in do 4 dni |
Daljša od 4 dni in do 5 dni |
Daljša od 5 dni in do 6 dni |
Daljša od 6 dni in do 7 dni |
Daljša od 7 dni in do 2 tedna |
Daljša od 2 tednov in do 3 tedne |
Daljša od 3 tednov in do 30 dni |
Daljša od 30 dni in do 5 tednov |
Daljša od 5 tednov in do 2 meseca |
Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece |
Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece |
Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev |
Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev |
Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev |
Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev |
Daljša od 12 mesecev in do 2 leti |
Daljša od 2 let in do 5 let |
Daljša od 5 let |
|
010 |
1.1 |
Obveznosti iz naslova izdanih vrednostnih papirjev (če se ne obravnavajo kot vloge na drobno) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
020 |
1.1.1 |
Zapadle nezavarovane obveznice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
030 |
1.1.2 |
Regulirane krite obveznice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
040 |
1.1.3 |
Zapadla listinjenja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
050 |
1.1.4 |
Drugo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
060 |
1.2 |
Obveznosti iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, zavarovanih z naslednjimi sredstvi: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
070 |
1.2.1 |
Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
080 |
1.2.1.1 |
Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
090 |
1.2.1.1.1 |
Sredstva stopnje 1, centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 |
1.2.1.1.2 |
Sredstva stopnje 1 (stopnja kreditne kakovosti 1 (CQS 1)) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
110 |
1.2.1.1.3 |
Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
120 |
1.2.1.1.4 |
Sredstva stopnje 1 (CQS4+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
130 |
1.2.1.2 |
Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
140 |
1.2.2 |
Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
150 |
1.2.2.1 |
Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
160 |
1.2.2.2 |
Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
170 |
1.2.2.3 |
Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 |
1.2.3 |
Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
190 |
1.2.3.1 |
Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS) (CQS 1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
200 |
1.2.3.2 |
Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS1–6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
210 |
1.2.3.3 |
Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQ1–3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
220 |
1.2.3.4 |
Sredstva stopnje 2B, delnice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
230 |
1.2.3.5 |
Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
240 |
1.2.4 |
Druga sredstva, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
250 |
1.2.5 |
Druga sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
260 |
1.3 |
Obveznosti, ki se ne poročajo v postavki 1.2 in izhajajo iz prejetih vlog (razen vlog, prejetih kot zavarovanje) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
270 |
1.3.1 |
Stabilne vloge na drobno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
280 |
1.3.2 |
Druge vloge na drobno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
290 |
1.3.3 |
Vloge za operativne namene |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
300 |
1.3.4 |
Vloge kreditnih institucij za neoperativne namene |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
310 |
1.3.5 |
Vloge drugih finančnih strank za neoperativne namene |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
320 |
1.3.6 |
Vloge centralnih bank za neoperativne namene |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
330 |
1.3.7 |
Vloge nefinančnih podjetij za neoperativne namene |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
340 |
1.3.8 |
Vloge drugih nasprotnih strank za neoperativne namene |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
350 |
1.4 |
Zapadlost valutnih zamenjav |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
360 |
1.5 |
Znesek, ki se izplača iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.4 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
370 |
1.6 |
Drugi odlivi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
380 |
1.7 |
Odlivi skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
390– 720 |
2 |
PRILIVI |
|
Čez noč |
Daljša od čez noč in do 2 dni |
Daljša od 2 dni in do 3 dni |
Daljša od 3 dni in do 4 dni |
Daljša od 4 dni in do 5 dni |
Daljša od 5 dni in do 6 dni |
Daljša od 6 dni in do 7 dni |
Daljša od 7 dni in do 2 tedna |
Daljša od 2 tednov in do 3 tedne |
Daljša od 3 tednov in do 30 dni |
Daljša od 30 dni in do 5 tednov |
Daljša od 5 tednov in do 2 meseca |
Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece |
Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece |
Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev |
Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev |
Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev |
Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev |
Daljša od 12 mesecev in do 2 leti |
Daljša od 2 let in do 5 let |
Daljša od 5 let |
|
390 |
2.1 |
Zapadli denarni zneski iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, zavarovani z naslednjim: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
400 |
2.1.1 |
Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
410 |
2.1.1.1 |
Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
420 |
2.1.1.1.1 |
Sredstva stopnje 1, centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
430 |
2.1.1.1.2 |
Sredstva stopnje 1 (stopnja kreditne kakovosti 1 (CQS 1)) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
440 |
2.1.1.1.3 |
Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
450 |
2.1.1.1.4 |
Sredstva stopnje 1 (CQS4+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
460 |
2.1.1.2 |
Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
470 |
2.1.2 |
Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
480 |
2.1.2.1 |
Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
490 |
2.1.2.2 |
Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
500 |
2.1.2.3 |
Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
510 |
2.1.3 |
Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
520 |
2.1.3.1 |
Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS)(CQS 1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
530 |
2.1.3.2 |
Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS1–6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
540 |
2.1.3.3 |
Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQ1–3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
550 |
2.1.3.4 |
Sredstva stopnje 2B, delnice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
560 |
2.1.3.5 |
Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
570 |
2.1.4 |
Druga sredstva, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
580 |
2.1.5 |
Druga sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
590 |
2.2 |
Zapadli denarni zneski, ki se ne poročajo v postavki 2.1, iz naslova kreditov in drugih finančnih sredstev, odobrenih naslednjim: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
