<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-156/21</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62021CC0156</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:974">EU:C:2021:974</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>52</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>52</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Camposa Sánchez‑Bordone – Zadeva C‑156/21</HT></P><P><HT TYPE="SC">Madžarska/Parlament in Svet</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sánchez‑Bordone</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20211202">2. decembra 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑156/21</P><P>Madžarska</P><P>proti</P><P>Evropskemu parlamentu in</P><P>Svetu Evropske unije</P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Ničnostna tožba</KEYWORD><KEYWORD>Člen 151(1) Poslovnika Sodišča</KEYWORD><KEYWORD>Procesno vprašanje</KEYWORD><KEYWORD>Predlog za izločitev dokumenta</KEYWORD><KEYWORD>Mnenje pravne službe Sveta</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU, Euratom) 2020/2092</KEYWORD><KEYWORD>Splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije</KEYWORD><KEYWORD>Zaščita proračuna Unije v primeru kršitev načel pravne države v državi članici</KEYWORD><KEYWORD>Pravna podlaga Uredbe 2020/2092</KEYWORD><KEYWORD>Člen 322(1)(a) PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Kršitev členov 7 PEU in 269 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Kršitev člena 4(1) PEU, člena 5(2) PEU in člena 13(2) PEU</KEYWORD><KEYWORD>Načelo pravne varnosti</KEYWORD><KEYWORD>Načelo enake obravnave držav članic</KEYWORD><KEYWORD>Načelo sorazmernosti</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Madžarska s to tožbo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>V zadevi C‑157/21, Poljska/Parlament in Svet, je Republika Poljska vložila enako zahtevo. Istega dne predstavljam sklepne predloge v obeh zadevah.</P></NOTE> vloženo na podlagi člena 263 PDEU, Sodišču primarno predlaga, naj Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20201216">16. decembra 2020</DATE> o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="433" DATE.PUB="2020">UL 2020, L 433</REF.DOC.OJ> I, str. 1).</P></NOTE> razglasi za nično in, podredno, naj za nične razglasi nekatere od njenih členov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Sodišče mora v zvezi s tožbo, katere <HT TYPE="ITALIC">ustavnega</HT> pomena ni mogoče zanikati, ugotoviti, ali je bila Uredba 2020/2092, s katero je vzpostavljen mehanizem zaščite proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države držav članic, povezanimi z izvrševanjem proračuna, sprejeta na ustrezni pravni podlagi in ali je združljiva z več določbami primarnega prava, zlasti s členom 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Sodišče je odločilo, da zadevo dodeli občni seji, ki je pristojna za odločanje o zadevah, ki so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>izjemno pomembne<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> (člen 16 Statuta Sodišča).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Primarno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 7 PEU določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Na podlagi obrazloženega predloga ene tretjine držav članic, Evropskega parlamenta ali Evropske komisije lahko Svet po odobritvi Evropskega parlamenta z večino štirih petin svojih članov ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2. Pred takšno ugotovitvijo Svet zasliši zadevno državo članico, in lahko po istem postopku nanjo naslovi priporočila.</ALINEA><ALINEA>Svet redno preverja, ali so razlogi, na podlagi katerih je bila sprejeta takšna ugotovitev, še naprej podani.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Evropski svet lahko na predlog ene tretjine držav članic ali Evropske komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in vztrajno krši vrednote iz člena 2, potem ko je pozval zadevno državo članico, naj predloži svoje pripombe.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ob sprejetju ugotovitve po odstavku 2 lahko Svet s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice, ki izhajajo iz uporabe teh pogodb za zadevno državo članico, mirujejo, vključno z glasovalnimi pravicami predstavnika vlade te države članice v Svetu. Pri tem Svet upošteva morebitne posledice takšnega mirovanja na pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb.</ALINEA><ALINEA>Obveznosti zadevne države članice po teh pogodbah so zanjo v vsakem primeru še naprej zavezujoče.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Svet lahko s kvalificirano večino naknadno sklene, da se ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 3, spremenijo ali prekličejo, kot odgovor na spremembe okoliščin, zaradi katerih so bili uvedeni.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Podrobnosti glasovanja, ki se za namene tega člena uporabljajo za Evropski parlament, Evropski svet in Svet, so določene v členu 354 [PDEU].<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 269 PDEU določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti aktov, ki jih sprejmeta Evropski svet ali Svet na podlagi člena 7 [PEU], samo na predlog države članice, ki jo zadeva ugotovitev Evropskega sveta ali Sveta, in samo v zvezi s postopkovnimi določbami navedenega člena.</ALINEA><ALINEA>Takšen predlog mora biti vložen v enem mesecu od dneva take ugotovitve. Sodišče odloči v enem mesecu od datuma tega predloga.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 322(1)(a) PDEU določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Računskim sodiščem z uredbami sprejmeta:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>finančna pravila, v katerih se zlasti podrobno določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba 2020/2092</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 1, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Predmet urejanja<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>Ta uredba določa predpise, potrebne za zaščito proračuna Unije v primeru kršitve načel pravne države članice v državah članicah.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 2, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Opredelitev pojmov<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>V tej uredbi se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>,pravna država' se nanaša na vrednoto Unije iz člena 2 PEU. Vključuje načela zakonitosti, ki pomeni pregleden, odgovoren, demokratičen in pluralističen zakonodajni postopek; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti; učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih in nepristranskih sodišč, vključno z dostopom do pravnega varstva, tudi kar zadeva temeljne pravice; delitve oblasti; ter nediskriminacije in enakosti pred zakonom. Pravna država se razume ob upoštevanju ostalih vrednot in načel Unije iz člena 2 PEU;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 3, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Kršitev načel pravne države<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>Za namene te uredbe je lahko za kršitve načel pravne države značilno naslednje:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>ogrožanje neodvisnosti sodstva;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>neuspešno preprečevanje, popravljanje ali sankcioniranje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, tudi organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, odrekanje finančnih in človeških virov, ki vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili in pomanjkljivim izvajanjem sodnih odločb, ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in sankcioniranja kršitev prava.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 4, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Pogoji za sprejetje ukrepov<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar se v skladu s členom 6 ugotovi, da kršitve načel pravne države v državi članici dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje, ki vpliva [vpliva] na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije, se sprejmejo ustrezni ukrepi.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Za namene te uredbe se kršitve načel pravne države nanašajo na enega ali več naslednjih primerov:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pravilno delovanje organov, ki izvršujejo proračun Unije, vključno s posojili in drugimi instrumenti, za katere jamči proračun Unije, zlasti v okviru postopkov za oddajo javnih naročil in postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>pravilno delovanje organov, ki izvajajo finančni nadzor, spremljanje in notranje revizije, ter pravilno delovanje učinkovitih in preglednih sistemov za finančno poslovodenje in računovodstvo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>pravilno delovanje preiskovalnih služb in javnega tožilstva v zvezi s preiskavami in pregonom goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, korupcije ali drugih kršitev prava Unije, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>učinkovita sodna presoja ukrepov ali opustitev s strani organov iz točk (a), (b) in (c), ki jo izvajajo neodvisna sodišča;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>preprečevanje in sankcioniranje goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, korupcije ali drugih kršitev prava Unije, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije, ter naložitev učinkovitih in odvračilnih sankcij prejemnikom s strani nacionalnih sodišč ali upravnih organov;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT>izterjava neupravičeno plačanih sredstev;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(g)</NO.P><TXT>učinkovito in pravočasno sodelovanje z OLAF ter, če zadevna država članica v njem sodeluje, EJT pri njunih preiskavah in pregonih na podlagi veljavnih aktov Unije v skladu z načelom lojalnega sodelovanja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(h)</NO.P><TXT>drugi primeri ali ravnanja organov, ki so pomembni za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 5, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>Ukrepi za zaščito proračuna Unije<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Če so izpolnjeni pogoji iz člena 4 te uredbe, se lahko sprejme eden ali več naslednjih ustreznih ukrepov v skladu s postopkom iz člena 6 te uredbe:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>kadar Komisija izvršuje proračun Unije v okviru deljenega upravljanja z državami članicami na podlagi točke (b) člena 62(1) Finančne uredbe:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>začasna ustavitev odobritve enega ali več programov ali spremembe začasnih ustavitev;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>začasna ustavitev obveznosti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>zmanjšanje obveznosti, tudi s finančnimi popravki ali prenosi na druge programe za porabo sredstev;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iv)</NO.P><TXT>zmanjšanje predhodnega financiranja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(v)</NO.P><TXT>prekinitev rokov za plačilo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(vi)</NO.P><TXT>začasna ustavitev plačil.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Razen če je v sklepu o sprejetju ukrepov določeno drugače, uvedba ustreznih ukrepov ne vpliva na obveznosti državnih subjektov iz točke (a) odstavka 1 ali držav članic iz točke (b) odstavka 1, da<?PAGE NO="5"?> izvajajo program ali izvršujejo sredstva, ki jih zadeva ukrep, zlasti pa ne na obveznosti, ki jih imajo do končnih prejemnikov ali upravičencev, vključno z obveznostjo plačevanja na podlagi te uredbe in veljavnih sektorskih ali finančnih pravil. Države članice, ki jih zadevajo ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, pri izvrševanju sredstev Unije v okviru deljenega upravljanja vsake tri mesece od sprejetja navedenih ukrepov poročajo Komisiji o izpolnjevanju teh obveznosti. Komisija preveri, ali je bilo upoštevano pravo, ki se uporablja, in po potrebi sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito proračuna Unije v skladu s sektorskimi in finančnimi pravili.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Sprejeti ukrepi morajo biti sorazmerni. Določijo se glede na dejanski ali morebitni vpliv kršitev načel pravne države na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali na finančne interese Unije. Ustrezno se upoštevajo narava, trajanje, resnost in obseg kršitev načel pravne države. Ukrepi so, kolikor je to mogoče, usmerjeni v ukrepe Unije, na katere vplivajo kršitve.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotovi informacije in smernice za končne prejemnike ali upravičence o obveznostih držav članic iz odstavka 2. Komisija na istem spletnem mestu ali internetnem portalu zagotovi tudi ustrezna orodja, s katerimi končni prejemniki ali upravičenci obvestijo Komisijo o vsaki kršitvi teh obveznosti, ki po njihovem mnenju nanje neposredno vpliva […].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo končni prejemniki ali upravičenci v skladu z odstavkom 4 tega člena, po svojih najboljših močeh zagotovi, da se jim dejansko plača vsak znesek, ki jim ga dolgujejo vladni subjekti ali države članice iz odstavka 2 tega člena […].<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 6, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>Postopek<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar Komisija ugotovi, da ima utemeljene razloge za domnevo, da so pogoji iz člena 4 izpolnjeni, zadevni državi članici pošlje pisno uradno obvestilo, v katerem navede dejanske elemente in posebne razloge, na katerih temeljijo njene ugotovitve, razen če meni, da bi lahko z drugimi postopki, določenimi v zakonodaji Unije, učinkoviteje zaščitila proračun Unije. Komisija o takem uradnem obvestilu in njegovi vsebini brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.009"><NO.PARAG>9.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar Komisija meni, da so pogoji iz člena 4 izpolnjeni in da popravni ukrepi, ki jih morda predlaga država članica na podlagi odstavka 5, ne obravnavajo ustrezno ugotovitev iz uradnega obvestila Komisije, Svetu v enem mesecu po prejemu pripomb države članice oziroma, v primeru, da pripomb ni bilo, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v enem mesecu od roka, določenega v odstavku 7, predloži predlog izvedbenega sklepa o ustreznih ukrepih. V predlogu navede posebne razloge in dokaze, na katerih temeljijo njene ugotovitve.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.010"><NO.PARAG>10.</NO.PARAG><ALINEA>Svet sprejme izvedbeni sklep iz odstavka 9 tega člena v enem mesecu od prejema predloga Komisije. V izjemnih okoliščinah se lahko obdobje za sprejetje izvedbenega sklepa podaljša za največ dva meseca. Kadar se ji to zdi primerno, Komisija za zagotovitev pravočasnega sprejetja sklepa uporabi svoje pravice iz člena 237 PDEU.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.011"><NO.PARAG>11.</NO.PARAG><ALINEA>Svet lahko s kvalificirano večino spremeni predlog Komisije in spremenjeno besedilo sprejme z izvedbenim sklepom.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba (ES) št. 1049/2001<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010530">30. maja 2001</DATE> o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).</P></NOTE></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 4, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>Izjeme<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="004.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>sodnih postopkov in pravnih nasvetov,</P></ITEM></LIST><P>[…]</P><P>razen če ne prevlada javni interes za razkritje.</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Dostop do dokumenta, ki ga je institucija pripravila ali prejela za notranjo rabo in se nanaša na zadevo, o kateri institucija ni odločala [še ni odločila], se zavrne, če bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.</ALINEA><ALINEA>Dostop do dokumenta, ki vsebuje mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v zadevni instituciji, se zavrne tudi po sprejetju odločitve, če bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Madžarska v tožbi Sodišču predlaga, naj:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Madžarska je na podlagi člena 16, tretji odstavek, Statuta Sodišča predlagala, naj se zadeva dodeli velikemu senatu.</P></NOTE></TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Uredbo 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije razglasi za nično,</P></ITEM><ITEM><P>podredno, za nične razglasi naslednje določbe Uredbe 2020/2092: člen 4(1)in (2)(h); člen 5(2) in (3), predzadnji in zadnji stavek, člen 6(3) in (8),</P></ITEM><ITEM><P>Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Parlament in Svet Sodišču predlagata, naj tožbo zavrne in Madžarski naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Parlament je <DATE ISO="20210512">12. maja 2021</DATE> predlagal, naj se o zadevi odloči na podlagi člena 133 Poslovnika Sodišča (hitri postopek), čemur je predsednik Sodišča <DATE ISO="20210609">9. junija 2021</DATE> ugodil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Svet je <DATE ISO="20210512">12. maja 2021</DATE> v skladu s členom 151(1) Poslovnika Sodišču predlagal, naj ne upošteva nekaterih delov tožbe Madžarske in njene priloge A.3, ker se v njih navajajo ali ker vsebujejo sklicevanja na neobjavljeno mnenje pravne službe Sveta. Sodišče je <DATE ISO="20210629">29. junija 2021</DATE> na podlagi odstavka 5 navedenega člena odločilo, da bo o tem vprašanju tudi vsebinsko presojalo v sodbi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Na obravnavi, ki je potekala na občni seji Sodišča 11. in <DATE ISO="20211012">12. oktobra 2021</DATE>, so bili Madžarska, Republika Poljska, Evropski parlament in Svet ter Evropska komisija, vlade Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Irske, Kraljevine Španije, Francoske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Republike Finske in Kraljevine Švedske.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V svojih sklepnih predlogih bom najprej obravnaval procesno vprašanje, ki ga je sprožil Svet. Nato bom predstavil pravni okvir, v katerega spadata priprava in sprejetje Uredbe 2020/2092. Nazadnje bom obravnaval devet razlogov za razglasitev ničnosti, ki jih je navedla Madžarska.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Procesno vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Svet poziva Sodišče, naj <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>ne upošteva odlomkov tožbe in njenih prilog, zlasti priloge A.3, v katerih se sklicuje na, povzema vsebina ali odraža analiza, podana v mnenju pravne službe Sveta (dokument Sveta 13593/18) (v nadaljevanju: mnenje) z dne <DATE ISO="20181025">25. oktobra 2018</DATE>, zlasti odlomke [iz točk 21, 22, 164 in 166]<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Madžarska Sodišču predlaga, naj zavrne predlog Sveta in, podredno, naj mu naloži predložitev mnenja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Najprej moram pojasniti, da Svet ne zahteva <HT TYPE="ITALIC">izločitve</HT> mnenja, ki ga Madžarska kot takega preprosto ni vključila v svojo tožbo. Zato ni mogoče govoriti o izločitvi dokumenta, ki ni bil vložen v spis. Predlog Sveta je, kot je razvidno iz besedila njegovega predloga na podlagi člena 151 Poslovnika, omejen na <HT TYPE="ITALIC">neupoštevanje</HT> odlomkov tožbe in njenih prilog, v katerih se navaja ali napotuje na navedeno mnenje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Vse države Unije in Komisija imajo kot članice Sveta oziroma kot sodelujoče v zakonodajnem postopku, ki se je končal s sprejetjem Uredbe 2020/2092, to mnenje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Obstoj mnenja je bil poleg tega razkrit prek tiska,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Članek v <HT TYPE="ITALIC">Politico</HT> z dne <DATE ISO="20181029">29. oktobra 2018</DATE>.</P></NOTE> njegova vsebina pa je dostopna na spletu. Vendar se je Svet odločil ohraniti njegovo zaupnost in je zavrnil nekatere prošnje za dostop, vložene na podlagi Uredbe št. 1049/2001, pri čemer se je omejil na objavo v njegovih odstavkih od 1 do 8.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Dokument, ki ga je Svet označil s številko ST 13593 2018 INIT; točke od 1 do 8 vsebujejo uvod in predstavitev pravnega okvira in dejanskega stanja, ne vključujejo pa pravne analize. Od <DATE ISO="20201218">18. decembra 2020</DATE> so te točke javne: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13593-2018-INIT/en/pdf. Glej v zvezi s tem sodbo Splošnega sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210421">21. aprila 2021</DATE>, <NAME.CASE>PECH/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑252/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2021:203">EU:T:2021:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 2 do 4).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Gre torej za paradoks, saj so imele vse stranke v tem postopku zakonit dostop do dokumenta in le Sodišče uradno z njim ni seznanjeno. V navedenih okoliščinah je predlog Sveta dokaj presenetljiv<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Podoben predlog je bil predložen Splošnemu sodišču. Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200520">20. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Nord Stream 2/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑526/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2020:210">EU:T:2020:210</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zoper katerega je bila vložena pritožba, v zvezi s katero teče postopek v zadevi, v kateri so bili <DATE ISO="20211006">6. oktobra 2021</DATE> predstavljeni sklepni predlogi M. Bobka, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nord Stream 2/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C-348/20 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:831">EU:C:2021:831</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in se razlikuje od <HT TYPE="ITALIC">klasičnih</HT> primerov izločitve dokumentov, ki so bili predloženi Sodišču in na katere se nanaša njegova sodna praksa.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V tožbi Madžarske in prilogah k njej so:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>citat odlomka mnenja v četrtem odstavku dokumenta iz priloge 3, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>Non‑paper from Hungary<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> o predlogu Komisije z dne <DATE ISO="20181109">9. novembra 2018</DATE>, ki je bil podlaga za Uredbo 2020/2092;</P></ITEM><ITEM><P>sklicevanja na mnenje, za katera se zdi, da navajajo njegovo vsebino, vendar ne morem ugotoviti, ali jo navajajo dobesedno ali pa jo je Madžarska preformulirala (točki 22 in 164 tožbe ter odstavki od 2 do 7 in 9 priloge 3), in</P></ITEM><ITEM><P>preprosta sklicevanja na mnenje v okviru posameznih trditev Madžarske (točki 21 in 166 tožbe).</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Pred vsebinsko obravnavo procesnega vprašanja se mi zdi primerno predstaviti pravila in upoštevno sodno prakso Sodišča glede dostopa, razkritja in sklicevanja na dokumente institucij Unije pred sodišči, zlasti na mnenja njihovih pravnih služb.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravila glede dostopa in sklicevanja na dokumente institucij Unije pred sodišči</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Dostop fizičnih in pravnih oseb do dokumentov institucij Unije ureja Uredba št.1049/2001. Njen cilj je zagotoviti čim širši dostop in zato člen 2(1) kot splošno načelo določa pravico do dostopa do vseh dokumentov Unije, pri čemer pa obstajajo nekateri pogoji in omejitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>Vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo.<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></P></QUOT.S></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Prej navedeni člen 4 Uredbe št. 1049/2001, ureja izjeme od pravice do dostopa zaradi soobstoja razlogov javnega ali zasebnega interesa. Med temi izjemami je tudi zavrnitev dostopa do dokumentov:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>kadar bi razkritje oslabilo varstvo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>sodnih postopkov in pravnih nasvetov, […] razen če ne prevlada javni interes za razkritje<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>;</P></ITEM><ITEM><P>ki jih je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>institucija pripravila ali prejela za notranjo rabo in se nanaša na zadevo, o kateri institucija ni odločala [še ni odločila], se zavrne, če bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Uredba št. 1049/2001 se uporablja le za prošnje za dostop fizičnih in pravnih oseb, ne pa tudi držav članic. Kadar gre za zakonodajne akte Sveta, imajo države članice, logično, dokumente, ki jih je pripravila ta institucija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Vendar morajo države članice za razkritje ali objavo zaupnih dokumentov zaprositi za dovoljenje, ki ga za Svet določa njegov poslovnik.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sklep Sveta z dne <DATE ISO="20091201">1. decembra 2009</DATE> o sprejetju Poslovnika Sveta (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="325" PAGE.FIRST="35" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 325, str. 35</REF.DOC.OJ>). V skladu s členom 6(2) tega sklepa <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>Svet ali Coreper lahko dovoli, da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izpisek iz dokumentov Sveta, ki še niso bili dani v javnost v skladu s predpisi o dostopu javnosti do dokumentov<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.</P></NOTE> Priloga II slednjega vsebuje specifična pravila Sveta o dostopu javnosti do njegovih dokumentov, ki napotujejo na Uredbo št. 1049/2001.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Člen 5: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>Če država članica posreduje prošnjo Svetu, se ta obravnava v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ustreznimi določbami te priloge. V primeru popolne ali delne zavrnitve dostopa se prosilec obvesti, da mora vsako potrdilno prošnjo nasloviti neposredno na Svet.<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Napotitev na določbe Uredbe št. 1049/2001 se dopolnjuje s Smernicami za ravnanje z internimi dokumenti Sveta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Obvestilo Sveta z dne <DATE ISO="20180410">10. aprila 2018</DATE> o obravnavi internih dokumentov Sveta, https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST‑7695‑2018‑INIT/sl/pdf.</P></NOTE> Točka 5 teh smernic določa, da se šteje, da za dokumente z oznako LIMITE velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in členom 6(1) Poslovnika Sveta in je treba poleg tega z njimi ravnati v skladu z ustrezno zakonodajo EU in zlasti z Uredbo št. 1049/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Glede dostopa do dokumentov z oznako LIMITE točke od 20 do 22 smernic Sveta pogojujejo njihovo objavo s predhodnim dovoljenjem Sveta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Točka 20: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>Dokumenti z oznako LIMITE se ne smejo javno objaviti, razen če so tako odločitev sprejeli ustrezno pooblaščeni uradniki Sveta, nacionalne uprave držav članic (glej odstavek 21) ali, kadar je to ustrezno, Svet v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 in Poslovnikom Sveta.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></P><P>Točka 21: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>Osebje institucij ali organov EU razen Sveta samo ne sme odločiti, da se dokumenti z oznako LIMITE javno objavijo, ne da bi se prej posvetovalo z generalnim sekretariatom Sveta. Osebje v nacionalnih upravah držav članic se bo pred tako odločitvijo posvetovalo z generalnim sekretariatom Sveta, razen če je jasno, da se dokument lahko javno objavi v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1049/2001.<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/></P><P>Točka 22: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>Vsebina dokumentov z oznako LIMITE se lahko objavi le na varnih internetnih straneh ali spletnih platformah, ki jih odobri Svet ali imajo zaščiten dostop (npr. portal za delegate).