600 |
2.2.1 |
Stranke na drobno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
610 |
2.2.2 |
Nefinančna podjetja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
620 |
2.2.3 |
Kreditne institucije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
630 |
2.2.4 |
Druge finančne stranke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
640 |
2.2.5 |
Centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
650 |
2.2.6 |
Druge nasprotne stranke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
660 |
2.3 |
Zapadlost valutnih zamenjav |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
670 |
2.4 |
Znesek, ki se prejme iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
680 |
2.5 |
Obveznice v lastnem portfelju, ki zapadejo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
690 |
2.6 |
Drugi prilivi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
700 |
2.7 |
Skupni znesek prilivov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
710 |
2.8 |
Neto pogodbena vrzel |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
720 |
2.9 |
Skupna neto pogodbena vrzel |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
730-1080 |
3 |
SEKUNDARNA LIKVIDNOST |
Začetno stanje |
Čez noč |
Daljša od čez noč in do 2 dni |
Daljša od 2 dni in do 3 dni |
Daljša od 3 dni in do 4 dni |
Daljša od 4 dni in do 5 dni |
Daljša od 5 dni in do 6 dni |
Daljša od 6 dni in do 7 dni |
Daljša od 7 dni in do 2 tedna |
Daljša od 2 tednov in do 3 tedne |
Daljša od 3 tednov in do 30 dni |
Daljša od 30 dni in do 5 tednov |
Daljša od 5 tednov in do 2 meseca |
Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece |
Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece |
Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev |
Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev |
Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev |
Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev |
Daljša od 12 mesecev in do 2 leti |
Daljša od 2 let in do 5 let |
Daljša od 5 let |
|
730 |
3.1 |
Kovanci in bankovci |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
740 |
3.2 |
Rezerve v centralni banki, ki se lahko dvignejo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
750 |
3.3 |
Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
760 |
3.3.1 |
Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
770 |
3.3.1.1 |
Sredstva stopnje 1, centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
780 |
3.3.1.2 |
Sredstva stopnje 1 (stopnja kreditne kakovosti 1 (CQS 1)) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
790 |
3.3.1.3 |
Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
800 |
3.3.1.4 |
Sredstva stopnje 1 (CQS4+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
810 |
3.3.2 |
Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
820 |
3.4 |
Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
830 |
3.4.1 |
Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
840 |
3.4.3 |
Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
850 |
3.4.4 |
Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
860 |
3.5 |
Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
870 |
3.5.1 |
Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS)(CQS 1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
880 |
3.5.2 |
Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS1–6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
890 |
3.5.3 |
Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQ1–3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
900 |
3.5.4 |
Sredstva stopnje 2B, delnice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
910 |
3.5.5 |
Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
920 |
3.6 |
Druga sredstva, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
930 |
3.6.1 |
Enota centralne ravni države (CQS 1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
940 |
3.6.2 |
Enota centralne ravni države (CQS 2 & 3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
950 |
3.6.3 |
Delnice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
960 |
3.6.4 |
Krite obveznice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
970 |
3.6.5 |
ABS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
980 |
3.6.6 |
Druga sredstva, s katerimi se trguje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
990 |
3.7 |
Sredstva, s katerimi se ne trguje, primerna za centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1000 |
3.8 |
Nečrpani prejeti odobreni okvirni krediti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1010 |
3.8.1 |
Sredstva stopnje 1, okvirni krediti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1020 |
3.8.2 |
Sredstva stopnje 2B, okvirni krediti z omejenim dostopom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1030 |
3.8.3 |
Sredstva stopnje 2B, okvirni krediti institucionalne sheme za zaščito vlog (IPS) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1040 |
3.8.4 |
Drugi okvirni krediti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1050 |
3.8.4.1 |
Od nasprotnih strank znotraj skupine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1060 |
3.8.4.2 |
Od drugih nasprotnih strank |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1070 |
3.9 |
Neto sprememba sekundarne likvidnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1080 |
3.10 |
Skupna sekundarna likvidnost |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1090–1130 |
4 |
NEPREDVIDENI DOGODKI |
|
Čez noč |
Daljša od čez noč in do 2 dni |
Daljša od 2 dni in do 3 dni |
Daljša od 3 dni in do 4 dni |
Daljša od 4 dni in do 5 dni |
Daljša od 5 dni in do 6 dni |
Daljša od 6 dni in do 7 dni |
Daljša od 7 dni in do 2 tedna |
Daljša od 2 tednov in do 3 tedne |
Daljša od 3 tednov in do 30 dni |
Daljša od 30 dni in do 5 tednov |
Daljša od 5 tednov in do 2 meseca |
Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece |
Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece |
Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev |
Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev |
Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev |
Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev |
Daljša od 12 mesecev in do 2 leti |
Daljša od 2 let in do 5 let |
Daljša od 5 let |
|
1090 |
4.1 |
Odlivi iz odobrenih okvirnih kreditov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1100 |
4.1.1 |
Odobreni okvirni krediti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1110 |
4.1.1.1 |
Sredstva, ki jih prejemnik šteje kot sredstva stopnje 2B |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1120 |
4.1.1.2 |
Drugo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1130 |
4.1.2 |
Okvirni likvidnostni krediti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1140 |
4.2 |
Odlivi zaradi sprožilcev znižanja bonitetne ocene |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1150– 1290 |
POJASNJEVALNE POSTAVKE |
Začetno stanje |
Čez noč |
Daljša od čez noč in do 2 dni |
Daljša od 2 dni in do 3 dni |
Daljša od 3 dni in do 4 dni |
Daljša od 4 dni in do 5 dni |
Daljša od 5 dni in do 6 dni |
Daljša od 6 dni in do 7 dni |
Daljša od 7 dni in do 2 tedna |
Daljša od 2 tednov in do 3 tedne |
Daljša od 3 tednov in do 30 dni |
Daljša od 30 dni in do 5 tednov |
Daljša od 5 tednov in do 2 meseca |
Daljša od 2 mesecev in do 3 mesece |
Daljša od 3 mesecev in do 4 mesece |