<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodna praksa, ki se nanaša zlasti na dostop do mnenj pravnih služb institucij Unije in na sklicevanje nanje pred sodišči</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V sodni praksi Sodišča se je večinoma obravnavalo primere, v katerih so fizične in pravne osebe zaprosile za dostop do dokumentov institucij, slednje pa so jim to zavrnile.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Sodišče je v okviru te sodne prakse uporabilo in razlagalo Uredbo št. 1049/2001 posebej v zvezi s prošnjami za dostop do pravnih mnenj institucij Unije. Navedena uredba je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>do neke mere v pomoč pri tehtanju interesov, potrebnem za sprejetje odločitve<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> o predlogu za izločitev dokumentov v zadevi, ki poteka pred Sodiščem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200131">31. januarja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Slovenija/Hrvaška</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑457/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:65">EU:C:2020:65</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Slovenija/Hrvaška), in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190514">14. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Madžarska/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑650/18</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:438">EU:C:2019:438</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 9, 12 in 13; v nadaljevanju: sklep Madžarska/Parlament).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Po mnenju Sodišča bi bilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>v nasprotju z javnim interesom [izraženim v členu 4 Uredbe št. 1049/2001], v skladu s katerim morajo institucije imeti možnost pridobiti povsem neodvisno podana mnenja svojih pravnih služb, če bi se priznalo, da lahko pride do predložitve takih internih dokumentov v okviru spora, o katerem odloča Sodišče, ne da bi zadevna institucija navedeno predložitev odobrila ali da bi jo odredilo to sodišče […]<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba Slovenija/Hrvaška (točka 66), v kateri je naveden sklep Madžarska/Parlament (točki 8 in 9).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>S tega vidika je treba izjemo v zvezi s pravnimi nasveti iz člena 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001 razlagati tako, da je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>njen namen varovati interes institucije, da zahteva pravne nasvete in prejme odkrite, objektivne in celovite nasvete<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080701">1. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Švedska in Turco/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/05 P in C‑52/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:374">EU:C:2008:374</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Švedska in Turco proti Svetu).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Preučitev, ki jo mora Svet opraviti pri uporabi te izjeme, ki jo je treba razlagati ozko,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Prav tam (točka 36).</P></NOTE> se opravi v treh fazah, ki jih podrobno pojasnjuje sodba Švedska in Turco/Svet (točke od 37 do 47):</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>Prvič mora Svet preveriti, ali se dokument, katerega razkritje je zaprošeno, nanaša na pravne nasvete.<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/></P></ITEM><?PAGE NO="10"?><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>Drugič mora Svet preučiti, ali bi razkritje delov zadevnega dokumenta, za katere je bilo ugotovljeno, da se nanašajo na pravne nasvete, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>oslabilo varstvo<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> zadnjenavedenih […]. Tveganje za poseg v ta interes mora biti razumno predvidljivo in ne le hipotetično, da se ga lahko uveljavlja.<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/></P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>Tretjič, če Svet meni, da bi razkritje dokumenta oslabilo varstvo pravnih nasvetov, kot je opredeljeno zgoraj, mora preveriti, ali obstaja javni interes, ki prevlada in utemelji to razkritje, ne glede na poseg v njegovo možnost zahtevati pravne nasvete in prejeti odkrite, objektivne in celovite nasvete.<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej v tem smislu sodbo Švedska in Turco proti Svetu (točke od 38 do 44) in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140703">3. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Svet/in’t Veld</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑350/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2039">EU:C:2014:2039</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0096">96</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter sklep Madžarska/Parlament (točka 11).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V celotnem navedenem postopku je treba upoštevati načelne ugotovitve, ki jih je Sodišče navedlo v sodbi ClientEarth/Komisija:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180904">4. septembra 2018</DATE> (<NO.CASE>C‑57/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:660">EU:C:2018:660</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 73 do 75), in sklep Madžarska/Parlament (točka 13).</P></NOTE></TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>–</NO.P><TXT>z Uredbo št. 1049/2001, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 1, [je] izražena volja iz člena 1, drugi odstavek, PEU, da se naredi nov korak v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani.</TXT></NP></ITEM></LIST><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Ta temeljni cilj Unije je na eni strani izražen tudi v členu 15(1) PDEU, ki med drugim določa, da institucije, organi, uradi in agencije Unije kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja – načelo, ki je potrjeno v členu 10(3) PEU in členu 298[1] PDEU – na drugi strani pa z določitvijo pravice dostopa do dokumentov v členu 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.</P></ITEM><ITEM><P>Iz uvodne izjave 2 Uredbe št. 1049/2001 je razvidno, da preglednost zagotavlja, da so institucije Unije deležne večje legitimnosti ter so učinkovitejše in bolj odgovorne državljanom Unije v demokratičnem sistemu. S tem, da omogoča, da se o razhajanjih med več stališči odprto razpravlja, poleg tega prispeva k večjemu zaupanju teh državljanov.<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/></P></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Vendar ni nujno, da zahteva po <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>odprtosti<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> (preglednosti) zadostuje za utemeljitev ohranitve mnenja institucije, priloženega tožbi, v spisu, če obstajajo nekatera tveganja. Eno od njih je, da bi se institucija obvezala, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>[se] javno opredeli glede mnenja, ki je bilo očitno namenjeno interni uporabi, [kar bi imelo] negativne posledice za interes [institucije], da zahteva pravna mnenja in prejme odkrita, objektivna in celovita mnenja<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba Slovenija/Hrvaška (točka 70).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Poleg tega bi to, da bi se dovolila ohranitev tega mnenja v spisu zadeve, čeprav institucija ni dovolila njegovega razkritja, dopustilo da se obide postopek s prošnjo za dostop, določen z Uredbo št. 1049/2001.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sklep Madžarska/Parlament (točka 14) in sodba Slovenija/Hrvaška (točka 68).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Sodna praksa Sodišča je v zvezi z mnenji institucij, <HT TYPE="ITALIC">izdanimi v okviru zakonodajnih postopkov</HT>, določila veliko širšo pravico do dostopa in s tem povezano večjo obveznost razkritja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>To je bilo očitno v sodbi Švedska in Turco/Svet, saj je Sodišče zavrnilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>utemeljitve<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, na katere se je navedena institucija sklicevala, da bi se iz spisa izločilo mnenje njegove pravne službe v zvezi z zakonodajnim predlogom. Svet je trdil, da bi razkritje tega mnenja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>lahko povzročilo dvom o zakonitosti zadevnega zakonodajnega akta<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>ogrozilo neodvisnost navedene službe<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba Švedska in Turco/Svet (točka 54).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Sodišče je v odgovor na navedene trditve ugotovilo:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Glede prve [trditve] – <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>ravno preglednost v zvezi s tem omogoča javno razpravo o razhajanjih med različnimi mnenji ter daje institucijam večjo legitimnost v očeh evropskih državljanov in povečuje njihovo zaupanje. Pomanjkanje informacij in razprav lahko namreč pri državljanih vzbudi dvome o zakonitosti posameznega akta in legitimnosti celotnega postopka odločanja<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Prav tam (točka 59).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Glede druge [trditve], zatrjevano tveganje (o ogrožanju neodvisnosti pravne službe) ne sme biti le hipotetično in se ne prekriva z interesom izogniti se morebitnim pritiskom zaradi vplivanja na vsebino mnenj, ki jih podaja navedena služba.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Prav tam (točke od 62 do 66).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Iz tega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>izhaja, da je v Uredbi št. 1049/2001 načeloma določena obveznost razkritja mnenj pravne službe Sveta v zvezi z zakonodajnim postopkom<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>. To ne preprečuje, da bi se lahko zavrnilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0044" ID="QS0044"/>razkritje specifičnega pravnega mnenja, izdanega v okviru zakonodajnega postopka, ki ima posebej občutljivo vsebino ali je njegov obseg posebej širok, tako da presega zadevni zakonodajni okvir<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Prav tam (točki 68 in 69).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Analiza predloga Sveta</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>V predlogu Sveta je treba razlikovati dva dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Prvi se nanaša na predlog za izločitev priloge 3 k tožbi, ki vsebuje navedeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0045" ID="QS0045"/>Non‑paper from Hungary<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> o predlogu Komisije, ki je bil podlaga za Uredbo 2020/2092. Navedeni <HT TYPE="ITALIC">non‑paper</HT> vsebuje dobeseden citat odlomka mnenja pravne službe in sklicevanja na navedeno mnenje, za katera se <HT TYPE="ITALIC">zdi</HT>, da povzemajo njegovo vsebino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Ker je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0046" ID="QS0046"/>Non‑Paper from Hungary<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> dokument, ki ga je Madžarska pripravila in predložila med zakonodajnim postopkom za sprejetje Uredbe 2020/2092, zanj ne veljajo pravila o dostopu do dokumentov institucij Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Torej Madžarski kot državi avtorici dokumenta nič ne preprečuje, da ga predloži v okviru postopka pred Sodiščem, čeprav vsebuje neposredne ali posredne navedbe iz mnenja pravne službe Sveta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>V drugem delu predloga Sveta ta institucija Sodišču predlaga, naj ne upošteva odlomkov iz tožbe Madžarske, v katerih se sklicuje na, povzema vsebina ali odraža analiza, podana v mnenju.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Temu predlogu bi se lahko teoretično ugodilo le, če se nanaša na citate vsebine mnenja, ne pa glede tistih delov tožbe, ki zgolj sovpadajo z njim. Država, ki izpodbija veljavnost zakonodajnega akta Unije, je vsekakor upravičena zagovarjati svoja stališča, ne glede na to, ali sovpadajo ali ne z vsebino dokumentov, ki so bili pripravljeni v postopku, ki je privedel do sprejetja navedenega akta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Če bi Madžarska na Svet naslovila prošnjo za dostop do mnenja, bi se načeloma lahko uporabil poslovnik te institucije, katerega člen 6(2) določa, da lahko Svet <HT TYPE="ITALIC">dovoli</HT> <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0047" ID="QS0047"/>da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izpisek iz dokumentov Sveta, ki še niso bili dani v javnost v skladu s predpisi o dostopu javnosti do dokumentov<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V primeru dokumentov Sveta, ki imajo oznako LIMITE, kot v obravnavanem primeru, zgoraj navedene smernice Sveta o ravnanju z internimi dokumenti v točki 5 določajo, da se zanje šteje, da zanje velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in členom 6(1) Poslovnika Sveta in je poleg tega treba z njimi ravnati v skladu z upoštevno zakonodajo EU, zlasti z Uredbo št. 1049/2001. Glede dostopa do dokumentov z oznako LIMITE točke od 20 do 21 smernic Sveta pogojujejo njihovo objavo s predhodno odobritvijo Sveta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Madžarska bi potrebovala navedeno odobritev za vključitev spornega mnenja v prilogo k tožbi, saj gre za dokument z oznako LIMITE, ki ga je Svet zelo omejeno objavil, in v zvezi s katerim je zavrnil več prošenj posameznikov za dostop.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Ena od teh zavrnilnih odločb Sveta je tista, ki jo je Splošno sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210421">21. aprila 2021</DATE>, <NAME.CASE>Pech/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑252/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2021:203">EU:T:2021:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razglasilo za nično.</P></NOTE> Kot sem že zapisal, če bi se dovolilo, da se lahko v spis nediskriminatorno vloži dokument, kadar institucija ni odobrila njegovega razkritja, bi se tako zlahka obšel postopek prošnje za dostop, določen v Uredbi št. 1049/2001.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sklep Madžarska/Parlament (točka 14) in sodba Slovenija/Hrvaška (točka 68). Kot sem že pojasnil, Poslovnik Sveta in njegove smernice glede dostopa do njegovih dokumentov napotujejo na Uredbo št. 1049/2001.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Skratka, za rešitev tega postopkovnega vprašanja na takšen ali drugačen način je pomembno upoštevati sodno prakso Sodišča v zvezi z vključitvijo pravnih mnenj, pripravljenih v okviru zakonodajnih postopkov, ki zahteva preučitev v treh fazah, ki sem jo že navedel.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Točka 38 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Glede prve faze te preučitve ni dvoma, da gre za <HT TYPE="ITALIC">pravno mnenje</HT> (pravne službe Sveta), česar stranke ne izpodbijajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>V okviru druge faze te preučitve je treba presoditi, ali razkritje tega konkretnega mnenja pomeni <HT TYPE="ITALIC">razumno predvidljivo, in ne le hipotetično tveganje za varstvo pravnih nasvetov Sveta</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Za presojo, ali tako tveganje obstaja v obravnavanem primeru, bom predpostavil, da je Madžarska potrebovala odobritev Svet za <HT TYPE="ITALIC">predložitev</HT> mnenja v okviru postopka pred Sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Menim, da bi bilo navedeno dovoljenje potrebno, če bi nameravala v svojo tožbo <HT TYPE="ITALIC">vključiti</HT> dobesedno citirane odlomke iz dokumenta z oznako znamko LIMITE, za katerega Svet uporablja omejeni dostop, kot je to v obravnavanem primeru, če bi ti odlomki v praksi dali v javnost njegovo celotno ali bistveno vsebino.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Če država članica ne bi imela tega predhodnega dovoljenja Sveta, bi se lahko izognila tej zahtevi in dala v javnost ter predložila zaupne dokumente te institucije v sodnem postopku: zadostovalo bi, da jih ne bi predložila kot listinske dokaze, priložene k tožbi, temveč da bi vanjo vključila vsebino teh dokumentov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Na podlagi teh ugotovitev so lahko upoštevne te okoliščine:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Mnenje je (razen v prvih osmih odstavkih, ki so zgolj uvodni in neanalitični ter so bili razkriti) interni dokument z oznako LIMITE, za katerega velja zahteva po poklicni skrivnosti.</P></ITEM><ITEM><P>Madžarska kot država članica zakonito razpolaga z besedilom mnenja. Torej ga je pridobila, ne da bi obšla postopek iz poslovnika Sveta, katerega člen 5 Priloge II dejansko določa, da morajo države članice zaprositi navedeno institucijo za dostop do dokumentov, vendar pa se ta formalnost nanaša le na dokumente, s katerimi ne razpolagajo.</P></ITEM><ITEM><P>Svetu ni bilo treba javno zavzeti stališča do mnenja njegove pravne službe, saj je lahko odgovoril na tožbo Madžarske, ne da bi se mu bilo treba izrecno izreči glede slednjega.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Svetu na obravnavi ni bilo treba izreči stališča o mnenju njegove pravne službe.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0048" ID="QS0048"/>Predložiti v sodnih postopkih<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> ni mogoče razumeti kot zgolj posredna sklicevanja na odlomke mnenja v tožbi. Le če bi navedena sklicevanja zaradi svojega obsega pomenila nepooblaščeno razkritje mnenja, bi bilo mogoče trditi, da gre za obidenje zahtevanega dovoljenja Sveta.</P></ITEM><ITEM><P>Kot sem že navedel, ima Madžarska vso pravico predstaviti svoje pravne trditve, tudi če te sovpadajo s trditvami pravne službe Sveta, ki so tej državi članici znane, saj je sodelovala v okviru postopka priprave Uredbe 2020/2092.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Menim torej, da razumno predvidljivo, in ne le hipotetično tveganje za varstvo pravnih nasvetov Sveta, ne obstaja. Če pa bi bilo tako in če bi bil tak izid druge faze, bi bilo treba v tretji fazi tehtati, ali obstaja <HT TYPE="ITALIC">prevladujoč javni interes</HT>, ki upravičuje ohranitev neposrednega in posrednega sklicevanja na odlomke iz mnenja pravne službe Sveta v spisu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Zato bom v nadaljevanju dejal, da je navedeni prevladujoči javni interes v tem primeru prisoten, ne glede na to, da ima Madžarska interes za zavrnitev predloga Sveta in da se obdržijo sklicevanja na mnenje, ki podpirajo njeno tezo o (domnevni) ničnosti Uredbe 2020/2092.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Prevladujoči interes, ki bi v obravnavani zadevi upravičeval sklicevanje na mnenje pravne službe Sveta v sodnem postopku in razkritje njegovih odlomkov, je preglednost zakonodajnega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da dostop do dokumentov Sveta, kadar deluje kot zakonodajalec, prispeva k preglednosti in odprtosti zakonodajnega postopka ter krepi demokracijo s tem, da olajšuje državljanom, da nadzirajo informacije, na katere se je oprl zakonodajni akt.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba Švedska in Turco/Svet (točka 67).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Poleg tega morajo biti v okviru preglednega zakonodajnega postopka dobrodošla vsa utemeljena pravna mnenja, ki so za ali proti nekemu predlogu, ki sozakonodajalcema (zadnjima odgovornima za sprejetje odločitve) in državljanom na splošno dajejo elemente za presojo, ki so nujni za oceno navedenega predloga.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>To je mogoče le, če je javnost seznanjena z izraženimi pravnimi mnenji prav zato, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0049" ID="QS0049"/>omogoča javno razpravo o razhajanjih med različnimi mnenji[, kar] daje institucijam večjo legitimnost v očeh evropskih državljanov in povečuje njihovo zaupanje<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Prav tam (točka 59). V isti točki tudi piše: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0050" ID="QS0050"/>Dejansko je namreč bolj pomanjkanje informacij in razprav tisto, ki lahko pri državljanih vzbudi dvome o zakonitosti posameznega akta in legitimnosti celotnega postopka odločanja.<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Na podlagi teh razmislekov, s katerimi se popolnoma strinjam, je Sodišče razsodilo, da na splošno obstaja <HT TYPE="ITALIC">obveznost</HT> razkritja pravnih mnenj v zvezi z zakonodajnim postopkom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba Švedska in Turco/Svet (točki 68 in 71).</P></NOTE> Druga plat te obveznosti je, da v zvezi s temi mnenji ni dovoljena <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0051" ID="QS0051"/>splošna potreba po zaupnosti<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Prav tam (točka 57).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Vendar navedena obveznost ni absolutna. Ker <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0052" ID="QS0052"/>ne ovira tega, da bi se lahko na podlagi varstva pravnih nasvetov zavrnilo razkritje specifičnega pravnega mnenja, izdanega v okviru zakonodajnega postopka, ki ima posebej občutljivo vsebino ali je njegov obseg posebej širok, tako da presega zadevni zakonodajni okvir<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Prav tam (točka 69).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Sporno mnenje v obravnavani zadevi je bilo pripravljeno v okviru zakonodajnega postopka za sprejetje Uredbe 2020/2092. Svet po mojem mnenju ni utemeljil, da gre za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0053" ID="QS0053"/>posebej občutljivo<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> mnenje, čeprav je navedena uredba nedvomno pomembna za Unijo in njene države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Prav vsebina pravnega mnenja mora biti posebej občutljive narave. S tega vidika bi se lahko <HT TYPE="ITALIC">občutljivost</HT> mnenja, čeprav se nanaša na pomemben zakonodajni ukrep, priznala le, če bi vsebovalo še posebej občutljive informacije (na primer o zaupnih ali tajnih vsebinah), ne pa kadar vključuje zgolj presojo elementov razlage Pogodb, kakršni so tisti v zvezi s pravnimi podlagami za navedeni ukrep.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Svet po mojem mnenju tudi ni utemeljil, da ima mnenje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0054" ID="QS0054"/>posebej širok obseg, tako da presega zadevni zakonodajni okvir<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Čeprav navedena formulacija iz sodbe Švedska in Turco/Svet ni zelo jasna (ker so načeloma pravna mnenja o zakonodajnem predlogu omejena na preučitev njegove veljavnosti ali njegovih napak in ne gredo onkraj tega), menim, da se nanaša na mnenja, ki, zato ker presegajo vsebino ureditve, ki bo morebiti predmet izpodbijanja, niso upoštevna za sodni postopek, v katerem se želijo predložiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Tako je treba preglednosti zakonodajnega postopka v obravnavanem primeru dati prednost pred hipotetičnim tveganjem (tukaj nedokazanim), da bi se lahko ogrozili pravni nasveti Svetu ali otežilo, da njegova pravna služba sprejema <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0055" ID="QS0055"/>odkrita, objektivna in celovita<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Prav tam (točka 64).</P></NOTE> mnenja, kar sicer zagotavlja strokovnost članov te službe, ki jo mora Svet varovati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj zavrne procesni predlog Sveta.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="15"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uredba 2020/2092: zakonodaja na presečišču finančne pogojenosti in zagotavljanjem pravne države</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Da bi se bolje razumel mehanizem pogojenosti iz Uredbe 2020/2092, je treba upoštevati: (a) zakonodajni postopek za njegovo sprejetje, in (b) podobne mehanizme, ki jih že določa pravo Unije, med katere se zdaj vključi mehanizem, vzpostavljen z navedeno uredbo.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zakonodajni postopek za sprejetje Uredbe 2020/2092</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Priprava Uredbe 2020/2092 je bila posebej zapletena, zakonodajni postopek, ki je vodil do sprejetja, pa prispeva k ustreznemu tolmačenju slednje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej Louis, J.‑V., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0056" ID="QS0056"/>Respect de l’État de droit et protection des finances de l’Union<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, <HT TYPE="ITALIC">Cahiers de droit européen</HT>, 2020, št. 1, str. 3–20, in Baraggia, A. in Bonelli, M., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0057" ID="QS0057"/>Linking Money to Values: the new Rule of Law Regulation and its constitutional challenges<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, <HT TYPE="ITALIC">German Law Journal</HT>, v tisku.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Ta uredba je nastala zaradi prizadevanj Unije za izboljšanje njenih instrumentov za zagotovitev, da države članice spoštujejo načela pravne države. Ta vrednota Unije, določena v členu 2 PEU, je bila ogrožena z nedavnimi praksami nekaterih njenih držav članic, kot sta večkrat poudarila Parlament in Komisija. Nekatere od teh držav so velike prejemnice sredstev iz proračuna Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Madžarska je glede na podatke Komisije, ki so na voljo na: https://cohesiondata.ec.europa.eu/countries/HU, ena od največjih prejemnic sredstev iz strukturnih skladov Unije <HT TYPE="ITALIC">per capita</HT>, saj je v VFO 2014–2020 prejela 25.424.713.942 EUR (2.532 EUR na prebivalca) in velik odstotek njenih javnih investicij sofinancira Unija. Republika Poljska je glede na podatke Komisije, ki so na voljo na: https://cohesiondata.ec.europa.eu/countries/PL, ena največjih prejemnic sredstev iz strukturnih skladov Unije, saj je v VFO 2014–2020 prejela 89.990.274.817 (2.262 EUR na prebivalca).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Unija ima glede kršitev pravne države omejen nabor pravnih instrumentov:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Z uporabo mehanizma iz člena 7 PEU se lahko ugotovi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0058" ID="QS0058"/>obstoj očitnega tveganja, da bi ena država članica lahko resno kršila vrednote iz člena 2<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0059" ID="QS0059"/>da huje in vztrajno krši<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> te vrednote s posledicami, povezanimi s prvo ali drugo ugotovitvijo. Delovanje tega mehanizma je <HT TYPE="ITALIC">obremenjeno</HT> z zahtevo po soglasju Evropskega sveta v drugem od navedenih primerov.</P></ITEM><ITEM><P>Na podlagi tožb zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jih vloži Komisija (člen 258 PDEU) ali druga država članica (člen 259 PDEU), je mogoče ugotoviti, ali katera od držav članic ni izpolnila obveznosti iz Pogodb.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Komisija je leta 2014 sprejela <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0060" ID="QS0060"/>novi okvir EU za krepitev načela pravne države<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0061" ID="QS0061"/>zagotovitev učinkovitega in doslednega varovanja načela pravne države v vseh državah članicah. Je okvir za obravnavanje in reševanje primerov, v katerih obstaja sistemska nevarnost za načelo pravne države.<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Dokument COM(2014) 158 final z dne <DATE ISO="20140311">11. marca 2014</DATE>, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Novi okvir EU za krepitev pravne države.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Novi okvir je bil namenjen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0062" ID="QS0062"/>reševanju prihodnjih nevarnosti za načelo pravne države v državah članicah, preden so izpolnjeni pogoji za uporabo mehanizmov iz člena 7 PEU. Njegov namen je torej zapolnitev vrzeli. Ni alternativa mehanizmom iz člena 7 PEU, temveč se uporabi pred njimi in jih dopolnjuje.<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Mnenje pravne službe Sveta št. 10296/14 z dne <DATE ISO="20140527">27. maja 2014</DATE> graja to sporočilo Komisije, pri čemer poudarja, da lahko spoštovanje pravne države institucije uveljavljajo le v okviru postopka iz člena 7 EU oziroma na podlagi morebitne druge specifične stvarne pristojnosti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Komisija je leta 2019 posodobila svojo strategijo in vzpostavila Evropski mehanizem pravne države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Dokument COM(2019) 163 final z dne <DATE ISO="20190403">3. aprila 2019</DATE>, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu: Nadaljnja krepitev pravne države v Uniji. Trenutno stanje in možni naslednji koraki; dokument COM(2019) 343 final z dne <DATE ISO="20190717">17. julija 2019</DATE>, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko‑socialnemu odboru in Odboru regij: Krepitev pravne države v Uniji. Akcijski načrt.</P></NOTE> Mehanizem temelji na tesnem dialogu z nacionalnimi organi in deležniki, kar prispeva k preglednosti ter objektivno in nepristransko obravnava vse države članice. Komisija na podlagi teh podatkov pripravi letno poročilo, ki vključuje oceno vsake države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej za leti 2020 in 2021 dokument COM(2020) 580 final z dne <DATE ISO="20200930">30. septembra 2020</DATE>, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko‑socialnemu odboru in Odboru regij: Poročilo o stanju pravne države za leto 2020. Stanje pravne države v Evropski uniji; dokument COM(2021) 700 final z dne <DATE ISO="20210720">20. julija 2021</DATE>, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko‑socialnemu odboru in Odboru regij: Poročilo o stanju pravne države za leto 2021. Položaj pravne države v Evropski uniji.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>V tem okviru je Komisija maja 2018 predstavila predlog uredbe o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Dokument COM(2018) 324 final z dne <DATE ISO="20180502">2. maja 2018</DATE>, predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Zdi se, da je predlog povzročil nekaj pomislekov pravne službe Sveta. Računsko sodišče je pripravilo priporočila za izboljšanje njegove vsebine,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej Mnenje št. 1/2018 Računskega sodišča o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20180502">2. maja 2018</DATE> o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="291" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2018">UL 2018, C 291, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> potem ko je poudarilo, da ima predlog vprašljivo pravno podlago, da ima nejasna merila, da daje Komisiji zelo široko diskrecijsko pravico in da obide postopek iz člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Evropski svet je po zapletenem zakonodajnem postopku julija 2020<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Dokument EUCO 10/20, priloga, točki 22 in 23, sklepi Evropskega sveta z dne <DATE ISO="20200721">21. julija 2020</DATE>.</P></NOTE> dosegel sporazum za sprejetje večletnega finančnega okvira (v nadaljevanju: VFO) 2021–2027 in načrt okrevanja za Evropo Next Generation EU (v nadaljevanju: načrt Next Generation EU). V sporazumu je bilo navedeno, da bo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0063" ID="QS0063"/>uveden režim pogojenosti za zaščito proračuna in načrta Next Generation EU<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Kljub temu sporazumu sta sozakonodajalca ohranila različne poglede glede tega, iz česar je pozneje nastala Uredba 2020/2092:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Parlament je želel zaščititi pravno državo prek proračuna, Svet pa je želel zaščititi proračun Unije s spoštovanjem zahtev pravne države.</P></ITEM><ITEM><P>Parlament je zagovarjal široko uporabo uredbe, Svet pa jo je želel omejiti tako, da je zahteval neposredno povezavo med kršitvijo pravne države in konkretnimi negativnimi učinki na proračun Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej Rubio, E., <HT TYPE="ITALIC">Rule of Law Conditionality – what could an acceptable compromise look like</HT>?, Institut Jacques Delors Policy Brief, oktober 2020; Dimitrovs, A., in Droste, H., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0064" ID="QS0064"/>Conditionality Mechanism: What’s In It?<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>, <HT TYPE="ITALIC">VerfBlog</HT>, 2020/12/30, https://verfassungsblog.de/conditionality-mechanism-whats-in-it/.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Sozakonodajalca sta <DATE ISO="20201105">5. novembra 2020</DATE> dosegla soglasje glede besedila, ki je z nekaj manjšimi spremembami postalo Uredba 2020/2092, ki je začela veljati <DATE ISO="20210101">1. januarja 2021</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Madžarska in Republika Poljska sta nasprotovali besedilu, o katerem sta se sporazumela sozakonodajalca, in čeprav nista mogli dati veta na njegovo sprejetje, ker je njegova pravna podlaga člen 322(1) PDEU, ki določa kvalificirano večino, sta zagrozili, da bosta preprečili sprejetje VFO 2021–2027 in načrta Next Generation EU, saj je bilo za njuno sprejetje potrebno soglasje vseh držav članic.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Položaj se je sprostil na Evropskem svetu decembra 2020, v sklepe tega sveta je bil vključen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0065" ID="QS0065"/>kompromis<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> glede obsega in uporabe Uredbe 2020/2092.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Dokument EUCO 22/20, točka 2, sklepi Evropskega sveta z dne <DATE ISO="20201211">11. decembra 2020</DATE>. Glej očitke v zvezi s temi sklepi Beramdane, A., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0066" ID="QS0066"/>Conditionnalité budgétaire ou conditionnalité de l’État de droit?<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue du droit de l’Union européenne</HT>, 2021, št. 1, str. 155; Scheppele, K. L., Pech, L. in Platon, S., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0067" ID="QS0067"/>Compromising the Rule of Law while Compromising on the Rule of Law<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>, <HT TYPE="ITALIC">VerfBlog</HT>, 2020/12/13, https://verfassungsblog.de/compromising-the-rule-of-law-while-compromising-on-the-rule-of-law/, in de Alemanno, A. in Chamon, M, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0068" ID="QS0068"/>To Save the Rule of Law you Must Apparently Break It<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>, <HT TYPE="ITALIC">VerfBlog</HT>, 2020/12/11, https://verfassungsblog.de/to-save-the-rule-of-law-you-must-apparently-break-it/, po mnenju katerih je Svet deloval <HT TYPE="ITALIC">ultra vires</HT>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Čeprav Evropski svet nima zakonodajne pristojnosti na tem področju, njegovi sklepi ponovno potrjujejo procesna in vsebinska jamstva iz Uredbe 2020/2092 v korist držav članic in nudijo razlago (ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot avtentično zaradi tega, kdo jo je pripravil, vendar ne kot zavezujočo) pomena in obsega več njenih elementov. Opozoriti je treba, da je za razlago Uredbe 2020/2092 vsekakor pristojno Sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>V skladu s sklepi Evropskega sveta je treba novo uredbo zlasti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0069" ID="QS0069"/>uporabljati ob polnem spoštovanju člena 4(2) PEU, zlasti nacionalnih identitet posameznih držav članic, ki so neločljivo povezane z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, načela dodelitve pristojnosti ter načel objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave držav članic<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Elementi soglasja, ki jih povzema Evropski svet, so med drugim naslednji:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej podrobno analizo v Editorial Comments, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0070" ID="QS0070"/>Compromising (on) the general conditionality mechanism and the rule of law<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>, <HT TYPE="ITALIC">Common Market Law Review</HT>, 2021, št. 2, str. 267–284.</P></NOTE></TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Cilj uredbe je zaščititi proračun Unije, vključno z načrtom Next Generation EU, njegovo dobro finančno poslovodenje in finančne interese Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>S to trditvijo se Uredba pojmuje kot instrument proračunske pogojenosti, ki je ločen od mehanizma zaščite pravne države.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Mehanizem pogojenosti iz uredbe se bo uporabljal objektivno, pošteno, nepristransko in na podlagi dejstev, pri tem pa bodo zagotovljeni dolžno postopanje, nediskriminacija in enaka obravnava držav članic.</P></ITEM><ITEM><P>Za zagotovitev spoštovanja teh načel namerava Komisija oblikovati in sprejeti smernice o tem, kako bo uporabljala uredbo, vključno z metodologijo za izvedbo njene ocene. Takšne smernice bodo oblikovane v tesnem posvetovanju z državami članicami. Če bo v zvezi z uredbo vložena ničnostna tožba, bodo smernice dokončno oblikovane šele po sodbi Sodišča, zato da bodo vključevale vse, iz takšne sodbe izhajajoče relevantne elemente.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Parlament je temu kompromisu nasprotoval in grajal Komisijo, ker je sprejela zahtevo po oblikovanju smernic za izvajanje Uredbe 2020/2092 in ker je njihovo sprejetje pogojevala s sodbo Sodišča v morebitnih ničnostnih tožbah zoper navedeno uredbo. Glej Resolucijo Evropskega parlamenta z dne <DATE ISO="20210708">8. julija 2021</DATE> o oblikovanju smernic za uporabo splošnega režima pogojenosti za zaščito proračuna Unije (2021/2071(INI)). Oktobra 2021 smernice še niso bile sprejete, tako da je uporaba uredbe <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> odložena.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Ukrepi v okviru mehanizma bodo morali biti sorazmerni z učinkom, ki ga bo kršitev načela pravne države imela na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali na finančne interese Unije. Vzročna zveza med takimi kršitvami in negativnimi posledicami za finančne interese Unije pa bo morala biti dovolj neposredna in ustrezno izkazana.</P></ITEM><ITEM><P>Sprožilne dejavnike, določene v uredbi, je treba tolmačiti in uporabljati kot zaključen seznam homogenih elementov in ne smejo vključevati dejavnikov ali dogodkov drugačne narave. Uredba se ne nanaša na splošne pomanjkljivosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>V zvezi s to zadnjo trditvijo glej opombo 53 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></P></ITEM><?PAGE NO="18"?><ITEM><P>Pri uporabi mehanizma bo upoštevan njegov subsidiarni značaj glede na druge postopke, določene v pravu Unije, in bo prišel v poštev le, če ti ne bi omogočali učinkovitejše zaščite proračuna Unije.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Na podlagi tega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0071" ID="QS0071"/>kompromisa<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> Evropskega sveta, sta Madžarska in Republika Poljska umaknili svoj veto na VFO in na načrt Next Generation EU, Svet pa je Uredbo 2020/2092 dokončno sprejel 14. decembra, medtem ko jo je Parlament sprejel <DATE ISO="20201216">16. decembra 2020</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Resolucija Evropskega parlamenta z dne <DATE ISO="20201217">17. decembra 2020</DATE> o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi (2020/2923 (RSP)), zlasti točka 4.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Zmanjšanje področja uporabe Uredbe 2020/2092 z zahtevo po <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0072" ID="QS0072"/>dovolj neposredni<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> povezavi med izvrševanjem proračuna in kršitvijo načel pravne države je bilo nekako <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0073" ID="QS0073"/>izravnano<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> z uporabo tega mehanizma finančne pogojenosti za sredstva, ki jih je Unija namenila v korist držav članic prek načrta Next Generation EU, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (EU) 2020/2094.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Uvodna izjava 7 Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 z dne <DATE ISO="20201214">14. decembra 2020</DATE> o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="433" DATE.PUB="2020">UL 2020, L 433</REF.DOC.OJ>I, str. 23). Glej tudi člen 8 Uredbe 2021/241.</P></NOTE> Poleg tega se Uredba 2020/2092 uporablja tako za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0074" ID="QS0074"/>splošne<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> kršitve načel pravne države kot za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0075" ID="QS0075"/>posamezne<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> kršitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>V uvodni izjavi 15 Uredbe 2020/2092 je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0076" ID="QS0076"/>kršitve načel pravne države, zlasti tistih, ki vplivajo na pravilno delovanje javnih organov in učinkovito sodno presojo, lahko resno škodujejo finančnim interesom Unije. To velja za posamezne kršitve načel pravne države, še bolj pa za kršitve, ki so razširjene ali so posledica ponavljajočih se praks ali opustitev javnih organov ali splošnih ukrepov, ki so jih sprejeli ti organi.<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> Opozoriti je treba, da se drugače kakor to v skladu z vsebino sklepov Evropskega sveta z dne <DATE ISO="20201211">11. decembra 2020</DATE> <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0077" ID="QS0077"/>uredba ne nanaša na splošne pomanjkljivosti<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>. Ta trditev ni v skladu s tem, kar je navedeno v navedeni uvodni izjavi, in torej ne more vplivati na razlago Uredbe 2020/2092.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Vendar (ne)uporaba Uredbe 2020/2092 še naprej sproža institucionalne spore med Komisijo in Parlamentom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Predsednik Evropskega parlamenta je <DATE ISO="20211020">20. oktobra 2021</DATE> pravno službo te institucije pozval, naj pripravi tožbo proti Evropski komisiji zaradi neuporabe Uredbe 2020/2092. Zaradi te zahteve je bila vložena tožba zaradi neizpolnitve obveznosti, zadeva C-657/21, Evropski parlament/Komisija, v zvezi s katero teče postopek pred Sodiščem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Mehanizmi finančne pogojenosti v pravu Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Unija si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva. Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev (člen 311 PDEU), v skladu z določbami, sprejetimi s sklepom Sveta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Pri VFO 2021–2027 gre za Sklep Sveta (EU, Euratom) z dne <DATE ISO="20201214">14. decembra 2020</DATE> o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="424" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2020">UL 2020, L 424, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Proračun je instrument prava Unije, ki vsako leto v finančnem smislu udejanja načelo solidarnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej Lenaerts, K. in Adam, S., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0078" ID="QS0078"/>La solidarité, valeur commune aux États membres et principe fédératif de l’Union européenne<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>, <HT TYPE="ITALIC">Cahiers de droit européen</HT>, 2021, št. 2, str. 307–417.</P></NOTE> in je ustavnega pomena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Prihodki in odhodki letnega proračuna Unije se določijo z večletnim načrtovanjem iz člena 312 PDEU. VFO zagotavlja urejeno upravljanje z odhodki Unije v mejah lastnih sredstev. Trenutno velja VFO 2021–2027,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne <DATE ISO="20201217">17. decembra 2020</DATE> o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="433" DATE.PUB="2020">UL 2020, L 433</REF.DOC.OJ>I, str. 11).</P></NOTE> ki predvideva povečanje lastnih sredstev za 0,6 % poleg sredstev, ki so bila zbrana z instrumentom za okrevanje zaradi finančnih posledic covida‑19.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Ta instrument Komisijo izjemoma pooblašča, da v imenu Unije začasno sklene posojila na kapitalskih trgih v vrednosti največ 750 milijard EUR, od tega največ 360 milijard EUR za odobritev posojil in največ 390 milijard za kritje stroškov, pri čemer sta ta zneska namenjena izključno soočanju s posledicami krize, ki jo je povzročil covid‑19. Kot sem navedel v svojih sklepnih predlogih z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210318">18. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Poljska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑848/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:218">EU:C:2021:218</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, opomba 43), gre za največje prizadevanje za solidarnost Unije v njeni zgodovini.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Za izvrševanje proračuna Unije je v skladu s členom 317, prvi odstavek, PDEU odgovorna Komisija. Mora ga izvrševati <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0079" ID="QS0079"/>v sodelovanju z državami članicami v skladu z določbami uredb, sprejetih na podlagi člena 322 [PDEU], […] pri čemer upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja. Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>V členu 310(5) PDEU je ponovljeno, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0080" ID="QS0080"/>proračun […] izvršuje v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Države članice sodelujejo z Unijo, tako da zagotovijo uporabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu s tem načelom<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Člen 310(6) PDEU določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0081" ID="QS0081"/>Unija in države članice v skladu s členom 325 preprečujejo goljufije in druga protipravna ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Finančna uredba določa,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20180718">18. julija 2018</DATE> o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="193" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2018">UL 2018, L 193, str. 1</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Finančna uredba).</P></NOTE> da lahko Komisija proračun Unije izvršuje neposredno, posredno in z deljenim upravljanjem z državami članicami. V praksi Komisija izvaja več kot 70 % proračuna z deljenim upravljanjem z državami članicami v skladu z določbami člena 63 Finančne uredbe. V okviru navedenega deljenega upravljanja organi držav članic pod nadzorom Komisije po pooblastilu opravljajo naloge, potrebne za izvrševanje sredstev proračuna Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Člen 63 finančne uredbe določa, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0082" ID="QS0082"/>[k]adar Komisija izvršuje proračun v okviru deljenega upravljanja, se naloge, povezane z izvrševanjem proračuna, prenesejo na države članice. Komisija in države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen Komisija in države članice izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila za posamezni sektor vključujejo dopolnilne določbe.<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>V tem okviru deljenega izvrševanja proračuna med Komisijo in državami članicami so se vzpostavili mehanizmi pogojenosti, ki temeljijo na finančni uredbi in drugih posebnih pravilih Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Sistemi pogojenosti za zaščito dobrega finančnega poslovodenja odražajo širši pojav uporabe pogojenosti tako v pravu Unije kot v drugih državah (vključno s tistimi z zveznimi pravnimi ureditvami)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>V Združenih državah Amerike so zvezne institucije v svojih odnosih z zveznimi državami in lokalnimi skupnostmi uporabile finančno pogojenost za pogojevanje dodeljevanja sredstev iz zveznega proračuna s spoštovanjem, med drugim, prepovedi rasne segregacije pri izobraževanju in na delovnih mestih, z uvedbo minimalne plače, z ustanovitvijo neodvisne javne uprave v državi ali določitvijo najvišje dovoljene hitrosti na avtocestah po vsej državi. Podlaga za to zvezno finančno pogojenost je člen I, oddelek 8, alinea 1, ameriške ustave (the Spending Clause of the Constitution), ki kongres pooblašča <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0083" ID="QS0083"/>to lay and collect Taxes, […] to […] provide for the […] general Welfare of the United States<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/>. Vrhovno sodišče ZDA je pogoje za uporabo te pogojenosti določilo med drugim v sodbah <HT TYPE="ITALIC">South Dakota v. Dole</HT>, 483 U.S. 203 (1987), in <HT TYPE="ITALIC">NFIB v. Sebelius</HT>, 567 U.S. 519 (2012). Glej Yeh, Brian T., <HT TYPE="ITALIC">The Federal Government’s Authority to Impose Conditions on Grant Funds</HT>, Congressional Research Service, 2017, dostopno na https://sgp.fas.org/crs/misc/R44797.pdf, in Margulies, P., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0084" ID="QS0084"/>Deconstructing Sanctuary Cities: The Legality of Federal Grant Conditions That Require State and Local Cooperation on Immigration Enforcement<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>, <HT TYPE="ITALIC">Wash. &amp; Lee L. Rev</HT>. 2018, str. 1507.</P></NOTE> in mednarodnih organizacijah, kot sta Mednarodni denarni sklad ali Svetovna banka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>V pravu Unije se pogojenost normalno uporablja ob pristopanju novih držav, za katere veljajo tako imenovana merila iz Københavna, in je običajna praksa v zunanjih odnosih Unije, katere razvojna pomoč je enako normalno pogojena s spoštovanjem zahtev na področju človekovih pravic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej Viță, V., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0085" ID="QS0085"/>Revisiting the Dominant Discourse on Conditionality in the EU: The Case of EU Spending Conditionality<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>, <HT TYPE="ITALIC">Cambridge Yearbook of European Legal Studies</HT>, 2017, str. 116–143.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Na področju notranjih razmerij med državami članicami in institucijami Unije se pogojenost uporablja zlasti v instrumentih ekonomske in socialne kohezije in pri upravljanju proračuna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej Viță, V., <HT TYPE="ITALIC">Conditionalities in Cohesion Policy</HT>, Research for REGI Committee, European Parliament, Policy Department for Structural and Cohesion Policies, Bruselj, 2018.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Neizčrpen seznam primerov finančne pogojenosti v novi Uredbi o skupnih določbah za strukturne sklade za obdobje 2021–2027 vključuje:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20210624">24. junija 2021</DATE> o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="231" PAGE.FIRST="159" DATE.PUB="2021">UL 2021, L 231, str. 159</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Uredba o skupnih določbah 2021–2027). Ta uredba krepi mehanizme pogojenosti, ki so bili za VFO 2014–2020 že določeni z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20131217">17. decembra 2013</DATE> o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="320" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 347, str. 320</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Okoljsko in podnebno pogojenost, določeno v členu 6 (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0086" ID="QS0086"/>Podnebni cilji in mehanizem za prilagajanje podnebnim spremembam<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>) in členu 9(4).</P></ITEM><ITEM><P>Pogojenost, ki temelji na spoštovanju <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0087" ID="QS0087"/>horizontalnih načel<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> (člen 9) v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic in skladnostjo z Listino temeljnih pravic pri izvajanju skladov.</P></ITEM><ITEM><P>Pogojenost, povezano s posebnimi cilji iz člena 15 (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0088" ID="QS0088"/>Omogočitveni pogoji<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>) in Priloge III.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Na drugi strani Priloga IV vsebuje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0089" ID="QS0089"/>tematsk[e] omogočitven[e] pogoj[e za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad […]<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>.</P></NOTE> Ta vsebuje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0090" ID="QS0090"/>horizontalne omogočitvene pogoje, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/>. Priloga III vsebuje učinkovite mehanizme spremljanja trga javnih naročil; orodja in zmogljivosti za učinkovito uporabo pravil o državni pomoči; dejansko uporabo in izvajanje Listine o temeljnih pravicah; izvajanje in uporabo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Sklep Sveta z dne <DATE ISO="20091126">26. novembra 2009</DATE> o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="023" PAGE.FIRST="35" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 23, str. 35</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Če ti pogoji niso izpolnjeni, lahko Komisija odloži povračilo stroškov, ki jih je priglasila država.</P></ITEM><ITEM><P>Makroekonomsko pogojenost, določeno v členu 19 (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0091" ID="QS0091"/>Ukrepi za povezovanje uspešnosti skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>). Navedena določba pooblašča Svet, da na predlog Komisije začasno ustavi vse ali del obveznosti ali plačila za enega ali več programov države članice: (i) če navedena država članica ne sprejme zadostnih popravnih ukrepov ali ne ravna tako, da bi preprečila prekomerno neravnotežje v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20111116">16. novembra 2011</DATE> o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="306" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 306, str. 25</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (ii) Če Komisija ugotovi, da država članica ni sprejela ukrepov v skladu z Uredbo (ES) št. 332/2002,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Uredba Sveta (ES) z dne <DATE ISO="20020218">18. februarja 2002</DATE> o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 10, zvezek 1, str. 81).</P></NOTE> in odloči, da ne bo odobrila izplačila dodeljene finančne pomoči tej državi članici, in (iii) kadar Svet meni, da država članica ne spoštuje programa makroekonomskih prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130521">21. maja 2013</DATE> o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="140" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 140, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ali ukrepov, zahtevanih s sklepom Sveta, sprejetim v skladu s členom 136(1) PDEU.