Daljša od 4 mesecev in do 5 mesecev |
Daljša od 5 mesecev in do 6 mesecev |
Daljša od 6 mesecev in do 9 mesecev |
Daljša od 9 mesecev in do 12 mesecev |
Daljša od 12 mesecev in do 2 leti |
Daljša od 2 let in do 5 let |
Daljša od 5 let |
|
|
1200 |
10 |
Odlivi znotraj skupine ali odlivi institucionalne sheme za zaščito vlog (razen valutnih zamenjav) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1210 |
11 |
Prilivi znotraj skupine ali prilivi institucionalne sheme za zaščito vlog (razen valutnih zamenjav in zapadajočih vrednostnih papirjev) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1220 |
12 |
Prilivi znotraj skupine ali prilivi institucionalne sheme za zaščito vlog iz zapadajočih vrednostnih papirjev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1230 |
13 |
Visokokakovostna likvidna sredstva (HQLA), primerna za centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1240 |
14 |
Nevisokokakovostna likvidna sredstva (ne HQLA), primerna za centralne banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1270 |
17 |
Vedenjski odlivi iz vlog |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1280 |
18 |
Vedenjski prilivi iz kreditov in drugih finančnih sredstev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1290 |
19 |
Vedenjsko črpanje odobrenih okvirnih kreditov“ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRILOGA X
„PRILOGA XXIII
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE PREDLOGE ZA LESTVICO ZAPADLOSTI IZ PRILOGE XXII
| DEL I: SPLOŠNA NAVODILA | 509 |
| DEL II: NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE | 510 |
DEL I: SPLOŠNA NAVODILA
|
1. |
Institucije upoštevajo navodila iz te priloge, da bi v predlogi iz Priloge XXII zajele neusklajenost zapadlosti dejavnosti institucije (‚lestvica zapadlosti‘). |
|
2. |
Orodje za spremljanje lestvice zapadlosti zajema pogodbene tokove in nepredvidene odlive. Pogodbeni tokovi, ki izhajajo iz pravno zavezujočih dogovorov, in preostala zapadlost od datuma poročanja se poročajo v skladu z določbami zadevnih pravnih dogovorov. |
|
3. |
Institucije prilivov ne štejejo dvakrat. |
|
4. |
V stolpcu ‚Začetno stanje‘ se sporoči stanje postavk na datum poročanja. |
|
5. |
Izpolnijo se le prazne bele celice predloge iz Priloge XXII. |
|
6. |
Oddelek predloge za lestvico zapadlosti z naslovom ‚Odlivi in prilivi‘ zajema prihodnje pogodbene denarne tokove iz vseh bilančnih in zunajbilančnih postavk. Poročajo se samo odlivi in prilivi na podlagi veljavnih pogodb na datum poročanja. |
|
7. |
Oddelek predloge za lestvico zapadlosti z naslovom ‚Sekundarna likvidnost‘ predstavlja stanje neobremenjenih sredstev ali drugih virov financiranja, ki so pravno in praktično na voljo instituciji na datum poročanja za kritje morebitnih pogodbenih vrzeli. Poročajo se samo odlivi in prilivi na podlagi obstoječih pogodb na datum poročanja. |
|
8. |
Denarni odlivi in prilivi v oddelkih ‚Odlivi‘ oziroma ‚Prilivi‘ se poročajo na bruto podlagi s pozitivnim predznakom. Zneski, ki naj bi se plačali, se poročajo v oddelku ‚Odlivi‘, zneski, ki naj bi bili prejeti, pa v oddelku ‚Prilivi‘. |
|
9. |
V oddelku predloge za lestvico zapadlosti z naslovom ‚Sekundarna likvidnost‘ se odlivi in prilivi poročajo na neto podlagi, pri čemer se prilivi poročajo s pozitivnim predznakom in odlivi z negativnim predznakom. V primeru denarnih tokov se poročajo zapadli zneski. Tokovi vrednostnih papirjev se poročajo po trenutni tržni vrednosti. Tokovi, ki nastanejo v okviru kreditnih linij, se poročajo v pogodbenih razpoložljivih zneskih. |
|
10. |
Pogodbeni tokovi se razdelijo v 22 časovnih intervalov glede na njihovo preostalo zapadlost, pri čemer dnevi pomenijo koledarske dni. |
|
11. |
Poročajo se vsi pogodbeni tokovi, vključno z vsemi pomembnimi denarnimi tokovi iz nefinančnih dejavnosti, kot so davki, bonusi, dividende in najemnine. |
|
12. |
Da bi institucije uporabile konzervativen pristop pri določanju pogodbenih zapadlosti tokov, zagotovijo vse naslednje:
|
|
13. |
Odlivi in prilivi obresti iz vseh bilančnih in zunajbilančnih instrumentov se vključijo v vse zadevne postavke oddelkov ‚Odlivi‘ in ‚Prilivi‘. |
|
14. |
Zapadajoče valutne zamenjave odražajo zapadajočo hipotetično vrednost medvalutnih zamenjav, valutnih terminskih poslov in neporavnanih valutnih promptnih pogodb v ustreznih časovnih intervalih predloge. |
|
15. |
Denarni tokovi iz neporavnanih poslov se v kratkem obdobju pred poravnavo poročajo v ustreznih vrsticah in intervalih. |
|
16. |
Za postavke, pri katerih institucija nima osnovnih dejavnosti, npr. pri katerih nima vlog določene kategorije, se polje pusti prazno. |
|
17. |
Zapadle postavke in postavke, za katere institucija upravičeno ne pričakuje donosa, se ne poročajo. |
|
18. |
Kadar se prejeto zavarovanje s premoženjem ponovno zastavi v poslu, ki zapade po poslu, v katerem je institucija prejela zavarovanje s premoženjem, se poroča odliv iz naslova vrednostnih papirjev v znesku poštene vrednosti prejetega zavarovanja s premoženjem, in sicer v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘ v ustreznem intervalu v skladu z zapadlostjo posla, v okviru katerega je bilo prejeto zavarovanje s premoženjem. |
|
19. |
Postavke znotraj skupine ne vplivajo na poročanje na konsolidirani podlagi. |
DEL II: NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE
|
Vrstica |
Pravna sklicevanja in navodila |
||||||||||||
|
010 do 380 |
1 ODLIVI Skupni znesek denarnih odlivov se sporoči v naslednjih podkategorijah: |
||||||||||||
|
010 |
1.1 Obveznosti iz naslova izdanih vrednostnih papirjev Denarni odlivi iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda institucija poročevalka, tj. lastnih izdaj. |
||||||||||||
|
020 |
1.1.1 Zapadle nezavarovane obveznice Znesek denarnih odlivov iz naslova izdanih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v vrstici 1.1, ki predstavlja nezavarovani dolg, ki ga institucija poročevalka izda tretjim osebam. |
||||||||||||
|
030 |
1.1.2 Regulirane krite obveznice Znesek denarnih odlivov iz naslova izdanih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v vrstici 1.1, ki predstavlja obveznice, upravičene do obravnave iz člena 129(4) ali (5) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali člena 52(4) Direktive 2009/65/ES. |
||||||||||||
|
040 |
1.1.3 Zapadla listinjenja Znesek denarnih odlivov iz naslova izdanih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v vrstici 1.1, ki predstavlja posle listinjenja s tretjo stranko v skladu členom 4(1)(61) Uredbe (EU) št. 575/2013. |
||||||||||||
|
050 |
1.1.4 Drugo Znesek denarnih odlivov iz naslova izdanih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v vrstici 1.1, ki se ne poroča v zgornjih podkategorijah. |
||||||||||||
|
060 |
1.2 Obveznosti iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, zavarovanih z naslednjimi sredstvi: Skupni znesek vseh denarnih odlivov iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot so opredeljeni v členu 192 Uredbe št. 575/2013. Opomba: Tu se poročajo le denarni tokovi, tokovi iz naslova vrednostnih papirjev, povezani z zavarovanimi kreditnimi posli in posli z instrumenti kapitalskega trga, se poročajo v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘. |
||||||||||||
|
070 |