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>V istem smislu člena 96 in 97 Uredbe o skupnih določbah 2021–2027 Komisiji dovoljujeta, da prekine rok za plačilo ali začasno ustavi plačila državam članicam, če obstaja resna nepravilnost ali nezadostnost ali obrazloženo mnenje Komisije v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU v zvezi z vprašanjem, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov. Komisija lahko v skladu s členom 104 naknadno izvede finančni popravek z zmanjšanjem pomoči iz skladov za neki program, če pride do takih primerov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Mehanizmi pogojenosti so tudi v sektorskih predpisih, ki se uporabljajo za finančne instrumente Unije. Na primer:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Makroekonomska pogojenost, določena v členu 10 Uredbe (EU) 2021/241,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20210212">12. februarja 2021</DATE> o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="057" PAGE.FIRST="17" DATE.PUB="2021">UL 2021, L 57, str. 17</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> podobno kot člen 19 Uredbe o skupnih določbah 2021–2027. Makroekonomska pogojenost strukturnih skladov se prenaša na Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je ključni finančni mehanizem instrumenta za okrevanje v Evropski uniji, sprejet z Uredbo 2020/2094 kot dopolnitev VFO z namenom soočanja s finančnimi posledicami covida‑19. Komisija izvršuje ta mehanizem z neposrednim upravljanjem v skladu z ustreznimi pravili, sprejetimi na podlagi člena 322 PDEU, zlasti s Finančno uredbo in Uredbo 2020/2092.</P></ITEM><ITEM><P>Pogojenost, katere namen je zagotoviti spoštovanje predpisov v zvezi s človekovimi pravicami pri evropskem integriranem upravljanju meja, določenim v členu 4 Uredbe (EU) 2021/1148.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20210707">7. julija 2021</DATE> o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="251" PAGE.FIRST="48" DATE.PUB="2021">UL 2021, L 251, str. 48</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Pogojenost v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in okoljskih ciljev iz člena 4 Uredbe (EU) 2021/1229 o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20210714">14. julija 2021</DATE> o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="274" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2021">UL 2021, L 274, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Podnebna in okoljska pogojenost za neposredna plačila kmetom v okviru SKP, določena v členih od 43 do 47 Uredbe (EU) št. 1307/2013.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20131217">17. decembra 2013</DATE> o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="608" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 347, str. 608</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Ti mehanizmi pogojenosti so različni, vendar vsi odražajo skupno logiko: upravičenost za plačilo iz proračuna Unije je pogojena z izpolnjevanjem nekaterih horizontalnih, ločenih in dodatnih zahtev glede na zahteve, ki jih neposredno določa evropski sklad, iz katerega se izvede plačilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Na primer, prejem plačil iz strukturnih skladov, kot sta ESRR ali ESS, je pogojen s spoštovanjem zahteve po makroekonomskem ravnovesju s strani države članice.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Finančna pogojenost, uvedena z Uredbo 2020/2092, je glede izvrševanja proračuna povezana s spoštovanjem pravne države, ki je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0092" ID="QS0092"/>bistveno za zaščito drugih temeljnih vrednot [iz člena 2 PEU]<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Uvodna izjava 6 Uredbe 2020/2092.</P></NOTE> Države članice jo morajo kot horizontalni pogoj upoštevati pri izvrševanju proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="22"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Finančna pogojenost pomeni povezavo med solidarnostjo in odgovornostjo. Unija sredstva iz svojega proračuna prenese na države članice, če so porabljena odgovorno, kar pomeni, da so porabljena v skladu z vrednotami Unije, kot je vrednota pravne države. Le če se pri izvrševanju proračuna upoštevajo vrednote Unije, obstaja zadostno medsebojno zaupanje med državami članicami glede dodelitve finančnih sredstev Uniji, ki so nujna za doseganje njenih ciljev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Povsem jasno je, da ima ta nova razsežnost metode pogojenosti posledice, ki pomembno vplivajo na odnose Unije z državami članicami. Na podlagi mehanizma pogojenosti imajo institucije Unije okrepljene pristojnosti, da zagotovijo, da države članice, kadar posegajo v upravljanje proračuna Unije, spoštujejo vrednote prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Uporaba metode finančne pogojenosti v pravilih sekundarne zakonodaje pa mora biti v skladu z zahtevami primarnega prava in mora spadati v pristojnosti, ki so dodeljene Uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Do zdaj sta se v sodni praksi Sodišča obravnavali predvsem okoljska pogojenost, ki se uporablja za neposredna plačila kmetom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Med sodno prakso glede okoljske pogojenosti pri neposrednih plačilih kmetom se lahko omenita sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210127">27. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>De Ruiter</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑361/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:71">EU:C:2021:71</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 31 do 41), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Teglgaard in Fløjstrupgård</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:597">EU:C:2018:597</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje). Sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180807">7. avgusta 2018</DATE>, <NAME.CASE>Argo Kalda Mardi talu</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑435/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:637">EU:C:2018:637</NO.ECLI>), v točki <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> navedlo: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0093" ID="QS0093"/>[v] skladu s členom 93 zadnjenavedene uredbe so standardi za ohranjanje zemljišč v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju del pravil o navzkrižni skladnosti, ki jih je – kot je navedeno v členu 91 navedene uredbe – treba spoštovati, v nasprotnem primeru se naloži upravna kazen. Ti standardi se določijo na nacionalni ravni v skladu s seznamom iz Priloge II k tej uredbi in se nanašajo zlasti na področje okolja.<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/></P></NOTE> in makroekonomska pogojenost, ki je bila potrjena v sodbi Pringle.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121127">27. novembra 2012</DATE> (<NO.CASE>C‑370/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:756">EU:C:2012:756</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0094" ID="QS0094"/>[…] S strogimi pogoji, ki veljajo za odobritev finančne pomoči z mehanizmom za stabilnost na podlagi odstavka 3 člena 136 PDEU, na katerega se nanaša sprememba Pogodbe DEU, pa naj bi se zagotovilo, da bo ta mehanizem pri poslovanju spoštoval pravo Unije, vključno z ukrepi, ki jih Unija sprejme v okviru usklajevanja ekonomske politike držav članic.<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Sodišče je v zadnjenavedeni sodbi razsodilo, da je pogojenost mehanizem, primeren za zagotovitev spoštovanja prava Unije in ukrepov za usklajevanje ekonomske politike držav, ki so jih sprejele institucije Unije. Navedlo je tudi, da makroekonomski pogoji iz členov 3, 12(1) in 13(3), prvi pododstavek, Pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost (Pogodba o EMS)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Pogodba o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko in Republiko Finsko, ki je bila <DATE ISO="20120202">2. februarja 2012</DATE> sklenjena v Bruslju.</P></NOTE> zagotavljajo združljivost dejavnosti EMS zlasti s členom 125 PDEU in ukrepi usklajevanja, ki jih sprejme Unija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121127">27. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Pringle</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:756">EU:C:2012:756</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0111">111</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0112">112</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Točke od 154 do 156 so se nanašale na ukrepanje Komisije v okviru Pogodbe o EMS zaradi zagotavljanja spoštovanja pogojenosti, ki velja za finančno pomoč. Ista sklicevanja so bila navedena tudi v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160920">20. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Mallis in Malli/Komisija in ECB</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑105/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:702">EU:C:2016:702</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Ta zadeva in zadeva C‑157/21 dajeta Sodišču možnost, da razvije svojo sodno prakso v zvezi s finančno pogojenostjo, tako da jo razširi na instrument, s katerim institucije Unije, da bi zaščitile njen proračun, spodbujajo države članice, da spoštujejo vrednoto pravne države iz člena 2 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Po teh preudarkih bom opravil analizo zaporednih tožbenih razlogov za razglasitev ničnost, ki jih navaja madžarska vlada.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="23"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Prvi tožbeni razlog: neobstoj oziroma neustreznost pravne podlage Uredbe 2020/2092</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Madžarska vlada trdi, da čeprav člen 322(1)(a) PDEU zakonodajalca Unije pooblašča za sprejetje finančnih pravil v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije, Uredba 2020/2092 ne vsebuje proračunskih ali finančnih določb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Navaja, da zato pravna podlaga Uredbe 2020/2092 ni ustrezna in da Unija ni pristojna za sprejetje predpisa sekundarne zakonodaje s to vsebino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Meni, da Uredba 2020/2092 Komisiji in Svetu omogoča, da opredelita pojem pravne države in ravnanja, ki kršijo zahteve, ki jih nalaga ta vrednota Unije. Sprejeti mehanizem dovoljuje naložitev sankcij, ki vplivajo na temeljne strukture države članice, glede katerih Unija nima pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Trdi, da člen 322 PDEU ne zajema teh ravnanj in torej ni ustrezna pravna podlaga za Uredbo 2020/2092, katere področje uporabe naj bi bilo v koliziji s postopkom iz člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Madžarska vlada poleg tega navaja razlike med Uredbo 2020/2092 ter drugimi finančnimi in proračunskimi predpisi Unije, katerih podlaga je člen 322(1)(a) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Madžarska vlada med elementi Uredbe 2020/2092, ki niso združljivi s členom 322 PDEU, po eni strani navaja nasprotje interesov pri razdelitvi sredstev Unije. Uredba 2020/2092 naj ne bi vsebovala nobenih postopkovnih določb za države članice v zvezi z določitvijo pravil o nasprotju interesov in njihovo odpravo, zaradi česar omogoča sprejetje ukrepov proti zadevnim državam na podlagi neopredeljenih kršitev, ki presegajo zahteve, določene v Finančni uredbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Po drugi strani trdi, da člen 5(2) Uredbe 2020/2092 države članice zavezuje, da iz svojega proračuna financirajo programe, ki jim Unija odvzame svoja sredstva, da bi zaščitil upravičence. Ta določba naj ne bi bila v skladu s pravili izvrševanja proračuna Unije in za državo članico pomeni sankcijo, ki krši zahteve pravne države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Madžarska vlada meni, da člen 322 PDEU ne more biti podlaga za naložitev obveznosti v zvezi z nacionalnimi proračuni, saj naj bi omogočal le sprejetje pravil glede izvrševanja proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Parlament in Svet nasprotujeta trditvam madžarske vlade in menita, da je člen 322(1)(a) PDEU ustrezna pravna podlaga za Uredbo 2020/2092.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Da bi se izognil ponavljanju, navajam, da se države, ki so se udeležile obravnave (razen, jasno, Madžarske in Republike Poljske), ter Komisija strinjajo s trditvami Parlamenta in Sveta.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Po mnenju teh dveh institucij Uredba 2020/2092 vzpostavlja mehanizem proračunske (finančne) pogojenosti za zagotovitev spoštovanja zahtev pravne države v skladu z drugimi mehanizmi pogojenosti, ki že obstajajo v Uniji. To utemeljuje analiza cilja in vsebine navedene uredbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="24"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Najprej bom opozoril na ustaljeno sodno prakso Sodišča glede izbire pravnih podlag v primarnem pravu za sprejetje aktov sekundarne zakonodaje:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201208">8. decembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Poljska/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑626/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1000">EU:C:2020:1000</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 43 do 47); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201208">8. decembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Madžarska/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑620/128</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1001">EU:C:2020:1001</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 38 do 42), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191203">3. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Češka republika/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1035">EU:C:2019:1035</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0095" ID="QS0095"/>[M]ora izbira pravne podlage akta Unije temeljiti na objektivnih elementih, ki so lahko predmet sodnega nadzora, med katerimi sta zlasti namen in vsebina tega akta. Če se pri preizkusu zadevnega akta izkaže, da ima ta dvojni cilj ali da ima dva sestavna dela, pri čemer je eden glavni ali prevladujoči, drugi pa stranski, mora ta akt temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavni del[.]<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191203">3. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Češka republika/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1035">EU:C:2019:1035</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0096" ID="QS0096"/>Poleg tega […] je pri določanju ustrezne pravne podlage mogoče upoštevati pravni okvir, v katerega se umešča nova ureditev, zlasti zato, ker lahko tak kontekst pojasni cilj navedene ureditve<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Prav tam (točka 32).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Ko je harmonizacijski akt sprejet, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0097" ID="QS0097"/>to zakonodajalcu Unije ne onemogoča, da bi ta akt prilagodil vsaki spremembi okoliščin ali razvoju znanja glede na njegovo nalogo, da skrbi za varstvo splošnih interesov, ki jih priznava Pogodba<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Prav tam (točka 38).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>V skladu s to sodno prakso bo na podlagi analize cilja in vsebine Uredbe 2020/2092 mogoče ugotoviti, ali je člen 322(1)(a) PDEU ustrezna pravna podlaga za njeno sprejetje ali bi bila potrebna druga ali pa Unija ni pristojna za sprejetje te uredbe.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Cilj Uredbe 2020/2092</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1 Uredbe 2020/2092 je njen cilj določiti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0098" ID="QS0098"/>[…] pravila, potrebna za zaščito proračuna Unije v primeru kršitev načel pravne države v državah članicah<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>Več uvodnih izjav Uredbe 2020/2092 kaže na povezavo med spoštovanjem pravne države in dobrim finančnim poslovodenjem proračuna Unije.</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>V uvodni izjavi 7 je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0099" ID="QS0099"/>[k]adar države članice izvršujejo proračun Unije, […] je spoštovanje pravne države […] nujen predpogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja iz člena 317 […] PDEU<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>.</P></ITEM><ITEM><P>V uvodni izjavi 8<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0100" ID="QS0100"/>Države članice lahko zagotovijo dobro finančno poslovodenje le, če javni organi ravnajo v skladu s pravom, če preiskovalni organi in organi pregona učinkovito preganjajo primere goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, davčnih utaji, korupcije, nasprotja interesov ali drugih kršitev prava, ter če so samovoljne in nezakonite odločitve javnih organov, tudi organov preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, lahko predmet učinkovite sodne presoje s strani neodvisnih sodišč in Sodišča Evropske unije.<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/></P></QUOT.S></NOTE> je navedeno, da države članice lahko zagotovijo dobro finančno poslovodenje le, če javni organi ravnajo v skladu s pravom, če se kazensko preganjajo primeri goljufij in če obstaja ustrezen sodni nadzor nad upravnimi odločbami.</P></ITEM><?PAGE NO="25"?><ITEM><P>Uvodna izjava 9<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0101" ID="QS0101"/>Neodvisnost in nepristranskost sodstva bi morala biti vedno zagotovljena, preiskovalni organi in organi pregona pa bi morali imeti možnost, da ustrezno opravljajo svoje naloge. Sodstvo ter preiskovalni organi in organi pregona bi morali imeti zadostne finančne in človeške vire ter vzpostavljene postopke za učinkovito delovanje ob polnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja, vključno s spoštovanjem pravice do obrambe. Pravnomočne sodbe bi bilo treba učinkovito izvajati. Ti pogoji so potrebni kot minimalno jamstvo zoper nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, ki bi lahko škodile finančnim interesom Unije.<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/></P></QUOT.S></NOTE> poudarja pomen neodvisnosti sodstva in organov kazenskih preiskav zoper nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, ki bi lahko škodile finančnim interesom Unije.</P></ITEM><ITEM><P>V uvodni izjavi 13 je ponovno potrjeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0102" ID="QS0102"/>[o]bstaja […] jasna povezava med spoštovanjem pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/>.</P></ITEM><ITEM><P>V uvodni izjavi 15 je poudarjeno, da lahko <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0103" ID="QS0103"/>[k]ršitve načel pravne države, zlasti tistih, ki vplivajo na pravilno delovanje javnih organov in učinkovito sodno presojo [sodni nadzor], […] resno škodujejo finančnim interesom Unije<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/>.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>V skladu s temi uvodnimi izjavami, katerih usklajenosti s členi Uredbe 2020/2092 ni mogoče zanikati, se mi zdi, da je cilj te uredbe ustvariti poseben mehanizem za zagotovitev pravilnega izvrševanja proračuna Unije, kadar država članica krši načela pravne države, ki ogrožajo pravilno upravljanje sredstev Unije ali njene finančne interese.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>Ta cilj se mi zdi v skladu z izbiro člena 322(1)(a) PDEU kot pravne podlage za Uredbo 2020/2092.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0088"><P>Glej Martín Rodríguez, P., <HT TYPE="ITALIC">El Estado de Derecho en la Unión Europea</HT>, Marcial Pons, Madrid, 2021, str. 133, za katerega: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0104" ID="QS0104"/>člen 322 PDEU zagotavlja pravno podlago, ki je več kot zadostna za vzpostavitev te [finančne] pogojenosti, ki poleg tega že obstaja glede konkretnih materialnih elementov pravne države […].<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133.</NO.P><TXT>Parlament in Svet trdita, da je namen sporne uredbe tisti, ki izhaja iz navedenih uvodnih izjav. Nasprotujeta analizi madžarske vlade, ki trdi, da je namen Uredbe 2020/2092 uvesti dodaten postopek poleg tistih, ki so že vzpostavljeni<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0089"><P>Evropski mehanizem za pravno državo, pregled stanja na področju pravosodja v EU, postopek zaradi neizpolnitve obveznosti in postopek iz člena 7 PEU.</P></NOTE> za zaščito pravne države, ne da bi v primarnem pravu za to obstajala pravna podlaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134.</NO.P><TXT>Res je, da se zdi, da uvodna izjava 14 Uredbe 2020/2092, če se bere brez konteksta, v določeni meri podpira trditev madžarske vlade, saj je v njej navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0105" ID="QS0105"/>[m]ehanizem, določen v tej uredbi, te instrumente <HT TYPE="ITALIC">dopolnjuje</HT> z zaščito proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države, ki vplivajo na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135.</NO.P><TXT>Ta očitna nedoslednost v logiki uvodnih izjav Uredbe 2020/2092 lahko izhaja iz poteka njenega zakonodajnega postopka. Kot sem že pojasnil, je prvotni predlog Komisije v manjši meri odražal finančno pogojenost predvidenega mehanizma in se je bolj nanašal na zaščito pravne države. Zaradi nasprotovanja Sveta se je končno besedilo Uredbe 2020/2092 oblikovalo v instrument finančne pogojenosti, v okviru katerega varovanje pravne države deluje kot horizontalni pogoj, ki ga morajo države spoštovati pri izvrševanju proračuna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136.</NO.P><TXT>Zato je treba podrobno preučiti vsebino Uredbe 2020/2092, da bi se ugotovilo, ali je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0106" ID="QS0106"/>končni zakonodajni izdelek<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/> res mehanizem finančne pogojenosti, tako kot drugi v pravu Unije. Če je tako, bi bil člen 322(1)(a) PDEU ustrezna pravna podlaga, saj bi bila navedena uredba akt o izvrševanju proračuna.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="26"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137.</NO.P><TXT>Če ni tako, kar trdi madžarska vlada, bi šlo za dodaten instrument za zaščito pravne države s proračunsko konotacijo, za katerega člen 322 PDEU ne bi bil ustrezna pravna podlaga in za vzpostavitev katerega Unija ne bi bila pristojna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0138"><NO.P>138.</NO.P><TXT>Menim, da je cilj Uredbe 2020/2092 z mehanizmom pogojenosti zagotoviti pravilno izvrševanje proračuna Unije v primeru kršitev načel pravne države članice v državi članici, ki ogrožajo dobro finančno poslovodenje s sredstvi Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>139.</NO.P><TXT>Kot celota je torej cilj Uredbe 2020/2092 zaščititi proračun Unije, kadar obstajajo posebni položaji, ki ogrožajo njegovo pravilno izvrševanje in ki pomenijo kršitve pravne države. Njegov namen torej ni zaščita slednje s kaznovalnim mehanizmom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0140"><NO.P>140.</NO.P><TXT>S tega vidika je cilj Uredbe 2020/2092 primerljiv s ciljem Finančne uredbe, katere pravna podlaga v členu 322 PDEU ni sporna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0141"><NO.P>141.</NO.P><TXT>Parlament, Svet in Komisija so namreč v skupni izjavi, pripravljeni ob njenem sprejetju, izjavili, da želijo vsebino Uredbe 2020/2092 vključiti v Finančno uredbo, ko bo ta spremenjena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0090"><P>Vsebina te izjave je: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0107" ID="QS0107"/>Brez poseganja v pravico Komisije do pobude se Evropski parlament, Svet in Komisija strinjajo, da bodo razmislili o tem, da se v Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20180718">18. julija 2018</DATE> (Finančna uredba) ob njeni naslednji reviziji vključi vsebina te uredbe.<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/> Glej njeno besedilo v prilogi dokumenta COM/2020/843 final z dne <DATE ISO="20201214">14. decembra 2020</DATE>, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s stališčem Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnemu režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0142"><NO.P>142.</NO.P><TXT>Kot navaja Svet, je odločitev evropskega zakonodajalca, da pripravi akt za zagotovitev ustreznega izvrševanja proračuna Unije v primeru kršitev pravne države, zajeta z njegovo pravico do proste presoje pri sprejemanju zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0143"><NO.P>143.</NO.P><TXT>Navedene možnosti nikakor ni mogoče opredeliti kot očitno napačno. Spoštovanje načel pravne države je lahko temeljnega pomena za dobro delovanje javnih financ in pravilno izvrševanje proračunov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0091"><P>Glej Mnenje št. 1/2018 Računskega sodišča o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20180502">2. maja 2018</DATE> o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="291" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2018">UL 2018, C 291, str. 1</REF.DOC.OJ>), točki 10 in 11.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0144"><NO.P>144.</NO.P><TXT>Skratka, menim, da vzpostavitev mehanizma finančne pogojenosti, povezane s pravno državo, pomeni sprejemljivo zakonodajno možnost in v skladu s primarnim pravom.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vsebina Uredbe 2020/2092</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0145"><NO.P>145.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba pri presoji, ali je Uredba 2020/2092 zajeta s členom 322(1)(a) PDEU, v skladu s sodno prakso Sodišča nujno preučiti njeno vsebino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0146"><NO.P>146.</NO.P><TXT>Na podlagi te analize bo mogoče preveriti, ali so elementi iz Uredbe 2020/2092 resnični mehanizem finančne pogojenosti (v skladu s tistimi, ki že obstajajo v pravu Unije), in torej ugotoviti, ali člen 322(1)(a) PDEU temu mehanizmu zagotavlja pravilno pravno podlago.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="27"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pogoji za sprejetje ukrepov v postopku iz Uredbe 2020/2092</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0147"><NO.P>147.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(1) Uredbe 2020/2092, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0108" ID="QS0108"/>[k]adar se v skladu s členom 6 ugotovi, da kršitve načel pravne države v državi članici dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije, se sprejmejo ustrezni ukrepi<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0148"><NO.P>148.</NO.P><TXT>Stranke v postopku se ne strinjajo glede razlage te določbe:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Madžarska vlada trdi, da uvaja tristopenjski postopek, v katerem je treba ugotoviti: (a) kršitev pravne države; (b) resno in dovolj neposredno tveganje za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije, in (c) potrebo, da se v zvezi s tem sprejmejo sorazmerni ukrepi. Meni, da pravna podlaga člena 322(1)(a) PDEU ne zajema prve od navedenih faz.</P></ITEM><ITEM><P>Parlament in Svet nasprotujeta tej razlagi in menita, da ima postopek le dve fazi: (a) dokaz o obstoju kršitve pravne države, ki neposredno ogroža dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije, in (b) sprejetje ukrepov za boj proti temu. Pogojenost naj bi tako veljala le za kršitve pravne države, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna Unije in so dovolj resne.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0149"><NO.P>149.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je zadnjenavedena razlaga člena 4(1) Uredbe 2020/2092 upoštevna. Finančna pogojenost je omejena na tiste kršitve pravne države, ki so dovolj neposredno povezane z izvrševanjem proračuna in ki vplivajo ali pomenijo resno tveganje vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito njenih finančnih interesov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0150"><NO.P>150.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dobesedna</HT> razlaga pripelje do tega sklepa, saj člen 4(1) Uredbe 2020/2092 zahteva dovolj neposredno povezavo med kršitvijo pravne države in izvrševanjem proračuna. Samo tako je mogoče uporabiti mehanizem pogojenosti, tako da se Uredba 2020/2092 ne uporablja za vse kršitve pravne države, temveč za kršitve, ki so neposredno povezane z izvrševanjem proračuna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0151"><NO.P>151.</NO.P><TXT>V istem smislu, čeprav člen 2(a) Uredbe 2020/2092 opredeljuje pravno državo, je to zgolj <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0109" ID="QS0109"/>[v] tej uredbi<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/>. Res je, da navedena določba <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0110" ID="QS0110"/>pravno državo<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/> opredeljuje na splošno (kot vrednoto Unije, določeno v členu 2 PEU) in odprto, saj jo navezuje na načela, navedena v nadaljevanju, vendar ponavljam, z omejenim obsegom, ki sem ga pravkar poudaril.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0152"><NO.P>152.</NO.P><TXT>Podobno so v členu 3 Uredbe 2020/2092 naštete nekatere značilnosti kršitve načel pravne države <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0111" ID="QS0111"/>[z]a namene te uredbe<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0153"><NO.P>153.</NO.P><TXT>Na podlagi <HT TYPE="ITALIC">sistematične</HT> razlage člena 4(1) Uredbe 2020/2092 v povezavi z drugimi členi te uredbe menim tudi, da se finančna pogojenost uporablja le za tiste resne kršitve pravne države, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0154"><NO.P>154.</NO.P><TXT>Značilnosti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0112" ID="QS0112"/>kršitev načel pravne države<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/>, ki jih primeroma našteva člen 3 Uredbe 2020/2092, so v členu 4(2) te uredbe omejene na področja delovanja nacionalnih organov, ki so neposredno povezana z izvrševanjem proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0155"><NO.P>155.</NO.P><TXT>Poudarjam, da se primeri iz člena 4(2) Uredbe 2020/2092 nanašajo bodisi na konkretne dejavnosti proračunskega izvrševanja bodisi na splošne dejavnosti, če te vključujejo nadzor nad dejavnostmi izvrševanja proračuna.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="28"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0156"><NO.P>156.</NO.P><TXT>Res je, da nekatere splošne dejavnosti, navedene v členu 4(2) Uredbe 2020/2092,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0092"><P>Tiste, ki so navedene v točkah (c) (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0113" ID="QS0113"/>pravilno delovanje preiskovalnih služb in javnega tožilstva<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/>), (d) (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0114" ID="QS0114"/>učinkovita sodna presoja ukrepov<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/>) in (e) (preprečevanje in sankcioniranje goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, korupcije ali drugih kršitev prava Unije).</P></NOTE> obravnavane ločeno, kot take ne bi smele vplivati na izvrševanje proračuna Unije v smislu člena 322(1)(a) PDEU niti niso samodejno povezane z dobrim finančnim poslovodenjem<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0093"><P>V skladu s členom 2, točka 59, finančne uredbe <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0115" ID="QS0115"/>dobro finančno poslovodenje<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/> pomeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0116" ID="QS0116"/>izvrševanje proračuna v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/>.</P></NOTE> ali varovanjem finančnih interesov Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0157"><NO.P>157.</NO.P><TXT>Vendar pa je namen člena 4(2) Uredbe 2020/2092 omejiti razširitev teh splošnih dejavnosti na tiste, ki so ob tem, da jih izvajajo nacionalni organi, povezane z izvrševanjem proračuna. To velja za:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Delovanje preiskovalnih služb in javnega tožilstva v tem okviru le glede <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0117" ID="QS0117"/>kršitev prava Unije, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/> [točka (c)].</P></ITEM><ITEM><P>Učinkovito sodno presojo neodvisnih sodišč, če se izvaja v zvezi z ukrepi ali opustitvami nacionalnih organov, ki so [v skladu s točkami (a), (b) in (c) istega odstavka] povezane z izvrševanjem proračuna Unije [točka (d)].</P></ITEM><ITEM><P>Preprečevanje in sankcioniranje goljufij in drugih kršitev prava Unije, kadar so – ponovno – <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0118" ID="QS0118"/>povezan[e] z izvrševanjem proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije<QUOT.END REF.START="QS0118" CODE="201C" ID="QE0118"/> [točka (e)].</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0158"><NO.P>158.</NO.P><TXT>V zvezi z rezidualno klavzulo [točka (h)], ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0119" ID="QS0119"/>drug[e] primer[e] ali ravnanja organov<QUOT.END REF.START="QS0119" CODE="201C" ID="QE0119"/>, ti lahko spadajo na področje uporabe Uredbe 2020/2092 le, če <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0120" ID="QS0120"/>so pomembni za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije<QUOT.END REF.START="QS0120" CODE="201C" ID="QE0120"/>. Rezidualna klavzula se torej ne širi na ravnanja, ki niso povezana z izvrševanjem proračuna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0159"><NO.P>159.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je metoda, ki jo je zakonodajalec uporabil za določitev področja in pogojev uporabe zadevnega mehanizma, primerna, saj kot <HT TYPE="ITALIC">horizontalni</HT> pogoj za pravilno izvrševanje proračuna nalaga spoštovanje načel pravne države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0160"><NO.P>160.</NO.P><TXT>Resne kršitve teh načel, na podlagi katerih je mogoče uporabiti mehanizem pogojenosti, so tiste, ki izhajajo iz dejavnosti izvrševanja proračuna Unije ali splošnih dejavnosti državnih organov, ki se neposredno nanašajo na navedeno izvrševanje proračuna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0161"><NO.P>161.</NO.P><TXT>Člen 6(9) Uredbe 2020/2092 vsekakor zahteva, da Komisija navede specifične razloge in predloži konkretne dokaze o obstoju resne kršitve načel pravne države, neposredno povezane z izvrševanjem proračuna. Le tako je mogoče zoper državo članico kršiteljico sprejeti ustrezne ukrepe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0162"><NO.P>162.</NO.P><TXT>Na podlagi <HT TYPE="ITALIC">namenske</HT> in <HT TYPE="ITALIC">zgodovinske</HT> razlage člena 4(1) Uredbe 2020/2092 menim tudi, da se finančna pogojenost uporablja le za tiste kršitve pravne države, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0163"><NO.P>163.</NO.P><TXT>V zvezi s tem ponavljam koristnost upoštevanja poteka zakonodajnega postopka, ki je privedel do sprejetja Uredbe 2020/2092.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="29"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0164"><NO.P>164.</NO.P><TXT>Kot sem že navedel, se je prvotni predlog Komisije nanašal bolj na zaščito pravne države in je manj odražal finančno pogojenost mehanizma. Zaradi posredovanja Sklepa je končno besedilo Uredbe 2020/2092 jasneje postalo instrument finančne pogojenosti, v okviru katerega je varovanje pravne države horizontalni pogoj, ki ga morajo države spoštovati pri izvrševanju proračuna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0165"><NO.P>165.</NO.P><TXT>Pri razvoju zakonodajnega besedila je bil ključni element vključitev zahteve po <HT TYPE="ITALIC">dovolj neposredni</HT> povezavi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0094"><P>V sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141106">6. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑385/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2350">EU:C:2014:2350</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), je predvidena potreba po dovolj neposredni povezavi med domnevno kršitvijo prava Unije, ki jo je storila država članica prejemnica, in ukrepom, ki je predmet zaprošenega financiranja, kot elementom, ki Komisiji omogoča, da odredi začasno ustavitev plačil iz strukturnih skladov državi članici.</P></NOTE> med izvrševanjem proračuna in kršitvijo načel pravne države<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0095"><P>Martín Rodríguez, P., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 133, poudarja tudi, da je ključ za razlago Uredbe 2020/2092 zahteva po <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0121" ID="QS0121"/>dovolj neposrednem<QUOT.END REF.START="QS0121" CODE="201C" ID="QE0121"/> vplivu.</P></NOTE> v člen 4(1) Uredbe 2020/2092.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0166"><NO.P>166.</NO.P><TXT>Uvedba tega elementa, ki ga določena pravna teorija močno graja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0096"><P>Članek v <HT TYPE="ITALIC">European Papers</HT>, 2020, št. 5, str. 1101–1104, v katerem je obveznost Komisije, da dokaže, da se kršitev pravne države nanaša izključno na zaščito finančnih interesov Unije, opredeljen kot <HT TYPE="ITALIC">probatio diabolica</HT>. Dodaja, da navedena zahteva <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0122" ID="QS0122"/>will presumably render inoperative the conditionality mechanism<QUOT.END REF.START="QS0122" CODE="201C" ID="QE0122"/> in da Uredba 2020/2092 <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0123" ID="QS0123"/>appears to be doomed to fail<QUOT.END REF.START="QS0123" CODE="201C" ID="QE0123"/>, če se bo uporabljala samo za ravnanje držav, ki vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije.</P></NOTE> pomeni določeno zmanjšanje področja uporabe prvotnega predloga Komisije. V svoji končni različici je mehanizem finančne pogojenosti tesno povezan z izvrševanjem proračuna Unije, da se ne bi kršil člen 7 PEU in da bi se omogočilo, da normativni akt spada v pravno podlago člena 322 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0097"><P>Sklepi Evropskega sveta z dne 10. in <DATE ISO="20201211">11. decembra 2020</DATE>, točka 2(e), ponovno potrjujejo, da bo morala biti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0124" ID="QS0124"/>vzročna zveza med takimi kršitvami in negativnimi posledicami za finančne interese Unije pa […] dovolj neposredna in ustrezno izkazana. Zgolj ugotovitev, da je prišlo do kršitve načela pravne države, ne zadostuje za sprožitev mehanizma.<QUOT.END REF.START="QS0124" CODE="201C" ID="QE0124"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0167"><NO.P>167.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dovolj neposredna</HT> povezava zagotavlja, da se mehanizem pogojenosti ne bo uporabljal za katero koli resno kršitev pravne države, temveč bo omejen na tiste resne kršitve, ki so tesno povezane z izvrševanjem proračuna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0098"><P>Evropski svet z dne 10. in <DATE ISO="20201211">11. decembra 2020</DATE> je v svojih sklepih, točka 2(h), šel dlje od Uredbe, ko pravi, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0125" ID="QS0125"/>[k]adar se bodo takšne informacije in ugotovitve [na podlagi katerih Komisija utemeljuje svojo oceno,] ne glede na njihov izvor, uporabile za namene uredbe, bo Komisija zagotovila, da bosta njihova relevantnost in uporaba določeni izključno v luči cilja uredbe, tj. zaščite finančnih interesov Unije<QUOT.END REF.START="QS0125" CODE="201C" ID="QE0125"/>.</P></NOTE> To povezavo bo morala Komisija dokazati, preden bo predlagala popravne ukrepe, pri čemer ne obstaja nikakršen avtomatizem pri tem dokazovanju, ne glede na to, za kako resno kršitev načel pravne države gre.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0168"><NO.P>168.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 13 Uredbe 2020/2092 je ta povezava poudarjena z zagotavljanjem, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0126" ID="QS0126"/>[o]bstaja torej jasna povezava med spoštovanjem pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja<QUOT.END REF.START="QS0126" CODE="201C" ID="QE0126"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0169"><NO.P>169.</NO.P><TXT>Skratka, na podlagi dobesedne, sistematične, namenske in zgodovinske razlage člena 4(1) Uredbe 2020/2092 v skladu s hermenevtičnimi merili menim, da navedena uredba vzpostavlja mehanizem finančne pogojenosti, ki se uporablja samo za resne kršitve pravne države, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna Unije. Če se razume tako, ima Uredba 2020/2092 zadostno pravno podlago v členu 322(1)(a) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0170"><NO.P>170.</NO.P><TXT>Te trditve ne omaja trditev madžarske vlade v zvezi z (domnevnim) protislovjem med določbami Finančne uredbe v zvezi z nasprotjem interesov (člen 61)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0099"><P>Člen 61(3) finančne uredbe določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0127" ID="QS0127"/>[z]a namene odstavka 1 nasprotje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega neposrednega ali posrednega osebnega interesa<QUOT.END REF.START="QS0127" CODE="201C" ID="QE0127"/>.</P></NOTE> in členom 3(b) Uredbe 2020/2092, ki kot značilno za kršitve načel pravne države, med drugim opredeljuje, da nacionalni organi ne zagotavljajo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0128" ID="QS0128"/>odsotnosti nasprotja interesov<QUOT.END REF.START="QS0128" CODE="201C" ID="QE0128"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="30"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0171"><NO.P>171.</NO.P><TXT>Kot navaja Svet, je uporaba Uredbe 2020/2092 podredna uporabi drugih finančnih pravil Unije. Člen 6(1) Uredbe 2020/2092 določa, da Komisija uporabi mehanizem, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0129" ID="QS0129"/>razen če meni, da bi lahko z drugimi postopki, določenimi v zakonodaji Unije, učinkoviteje zaščitila proračun Unije<QUOT.END REF.START="QS0129" CODE="201C" ID="QE0129"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0100"><P>V sklepih Evropskega sveta z dne <DATE ISO="20201211">11. decembra 2020</DATE>, točka 2(d), je bilo določeno, da bo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0130" ID="QS0130"/>[p]ri uporabi mehanizma […] upoštevan njegov subsidiarni značaj. Ukrepi v okviru mehanizma bodo prišli v poštev samo, če drugi postopki, določeni v pravu Unije, med drugim v sklopu uredbe o skupnih določbah, finančne uredbe ali postopkov za ugotavljanje kršitev na podlagi Pogodbe, ne bi omogočali učinkovitejše zaščite proračuna Unije.<QUOT.END REF.START="QS0130" CODE="201C" ID="QE0130"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0172"><NO.P>172.</NO.P><TXT>To pomeni, da se postopek reševanja nasprotja interesov, določen v členu 61 Finančne uredbe, uporablja za konkretne primere in da se mehanizem iz Uredbe 2020/2092 izvaja le, če je delovanje organa države članice, ki sodeluje pri izvrševanju proračuna Unije, ogroženo s posebej resnimi nasprotji interesov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Merila za sprejetje ukrepov v okviru postopka iz Uredbe 2020/2092</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0173"><NO.P>173.</NO.P><TXT>Madžarska vlada trdi, da so ukrepi, ki jih institucije Unije lahko sprejmejo na podlagi Uredbe 2020/2092, dejansko sankcije za kršitev pravil pravne države, in ne pravi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0131" ID="QS0131"/>ukrepi<QUOT.END REF.START="QS0131" CODE="201C" ID="QE0131"/> za zaščito proračuna Unije. Zato člen 322(1)(a) PDEU ni ustrezna pravna podlaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0174"><NO.P>174.</NO.P><TXT>To naj bi izhajalo iz uvodne izjave 18 in člena 5(3) Uredbe 2020/2092, ki določata merila za oblikovanje teh ukrepov, ki se osredotočajo bolj na same kršitve (torej na njihovo naravo, trajanje, resnost in obseg, poleg <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0132" ID="QS0132"/>namena<QUOT.END REF.START="QS0132" CODE="201C" ID="QE0132"/> države članice) kot pa na zaščito proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0175"><NO.P>175.</NO.P><TXT>Svet in Parlament odgovarjata, da člen 5(3) Uredbe 2020/2092 vzpostavlja hierarhijo meril, med katerimi sta poudarjena sorazmernost in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0133" ID="QS0133"/>dejanski ali morebitni vpliv kršitev načel pravne države na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali na finančne interese Unije<QUOT.END REF.START="QS0133" CODE="201C" ID="QE0133"/>. <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0134" ID="QS0134"/>Narava, trajanje, resnost in obseg kršitve načel pravne države<QUOT.END REF.START="QS0134" CODE="201C" ID="QE0134"/> pa so elementi subsidiarne presoje. Merilo namena kršitve države, navedeno v uvodni izjavi 18, naj ne bi imelo normativne vrednosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0176"><NO.P>176.</NO.P><TXT>Menim, da se člen 5(3) in uvodna izjava 18 Uredbe 2020/2092 ne ujemata v celoti. Zdi se, da kadar se sprejemajo ukrepi, slednja šteje za subsidiarno merilo glede <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0135" ID="QS0135"/>vpliv[a] na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije<QUOT.END REF.START="QS0135" CODE="201C" ID="QE0135"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0177"><NO.P>177.</NO.P><TXT>Vendar menim, da je mogoče na podlagi sistematične razlage člena 5(3) Uredbe 2020/2092 sklepati, da je treba pri sprejetju ukrepov upoštevati predvsem sorazmernost in dejanske ali morebitne posledice kršitve načel pravne države na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali na finančne interese Unije. Tako se ohrani sama narava ukrepov, ki ni enaka naravi sankcij, naloženih zaradi kršitve načel pravne države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0101"><P>Glej po analogiji sodno prakso Sodišča, v skladu s katero <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0136" ID="QS0136"/>[…] obveznost vračila koristi, ki je bila neupravičeno prejeta zaradi nepravilnosti, ne pomeni sankcije, temveč je zgolj posledica ugotovitve, da zahtevani pogoji za pridobitev koristi, ki izhaja iz predpisov Unije, niso bili spoštovani, zaradi česar pridobljena korist ni upravičena<QUOT.END REF.START="QS0136" CODE="201C" ID="QE0136"/> (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201001">1. oktobra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Elme Messer Metalurgs</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑743/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:767">EU:C:2020:767</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160526">26. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Județul Neamț in Județul Bacău</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑260/14 in C‑261/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:360">EU:C:2016:360</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0178"><NO.P>178.</NO.P><TXT>Narava, trajanje, resnost in obseg kršitve načel pravne države, ki jo je storila država kršiteljica, se lahko uporabijo le za določitev vpliva njenega delovanja na izvrševanje proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="31"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0179"><NO.P>179.</NO.P><TXT>Glede na to razlago člen 5(3) Uredbe 2020/2092 spada na področje uporabe člena 322(1)(a) PDEU, ker so ukrepi, ki jih določa, ponavljam, proračunski popravek, in ne sankcija za državo članico kršiteljico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0180"><NO.P>180.</NO.P><TXT>Madžarska vlada dvomi, da je vsebina zadnjega stavka člena 5(3) Uredbe 2020/2092 združljiva s to pravno podlago (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0137" ID="QS0137"/>[u]krepi so, kolikor je to mogoče, usmerjeni v ukrepe Unije, na katere vplivajo kršitve<QUOT.END REF.START="QS0137" CODE="201C" ID="QE0137"/>). Tako naj bi bila sprejeta <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0138" ID="QS0138"/>navzkrižna<QUOT.END REF.START="QS0138" CODE="201C" ID="QE0138"/> pogojenost, onkraj tiste, ki se nanaša na zaščito proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0181"><NO.P>181.</NO.P><TXT>Razlaga Sveta, ki temelji na načelu sorazmernosti, se mi zdi prepričljiva. Izjemno dopuščanje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0139" ID="QS0139"/>navzkrižne<QUOT.END REF.START="QS0139" CODE="201C" ID="QE0139"/> finančne pogojenosti je mogoče pojasniti s tem, da lahko nekatere kršitve načel pravne države, ki so jih storili nacionalni organi, vplivajo na zelo veliko sektorjev in ne bi bilo sorazmerno sprejeti popravnih finančnih ukrepov v vseh teh sektorjih. Kot je Svet navedel na obravnavi, so mogoči tudi primeri, v katerih so kršitve načel pravne države znane po polni izvedbi nekaterih programov odhodkov Unije in v katerih finančni popravek ni izvedljiv. V takem primeru bi navedeni popravek lahko vplival na druge programe odhodkov, ki še potekajo, da bi se zagotovila učinkovitost mehanizma pogojenosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0102"><P>Če Sodišče tega pristopa ne bi sprejelo zaradi šibkosti povezave s kršitvijo pravne države, bi moralo razglasiti le ničnost izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0140" ID="QS0140"/>kolikor je mogoče<QUOT.END REF.START="QS0140" CODE="201C" ID="QE0140"/> iz člena 5(3), zadnji stavek, Uredbe 2020/2092 (ki ni bistvene narave), tako da bi bilo njegovo besedilo omejeno na: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0141" ID="QS0141"/>Ukrepi so usmerjeni v ukrepe Unije, na katere vplivajo kršitve.<QUOT.END REF.START="QS0141" CODE="201C" ID="QE0141"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0182"><NO.P>182.</NO.P><TXT>Tako razumljena izjemna dopustitev <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0142" ID="QS0142"/>navzkrižne<QUOT.END REF.START="QS0142" CODE="201C" ID="QE0142"/> finančne pogojenosti (ki vključuje možnost, da se popravek ne razširi na vse sektorje, na katere se nanaša kršitev pravne države, ali da se razširi na odhodke tekočega proračuna Unije), ne odpravlja proračunske narave mehanizma in je v skladu s členom 322 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Merila za odpravo ukrepov v okviru postopka iz Uredbe 2020/2092</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0183"><NO.P>183.</NO.P><TXT>Člen 7(1) in (2) Uredbe 2020/2092 določa odpravo ukrepov na zahtevo države ali na predlog Komisije, če pogoji za njihovo sprejetje prenehajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0184"><NO.P>184.</NO.P><TXT>To pomeni, da je nadaljnji obstoj vpliva ali tveganja vpliva na izvrševanje proračuna Unije nujen za ohranitev sprejetih popravnih ukrepov finančne pogojenosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0185"><NO.P>185.</NO.P><TXT>Kot trdi Svet, se ob prenehanju vpliva na proračunsko izvrševanje popravni ukrepi odpravijo, tudi če država članica še naprej krši načela pravne države. Kot je na obravnavi navedel Evropski parlament, v primeru sankcij ne obstaja možnost odprave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0186"><NO.P>186.</NO.P><TXT>Tako je jasno (oziroma se potrjuje), da mehanizem pogojenosti uporablja finančne popravke, in ne sankcij zaradi kršitev načel pravne države.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">d)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zaščita upravičencev v okviru postopka iz Uredbe 2020/2092</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0187"><NO.P>187.</NO.P><TXT>Člen 5(2) Uredbe 2020/2092<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0103"><P>Glej njegov citat v točki 11 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> v povezavi z uvodno izjavo 19 te uredbe uvaja jamstvo za končne prejemnike ali upravičence iz programov odhodkov, ki se financirajo iz proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="32"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0188"><NO.P>188.</NO.P><TXT>Sprejetje ukrepov finančne pogojenosti, kadar država krši načela pravne države, ne sme škodovati končnim upravičencem do sredstev, ki jih morajo še naprej prejemati. Poleg tega mora država redno poročati Komisiji o spoštovanju te obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0189"><NO.P>189.</NO.P><TXT>Madžarska vlada meni, da mora zadevna država članica v primeru finančnega popravka plačati sredstva upravičencem, in to v breme lastnega proračuna. Uredba 2020/2092 naj bi torej državam nalagala obveznosti v zvezi z njihovim nacionalnim proračunom, česar člen 322 PDEU ne predvideva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0190"><NO.P>190.</NO.P><TXT>Svet odgovarja, da ima člen 5(2) Uredbe 2020/2092 deklaratorni učinek in državi članici ne nalaga dodatnih obveznosti poleg tistih, ki so določene v <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0143" ID="QS0143"/>veljavnih sektorskih ali finančnih pravil[ih]<QUOT.END REF.START="QS0143" CODE="201C" ID="QE0143"/>. V resnici naj bi dodala le način nadzora spoštovanja že obstoječih obveznosti v sektorskih predpisih, da bi se v primeru finančnih popravkov zaščitili upravičenci do sredstev iz proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0191"><NO.P>191.</NO.P><TXT>Menim, da je treba trditve madžarske vlade zavrniti, ker je varstvo upravičencev, določeno v členu 5(2) Uredbe 2020/2092, tipičen in logičen ukrep pri deljenem upravljanju sredstev proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0192"><NO.P>192.</NO.P><TXT>Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 19 Uredbe 2020/2092, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0144" ID="QS0144"/>[…] so plačila Komisije državam članicam v okviru deljenega upravljanja pravno neodvisna od plačil nacionalnih organov upravičencem<QUOT.END REF.START="QS0144" CODE="201C" ID="QE0144"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0193"><NO.P>193.</NO.P><TXT>Iz navedene premise se v tej uvodni izjavi izpeljuje, da ukrepi, sprejeti na podlagi Uredbe 2020/2092, ne vplivajo na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0145" ID="QS0145"/>na razpoložljivost sredstev za plačila upravičencem v skladu z roki za plačila, določenimi na podlagi veljavnih sektorskih in finančnih pravil. […]. [O]bveznosti do končnih prejemnikov ali upravičencev, določene v tej uredbi, so del veljavnega prava Unije glede izvajanja financiranja v okviru deljenega upravljanja.<QUOT.END REF.START="QS0145" CODE="201C" ID="QE0145"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0194"><NO.P>194.</NO.P><TXT>Glede na to, da so plačila Komisije državi članici ločena od plačil nacionalnih organov upravljanja upravičencem iz programov in do sredstev, ki se financirajo iz proračuna Unije, je logično, da se kot splošno pravilo državam naloži obveznost, da ohranijo plačila upravičencem, tudi v primeru finančnega popravka, ki ga sprejme Unija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0195"><NO.P>195.</NO.P><TXT>Poleg tega bi finančni popravek izgubil svoj učinek, če bi nacionalni organi od upravičencev lahko zahtevali vračilo prejetih sredstev ali če jim namenjenih sredstev ne bi izplačali, potem ko bi institucije Unije potrdile ukrep za zaščito njenega proračuna zaradi obstoja kršitve načel pravne države, ki vpliva na njegovo izvrševanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0196"><NO.P>196.</NO.P><TXT>V teh primerih mora finančni popravek, ki so ga sprejele institucije Unije, trpeti država članica kršiteljica in ga ne sme prenesti na upravičence do sredstev, ki niso povezani s to kršitvijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0104"><P>Svet se v obrambo upravičencev sklicuje na zaščito njihovih pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj ter na načelo, da odziv na kršitev ene obveznosti ne sme povzročiti druge kršitve.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0197"><NO.P>197.</NO.P><TXT>Vpliv finančnih popravkov lahko škoduje fizičnim in pravnim osebam iz države članice le, če so odgovorne za kršitve pravil Unije, ki urejajo dodelitev sredstev iz njenega proračuna, kar, ponavljam, ni področje uporabe Uredbe 2020/2092.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="33"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0198"><NO.P>198.</NO.P><TXT>Če pa so za kršitve odgovorni nacionalni organi, morajo sprejeti posledice svojih dejanj, ki so povzročili popravne ukrepe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0105"><P>Glede upravljanja sredstev ESRR je Sodišče razsodilo, da to velja tudi, kadar zneskov ni mogoče izterjati, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0146" ID="QS0146"/>[…] če se ugotovi, da je ta nemožnost posledica napake ali malomarnosti te države članice<QUOT.END REF.START="QS0146" CODE="201C" ID="QE0146"/> (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201001">1. oktobra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Elme Messer Metalurgs</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑743/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:767">EU:C:2020:767</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kot to velja pri izvajanju Uredbe 2020/2092.