1.2.1 Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki bi izpolnjevala zahteve iz členov 7, 8 in 10 Uredbe (EU) 2015/61, če se ne bi uporabila za zavarovanje določenega posla. Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 1, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva. |
||||||||||||
|
080 |
1.2.1.1 Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1, zavarovan s sredstvi, ki niso krite obveznice. |
||||||||||||
|
090 |
1.2.1.1.1 Sredstva stopnje 1, centralne banke Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank ali terjatve, za katere te banke jamčijo. |
||||||||||||
|
100 |
1.2.1.1.2 Sredstva stopnje 1 (stopnja kreditne kakovosti 1 (CQS 1)) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči. |
||||||||||||
|
110 |
1.2.1.1.3 Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 2 ali 3, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči. |
||||||||||||
|
120 |
1.2.1.1.4 Sredstva stopnje 1 (CQS 4+) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.2.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 4 ali slabšo, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči. |
||||||||||||
|
130 |
1.2.1.2 Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.1, zavarovan s sredstvi, ki so krite obveznice. V skladu s členom 10(1)(f) Uredbe (EU) 2015/61 se samo krite obveznice CQS 1 štejejo za sredstva stopnje 1. |
||||||||||||
|
140 |
1.2.2 Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki bi izpolnjevala zahteve iz členov 7, 8 in 11 Uredbe (EU) 2015/61, če se ne bi uporabila za zavarovanje določenega posla. Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva. |
||||||||||||
|
150 |
1.2.2.1 Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS 1) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.2, zavarovan s podjetniškimi obveznicami, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1. |
||||||||||||
|
160 |
1.2.2.2 Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.2, zavarovan s kritimi obveznicami, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2. |
||||||||||||
|
170 |
1.2.2.3 Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.2, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države, centralnih bank, enot regionalne in lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja ali terjatve, za katere te institucije jamčijo. V skladu s členom 11(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2015/61 morajo imeti vsa sredstva javnega sektorja, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2. |
||||||||||||
|
180 |
1.2.3 Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki bi izpolnjevala zahteve iz členov 7, 8 in 12 ali 13 Uredbe (EU) 2015/61, če se ne bi uporabila za zavarovanje določenega posla. Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva. |
||||||||||||
|
190 |
1.2.3.1 Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS) (CQS 1) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan z vrednostnimi papirji s premoženjskim kritjem, vključno s finančnimi instrumenti, zavarovanimi s stanovanjsko hipoteko (RMBS). V skladu s členom 13(2)(a) Uredbe (EU) 2015/61 morajo imeti vsi vrednostni papirji s premoženjskim kritjem, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, stopnjo kreditne kakovosti 1. |
||||||||||||
|
200 |
1.2.3.2 Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS 1–6) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan s kritimi obveznicami. |
||||||||||||
|
210 |
1.2.3.3 Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQS 1–3) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan s podjetniškimi dolžniškimi vrednostnimi papirji. |
||||||||||||
|
220 |
1.2.3.4 Sredstva stopnje 2B, delnice Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan z delnicami. |
||||||||||||
|
230 |
1.2.3.5 Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5) Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2.3, zavarovan s sredstvi stopnje 2B, ki se ne poročajo v postavkah 1.2.3.1 do 1.2.3.4. |
||||||||||||
|
240 |
1.2.4 Druga sredstva, s katerimi se trguje Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki se ne poročajo v postavkah 1.2.1, 1.2.2 ali 1.2.3. |
||||||||||||
|
250 |
1.2.5 Druga sredstva Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, zavarovan s sredstvi, ki se ne poročajo v postavkah 1.2.1, 1.2.2., 1.2.3 ali 1.2.4. |
||||||||||||
|
260 |
1.3 Obveznosti, ki se ne poročajo v postavki 1.2, ki izhajajo iz prejetih vlog, razen vlog, prejetih kot zavarovanje Denarni odlivi, ki izhajajo iz vseh prejetih vlog, z izjemo odlivov, ki se poročajo v postavki 1.2, in vlog, prejetih kot zavarovanje. Denarni odlivi iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti se poročajo v postavki 1.4 ali 1.5. Vloge se poročajo v skladu z njihovim najzgodnejšim možnim datumom pogodbene zapadlosti. Vloge, ki jih je mogoče dvigniti nemudoma brez vnaprejšnjega obvestila (vloge na vpogled), ali vloge brez zapadlosti se poročajo v intervalu ‚čez noč‘. |
||||||||||||
|
270 |
1.3.1 Stabilne vloge na drobno Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog na drobno v skladu s členom 3(8) in členom 24 Uredbe (EU) 2015/61. |
||||||||||||
|
280 |
1.3.2 Druge vloge na drobno Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog na drobno v skladu s členom 3(8) Uredbe (EU) 2015/61, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.3.1. |
||||||||||||
|
290 |
1.3.3 Vloge za operativne namene Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog za operativne namene v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2015/61. |
||||||||||||
|
300 |
1.3.4 Vloge kreditnih institucij za neoperativne namene Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog kreditnih institucij, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.3.3. |
||||||||||||
|
310 |
1.3.5 Vloge drugih finančnih strank za neoperativne namene Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog finančnih strank v skladu s členom 3(9) Uredbe (EU) 2015/61, razen tistih, ki se poročajo v postavkah 1.3.3 in 1.3.4. |
||||||||||||
|
320 |
1.3.6 Vloge centralnih bank za neoperativne namene Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog centralnih bank za neoperativne namene. |
||||||||||||
|
330 |
1.3.7 Vloge nefinančnih podjetij za neoperativne namene Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog nefinančnih podjetij za neoperativne namene. |
||||||||||||
|
340 |
1.3.8 Vloge drugih nasprotnih strank za neoperativne namene Znesek denarnih odlivov, ki se poročajo v postavki 1.3, iz naslova vlog, ki se ne poročajo v postavkah 1.3.1 do 1.3.7. |
||||||||||||
|
350 |
1.4 Zapadlost valutnih zamenjav Skupni znesek denarnih odlivov iz naslova zapadlosti poslov valutnih zamenjav, kot je zamenjava glavnic ob koncu veljavnosti pogodbe. |
||||||||||||
|
360 |
1.5 Znesek, ki se izplača iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, razen tistih, ki se poročajo v postavki 1.4 Skupni znesek denarnih odlivov iz naslova obveznosti na podlagi izvedenih finančnih instrumentov, ki se plačajo iz pogodb iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013, razen odlivov iz naslova zapadlih valutnih zamenjav, ki se poročajo v postavki 1.4. Skupni znesek odraža zneske poravnave, vključno z neporavnanimi pozivi k doplačilu kritja, na datum poročanja. Skupni znesek je vsota (1) in (2), kot sledi, v različnih časovnih intervalih:
|
||||||||||||
|
370 |