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0199"><NO.P>199.</NO.P><TXT>Podobno določa člen 103 Uredbe o skupnih določbah 2021–2027, ki ureja finančne popravke držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0106"><P>Glede prejšnje ureditve in sodne prakse v zvezi s finančnimi popravki glej Guillem Carrau, J., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0147" ID="QS0147"/>Las correcciones financieras en materia de fondos estructurales<QUOT.END REF.START="QS0147" CODE="201C" ID="QE0147"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revista Aragonesa de Administración Pública</HT>, 2018, št. 51, str. 281–319.</P></NOTE> Varstvo končnih upravičencev je določeno tudi v členu 11 Uredbe (EU) št. 1306/2013.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0107"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20131217">17. decembra 2013</DATE> o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="549" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 347, str. 549</REF.DOC.OJ>). Njen člen 11 določa: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0148" ID="QS0148"/>Razen če pravo Unije izrecno določa drugače, se plačila, povezana s financiranjem na podlagi te uredbe, upravičencem izplačajo v celoti.<QUOT.END REF.START="QS0148" CODE="201C" ID="QE0148"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0200"><NO.P>200.</NO.P><TXT>Skratka, jamstvo, uvedeno s členom 5(2) Uredbe 2020/2092 v korist končnih upravičencev, se brez težav umešča v mehanizem finančne pogojenosti in je povezano z izvrševanjem proračuna Unije, tako da mu člen 322 PDEU zagotavlja zadostno kritje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0201"><NO.P>201.</NO.P><TXT>Menim torej, da je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7 PEU in kršitev člena 4(1) PEU v povezavi s členom 5(1) PEU, členom 13(2) PEU in členom 269 PDEU</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0202"><NO.P>202.</NO.P><TXT>Madžarska vlada z drugim tožbenim razlogom očita dve kršitvi Pogodb:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>člena 7 PEU;</P></ITEM><ITEM><P>člena 269 PDEU in načela institucionalnega ravnovesja iz člena 13(2) PEU.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0203"><NO.P>203.</NO.P><TXT>Madžarska vlada se sklicuje na (domnevno) kršitev člena 7 PEU in jo povezuje z načelom dodelitve pristojnosti iz člena 4(1) PEU in člena 5(2) PEU zaradi neustreznosti pravne podlage, na kateri temelji Uredba 2020/2092. Glede ponavljanj trditev iz prvega razloga za ničnost napotujem na to, kar sem že navedel v zvezi z njimi.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvi del drugega tožbenega razloga: kršitev člena 7 PEU</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0204"><NO.P>204.</NO.P><TXT>Madžarska vlada trdi, da je postopek iz Uredbe 2020/2092 le konkretizacija postopka, določenega v členu 7 PEU, za kar niti ta določba niti nobena druga določba primarnega prava ne daje možnosti. Dve od treh faz navedenega postopka naj bi sovpadali s tistimi iz mehanizma iz člena 7 PEU, pogoji za začetek uporabe slednjega pa so strožji od tistih, ki se uporabljajo za sprejetje ukrepov na podlagi izpodbijane uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0205"><NO.P>205.</NO.P><TXT>Madžarska vlada meni, da cilj Uredbe 2020/2092 sovpada s ciljem člena 7 PEU, saj je njegov namen kaznovati kršitve načel pravne države z naložitvijo sankcij. To naj bi dokazovali neobstoj pravega mehanizma pogojenosti; neobstoj dejanske povezave med kršitvami načel pravne države<?PAGE NO="34"?> in proračunom Unije; večja povezanost ukrepov s tistimi, ki se uporabljajo za kršitve pravne države, kot s proračunom Unije; upoštevanje namena države članice kot upoštevnega elementa, in to, da je odprava ukrepov povezana s prenehanjem kršitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0206"><NO.P>206.</NO.P><TXT>Parlament in Svet nasprotujeta tej argumentaciji in trdita, da mehanizem iz Uredbe 2020/2092 ni odvisen od postopka iz člena 7 PEU, uresničuje drugačne cilje in ga urejajo drugačna pravila. Njegov cilj je zaščititi proračun Unije, ne pa kaznovati kršitve pravne države. Pogoji za sprejetje ukrepov in njihova tipologija se razlikujejo od tistih iz člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0207"><NO.P>207.</NO.P><TXT>Da bi se ugotovilo, ali Uredba 2020/2092 določa postopek, ki je združljiv s postopkom iz člena 7 PEU, je treba najprej ugotoviti, ali je slednji edini način v pravnem redu Unije za zaščito vrednote pravne države.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Neobstoj izključnosti člena 7 PEU za zaščito pravne države</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0208"><NO.P>208.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju člen 7 PEU ne dovoljuje zakonodajalcu Unije, da bi s pravili sekundarne zakonodaje uvedel drug podoben mehanizem, čeprav z manjšimi materialnimi in postopkovnimi zahtevami, ki bi imel isti cilj zaščite pravne države in v okviru katerega bi se uporabljale podobne sankcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0209"><NO.P>209.</NO.P><TXT>Vendar to ne pomeni, da je zaščita pravne države mogoča <HT TYPE="ITALIC">le</HT> na podlagi člena 7 PEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0108"><P>Glej v tem smislu Martín Rodríguez, P., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 99–101.</P></NOTE> Nič ne preprečuje, da bi se na podlagi drugih instrumentov, ki niso povezani s členom 7 PEU, zagotovila navedena zaščita, če so njihove bistvene značilnosti drugačne od bistvenih značilnosti člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0210"><NO.P>210.</NO.P><TXT>Kot poudarja Svet, imajo načela pravne države v pravnem redu Unije strukturno vrednost, tako da lahko kršitev [pravne države] resno vpliva nanjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0109"><P>Glej Rossi, L. S., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0149" ID="QS0149"/>La valeur juridique des valeurs. L’article 2 TUE: relations avec d’autres dispositions de droit primaire de l’UE et remèdes juridictionnels<QUOT.END REF.START="QS0149" CODE="201C" ID="QE0149"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue trimestrielle de droit européen</HT>, 2020, št. 3, str. 639–657.</P></NOTE> Tako je Sodišče, zlasti v svoji sodni praksi v zvezi z neodvisnostjo sodstva<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0110"><P>Sodišče potrjuje, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0150" ID="QS0150"/>Unija združuje države, ki so svobodno in prostovoljno pristopile k skupnim vrednotam iz člena 2 PEU, spoštujejo te vrednote in si prizadevajo za njihovo spodbujanje. V skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah, kot je pravna država, ki so skupne državam članicam v družbi, ki jo označuje med drugim pravičnost. Glede tega je treba poudariti, da vzajemno zaupanje med državami članicami in zlasti med njihovimi sodišči temelji na osnovni premisi, v skladu s katero države članice delijo vrsto skupnih vrednot, na katerih temelji Unija, kot je navedeno v tem členu<QUOT.END REF.START="QS0150" CODE="201C" ID="QE0150"/> (glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210715">15. julija 2021</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska (Disciplinska ureditev, ki se uporablja za sodnike)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑791/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:596">EU:C:2021:596</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190624">24. junija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska (Neodvisnost vrhovnega sodišča)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑619/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:531">EU:C:2019:531</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa, in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Asociaţia <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0151" ID="QS0151"/>Forumul Judecătorilor din România<QUOT.END REF.START="QS0151" CODE="201C" ID="QE0151"/> in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑83/19, C‑127/19, C‑195/19, C‑291/19, C‑355/19 in C‑397/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:393">EU:C:2021:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0160">160</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in evropskimi nalogi za prijetje in predajo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0111"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201217">17. decembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Openbaar Ministerie (Neodvisnost odreditvenega pravosodnega organa)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑354/20 PPU in C‑412/20 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1033">EU:C:2020:1033</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti pravosodnega sistema)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:586">EU:C:2018:586</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče se za opredelitev dodatnega razloga za zavrnitev izvršitve tovrstnih nalogov sklicuje na zaščito pravne države.</P></NOTE> poudarilo vrednote člena 2 PEU in potrdilo ustreznost pravil sekundarne zakonodaje za njihovo zaščito, poleg določb iz člena 7 PEU. Prav tako je v okviru zaščite pravne države utemeljilo priznanje aktivne legitimacije tretjih držav za vložitev ničnostnih tožb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0112"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210622">22. junija 2021</DATE>, <NAME.CASE>Venezuela/Svet (Prizadevanje tretje države)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑872/19 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:507">EU:C:2021:507</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 48 do 50).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="35"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0211"><NO.P>211.</NO.P><TXT>Glede nalog za prijetje in predajo je treba navesti, da kadar Evropski svet in Svet nista sprejela sklepov iz člena 7 PEU, obstajajo pa elementi, ki kažejo na sistemske ali splošne pomanjkljivosti v zvezi z neodvisnostjo sodne oblasti v državi članici izdajateljici, jih izvršitveni pravosodni organ lahko zavrnejo, če obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bo v primeru predaje osebe v zadnjenavedeno državo članico obstajala resnična nevarnost kršitve njene temeljne pravice do poštenega sojenja, zagotovljene s členom 47, drugi odstavek, Listine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0113"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201217">17. decembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Openbaar Ministerie (Neodvisnost odreditvenega pravosodnega organa)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑354/20 PPU in C‑412/20 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1033">EU:C:2020:1033</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0212"><NO.P>212.</NO.P><TXT>Tako je očitno, da je Sodišče v navedenih primerih uporabilo eno od načel pravne države za opredelitev izjeme od prijetja in predaje zahtevane osebe, ki ni povezano s postopkom iz člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0213"><NO.P>213.</NO.P><TXT>Podobno velja za zaščito neodvisnosti nacionalnih sodišč, pristojnih za uporabo prava Unije, katere obrambo je Sodišče prevzelo tako, da se je znova sklicevalo na vrednoto pravne države,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0114"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210715">15. julija 2021</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska (Disciplinska ureditev, ki se uporablja za sodnike)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑791/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:596">EU:C:2021:596</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210420">20. aprila 2021</DATE>, <NAME.CASE>Repubblika</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑896/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:311">EU:C:2021:311</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> čeprav se ni uporabil člen 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0214"><NO.P>214.</NO.P><TXT>To, da država članica spoštuje vrednote iz člena 2 PEU, je pogoj za uživanje pravic, ki izhajajo iz uporabe Pogodb za to državo članico. Država članica torej ne more spremeniti svoje zakonodaje tako, da bi zmanjšala zaščito vrednote pravne države, ki je konkretizirana zlasti s členom 19 PEU. Države članice bi se morale v zvezi s to vrednoto izogibati vsakršnemu nižanju standardov v svoji zakonodaji na področju organizacije sodstva in se vzdržati ukrepov, ki bi lahko posegali v neodvisnost sodnikov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0115"><P>Po mnenju Sodišča je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0152" ID="QS0152"/>[z]ahteva po neodvisnosti sodišč, ki je neločljivo povezana z nalogo sojenja, […] del bistvene vsebine pravice do učinkovitega pravnega varstva in temeljne pravice do poštenega sojenja, ki ima poglaviten pomen kot garant varstva vseh pravic, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi prava Unije, in ohranitve skupnih vrednot držav članic, ki so navedene v členu 2 PEU, zlasti vrednote pravne države<QUOT.END REF.START="QS0152" CODE="201C" ID="QE0152"/>. Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210715">15. julija 2021</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska (Disciplinska ureditev, ki se uporablja za sodnike)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑791/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:596">EU:C:2021:596</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210420">20. aprila 2021</DATE>, <NAME.CASE>Repubblika</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑896/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:311">EU:C:2021:311</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne 18. maja, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Asociaţia</NAME.CASE> <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0153" ID="QS0153"/>Forumul Judecătorilor din România<QUOT.END REF.START="QS0153" CODE="201C" ID="QE0153"/> in drugi (<NO.CASE>C‑83/19, C‑127/19, C‑195/19, C‑291/19, C‑355/19 in C‑397/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:393">EU:C:2021:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0162">162</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0215"><NO.P>215.</NO.P><TXT>Ti vzorci sodne prakse Sodišča v zvezi z zaščito vrednote pravne države kažejo, da so pravila institucij Unije, katerih namen je, da se na specifičnih področjih ukrepa (in ne nujno z mehanizmom iz člena 7 PEU) zoper nekatere kršitve navedene vrednote, ki vplivajo na izvrševanje proračuna, združljiva s primarnim pravom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0216"><NO.P>216.</NO.P><TXT>Če navedene kršitve vplivajo na izvrševanje proračuna Unije s strani držav članic, pa poudarjam, da nič ne nasprotuje temu, da zakonodajalec Unije za varstvo navedenega proračuna sprejme akt (kot je Uredba 2020/2092), ne da bi to pomenilo, da je v koliziji ali da obide uporabo člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Primerjava postopka iz člena 7 PEU s postopkom iz Uredbe 2020/2092</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0217"><NO.P>217.</NO.P><TXT>Analiza Uredbe 2020/2092 pomaga pri ugotovitvi, ali je postopek, ki ga uvaja, pravi mehanizem finančne pogojenosti, podoben postopkom, ki že obstajajo v pravu Unije, ali pa je bolj instrument za sankcioniranje kršitev načel pravne države, podoben tistemu iz člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="36"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0218"><NO.P>218.</NO.P><TXT>Navedeno analizo glede pravne podlage Uredbe 2020/2092 sem opravil ob preučitvi prejšnjega razloga za razglasitev ničnosti. Na podlagi slednje zavračam trditve madžarske vlade v zvezi z naravo pogojenosti, katere namen je po njenem mnenju bolj boj proti kršitvam pravne države kot pa zaščita proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0219"><NO.P>219.</NO.P><TXT>Svojo predstavitev bom zdaj dopolnil s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča v zvezi z razlikami med mehanizmi finančne pogojenosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0116"><P>Kot sta postopek za potrditev obračuna EKUJS ali postopek začasne ustavitve ali umika strukturnih pomoči.</P></NOTE> in tožbami zaradi neizpolnitve obveznosti, ki po analogiji vsebujejo nekatere elemente za presojo, ki so upoštevni v obravnavani zadevi. Oba postopka sta medsebojno neodvisna, ker imata različne cilje in ju urejajo različna pravila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0220"><NO.P>220.</NO.P><TXT>Med temi razlikami so zlasti naslednje:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Komisija lahko odstopi od tožb, vloženih na podlagi člena 258 PDEU, če država članica odpravi zatrjevano neizpolnitev obveznosti, kar na primer ne velja za postopek za potrditev obračuna EKUJS, v katerem Komisija nima diskrecijske pravice, ki bi ji omogočala odstopanje od pravil, ki urejajo to porazdelitev finančnih stroškov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0117"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010111">11. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Grčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑247/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:4">EU:C:2001:4</NO.ECLI></REF.DOC.ECR> točka 13), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19790207">7. februarja 1979</DATE>, <NAME.CASE>Francija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>15/76 in 16/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1979:29">EU:C:1979:29</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Komisija mora v okviru postopka potrditve obračuna EKUJS uporabiti finančni popravek, če odhodki, katerih financiranje se zahteva, niso bili porabljeni v skladu s pravili Unije. Tak popravek preprečuje, da bi se EKUJS naložili zneski, ki niso služili financiranju cilja, ki mu sledi zadevna ureditev Unije, in torej ne pomeni sankcije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0118"><P>Namen postopka potrditve obračunov ni preveriti le resničnost in pravilnost odhodkov, temveč tudi pravilno razdelitev finančnih stroškov, ki izhajajo iz skupne kmetijske politike, med države članice in Unijo. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010111">11. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Grčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑247/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:4">EU:C:2001:4</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Postopki začasne ustavitve ali zmanjšanja finančne pomoči iz strukturnih skladov Unije za nacionalne ukrepe se razlikujejo od postopka iz člena 258 PDEU, katerega podrobna pravila so drugačna. Če se Komisija odloči, da ne bo začela postopka zaradi neizpolnitve obveznosti ali da ga ne bo nadaljevala, to ne pomeni, da ne more začasno ustaviti ali zmanjšati pomoči Unije za nacionalni ukrep, zlasti če eden ali več pogojev, ki jih je treba za to financiranje izpolnjevati, ni bil spoštovan. Za to mora Komisija sprejeti sklep, v katerem sicer upošteva postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, uveden na podlagi člena 258 PDEU, ali ugotovitev take neizpolnitve obveznosti s strani Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0119"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071025">25. oktobra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komninou in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑167/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:633">EU:C:2007:633</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960711">11. julija 1996</DATE>, <NAME.CASE>An Taisce in WWF UK/Comisión</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑325/94 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:293">EU:C:1996:293</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> <NAME.CASE>v zadevi Španija/Komisija</NAME.CASE>, (<NO.CASE>T‑65/10, T‑113/10 in T‑138/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:93">EU:T:2013:93</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0109">109</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>V nasprotju z začetkom postopka zaradi neizpolnitve obveznosti je sklep o začasni ustavitvi financiranja ali o zmanjšanju financiranja s strani Unije akt, ki posega v položaj naslovnika, ki ga je mogoče izpodbijati s tožbo, vloženo pri sodiščih Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0120"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960711">11. julija 1996</DATE>, <NAME.CASE>An Taisce in WWF UK/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑325/94 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:293">EU:C:1996:293</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0221"><NO.P>221.</NO.P><TXT>Ta sodna praksa se je uporabila za utemeljitev določb o pogojenosti, ki plačilo sredstev iz proračuna Unije vežejo na spoštovanje horizontalnih obveznosti, kot je dobro delovanje nacionalnih sistemov upravljanja in nadzora skladov, ki prispevajo k dobremu finančnemu poslovodenju proračuna Unije. Enako velja za sistemske pomanjkljivosti v delovanju nacionalnih organov za izvrševanje proračuna Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0121"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200402">2. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑406/19 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:276">EU:C:2020:276</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141015">15. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Danska/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑417/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2288">EU:C:2014:2288</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 81 do 83).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="37"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0222"><NO.P>222.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju te sodne prakse je treba preveriti, ali se mehanizem iz člena 7 PEU razlikuje od mehanizma, uvedenega z Uredbo 2020/2092.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0223"><NO.P>223.</NO.P><TXT>V zvezi s <HT TYPE="ITALIC">sprejetjem ukrepov</HT> člen 7 PEU zahteva ugotovitev, da država članica huje in vztrajno krši vrednote iz člena 2 PEU. Člen 4(1) Uredbe 2020/2092 pa se nanaša le na kršitev načel pravne države članice s strani države članice, ki neposredno vpliva ali pomeni neposredno resno tveganje vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna ali na zaščito finančnih interesov Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0224"><NO.P>224.</NO.P><TXT>Prag iz člena 7 PEU je strožji od praga iz Uredbe 2020/2092, saj zahteva obstoj hujše in vztrajne kršitve katere koli vrednote iz člena 2 (ne samo pravne države).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0225"><NO.P>225.</NO.P><TXT>Člen 7 PEU ne zahteva dovolj neposredne povezave s specifičnim področjem prava Unije, kar pa se zahteva v Uredbi 2020/2092, saj mora biti kršitev pravne države povezana z izvrševanjem proračuna Unije. Uporaba Uredbe 2020/2092 je torej veliko bolj omejena kot uporaba člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0226"><NO.P>226.</NO.P><TXT>Mehanizem iz Uredbe 2020/2092 je glede pogojev za sprejetje ukrepov podoben drugim instrumentom finančne pogojenosti in izvrševanja proračuna, in ne mehanizmu iz člena 7 PEU. Podobnost z njimi, in ne z zadnjenavedenim, se na primer kaže v:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>finančni uredbi, katere člen 131(3) dovoljuje prekinitev plačil sredstev, če se izkaže, da je pri izvrševanju pravne obveznosti prišlo do nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti ali je to potrebno zaradi preverjanja, ali so bile domnevne nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti dejansko storjene ali če je zaradi nepravilnosti, goljufij ali kršitev obveznosti vprašljiva zanesljivost ali uspešnost sistemov notranje kontrole osebe ali subjekta, ki izvršuje sredstva Unije ali zakonitost in pravilnost osnovnih transakcij;</P></ITEM><ITEM><P>Uredbi o skupnih določbah 2021–2027, ki s podobnim besedilom določa možnost začasne ustavitve plačil (člen 97(1)) in uporabe finančnih popravkov (člen 104(1)).</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0227"><NO.P>227.</NO.P><TXT>Tudi glede makroekonomske pogojenosti iz Uredbe 2021/241 se popravni ukrepi v skladu z njenim členom 10 sprejmejo, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0154" ID="QS0154"/>[…] [k]adar Svet v skladu s členom 126(8) ali (11) PDEU odloči, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje svojega čezmernega primanjkljaja, razen če ugotovi, da obstaja resen gospodarski upad v Uniji kot celoti […]<QUOT.END REF.START="QS0154" CODE="201C" ID="QE0154"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0228"><NO.P>228.</NO.P><TXT>Glede <HT TYPE="ITALIC">vrst ukrepov</HT> je Uredba 2020/2092 prav tako bolj podobna mehanizmom pogojenosti iz finančne uredbe in drugih predpisov Unije kot pa postopku iz člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0229"><NO.P>229.</NO.P><TXT>Člen 7(3) PEU določa, da lahko Svet sklene, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0155" ID="QS0155"/>nekatere pravice, ki izhajajo iz uporabe teh pogodb za zadevno državo članico<QUOT.END REF.START="QS0155" CODE="201C" ID="QE0155"/>, mirujejo. Ukrepi, ki so Svetu na voljo tej podlagi, bistveno presegajo ukrepe, povezane z izvrševanjem proračuna Unije, določene v členu 5(1) Uredbe 2020/2092.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0122"><P>Začasna ustavitev odobritve enega ali več programov ali spremembe začasnih ustavitev; začasna ustavitev obveznosti; zmanjšanje obveznosti, tudi s finančnimi popravki ali prenosi na druge programe za porabo sredstev; zmanjšanje predhodnega financiranja; prekinitev rokov za plačilo; začasna ustavitev plačil.</P></NOTE> Zadnjenavedeni (med drugim začasna prekinitev programov, obveznosti in plačil) so značilni za pravo Unije o izvrševanju proračuna.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="38"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0230"><NO.P>230.</NO.P><TXT>Glede <HT TYPE="ITALIC">meril za izbiro ukrepov</HT> je treba navesti, da ta iz Uredbe 2020/2092 na splošno sovpadajo z merili finančnih predpisov Unije in se razlikujejo od postopka iz člena 7(3) PEU, ki določa, da Svet pri sprejemanju ukrepov upošteva njihove morebitne posledice na pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0231"><NO.P>231.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se sklicujem na analizo člena 5(3) Uredbe 2020/2092, ki sem jo razvil v okviru prejšnjega tožbenega razloga, v zvezi z načelom sorazmernosti kot merilom za oblikovanje ukrepov skupaj z merili narave, resnosti in pogostnosti nepravilnosti ter njihovih finančnih posledic za proračun Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0232"><NO.P>232.</NO.P><TXT>Tudi v finančnih predpisih Unije so navedena enaka merila in merilo povezave s pravilnostjo odhodkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0123"><P>V skladu z uvodno izjavo 70 Uredbe o skupnih določbah<BR/>2021–2027 mora Komisija pri ukrepih za zaščito finančnih interesov in proračuna Unije (prekinitev rokov za plačilo, začasna ustavitev vmesnih plačil in uporaba finančnih popravkov) <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0156" ID="QS0156"/>spoštovati načelo sorazmernosti z upoštevanjem narave, resnosti in pogostosti nepravilnosti in njihovih finančnih posledic za proračun Unije<QUOT.END REF.START="QS0156" CODE="201C" ID="QE0156"/>.</P></NOTE> Postopek makroekonomske pogojenosti Mehanizma za okrevanje in odpornost poleg sorazmernosti vključuje tudi druga specifična merila družbene ali ekonomske narave.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0124"><P>Člen 10(4) Uredbe 2021/241 določa, da sta <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0157" ID="QS0157"/>[o]bseg in raven začasne ustavitve obveznosti ali plačil, ki se odredi, […] sorazmerna, spoštujeta enako obravnavanje držav članic ter upoštevata gospodarske in socialne razmere zadevne države članice, zlasti stopnjo brezposelnosti, stopnjo revščine ali socialne izključenosti v zadevni državi članici v primerjavi s povprečjem Unije in vpliv začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice<QUOT.END REF.START="QS0157" CODE="201C" ID="QE0157"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0233"><NO.P>233.</NO.P><TXT>Glede <HT TYPE="ITALIC">odprave</HT> ukrepov člen 7(4) PEU določa, da lahko Svet sklene, da se ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 3, spremenijo ali prekličejo, kot odgovor na spremembe okoliščin, zaradi katerih so bili uvedeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0234"><NO.P>234.</NO.P><TXT>V členu 7(1) in (2) Uredbe 2020/2092 je uporabljeno podobno merilo, ki pa je povezano s tem, da kršitev načel pravne države vpliva na pravilno izvrševanje proračuna Unije. Le v tem primeru je odprava ukrepov finančnega popravka pogojena s tem, da država članica odpravi take kršitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0125"><P>V praksi se mora država članica odreči sredstvom proračuna Unije ali prenehati s kršitvami načel pravne države, ki vplivajo na izvrševanje proračuna Unije.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0235"><NO.P>235.</NO.P><TXT>Enaka logika je v členu 10(6) Uredbe 2021/241. Splošni finančni predpisi Unije sledijo podobnemu vzorcu za odpravo ukrepov, če gre za začasno prekinitev plačil ali začasni finančni popravek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0126"><P>Glej člen 63(8), <HT TYPE="ITALIC">in fine</HT>, Finančne uredbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0236"><NO.P>236.</NO.P><TXT>Skratka, pogoji za sprejetje, vrste ukrepov, merila za izbiro in merila za odpravo ukrepov potrjujejo, da je mehanizem iz Uredbe 2020/2092 bližje finančnimi predpisom Unije in bolj oddaljen od postopka iz člena 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0237"><NO.P>237.</NO.P><TXT>Menim torej, da je treba prvi del drugega tožbenega razloga zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="39"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugi del drugega tožbenega razloga: kršitev načela institucionalnega ravnovesja in člena 269 PDEU</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0238"><NO.P>238.</NO.P><TXT>Madžarska vlada meni, da Uredba 2020/2092 krši načelo institucionalnega ravnovesja, določeno v členu 13(2) PEU, in člen 269 PDEU v zvezi s pristojnostjo Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0239"><NO.P>239.</NO.P><TXT>Madžarska vlada ocenjuje, da postopek iz Uredbe 2020/2092, ki je preprostejši, hitrejši in učinkovitejši od postopka iz člena 7 PEU za sankcioniranje kršitev načel pravne države, posega v institucionalno ravnovesje, na katerem slednja temelji, in zato tudi v člen 13 PEU v škodo zadevne države članice. Poleg tega uvaja neomejen nadzor Sodišča, ki je precej bolj intenziven kot nadzor, določen v členu 269 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0240"><NO.P>240.</NO.P><TXT>Parlament in Svet tem trditvam nasprotujeta. Menita, da postopek iz Uredbe 2020/2092 ne krši načela institucionalnega ravnovesja, saj je podoben tistemu, ki se uporablja v drugih finančnih predpisih Unije. Poleg tega ni razloga za uporabo omejitve nadzora Sodišča, določene v členu 269 PDEU, za mehanizme finančne pogojenosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0241"><NO.P>241.</NO.P><TXT>Madžarska vlada navaja dva razloga za razglasitev ničnosti Uredbe 2020/2092: (a) uvedba postopka odločanja, ki je vzporeden postopku iz člena 7 PEU, ki naj bi ogrožal institucionalno ravnovesje, določeno v tem členu in členu 13(2) PEU, in (b) nezdružljivost neomejenega sodnega nadzora Sodišča nad ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe 2020/2092, z veliko bolj omejenim nadzorom, določenim v členu 269 PDEU.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Postopek odločanja iz Uredbe 2020/2092 v primerjavi s postopkom iz člena 7 PEU</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0242"><NO.P>242.</NO.P><TXT>Člen 7 vzpostavlja tog sistem sprejemanja sklepov s specifičnim načinom glasovanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0127"><P>V skladu s členom 7(5) PEU so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0158" ID="QS0158"/>[p]odrobnosti glasovanja, ki se za namene tega člena uporabljajo za Evropski parlament, Evropski svet in Svet, […] določene v členu 354 [PDEU]<QUOT.END REF.START="QS0158" CODE="201C" ID="QE0158"/>.</P></NOTE> Postopki se razlikujejo glede na to, ali je ugotovljeno zgolj tveganje kršitve vrednot iz člena 2 PEU ali obstoj kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0243"><NO.P>243.</NO.P><TXT>V prvem primeru (tveganje kršitve):</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Predlog mora podati ena tretjina držav članic, Evropski parlament ali Evropska komisija.</P></ITEM><ITEM><P>Svet lahko po odobritvi Evropskega parlamenta z večino štirih petin svojih članov ugotovi obstoj očitnega <HT TYPE="ITALIC">tveganja</HT>, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2. Pred takšno ugotovitvijo Svet zasliši zadevno državo članico, in lahko po istem postopku nanjo naslovi priporočila.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="40"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0244"><NO.P>244.</NO.P><TXT>V drugem primeru (obstoj kršitve):</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Evropski svet lahko na predlog ene tretjine držav članic ali Evropske komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in vztrajno <HT TYPE="ITALIC">krši</HT> vrednote iz člena 2, potem ko je pozval zadevno državo članico, naj predloži svoje pripombe.</P></ITEM><ITEM><P>Ob sprejetju navedene ugotovitve lahko Svet s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice, ki izhajajo iz uporabe teh pogodb za zadevno državo članico, mirujejo. Svet lahko s kvalificirano večino naknadno sklene, da se ukrepi spremenijo ali prekličejo, kot odgovor na spremembe okoliščin, zaradi katerih so bili uvedeni.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0245"><NO.P>245.</NO.P><TXT>Člen 7 PEU torej določa dve glasovanji v Svetu, in sicer eno s štiripetinsko večino, drugo pa s kvalificirano večino ter glasovanje s soglasjem Evropskega sveta, pri katerih zadevna država članica ne sme sodelovati. To je fakultativen postopek in nima določenih rokov za različne faze. Večinoma poteka v Svetu, razen pri pobudi z obrazloženim predlogom ene tretjine držav članic, Parlamenta ali Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0246"><NO.P>246.</NO.P><TXT>Uredba 2020/2092 se razlikuje od te sheme in je podobna postopkom iz člena 258 PDEU:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Pobudo ima izključno Komisija, če ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so pogoji iz člena 4 Uredbe 2020/2092 izpolnjeni.</P></ITEM><ITEM><P>Komisija državi članici pošlje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0159" ID="QS0159"/>pisno obvestilo, v katerem navede dejanske elemente in posebne razloge, na katerih temeljijo njene ugotovitve<QUOT.END REF.START="QS0159" CODE="201C" ID="QE0159"/> (člen 6(1)).</P></ITEM><ITEM><P>V roku, ki ga določi Komisija, država članica <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0160" ID="QS0160"/>zagotovi zahtevane informacije in lahko poda pripombe<QUOT.END REF.START="QS0160" CODE="201C" ID="QE0160"/>, v katerih <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0161" ID="QS0161"/>lahko predlaga sprejetje popravnih ukrepov v odziv na ugotovitve iz uradnega obvestila Komisije<QUOT.END REF.START="QS0161" CODE="201C" ID="QE0161"/> (člen 6(5)).</P></ITEM><ITEM><P>Komisija oceni prejete informacije in pripombe države članice ter ustreznost popravnih ukrepov. Če <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0162" ID="QS0162"/>namerava […] pripraviti predlog [Svetu], […] državi članici da priložnost, da […] predloži pripombe, zlasti glede sorazmernosti predvidenih ukrepov.<QUOT.END REF.START="QS0162" CODE="201C" ID="QE0162"/> (člen 6(6) in (7)).</P></ITEM><ITEM><P>Če Komisija vztraja pri svojem namenu, Svetu predloži predlog izvedbenega sklepa, pri čemer navede posebne razloge in dokaze, na katerih temeljijo njene ugotovitve (člen 6(9)).</P></ITEM><ITEM><P>Svet sprejme izvedbeni sklep, ki ga predlaga Komisija, ali pa ga lahko s kvalificirano večino spremeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0163" ID="QS0163"/>in spremenjeno besedilo sprejme z izvedbenim sklepom<QUOT.END REF.START="QS0163" CODE="201C" ID="QE0163"/> (člen 6(11)).</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0247"><NO.P>247.</NO.P><TXT>V Uredbi 2020/2092 torej obstaja predhodna faza, ki jo vodi Komisija in ki zajema dva kroga posvetovanj z zadevno državo, podobno kot pri tožbah zaradi neizpolnitve obveznosti. Postopek je obvezen za Komisijo, roki pa se določijo v vseh fazah. Glasovanje, pri katerem zadevna država sodeluje, poteka v Svetu s kvalificirano večino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0248"><NO.P>248.</NO.P><TXT>V primerjavi s postopkom iz člena 7 PEU je postopek iz Uredbe 2020/2092 manj tog in omogoča, kot je bilo ravnokar navedeno, lažje sprejetje popravnih ukrepov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0249"><NO.P>249.</NO.P><TXT>Svet trdi, da ta postopek spoštuje načelo institucionalnega ravnovesja in da je podoben tistemu, ki se uporablja za druge proračunske akte Unije na podlagi členov 317, drugi odstavek, in 291(2) PDEU.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="41"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0250"><NO.P>250.</NO.P><TXT>Vendar je ta trditev naletela na dve težavi, ki se nanašata na dodelitev izvedbenih pooblastil Svetu in posredovanje Evropskega sveta v izjemnih primerih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0251"><NO.P>251.</NO.P><TXT>Dodelitev izvedbenih pooblastil Svetu je povezana s <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0164" ID="QS0164"/>pomen[om] finančnih učinkov ukrepov, sprejetih na podlagi [Uredbe 2020/2092]<QUOT.END REF.START="QS0164" CODE="201C" ID="QE0164"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0128"><P>Uvodna izjava 20 Uredbe 2020/2092.</P></NOTE> Ni pa jasno, ali je v skladu s členom 317 PDEU, na podlagi katerega le Komisija v okviru svoje odgovornosti izvršuje proračun Unije v sodelovanju z državami članicami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0252"><NO.P>252.</NO.P><TXT>Ali lahko normativni akt, kot je Uredba 2020/2092, katerega pravna podlaga je člen 322(1)(a) PDEU in ki določa finančna pravila za izvrševanje proračuna Unije, Svet pooblasti za izvajanje teh pravil? Sodna praksa Sodišča pomaga pri iskanju odgovora na to vprašanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0129"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19891024">24. oktobra 1989</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>16/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:397">EU:C:1989:397</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 15 do 18).</P></NOTE> Razlikovati je mogoče, kot je navedel Svet na obravnavi, med izvrševanjem proračuna v ozkem pomenu besede (izvrševanje obveznosti glede izdatkov), ki je s členom 317 PDEU podeljeno Komisiji, in izvrševanjem proračuna v širšem smislu iz člena 322(1)(a), če se nanaša na finančna pravila za določitev in izvrševanje proračuna. Zadnjenavedena določajo okvir za poznejše ukrepanje Komisije pri izvrševanju obveznosti glede izdatkov. V zvezi s temi finančnimi pravili v členu 322 PDEU ni pridržkov v korist Komisije. Sodelovanje Sveta pri izvajanju finančnih pravil v zvezi s sprejetjem in uporabo proračuna je torej mogoče na podlagi člena 291 PDEU, če je navedeno posredovanje utemeljeno,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0130"><P>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0165" ID="QS0165"/>mora Svet glede na naravo in vsebino temeljnega akta, ki se ga izvaja ali spreminja, ustrezno utemeljiti izjemo od pravila, v skladu s katerim ima izvedbena pooblastila običajno Komisija<QUOT.END REF.START="QS0165" CODE="201C" ID="QE0165"/> (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160301">1. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>National Iranian Oil Company/Svet,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑440/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:128">EU:C:2016:128</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> kot je to v tem primeru določeno v uvodni izjavi 20 Uredbe 2020/2092.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0253"><NO.P>253.</NO.P><TXT>Člen 291 PDEU, ki spada pod oddelek PDEU, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0166" ID="QS0166"/>[P]ravni akti Unije<QUOT.END REF.START="QS0166" CODE="201C" ID="QE0166"/>, namreč določa:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>V skladu z odstavkom 1 tega člena države članice sprejmejo vse ukrepe notranjega prava, ki so potrebni za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije.</P></ITEM><ITEM><P>Odstavek 2 tega člena določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0167" ID="QS0167"/>[č]e so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, se s temi akti na Komisijo, ali v ustrezno utemeljenih posebnih primerih […] na Svet, prenesejo izvedbena pooblastila<QUOT.END REF.START="QS0167" CODE="201C" ID="QE0167"/>.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0254"><NO.P>254.</NO.P><TXT>S to določbo so tako Komisiji kot Svetu podeljena normativna izvedbena pooblastila, ki bi jih sicer imele države članice. Eden od posebnih primerov, v katerih je mogoče zahtevati enotne pogoje za izvajanje za dodelitev pristojnosti Svetu, je izvrševanje proračuna v širšem pomenu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0255"><NO.P>255.</NO.P><TXT>Kot trdi Svet, so mu tudi z drugimi finančnimi pravili Unije dodeljene pristojnosti glede izvrševanja proračuna. To velja za člen 19(6), (7), (8), (11) in (13) Uredbe o skupnih določbah 2021–2027, ki Svetu podeljuje pooblastilo za sprejetje izvedbenih ukrepov v okviru mehanizma makroekonomske pogojenosti, ki ga vzpostavlja. Enako velja za Uredbo 2021/241, ki določa:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0168" ID="QS0168"/>Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi s sklepom o začasni ustavitvi obveznosti, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino odloči, da se tak predlog zavrne.<QUOT.END REF.START="QS0168" CODE="201C" ID="QE0168"/> (člen 10(3)).</P></ITEM><?PAGE NO="42"?><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0169" ID="QS0169"/>Svet na predlog Komisije z izvedbenim sklepom odobri oceno načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je država članica predložila […]<QUOT.END REF.START="QS0169" CODE="201C" ID="QE0169"/> (člen 20).</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0256"><NO.P>256.</NO.P><TXT>Mogoče je torej sprejeti trditev, da mehanizem finančne pogojenosti iz Uredbe 2020/2092 ustreza enemu od navedenih <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0170" ID="QS0170"/>ustrezno utemeljenih posebnih primer[ov]<QUOT.END REF.START="QS0170" CODE="201C" ID="QE0170"/>, v katerih je Svetu mogoče dodeliti izvedbena pooblastila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0257"><NO.P>257.</NO.P><TXT>Sodelovanje Evropskega sveta pri postopku odločanja iz Uredbe 2020/2092 je predvideno le v njeni uvodni izjavi 26<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0131"><P>V uvodni izjavi 26 Uredbe 2020/2092 je navedeno, da bi moral biti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0171" ID="QS0171"/>[p]ostopek […] skladen z načeli objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave držav članic ter bi moral potekati v skladu z nepristranskim pristopom, ki temelji na dokazih. Če zadevna država članica izjemoma meni, da je prišlo do resnih kršitev navedenih načel, lahko zaprosi predsednika Evropskega sveta, naj zadevo predloži Evropskemu svetu. V takih izjemnih primerih se ne sprejme nobena odločitev glede ukrepov, dokler o zadevi ne razpravlja Evropski svet. Ta proces praviloma ne traja več kot tri mesece od datuma, ko Komisija Svetu predloži svoj predlog.<QUOT.END REF.START="QS0171" CODE="201C" ID="QE0171"/></P></NOTE> in ni bilo vključeno v njen normativni del (čeprav je bilo omenjeno v kompromisu Evropskega sveta iz decembra 2020). Glede na to, da morajo uvodne izjave jedrnato obrazložiti naknadno vsebino normativnega dela akta (njegove člene), tisto, v čemer presegajo to funkcijo, nima pravnega učinka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0132"><P>Sodišče je večkrat navedlo, da uvodne izjave akta Unije niso pravno zavezujoče in se nanje ni mogoče učinkovito sklicevati za odstopanje od določb navedenega akta niti za njihovo razlago v smislu, ki je očitno v nasprotju z njihovim besedilom. Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200304">4. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Marine Harvest/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑10/18 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:149">EU:C:2020:149</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090402">2. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Tyson Parketthande</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑134/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:229">EU:C:2009:229</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060110">10. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>IATA in ELFAA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑344/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:10">EU:C:2006:10</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0258"><NO.P>258.</NO.P><TXT>Navedeno posredovanje Evropskega sveta (ki je v okviru postopka odločanja iz Uredbe 2020/2092 v obliki <HT TYPE="ITALIC">zasilne zavore</HT>) ne bi spoštovalo primarnega prava, če bi imelo pravno zavezujoče učinke,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0133"><P>Prav tako nima pravnega učinka kompromis Evropskega Sveta, ki se odraža v dokumentu EUCO 22/20, Sklepi Evropskega sveta z dne <DATE ISO="20201211">11. decembra 2020</DATE>, točka 2(j), ki potrjuje: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0172" ID="QS0172"/>Če zadevna država članica predloži prošnjo v skladu z uvodno izjavo 26 uredbe, predsednik Evropskega sveta uvrsti zadevno točko na dnevni red zasedanja Evropskega sveta. Evropski svet bo o zadevi skušal oblikovati skupno stališče.<QUOT.END REF.START="QS0172" CODE="201C" ID="QE0172"/></P></NOTE> saj mu nobeno pravilo iz Pogodb ne daje takih pooblastil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0134"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170906">6. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Slovaška in Madžarska/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑643/15 in C‑647/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:631">EU:C:2017:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0148">148</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0173" ID="QS0173"/>Na drugi strani člen 78(3) PDEU Svetu dopušča, da ukrepe sprejme s kvalificirano večino, kot je to storil pri sprejetju izpodbijanega sklepa. Načelo institucionalnega ravnovesja prepoveduje, da bi Evropski svet to pravilo o glasovanju spremenil tako, da bi Svetu prek sklepov, sprejetih v skladu s členom 68 PDEU, določil pravilo odločanja s soglasjem.<QUOT.END REF.START="QS0173" CODE="201C" ID="QE0173"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0259"><NO.P>259.</NO.P><TXT>Komisija sprejme posredovanje Evropskega sveta, saj gre za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0174" ID="QS0174"/>politično razpravo, ki ne vključuje formalnega koraka v postopku ali vključenosti Evropskega sveta v izvrševanje proračuna, in ne bi smel povzročiti neučinkovitosti mehanizma, saj ne vpliva na pristojnost odločanja Sveta in vlogo Komisije<QUOT.END REF.START="QS0174" CODE="201C" ID="QE0174"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0135"><P>Dokument COM(2020) 843 final z dne <DATE ISO="20201214">14. decembra 2020</DATE>, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu s členom 294(6) PDEU v zvezi s stališčem Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnemu režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije, str. 3.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0260"><NO.P>260.</NO.P><TXT>Tako razumljeno in izhajajoč iz premise, da <HT TYPE="ITALIC">političnega</HT> posredovanja Evropskega sveta ni v členih Uredbe 2020/2092, niti ne more posegati v postopek odločanja, ki ga slednja določa, so ugovori madžarske vlade zoper posredovanje Evropskega sveta brezpredmetni.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Morebitna kršitev člena 269 PDEU</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0261"><NO.P>261.</NO.P><TXT>Madžarska vlada trdi, da so ukrepi iz Uredbe 2020/2092 podvrženi polnemu sodnemu nadzoru Sodišča, ki lahko vsebinsko odloči o sprejetih sklepih, in ne le v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0175" ID="QS0175"/>spoštovanjem postopkovnih določb<QUOT.END REF.START="QS0175" CODE="201C" ID="QE0175"/>. Nasprotno pa člen 269 PDEU izpodbijanje aktov Evropskega sveta ali Sveta, sprejetih v okviru člena 7 PEU, omejuje na zadnjenavedene.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="43"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0262"><NO.P>262.</NO.P><TXT>Implicitna predpostavka tega dela tožbenega razloga je, da je mehanizem iz Uredbe 2020/2092 dejansko enak mehanizmu iz člena 7 PEU. Iz razlogov, ki so bili predstavljeni do zdaj, menim, da ta predpostavka ni pravilna, zaradi česar je celotna naknadna argumentacija madžarske vlade brezpredmetna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0263"><NO.P>263.</NO.P><TXT>Dvojne ravni sodnega nadzora v prvem (člen 263 PDEU) in drugem primeru (člen 269 PDEU) ni mogoče zanikati, saj Sodišče:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Ohranja svojo <HT TYPE="ITALIC">splošno</HT> pristojnost za nadzor nad zakonitostjo aktov, ki jih Komisija in Svet sprejmeta na podlagi Uredbe 2020/2092 in ki so predmet ničnostne tožbe. To izhaja zlasti iz člena 263 PDEU (v zvezi s sklepi o naložitvi popravnih ukrepov) in člena 265 PDEU (v zvezi morebitno opustitvijo Komisije glede sprožitve postopka).</P></ITEM><ITEM><P>V skladu s členom 269 PDEU je pristojnost Sodišča <HT TYPE="ITALIC">omejena</HT> na kršitev postopkovnih pravil, in ne materialnopravnih, kadar se ničnostna tožba vloži zoper akte, ki jih sprejme Evropski svet ali Svet na podlagi člena 7 PEU.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0264"><NO.P>264.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi z dne <DATE ISO="20210603">3. junija 2021</DATE>, Madžarska/Parlament, pojasnilo nekaj elementov postopka iz člena 7 PEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0136"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑650/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:426">EU:C:2021:426</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> Natančneje, razsodilo je:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Člen 269 PDEU se nanaša le na akte Sveta in Evropskega sveta, sprejete v okviru postopka iz člena 7 PEU, in ne na resolucije Parlamenta, sprejete na podlagi navedenega člena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0137"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210603">3. junija 2021</DATE>, <NAME.CASE>Madžarska/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑650/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:426">EU:C:2021:426</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Za navedene resolucije Parlamenta velja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0176" ID="QS0176"/>splošn[a] pristojnos[t], ki je s členom 263 PDEU priznana Sodišču Evropske unije za nadzor zakonitosti aktov institucij Unije.<QUOT.END REF.START="QS0176" CODE="201C" ID="QE0176"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0138"><P>Prav tam (točka 33).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Ker člen 269 PDEU vsebuje omejitev splošne pristojnosti Sodišča, ga je treba razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0139"><P>Prav tam (točka 31).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0265"><NO.P>265.</NO.P><TXT>Natančneje, ob upoštevanju razlik med obema postopkoma nič ne preprečuje, da bi bili akti Komisije in Sveta na podlagi Uredbe 2020/2092 podvrženi polnemu nadzoru zakonitosti (brez omejitev) Sodišča na podlagi člena 263 PDEU, in ne omejenemu [nadzoru] iz člena 269 PDEU, ki se izjemoma uporablja le za akte, sprejete v skladu s členom 7 PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0266"><NO.P>266.</NO.P><TXT>Drugi del drugega tožbenega razloga je torej treba zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tretji tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0267"><NO.P>267.</NO.P><TXT>Madžarska vlada trdi, da je pojem pravne države, na katerem temelji Uredba 2020/2092, abstrakten, da ne more biti predmet enotne opredelitve v pravu Unije in da ga je treba konkretizirati v ureditvi vsake države članice. Člen 2(a) Uredbe 2020/2092 naj bi razširil ta pojem in ogrožal pravno varnost.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="44"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0268"><NO.P>268.</NO.P><TXT>Poleg tega madžarska vlada meni, da so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0177" ID="QS0177"/>vidiki<QUOT.END REF.START="QS0177" CODE="201C" ID="QE0177"/>, v zvezi s katerimi je pojem pravne države pojasnjen v členu 4(2) Uredbe 2020/2092 (ki predstavljala primere nekaterih področij, na katerih so kršitve mogoče), izraženi odprto in abstraktno, kar je v nasprotju z zahtevami glede pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0269"><NO.P>269.</NO.P><TXT>Ista nepravilnost naj bi zajemala tudi druge določbe Uredbe 2020/2092 (člen 4(1) in (2)(h), člen 5(3), člen 6(3) in (8)), kar povzroča visoko stopnjo pravne negotovosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0270"><NO.P>270.</NO.P><TXT>Parlament in Svet tem trditvam nasprotujeta, ker menita, da je opredelitev pravne države za namene uporabe Uredbe 2020/2092 veljavna in spoštuje pravno varnost ter druge pogoje za uporabo mehanizma pogojenosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0271"><NO.P>271.</NO.P><TXT>Najprej bom opozoril, da po mnenju Sodišča:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Načelo pravne varnosti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0178" ID="QS0178"/>zahteva, da so pravna pravila jasna in natančna ter da je njihova uporaba predvidljiva za pravne subjekte, zlasti kadar imajo lahko neugodne posledice za posameznike in podjetja. To načelo zlasti terja, da predpis zadevnim subjektom omogoča, da se natančno seznanijo z obsegom obveznosti, ki jim jih nalaga, ter da se lahko nedvoumno seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi ter ukrepajo v skladu z njimi.<QUOT.END REF.START="QS0178" CODE="201C" ID="QE0178"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0140"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210429">29. aprila 2021</DATE>, <NAME.CASE>Banco de Portugal in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑504/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:335">EU:C:2021:335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>To načelo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0179" ID="QS0179"/>se uveljavlja s posebno strogostjo, kadar gre za predpise, ki bi lahko imeli finančne posledice<QUOT.END REF.START="QS0179" CODE="201C" ID="QE0179"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0141"><P>Prav tam (točka 52).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0180" ID="QS0180"/>Če pa je s predpisom neločljivo povezana določena stopnja negotovosti v zvezi z njegovim pomenom in obsegom, se je treba […] omejiti na preizkus, ali je zadevni pravni akt tako nejasen, da ta država članica ne more z zadostno gotovostjo odpraviti morebitnih dvomov v zvezi z obsegom ali pomenom izpodbijane uredbe.