1.6 Drugi odlivi Skupni znesek vseh drugih denarnih odlivov, ki se ne poročajo v postavkah 1.1, 1.2, 1.3, 1.4 ali 1.5. Nepredvideni odlivi se tu ne poročajo. |
||||||||||||
|
380 |
1.7 Odlivi skupaj Vsota odlivov, ki se poročajo v postavkah 1.1, 1.2, 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6. |
||||||||||||
|
390 do 700 |
|
||||||||||||
|
390 |
2.1 Zapadli denarni zneski iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, zavarovani z naslednjim: Skupni znesek denarnih prilivov iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot so opredeljeni v členu 192 Uredbe (EU) št. 575/2013. Tu se poročajo le denarni tokovi, tokovi iz naslova vrednostnih papirjev, povezani z zavarovanimi kreditnimi posli in posli z instrumenti kapitalskega trga, se poročajo v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘. |
||||||||||||
|
400 |
2.1.1 Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 10 Uredbe (EU) 2015/61. Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 1, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva. |
||||||||||||
|
410 |
2.1.1.1 Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1, zavarovan s sredstvi, ki niso krite obveznice. |
||||||||||||
|
420 |
2.1.1.1.1 Sredstva stopnje 1, centralne banke Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank ali terjatve, za katere te banke jamčijo. |
||||||||||||
|
430 |
2.1.1.1.2 Sredstva stopnje 1 (CQS 1) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči. |
||||||||||||
|
440 |
2.1.1.1.3 Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 2 ali 3, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči. |
||||||||||||
|
450 |
2.1.1.1.4 Sredstva stopnje 1 (CQS 4+) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.1.1.1.1, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 4 ali slabšo, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči. |
||||||||||||
|
460 |
2.1.1.2 Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.1, zavarovan s sredstvi, ki so krite obveznice. V skladu s členom 10(1)(f) Uredbe (EU) 2015/61 se samo krite obveznice CQS 1 štejejo za sredstva stopnje 1. |
||||||||||||
|
470 |
2.1.2 Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 11 Uredbe (EU) 2015/61. Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva. |
||||||||||||
|
480 |
2.1.2.1 Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS 1) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.2, zavarovan s podjetniškimi obveznicami, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1. |
||||||||||||
|
490 |
2.1.2.2 Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.2, zavarovan s kritimi obveznicami, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2. |
||||||||||||
|
500 |
2.1.2.3 Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.2, zavarovan s sredstvi, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države, centralnih bank, enot regionalne in lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja oziroma terjatve, za katere te institucije jamčijo. V skladu s členom 11(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2015/61 imajo vsa sredstva javnega sektorja, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2. |
||||||||||||
|
510 |
2.1.3 Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7 in 8 ter 12 ali 13 Uredbe (EU) 2015/61. Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva. |
||||||||||||
|
520 |
2.1.3.1 Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS)(CQS 1) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan z vrednostnimi papirji s premoženjskim kritjem, vključno z RMBS. |
||||||||||||
|
530 |
2.1.3.2 Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS 1–6) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan s kritimi obveznicami. |
||||||||||||
|
540 |
2.1.3.3 Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQS 1–3) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan s podjetniškimi dolžniškimi vrednostnimi papirji. |
||||||||||||
|
550 |
2.1.3.4 Sredstva stopnje 2B, delnice Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan z delnicami. |
||||||||||||
|
560 |
2.1.3.5 Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5) Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1.3, zavarovan s sredstvi stopnje 2B, ki se ne poročajo v postavkah 2.1.3.1 do 2.1.3.4. |
||||||||||||
|
570 |
2.1.4 Druga sredstva, s katerimi se trguje Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, s katerimi se trguje, ki se ne poročajo v postavkah 2.1.1, 2.1.2 ali 2.1.3. |
||||||||||||
|
580 |
2.1.5 Druga sredstva Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.1, zavarovan s sredstvi, ki se ne poročajo v postavkah 2.1.1, 2.1.2, 2.1.3 ali 2.1.4. |
||||||||||||
|
590 |
2.2 Zapadli denarni zneski, ki se ne poročajo v postavki 2.1, iz naslova kreditov in drugih finančnih sredstev, odobrenih naslednjim: Denarni prilivi iz kreditov in drugih finančnih sredstev. Denarni prilivi se poročajo na zadnji pogodbeni datum za odplačilo. Za obnavljajoče se okvirne kredite se za obstoječi kredit predpostavlja, da je bil obnovljen, vsi preostali zneski pa se obravnavajo kot odobreni okvirni krediti. |
||||||||||||
|
600 |
2.2.1 Stranke na drobno Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova fizičnih oseb ali MSP v skladu s členom 3(8) Uredbe (EU) 2015/61. |
||||||||||||
|
610 |
2.2.2 Nefinančna podjetja Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova nefinančnih podjetij. |
||||||||||||
|
620 |
2.2.3 Kreditne institucije Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova kreditnih institucij. |
||||||||||||
|
630 |
2.2.4 Druge finančne stranke Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova finančnih strank v skladu s členom 3(9) Uredbe (EU) 2015/61, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.2.3. |
||||||||||||
|
640 |
2.2.5 Centralne banke Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova centralnih bank. |
||||||||||||
|
650 |
2.2.6 Druge nasprotne stranke Znesek denarnih prilivov, ki se poročajo v postavki 2.2, iz naslova drugih nasprotnih strank, ki niso navedeni v oddelkih 2.2.1–2.2.5. |
||||||||||||
|
660 |
2.3 Zapadlost valutnih zamenjav Skupni znesek pogodbenih denarnih prilivov, ki izhajajo iz zapadlosti poslov valutnih zamenjav, kot je zamenjava glavnic ob koncu veljavnosti pogodbe. To odraža zapadajočo hipotetično vrednost medvalutnih zamenjav ter valutnih promptnih in terminskih poslov v ustreznih časovnih intervalih predloge. |
||||||||||||
|
670 |
2.4 Znesek, ki se prejme iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, razen tistih, ki se poročajo v postavki 2.3 Skupni znesek pogodbenih denarnih prilivov iz naslova obveznosti na podlagi izvedenih finančnih instrumentov, ki se terjajo iz pogodb iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013, razen prilivov, ki izhajajo iz zapadajočih valutnih zamenjav, ki se poročajo v postavki 2.3. Skupni znesek vključuje zneske poravnave, vključno z neporavnanimi pozivi k doplačilu kritja, na datum poročanja. Skupni znesek je vsota (1) in (2), kot sledi, v različnih časovnih intervalih:
|
||||||||||||
|
680 |
2.5 Obveznice v lastnem portfelju, ki zapadejo Znesek prilivov, ki so odplačilo glavnice iz lastnih zapadlih naložb v obveznicah, sporočenih glede na njihovo preostalo pogodbeno zapadlost. Ta postavka vključuje denarne tokove iz zapadajočih vrednostnih papirjev, ki se poročajo v oddelku sekundarna likvidnost. Ko vrednostni papir zapade, se poroča kot odliv vrednostnih papirjev v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘ in posledično v tem polju kot denarni priliv. |
||||||||||||
|
690 |
2.6 Drugi prilivi Skupni znesek vseh drugih denarnih prilivov, ki se ne poročajo v postavkah 2.1, 2.2, 2.3, 2.4 ali 2.5 zgoraj. Nepredvideni prilivi se tu ne poročajo. |
||||||||||||
|
700 |
2.7 Skupni znesek prilivov Vsota prilivov iz postavk 2.1, 2.2, 2.3, 2.4, 2.5 in 2.6. |
||||||||||||
|
710 |
2.8 Neto pogodbena vrzel Skupni prilivi iz postavke 2.7, od katerih se odštejejo skupni odlivi iz postavke 1.7. |
||||||||||||
|
720 |
2.9 Skupna neto pogodbena vrzel Skupna neto pogodbena vrzel od datuma poročanja do zgornje meje ustreznega časovnega intervala. |
||||||||||||
|
730–1080 |
3 SEKUNDARNA LIKVIDNOST ‚Sekundarna likvidnost‘ lestvice zapadlosti vsebuje informacije o tem, kako se razvija lastništvo institucije glede sredstev z različno stopnjo likvidnosti, med drugim sredstev, s katerimi se trguje, in sredstev, primernih za centralne banke, kot tudi okvirnih kreditov, ki so s pogodbo odobreni instituciji. Za poročanje na konsolidirani ravni o ustreznosti centralne banke se kot osnova uporabljajo pravila o ustreznosti centralne banke, ki se uporabljajo za vsako konsolidirano institucijo v jurisdikciji, v kateri je bila ta institucija ustanovljena. Kadar se sekundarna likvidnost nanaša na sredstva, s katerimi se trguje, institucije poročajo sredstva, s katerimi se trguje na obsežnih, poglobljenih in dejavnih trgih pogodb o začasni prodaji ali na denarnih trgih, za katere je značilna nizka stopnja koncentracije. Sredstva, ki se poročajo v stolpcih oddelka ‚Sekundarna likvidnost‘, vključujejo le neobremenjena sredstva, ki so na voljo instituciji za pretvorbo v denar v katerem koli trenutku, da se zapolnijo pogodbene vrzeli med denarnimi prilivi in odlivi v časovnem obdobju. V ta namen se uporablja opredelitev obremenjenih sredstev v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/61. Sredstva se ne uporabljajo za izboljšanje kreditne kakovosti v strukturiranih poslih ali za kritje operativnih stroškov, kot so najemnine in plače, ter se upravljajo z jasnim in izključnim namenom uporabe kot vir rezervnih finančnih sredstev. Sredstva, ki jih je institucija prejela kot zavarovanje s premoženjem v okviru poslov začasnega odkupa in poslov financiranja z vrednostnimi papirji, se lahko štejejo za del sekundarne likvidnosti, če so v posesti institucije, niso bila ponovno zastavljena ter so zakonsko in pogodbeno na voljo instituciji za uporabo. Kadar institucija poroča že namenjena sredstva v postavkah 3.1 do 3.7, povezane likvidnosti teh okvirnih kreditov ne poroča v postavki 3.8, da se prepreči dvojno štetje. Institucije sredstva, kadar ta ustrezajo opisu vrstice in so na voljo na datum poročanja, poročajo kot začetno stanje v stolpcu 010. Stolpci 020 do 220 vsebujejo pogodbene tokove v okviru sekundarne likvidnosti. Če je institucija sklenila posel začasne prodaje, se sredstvo, ki je bilo predmet posla, znova vpiše kot priliv vrednostnih papirjev v interval zapadlosti, v katerem posel začasne prodaje zapade. Prav tako se denarni odliv, ki izhaja iz zapadlega posla začasne prodaje, poroča v ustreznem intervalu denarnega odliva v postavki 1.2. Če je institucija sklenila posel začasnega odkupa, se sredstvo, ki je bilo predmet posla, znova vpiše kot odliv vrednostnih papirjev v interval zapadlosti, v katerem posel začasnega odkupa zapade. Prav tako se denarni priliv, ki izhaja iz zapadlega posla začasne prodaje, poroča v ustreznem intervalu denarnega priliva v postavki 2.1. Zamenjave zavarovanja se poročajo kot pogodbeni prilivi in odlivi vrednostnih papirjev v oddelku sekundarna likvidnost, in sicer v skladu z zadevnim intervalom zapadlosti, v katerem te zamenjave zapadejo. Sprememba pogodbeno razpoložljivega zneska kreditnih linij iz postavke 3.8 se poroča kot tok v ustreznem časovnem intervalu. Če ima institucija vlogo čez noč v centralni banki, se znesek vloge poroča kot začetno stanje v postavki 3.2 in kot denarni odliv v intervalu zapadlosti ‚čez noč‘ za to postavko. Poleg tega se iz tega izhajajoči denarni priliv poroča v postavki 2.2.5. Zapadajoči vrednostni papirji v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘ se poročajo na podlagi njihove pogodbene zapadlosti. Ko vrednostni papir zapade, se odstrani iz kategorije sredstev, v kateri se je prvotno poročal, in se obravnava kot odliv vrednostnih papirjev, iz tega izhajajoči denarni priliv pa se poroča v postavki 2.5. Vse vrednosti vrednostnih papirjev se poročajo v ustreznem intervalu po tekočih tržnih vrednostih. V postavki 3.8 se poročajo le pogodbeno razpoložljivi zneski. Da bi se preprečilo dvojno štetje, se denarni prilivi ne obračunajo v postavki 3.1 ali 3.2 v oddelku sekundarna likvidnost. Postavke v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘ se poročajo v naslednjih podkategorijah: |
||||||||||||
|
730 |
3.1 Kovanci in bankovci Skupni znesek denarnih sredstev v obliki kovancev in bankovcev. |
||||||||||||
|
740 |
3.2 Rezerve v centralni banki, ki se lahko dvignejo Skupni znesek rezerv v centralnih bankah v skladu s členom 10(1)(b)(iii) Uredbe (EU) 2015/61, ki se lahko dvignejo najpozneje čez noč. Vrednostni papirji, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank ali terjatve, za katere te banke jamčijo, se tu ne poročajo. |
||||||||||||
|
750 |
3.3 Sredstva stopnje 1, s katerimi se trguje Tržna vrednost sredstev, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 10 Uredbe (EU) 2015/61. Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 1, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva. |
||||||||||||
|
760 |
3.3.1 Sredstva stopnje 1, razen kritih obveznic Znesek, ki se poroča v postavki 3.3, ki ga ne tvorijo krite obveznice. |
||||||||||||
|
770 |
3.3.1.1 Sredstva stopnje 1, centralne banke Znesek, ki se poroča v postavki 3.3.1, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank ali terjatve, za katere te banke jamčijo. |
||||||||||||
|
780 |
3.3.1.2 Sredstva stopnje 1 (CQS 1) Znesek, ki se poroča v postavki 3.3.1, razen zneska, ki se poroča v postavki 3.3.1.1, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči. |
||||||||||||
|
790 |
3.3.1.3 Sredstva stopnje 1 (CQS 2, CQS 3) Znesek, ki se poroča v postavki 3.3.1, razen zneskov, ki se poročajo v postavki 3.3.1.1, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 2 ali 3, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči. |
||||||||||||
|
800 |
3.3.1.4 Sredstva stopnje 1 (CQS 4+) Znesek, ki se poroča v postavki 3.3.1, razen zneskov, ki se poročajo v postavki 3.3.1.1, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do izdajatelja ali poroka, kateremu imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 4 ali slabšo, oziroma terjatve, za katere ta izdajatelj ali porok jamči. |
||||||||||||
|
810 |
3.3.2 Sredstva stopnje 1, krite obveznice (CQS 1) Znesek, ki se poroča v postavki 3.3, ki ga tvorijo krite obveznice. V skladu s členom 10(1)(f) Uredbe (EU) 2015/61 se samo krite obveznice CQS 1 štejejo za sredstva stopnje 1. |
||||||||||||
|
820 |
3.4 Sredstva stopnje 2A, s katerimi se trguje Tržna vrednost sredstev, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 11 Uredbe (EU) 2015/61. Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva. |
||||||||||||
|
830 |
3.4.1 Sredstva stopnje 2A, podjetniške obveznice (CQS 1) Znesek, ki se poroča v postavki 3.4, ki ga tvorijo podjetniške obveznice, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1. |
||||||||||||
|
840 |
3.4.2 Sredstva stopnje 2A, krite obveznice (CQS 1, CQS 2) Znesek, ki se poroča v postavki 3.4, ki ga tvorijo krite obveznice, katerim imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2. |
||||||||||||
|
850 |
3.4.3 Sredstva stopnje 2A, javni sektor (CQS 1, CQS 2) Znesek, ki se poroča v postavki 3.4, ki ga tvorijo sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države, centralnih bank, enot regionalne in lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja oziroma terjatve, za katere te institucije jamčijo. V skladu s členom 11(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2015/61 morajo imeti vsa sredstva javnega sektorja, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2A, stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2. |
||||||||||||
|
860 |
3.5 Sredstva stopnje 2B, s katerimi se trguje Tržna vrednost sredstev, s katerimi se trguje, v skladu s členi 7, 8 in 12 ali 13 Uredbe (EU) 2015/61. Delnice ali enote v KNP v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2015/61, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, se poročajo v spodnjih podkategorijah glede na njihova osnovna sredstva. |
||||||||||||
|
870 |
3.5.1 Sredstva stopnje 2B, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS)(CQS 1) Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (vključno z RMBS). V skladu s členom 13(2)(a) Uredbe (EU) 2015/61 imajo vsi vrednostni papirji s premoženjskim kritjem, ki se štejejo kot sredstva stopnje 2B, stopnjo kreditne kakovosti 1. |
||||||||||||
|
880 |
3.5.2 Sredstva stopnje 2B, krite obveznice (CQS 1–6) Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo krite obveznice. |
||||||||||||
|
890 |
3.5.3 Sredstva stopnje 2B, podjetniške obveznice (CQS 1-3) Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo podjetniške obveznice. |
||||||||||||
|
900 |
3.5.4 Sredstva stopnje 2B, delnice Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo delnice. |
||||||||||||
|
910 |
3.5.5 Sredstva stopnje 2B, javni sektor (CQS 3–5) Znesek, ki se poroča v postavki 3.5, ki ga tvorijo sredstva stopnje 2B, ki se ne poročajo v postavkah 3.5.1 do 3.5.4. |
||||||||||||
|
920 |
3.6 Druga sredstva, s katerimi se trguje Tržna vrednost sredstev, s katerimi se trguje, razen tistih, ki se poročajo v postavkah 3.3, 3.4 in 3.5. Vrednostni papirji in tokovi vrednostnih papirjev iz drugih sredstev, s katerimi se trguje, v obliki izdaj znotraj skupine ali lastnih izdaj se ne poročajo v oddelku ‚Sekundarna likvidnost‘. Vseeno se denarni tokovi iz takšnih postavk poročajo v zadevnem delu oddelka 1 in 2 predloge. |
||||||||||||
|
930 |
3.6.1 Enota centralne ravni države (CQS 1) Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki je sredstvo, ki predstavlja terjatev do enote centralne ravni države, kateri imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 1, oziroma terjatev, za katero ta enota jamči. |
||||||||||||
|
940 |
3.6.2 Enota centralne ravni države (CQS 2–3) Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki je sredstvo, ki predstavlja terjatev do enote centralne ravni države, kateri imenovani ECAI dodeli stopnjo kreditne kakovosti 2 ali 3, oziroma terjatev, za katero ta enota jamči. |
||||||||||||
|
950 |
3.6.3 Delnice Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki ga tvorijo delnice. |
||||||||||||
|
960 |
3.6.4 Krite obveznice, Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki ga tvorijo krite obveznice. |
||||||||||||
|
970 |
3.6.5 ABS Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki ga tvorijo ABS. |
||||||||||||
|
980 |
3.6.6 Druga sredstva, s katerimi se trguje Znesek, ki se poroča v postavki 3.6, ki ga tvorijo ostala sredstva, s katerimi se trguje, ki se ne poročajo v postavkah 3.6.1 do 3.6.5. |
||||||||||||
|
990 |
3.7 Sredstva, s katerimi se ne trguje, primerna za centralne banke Knjigovodska vrednost sredstev, s katerimi se ne trguje, ki so primerna za zavarovanje standardnih likvidnostnih operacij centralne banke, do katerih ima institucija neposreden dostop na svoji ravni konsolidacije. V primeru sredstev, denominiranih v valuti, ki je vključena v Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/233 (1) kot valuta z izjemno omejeno primernostjo za centralne banke, institucije pustijo to polje prazno. Vrednostni papirji in tokovi vrednostnih papirjev iz drugih sredstev, s katerimi se trguje, v obliki izdaj znotraj skupine ali lastnih izdaj se ne poročajo v oddelku „Sekundarna likvidnost“. Vseeno se denarni tokovi iz takšnih postavk poročajo v zadevnem delu oddelka 1 in 2 predloge. – |
||||||||||||
|
1000 |
3.8 Nečrpani prejeti odobreni okvirni krediti Skupni znesek nečrpanih odobrenih okvirnih kreditov, zagotovljenih instituciji poročevalki. Ti vključujejo pogodbeno nepreklicne okvirne kredite. Institucije poročajo znižan znesek, kadar morebitne potrebe zavarovanja s premoženjem po črpanju teh okvirnih kreditov presegajo razpoložljivost zavarovanja s premoženjem. Da bi se preprečilo dvojno štetje, se okvirni krediti, kadar je institucija poročevalka sredstva že namenila za zavarovanje s premoženjem za nečrpani okvirni kredit in je sredstva že poročala v postavkah 3.1 do 3.7, ne poročajo v postavki 3.8. Isto velja v primerih, ko mora institucija poročevalka morda nameniti sredstva za zavarovanje s premoženjem, da lahko črpa sredstva, kot se poroča v tem polju. |
||||||||||||
|
1010 |
3.8.1 Sredstva stopnje 1, okvirni krediti Znesek, ki se poroča v postavki 3.8, ki je okvirni kredit centralne banke v skladu s členom 19(1)(b) Uredbe (EU) 2015/61. |
||||||||||||
|
1020 |
3.8.2 Sredstva stopnje 2B, okvirni krediti z omejenim dostopom Znesek, ki se poroča v postavki 3.8, ki so okvirni krediti v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2015/61. |
||||||||||||
|
1030 |
3.8.3 Sredstva stopnje 2B, okvirni krediti institucionalne sheme za zaščito vlog (IPS) Znesek, ki se poroča v postavki 3.8, ki je likvidnostno financiranje v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2015/61. |
||||||||||||
|
1040 |
3.8.4 Drugi okvirni krediti Znesek, ki se poroča v postavki 3.8, razen zneska, ki se poroča v postavkah 3.8.1 do 3.8.3. |
||||||||||||
|
1050 |
3.8.4.1 Od nasprotnih strank znotraj skupine Znesek, ki se poroča v postavki 3.8.4, če je nasprotna stranka nadrejena oseba ali podrejena družba institucije ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je povezana s kreditno institucijo v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS ali je članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali centralna institucija ali članica mreže ali zadružne skupine, kot je navedeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013. |
||||||||||||
|
1060 |
3.8.4.2 Od drugih nasprotnih strank Znesek, ki se poroča v postavki 3.8.4, razen zneska, ki se poroča v postavki 3.8.4.1. |
||||||||||||
|
1070 |
3.9 Neto sprememba sekundarne likvidnosti Poroča se neto sprememba izpostavljenosti do postavk 3.2, 3.3, 3.4 ter 3.5, 3.6, 3.7 in 3.8, ki predstavljajo centralne banke, tokove vrednostnih papirjev oziroma odobrene kreditne linije v danem časovnem intervalu. |
||||||||||||
|
1080 |
3.10 Skupna sekundarna likvidnost Skupni znesek sekundarne likvidnosti od datuma poročanja do zgornje mejne ustreznega časovnega intervala. |
||||||||||||
|
1090– 1140 |
4 NEPREDVIDENI DOGODKI ‚Nepredvideni dogodki‘ na lestvici zapadlosti vsebujejo informacije o nepredvidenih odlivih. |
||||||||||||
|
1090 |
4.1 Odlivi iz odobrenih okvirnih kreditov Denarni odlivi, ki izhajajo iz odobrenih okvirnih kreditov. Institucije kot odliv poročajo največji znesek, ki ga je mogoče črpati v danem časovnem obdobju. Za obnavljajoče se okvirne kredite se poroča samo znesek nad obstoječim kreditom. |
||||||||||||
|
1010 |
4.1.1 Odobreni okvirni krediti Znesek, ki se poroča v postavki 4.1, ki izhaja iz odobrenih okvirnih kreditov v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2015/61. |
||||||||||||
|
1110 |
4.1.1.1 Sredstva, ki jih prejemnik šteje kot sredstva stopnje 2B Znesek, ki se poroča v postavki 4.1.1, ki se šteje kot likvidnostno financiranje v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2015/61. |
||||||||||||
|
1120 |
4.1.1.2 Drugo Znesek, ki se poroča v postavki 4.1.1, razen zneska, ki se poroča v postavki 4.1.1.1. |
||||||||||||
|
1130 |
4.1.2 Okvirni likvidnostni krediti Znesek, ki se poroča v postavki 4.1, ki izhaja iz okvirnih likvidnostnih kreditov v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2015/61. |
||||||||||||
|
1140 |
4.2 Odlivi zaradi sprožilcev znižanja bonitetne ocene Institucije poročajo učinek bistvenega poslabšanja kreditne kakovosti institucije, ki ustreza znižanju njene zunanje bonitetne ocene za vsaj tri stopnje. Pozitivni zneski predstavljajo nepredvidene odlive, negativni zneski pa zmanjšanje prvotne obveznosti. Kadar je učinek znižanja predčasni odkup neporavnanih obveznosti, se zadevne obveznosti poročajo z negativnim predznakom v časovnem okviru, kjer se poročajo v postavki 1, ter hkrati s pozitivnim predznakom v časovnem okviru, ko obveznost zapade, in sicer če začnejo učinki znižanja veljati na dan poročanja. Kadar je učinek znižanja poziv k doplačilu kritja, se poroča tržna vrednost zavarovanja s premoženjem, ki ga je treba položiti, s pozitivnim predznakom v časovnem okviru, ko zahteva zapade, in sicer če začnejo učinki znižanja veljati na dan poročanja. Kadar je učinek znižanja sprememba pravic do ponovne zastave vrednostnih papirjev, prejetih od nasprotnih strank kot zavarovanje s premoženjem, se poroča tržna vrednost zadevnih vrednostnih papirjev s pozitivnim predznakom v časovnem okviru, ko vrednostni papirji niso več na voljo instituciji poročevalki, in sicer če začnejo učinki znižanja veljati na dan poročanja. |
||||||||||||
|
1150– 1290 |
5 POJASNJEVALNE POSTAVKE |
||||||||||||
|
1200 |
10 Odlivi znotraj skupine ali odlivi institucionalne sheme za zaščito vlog (razen valutnih zamenjav) Vsota odlivov v postavkah 1.1, 1.2, 1.3, 1.5 in 1.6, če je nasprotna stranka nadrejena oseba ali podrejena družba institucije ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je povezana s kreditno institucijo v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS ali je članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali centralna institucija ali članica mreže ali zadružne skupine, kot je navedeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013. |
||||||||||||
|
1210 |
11 Prilivi znotraj skupine ali prilivi institucionalne sheme za zaščito vlog (razen valutnih zamenjav in zapadajočih vrednostnih papirjev) Vsota prilivov v postavkah 2.1, 2.2, 2.4 in 2.6, če je nasprotna stranka nadrejena oseba ali podrejena družba institucije ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je povezana s kreditno institucijo v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS ali je članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali centralna institucija ali članica mreže ali zadružne skupine, kot je navedeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013. |
||||||||||||
|
1220 |
12 Prilivi znotraj skupine ali prilivi institucionalne sheme za zaščito vlog iz zapadajočih vrednostnih papirjev Vsota prilivov v postavki 2.5, če je nasprotna stranka nadrejena oseba ali podrejena družba institucije ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je povezana s kreditno institucijo v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS ali je članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali centralna institucija ali članica mreže ali zadružne skupine, kot je navedeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013. |
||||||||||||
|
1230 |
13 Visokokakovostna likvidna sredstva (HQLA), primerna za centralne banke Znesek, ki se poroča v postavkah 3.3, 3.4 in 3.5, ki je primeren za zavarovanje standardnih likvidnostnih operacij centralne banke, do katerega ima institucija neposreden dostop na svoji ravni konsolidacije. V primeru sredstev, denominiranih v valuti, ki je vključena v Prilogo k Uredbi (EU) 2015/233 kot valuta z izjemno omejeno primernostjo za centralne banke, institucije pustijo to polje prazno. |
||||||||||||
|
1240 |
14 Nevisokokakovostna likvidna sredstva (ne HQLA), primerna za centralne banke Vsota:
V primeru sredstev, denominiranih v valuti, ki je vključena Uredbo (EU) 2015/233 kot valuta z izjemno omejeno primernostjo za centralne banke, institucije pustijo to polje prazno. |
||||||||||||
|
1270 |
17 Vedenjski odlivi iz vlog Znesek, ki se poroča v postavki 1.3, razčlenjen v časovne intervale glede na vedenjsko zapadlost pri običajnem poslovanju, ki se uporablja za obvladovanje likvidnostnega tveganja institucije poročevalke. Za namene tega polja ‚običajno poslovanje‘ pomeni stanje brez pričakovanih likvidnostnih težav. Razčlenitev odraža ‚stabilnost‘ vlog. Postavka ne odraža predpostavk poslovnega načrta in zato ne vključuje informacij o novih poslovnih dejavnostih. Pri razporejanju po časovnih intervalih se upošteva razdrobljenost, uporabljena za notranje namene. Zato ni treba izpolniti vseh časovnih intervalov. |
||||||||||||
|
1280 |
18 Vedenjski prilivi iz kreditov in drugih finančnih sredstev Znesek, ki se poroča v postavki 2.2, razčlenjen v časovne intervale glede na vedenjsko zapadlost pri običajnem poslovanju, ki se uporablja za obvladovanje likvidnostnega tveganja institucije poročevalke. Za namene tega polja ‚običajno poslovanje‘ pomeni stanje brez pričakovanih likvidnostnih težav. Postavka ne odraža predpostavk poslovnega načrta in zato ne upošteva novih poslovnih dejavnostih. Pri razporejanju po časovnih intervalih se upošteva razdrobljenost, uporabljena za notranje namene. Zato ni treba izpolniti vseh časovnih intervalov. |
||||||||||||
|
1290 |
19 Vedenjsko črpanje odobrenih okvirnih kreditov Znesek, ki se poroča v postavki 4.1, razčlenjen v časovne intervale glede na vedenjsko raven črpanja in nastale likvidnostne potrebe pri običajnem poslovanju, ki se uporablja za obvladovanje likvidnostnega tveganja institucije poročevalke. Za namene tega polja ‚običajno poslovanje‘ pomeni ‚stanje brez pričakovanih likvidnostnih težav‘. Postavka ne odraža predpostavk poslovnega načrta in zato ne upošteva novih poslovnih dejavnostih. Pri razporejanju po časovnih intervalih se upošteva razdrobljenost, uporabljena za notranje namene. Zato ni treba izpolniti vseh časovnih intervalov.“ |
(1) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32015R0233