<QUOT.END REF.START="QS0180" CODE="201C" ID="QE0180"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0142"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050414">14. aprila 2005</DATE>, <NAME.CASE>Belgija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑110/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:223">EU:C:2005:223</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Zahtev načela pravne varnosti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0181" ID="QS0181"/>ni mogoče razlagati tako, da nalaga[jo], da morajo biti v normi, ki vsebuje abstrakten pravni pojem, navedeni različni konkretni primeri, v katerih bi se lahko uporabila, saj zakonodajalec ne more vnaprej opredeliti vseh teh primerov<QUOT.END REF.START="QS0181" CODE="201C" ID="QE0181"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0143"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170720">20. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Marco Tronchetti Provera in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑206/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:572">EU:C:2017:572</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Spoštovanje zahteve po pravni varnosti je treba uravnovesiti z drugimi javnimi interesi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0144"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200430">30. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>Nelson Antunes da Cunha</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑627/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:321">EU:C:2020:321</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0272"><NO.P>272.</NO.P><TXT>Čeprav je pojem pravne države kot vrednota Unije iz člena 2 PEU širok, nič ne nasprotuje temu, da ga zakonodajalec Unije opredeli na specifičnem stvarnem področju, kot je področje izvrševanja proračuna, za vzpostavitev mehanizma finančne pogojenosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="45"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0273"><NO.P>273.</NO.P><TXT>Pojem pravne države ima v pravnem redu Unije avtonomen pomen. Določitev njegovih meja ne more biti prepuščena nacionalnim zakonodajam držav članic zaradi tveganja, ki bi ga to pomenilo za njegovo enotno uporabo. Čeprav do zdaj ni bil predmet sistematičnega zakonodajnega razvijanja, pa verjetno ne bi bilo ovire za to, da bi bilo to mogoče na področjih, ki so v pristojnosti Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0274"><NO.P>274.</NO.P><TXT>Kot sem že pojasnil, je sodna praksa Sodišča prispevala k razvoju vrednote pravne države, kar se tiče njenih posledic za učinkovito sodno varstvo ali neodvisnost sodstva. Ugotovitve te sodne prakse dajejo zakonodajalcu Unije napotke, ki omogočajo opredelitev te vrednote v pravilih sekundarne zakonodaje. Tako je bilo v primeru Uredbe 2020/2092.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0275"><NO.P>275.</NO.P><TXT>Sodišče mora v okviru nadzora zakonitosti preveriti, ali opredelitev pravne države iz člena 2(a) Uredbe 2020/2092 ter značilnosti kršitev (člen 3) in primeri kršitve načel, ki jih zajema (člen 4(2)), izpolnjujejo zahteve načela pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0276"><NO.P>276.</NO.P><TXT>V členu 2(a) Uredbe 2020/2092 so opredeljeni trije elementi:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Pravna država se nanaša na vrednoto Unije iz člena 2 PEU.</P></ITEM><ITEM><P>Vključuje sedem pravnih načel: zakonitost, ki pomeni pregleden, odgovoren, demokratičen in pluralističen zakonodajni postopek; pravna varnost; prepoved samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti; učinkovito sodno varstvo s strani neodvisnih in nepristranskih sodišč, vključno z dostopom do pravnega varstva tudi kar zadeva temeljne pravice; delitev oblasti; ter nediskriminacija in enakost pred zakonom.</P></ITEM><ITEM><P>Ta načela je treba razlagati <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0182" ID="QS0182"/>ob upoštevanju ostalih vrednot in načel Unije iz člena 2 PEU<QUOT.END REF.START="QS0182" CODE="201C" ID="QE0182"/>.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0277"><NO.P>277.</NO.P><TXT>Ta opredelitev, ki je, ponavljam, podana izključno za namene Uredbe 2020/2092, povzema pojem iz člena 2 PEU in ga razvija s specifikacijo sedmih načel, ki jih je vključil zakonodajalec. Ta se opirajo na sodno prakso Sodišča in na delo Komisije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0145"><P>Dokument COM(2014) 158 final, Sporočilo Komisije <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0183" ID="QS0183"/>Novi okvir EU za krepitev načela pravne države<QUOT.END REF.START="QS0183" CODE="201C" ID="QE0183"/>, Priloga I.</P></NOTE> ki obenem upoštevata elemente pravne države, ki so jih opredelili mednarodni organi, kot je Beneška komisija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0146"><P>Evropska komisija za demokracijo skozi pravo pri Svetu Evrope (Beneška komisija).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0278"><NO.P>278.</NO.P><TXT>Opredelitev pravne države s sklicevanjem na zgoraj navedena načela izpolnjuje minimalne zahteve glede jasnosti, natančnosti in predvidljivosti, ki jih narekuje načelo pravne varnosti. Države članice imajo zadostno raven seznanjenosti glede obveznosti, ki iz njih izhajajo, še toliko bolj, če se upošteva, da so bila ta načela v večini primerov razvita s sodno prakso Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0279"><NO.P>279.</NO.P><TXT>Ta načela imajo seveda neizogibno stopnjo abstrakcije in zakonodajalec ne more opredeliti vseh primerov, v katerih se bodo uporabljala. Taka okoliščina, ki je skupna vsem pravnim pravilom v zvezi s pravnimi načeli, sama po sebi ne krši zahtev glede pravne varnosti. Naloga tistega, ki ga razlaga, je, da konkretizira njegovo uporabo v posameznem primeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0280"><NO.P>280.</NO.P><TXT>Opredelitev nekaterih <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0184" ID="QS0184"/>značilnosti kršitev načel pravne države<QUOT.END REF.START="QS0184" CODE="201C" ID="QE0184"/> (napadov na neodvisnost sodstva, nekaznovanje nezakonitih ali samovoljnih odločitev javnih organov ali omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev) v členu 3 Uredbe 2020/2092 priča o prizadevanju zakonodajalca za olajšanje uporabe načel pravne države in povečanja pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="46"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0281"><NO.P>281.</NO.P><TXT>Enako velja za člen 4(2) Uredbe 2020/2092, ki vsebuje okvirni seznam elementov, ki lahko privedejo do kršitve načel pravne države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0282"><NO.P>282.</NO.P><TXT>Namen tega seznama je opredeliti kršitve načel pravne države, zaradi katerih bi lahko bili sprejeti ukrepi pogojenosti iz Uredbe 2020/2092, če obstaja neposredna povezava z izvrševanjem proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0283"><NO.P>283.</NO.P><TXT>Točka (h) tega seznama se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0185" ID="QS0185"/>drug[e] primer[e] ali ravnanja organov, ki so pomembni za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije<QUOT.END REF.START="QS0185" CODE="201C" ID="QE0185"/>. Vključitev slednje, kot sem že navedel, je logična in obseg njene formulacije na pravno varnost ne vpliva bolj kot vse druge podobne določbe. Ta določba je nujna, ker ni mogoče podati izčrpnega seznama ravnanj držav članic, ki bi lahko kršila načela pravne države pri izvrševanju proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0284"><NO.P>284.</NO.P><TXT>S členom 4(2) Uredbe 2020/2092 je njena uporaba omejena na stvarno področje pristojnosti Unije, kot je izvrševanje njenega proračuna. Tako državam članicam zagotavlja pravno varnost, saj jim omogoča, da se predhodno seznanijo, v zvezi s katerimi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0186" ID="QS0186"/>vidiki<QUOT.END REF.START="QS0186" CODE="201C" ID="QE0186"/> njihovega ravnanja velja finančna pogojenost za kršitev načel pravne države, omejena na izvrševanje proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0285"><NO.P>285.</NO.P><TXT>Menim, da uporaba razmeroma nedoločnih pojmov v členu 4(2) Uredbe 2020/2092 ne pomeni dvoumnosti, ki bi bila v nasprotju z zahtevami načela pravne varnosti. Pojmi, ki jih uporablja, so široko uporabljeni v drugih predpisih Unije, zlasti na finančnem področju. Dodatno jih bo pojasnila<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0147"><P>Komisija je na obravnavi navedla, da pripravlja osnutek smernic za lažje izvajanje Uredbe 2020/2092 v skladu z metodo, ki se široko uporablja na drugih področjih (na primer na področju državnih pomoči).</P></NOTE> upravna praksa Komisije in Sveta pri izvajanju Uredbe 2020/2092 pod naknadnim nadzorom Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0286"><NO.P>286.</NO.P><TXT>Madžarska vlada poleg tistih, ki sem jih pravkar navedel, navaja še druge člene Uredbe 2020/2092, ki naj bi tudi kršili načelo pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0287"><NO.P>287.</NO.P><TXT>Prvič, navaja člen 4(1) Uredbe 2020/2092, ki se nanaša na popravne ukrepe, kadar <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0187" ID="QS0187"/>[…] kršitve načel pravne države v državi članici […] dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije, se sprejmejo ustrezni ukrepi<QUOT.END REF.START="QS0187" CODE="201C" ID="QE0187"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0288"><NO.P>288.</NO.P><TXT>Madžarska vlada meni, da bi možnost sprejetja ukrepov v primeru resnega tveganja razširila uporabo Uredbe 2020/2092 na negotove ali nedokazane položaje. Poleg tega naj bi Komisijo pooblastila, da predlaga sprejetje samovoljnih ukrepov, nepovezanih z izvrševanjem proračuna Unije, kar je v nasprotju z zahtevami pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0289"><NO.P>289.</NO.P><TXT>Vendar menim, da teh trditev ni mogoče sprejeti. Določitev ukrepov ne le za obstoj dokazane kršitve načel pravne države, ki je neposredno povezana z izvrševanjem proračuna Unije, temveč tudi za obstoj resnega tveganja, da do tega pride, ne povzroča nobene pravne negotovosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0290"><NO.P>290.</NO.P><TXT>Kot bom pojasnil v odgovoru na četrti tožbeni razlog, je v finančnih in proračunskih določbah prava Unije običajno, da se upoštevajo tako že storjene kršitve kot tudi resna nevarnost ali resno tveganje, da bo do njih prišlo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="47"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0291"><NO.P>291.</NO.P><TXT>Če bi se sledilo tezi madžarske vlade, bi katero koli pravno pravilo s hipotezo težko zajelo okoliščine v obliki tveganja ali grožnje, ki sta pojma, ki se sama po sebi navezujeta na prihodnost na način, ki ni v celoti predvidljiv.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0148"><P>Člen 7 PEU se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0188" ID="QS0188"/>tveganj[e], […] huje kršila vrednote iz člena 2<QUOT.END REF.START="QS0188" CODE="201C" ID="QE0188"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0292"><NO.P>292.</NO.P><TXT>Drugič, madžarska vlada ponavlja, da sklic na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0189" ID="QS0189"/>drug[e] primer[e] ali ravnanja organov, ki so pomembni za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije<QUOT.END REF.START="QS0189" CODE="201C" ID="QE0189"/>, v členu 4(2)(h) Uredbe 2020/2092 ni združljiv z načelom pravne varnosti. Pojasnil sem že, zakaj se s to trditvijo ne strinjam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0293"><NO.P>293.</NO.P><TXT>Tretjič, madžarska vlada meni, da člen 5(3) Uredbe 2020/2092 krši načelo pravne varnosti, ker ne opredeljuje ustrezno vrste in obsega popravnih ukrepov, ki se lahko sprejmejo zoper državo članico, ter ker ne zagotavlja obstoja neposredne zveze med njimi in kršitvijo načel pravne države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0294"><NO.P>294.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da člen 5(3) Uredbe 2020/2092 dovoljuje sprejetje ukrepov, sorazmernih z dejanskim ali morebitnim vplivom kršitve načel pravne države na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali na finančne interese Unije. Za njihovo sprejetje je treba pretehtati naravo, trajanje, resnost in obseg kršitve teh načel.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0295"><NO.P>295.</NO.P><TXT>Ne vidim nobene nezdružljivosti načela pravne varnosti s takim načinom določitve vrste in obsega ukrepov. Kot navaja Parlament, učinkovitost mehanizma finančne pogojenosti temelji na možnosti Komisije, da predlaga popravne ukrepe, ki so prilagojeni lastnostim vsakega posameznega primera. Komisija mora vsekakor utemeljiti in obrazložiti ukrepe, ki jih predlaga Svetu, ti pa so predmet sodnega nadzora Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0296"><NO.P>296.</NO.P><TXT>Glede (hipotetičnega) neobstoja neposredne povezave med kršitvijo in popravnimi ukrepi, ker so v skladu z zadnjim stavkom člena 5(3) Uredbe 2020/2092 <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0190" ID="QS0190"/>[u]krepi so […], <HT TYPE="ITALIC">kolikor je to mogoče</HT>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0149"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> usmerjeni v ukrepe Unije, na katere vplivajo kršitve<QUOT.END REF.START="QS0190" CODE="201C" ID="QE0190"/>, se mi trditve madžarske vlade znova ne zdijo prepričljive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0297"><NO.P>297.</NO.P><TXT>V tej določbi ne vidim nobene nezdružljivosti z načelom pravne varnosti, saj obstajajo primeri, v katerih ni mogoče vnaprej predvideti, kateri odzivi bodo bolje ustrezali kršitvam. Logično je, da imata Komisija in Svet možnost sprejeti popravne ukrepe, vključno z <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0191" ID="QS0191"/>navzkrižnimi<QUOT.END REF.START="QS0191" CODE="201C" ID="QE0191"/> ukrepi, kot sem že navedel,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0150"><P>Točka 181 in opomba 102 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> če to ustrezno utemeljita in pod naknadnim nadzorom Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0298"><NO.P>298.</NO.P><TXT>Četrtič, madžarska vlada trdi, da člen 6(3) in (8) Uredbe 2020/2092 krši načelo pravne varnosti, ker ne opredeljuje dovolj natančno informacij, ki jih mora Komisija pri svojih ocenah pretehtati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0299"><NO.P>299.</NO.P><TXT>Tudi ta argument je treba zavrniti. Komisija mora dokazati kršitve načel pravne države in tudi sorazmernost popravnih ukrepov, za katere meni, da so primerni za odpravo teh kršitev. Zdi se mi logično, da lahko za to zbira informacije iz vseh razpoložljivih virov, kot je določeno v členu 6(3) Uredbe 2020/2092. Če država kršiteljica meni, da te informacije niso točne, ima na voljo dve nadaljnji posvetovanji, da jih prereka pred Komisijo, preden ta Svetu predlaga ukrepe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0300"><NO.P>300.</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba tretji tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="48"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VIII.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožbeni razlogi za razglasitev delne ničnosti več določb Uredbe 2020/2092</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0301"><NO.P>301.</NO.P><TXT>Madžarska vlada s tožbenimi razlogi od četrtega do devetega predlaga razglasitev ničnosti več določb Uredbe 2020/2092 s trditvami, ki večinoma povzemajo trditve, navedene v enem od prvih treh tožbenih razlogov za razglasitev ničnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0302"><NO.P>302.</NO.P><TXT>Za Sodišče je razglasitev <HT TYPE="ITALIC">delne</HT> ničnosti akta Unije mogoča samo takrat, kadar je elemente, katerih razglasitev ničnost se predlaga, mogoče ločiti od preostalega akta. Ta zahteva ni izpolnjena, če se z razglasitvijo delne ničnosti akta spremeni njegovo bistvo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0151"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081211">11. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Département du Loiret</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑295/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:707">EU:C:2008:707</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0105">105</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0106">106</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050524">24. maja 2005</DATE>, <NAME.CASE>Francija/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑244/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:299">EU:C:2005:299</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0303"><NO.P>303.</NO.P><TXT>V skladu s to sodno prakso četrti tožbeni razlog madžarske vlade, s katerim ta predlaga razglasitev ničnosti člena 4(1) Uredbe 2020/2092, ni dopusten, ker ta določba ustreza bistvu te uredbe, ker določa pogoje za sprejetje popravnih ukrepov zaradi kršitve načel pravne države, ki so neposredno povezana z izvrševanjem proračuna Unije. Brez tega člena Uredbe 2020/2092 ne bi bilo mogoče uporabiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0304"><NO.P>304.</NO.P><TXT>Enako razlogovanje velja za sedmi in osmi tožbeni razlog, s katerima madžarska vlada predlaga razglasitev ničnosti člena 5(3) Uredbe 2020/2092, ki določa merila za sprejetje popravnih ukrepov. Mehanizem finančne pogojenosti brez možnosti uporabe popravnih ukrepov zaradi neobstoja meril ne bi bil uporaben, tako da je ta člen bistven za izvajanje izpodbijane uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0305"><NO.P>305.</NO.P><TXT>Vsekakor bom analiziral vse razloge za razglasitev delne ničnosti, vključno s tremi, ki se mi ne zdijo dopustni, če bi Sodišče presodilo, da jih je treba meritorno preučiti.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Četrti tožbeni razlog: člen 4(1) Uredbe 2020/2092</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0306"><NO.P>306.</NO.P><TXT>Madžarska vlada trdi, da člen 4(1) Uredbe 2020/2092 s tem, da dovoljuje sprejetje popravnih ukrepov v primeru resnega tveganja za dobro finančno poslovodenje ali finančne interese Unije, krši načeli sorazmernosti in pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0307"><NO.P>307.</NO.P><TXT>Dodaja, da bi priznanje take možnosti, ki ni določena z drugimi finančnimi pravili Unije, Komisijo oprostilo obveznosti objektivne presoje, da bi dokazala povezavo kršitve načel pravne države z izvrševanjem proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0308"><NO.P>308.</NO.P><TXT>Parlament in Svet tem trditvam madžarske vlade nasprotujeta.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0309"><NO.P>309.</NO.P><TXT>Člen 4(1) Uredbe 2020/2092 omogoča sprejetje popravnih ukrepov, kadar <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0192" ID="QS0192"/>[…] kršitve načel pravne države v državi članici […] pomenijo dovolj neposredno resno <HT TYPE="ITALIC">tveganje</HT> vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije […]<QUOT.END REF.START="QS0192" CODE="201C" ID="QE0192"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0152"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="49"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0310"><NO.P>310.</NO.P><TXT>Druga finančna pravila Unije določajo podobne ukrepe tako za položaje, v katerih so se kršitve zgodile, kot tudi za primere, v katerih obstaja tveganje za njihov nastanek. Na primer:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Člen 63(2), drugi in četrti pododstavek, finančne uredbe se nanaša na deljeno upravljanje med Unijo in državami članicami in nalaga tem državam predhodne kontrole, ki vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem.. Poleg tega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0193" ID="QS0193"/>[k]omisija v okviru ocene tveganja in v skladu s pravili za posamezni sektor spremlja upravljavske in kontrolne sisteme, vzpostavljene v državah članicah. Komisija pri revizijskem delu […] upošteva stopnjo ocenjenega tveganja v skladu s pravili za posamezni sektor.<QUOT.END REF.START="QS0193" CODE="201C" ID="QE0193"/></P></ITEM><ITEM><P>Člen 104 Uredbe o skupnih določbah 2021–2027 določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0194" ID="QS0194"/>Komisija izvede finančne popravke z zmanjšanjem podpore iz skladov, namenjene programu, kadar ugotovi, da obstaja resna pomanjkljivost, ki ogroža podporo iz skladov, ki je že bila izplačana programu<QUOT.END REF.START="QS0194" CODE="201C" ID="QE0194"/>.</P></ITEM><ITEM><P>Finančna uredba (členi od 135 do 143) vzpostavlja sistem zgodnjega odkrivanja tako, da iz dodeljevanja sredstev iz proračuna Unije izključi vlagatelje zahtev in upravičence, ki so v položajih, ki pomenijo resno tveganje za finančne interese Unije.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0311"><NO.P>311.</NO.P><TXT>Upoštevanje le že storjenih kršitev (pravil Unije), ne pa resnega tveganja za to, da bo do njih prišlo, ne bi bilo združljivo z dobrim finančnim poslovodenjem proračuna Unije, ki ga zahteva člen 317 PDEU. Dobro finančno poslovodenje zahteva odpravo že storjenih kršitev, pa tudi oceno groženj (kadar so resne in verodostojne), da bo do teh kršitev prišlo in da bodo imele neželene finančne posledice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0312"><NO.P>312.</NO.P><TXT>Sodna praksa Sodišča potrjuje uporabo merila resnega tveganja za sprejetje finančnih popravkov ali drugih ukrepov za zaščito proračuna Unije v zvezi z državami članicami, kadar te države izvajajo nezadostni nadzor, ne da bi bilo treba dokazati resnično in dejansko izgubo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0153"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20041007">7. oktobra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Španija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑153/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:589">EU:C:2004:589</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0313"><NO.P>313.</NO.P><TXT>Menim, da je v Uredbi 2020/2092 presoja resnega tveganja kršitve načela pravne države, ki je neposredno povezano z izvrševanjem proračuna, kot merilo za sprejetje popravnih ukrepov še posebej upoštevna glede na horizontalno naravo mehanizma pogojenosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0314"><NO.P>314.</NO.P><TXT>Splošne pomanjkljivosti nacionalnih organov glede spoštovanja načel pravne države v zvezi s proračunom lahko same po sebi pomenijo tveganje za dobro upravljanje proračuna in za finančne interese Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0315"><NO.P>315.</NO.P><TXT>Člen 4(1) Uredbe 2020/2092 se nanaša na možnost <HT TYPE="ITALIC">resnega</HT> tveganja vpliva na proračun ali finančne interese Unije. Tako so izpolnjene zahteve v zvezi z načelom sorazmernosti, saj morajo biti ukrepi kot odziv na tveganje usklajeni z njegovo intenzivnostjo in vplivom na proračun ali finančne interese Unije. To je potrjeno s členom 5(3) Uredbe 2020/2092.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0316"><NO.P>316.</NO.P><TXT>V nasprotju s tem, kar trdi madžarska vlada, ni določena vrsta domneve tveganja, ki bi zmanjšala povezavo med kršitvijo načel pravne države in izvrševanjem proračuna Unije. Komisija nikakor ni oproščena obveznosti dokazovanja obstoja nevarnosti ali tveganja, ki, ponavljam, mora biti resno, dejansko in ne le hipotetično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0317"><NO.P>317.</NO.P><TXT>Tako je člen 4(1) Uredbe 2020/2092 združljiv z načelom pravne varnosti, zato je treba četrti tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="50"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Peti tožbeni razlog: člen 4(2)(h) Uredbe 2020/2092</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0318"><NO.P>318.</NO.P><TXT>Po mnenju madžarske vlade v členu 4(2)(h) Uredbe 2020/2092 niso natančno opredeljeni primeri, v katerih bi lahko prišlo do kršitve načel pravne države. Ta določba naj bi s tem, da se brez dodatnih pojasnil nanaša na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0195" ID="QS0195"/>drug[e] primer[e] ali ravnanja organov<QUOT.END REF.START="QS0195" CODE="201C" ID="QE0195"/>, kršila načelo pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0319"><NO.P>319.</NO.P><TXT>Tožbeni razlog je treba zavrniti iz razlogov, navedenih v odgovoru na tretji tožbeni razlog.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Šesti tožbeni razlog: člen 5(2) Uredbe 2020/2092</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0320"><NO.P>320.</NO.P><TXT>Madžarska vlada meni, da obveznost iz člena 5(2) Uredbe 2020/2092 (v bistvenem, da država članica, proti kateri se ukrepi sprejmejo, še naprej financira končne upravičence iz programov):</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>ni združljiva s pravno podlago uredbe, saj obveznost bremeni proračune držav članic;</P></ITEM><ITEM><P>krši določbe prava Unije s področja proračunskega primanjkljaja in načelo enakosti držav članic.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0321"><NO.P>321.</NO.P><TXT>Parlament in Svet izpodbijata te trditve s tem, da ponavljata – kot sta že storila v okviru prvega tožbenega razloga – da člen 5(2) Uredbe 2020/2092 ne nalaga nobene dodatne obveznosti poleg že obstoječih obveznosti in je nepogrešljiv za zagotovitev zaščite pravic, ki so jih pridobili upravičenci. Poleg tega poudarjata, da je za doseganje ciljev v zvezi s proračunskim primanjkljajem odgovorna država članica v skladu s svojimi zakonodajnimi odločitvami, pri čemer mora spoštovati pravila Unije (vključno z Uredbo 2020/2092).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0322"><NO.P>322.</NO.P><TXT>O združljivosti člena 5(2) Uredbe 2020/2092 s pravno podlago člena 322(1)(a) PDEU sem se že izrekel v okviru preučitve prvega tožbenega razloga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0323"><NO.P>323.</NO.P><TXT>Glede (ne)združljivosti te določbe s pravili Unije o nadzoru čezmernega javnega primanjkljaja se ne strinjam s tezo madžarske vlade.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0324"><NO.P>324.</NO.P><TXT>Vsaka država članica (zlasti če ni članica euroobmočja) je pristojna za pripravo in nadzor svojih proračunov, pri čemer mora spoštovati zgolj omejitve, ki jih določa pravo Unije. Uredba 2020/2092 ne posega v svobodo držav članic, da v navedenem okviru sprejmejo svoje lastne proračunske odločitve za javne prihodke in odhodke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0325"><NO.P>325.</NO.P><TXT>Država članica mora pri izvajanju te proračunske pristojnosti sicer kriti stroške finančnih popravkov, naloženih v okviru Uredbe 2020/2092, in, konkretno, stroške, ki izhajajo iz obveznosti spoštovanja zahteve po nadaljnjem financiranju končnih upravičencev iz programov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0326"><NO.P>326.</NO.P><TXT>Glede (domnevno) lažje zmogljivosti <HT TYPE="ITALIC">velikih</HT> držav članic, da to obveznost izpolnjujejo, enakost med državami članicami ne nasprotuje temu, da Uredba 2020/2092 nalaga vsem državam enako obveznost, da ohranijo financiranje končnih upravičencev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="51"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0327"><NO.P>327.</NO.P><TXT>Poleg tega je financiranje, ki ga država članica prejme iz proračuna Unije, praviloma vezano na gospodarsko težo in prebivalstvo te države kot upoštevna dejavnika. Države z manjšo gospodarsko težo in prebivalstvom so prejemnice iz programov Unije glede na njihove posebne značilnosti. Finančni popravki zaradi kršitve načel pravne države bodo zato nanje vplivali v enaki meri.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0328"><NO.P>328.</NO.P><TXT>Okoliščina, da je država ne glede na svojo gospodarsko težo in prebivalstvo neto plačnica ali prejemnica sredstev Unije, ne spremeni tega položaja. Logično bodo neto prejemnice sredstev iz proračuna Unije sorazmerno bolj izpostavljene mehanizmu finančne pogojenosti kot neto plačnice, vendar je ta okoliščina neizogibna in ne povzroča diskriminacije med državami članicami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0329"><NO.P>329.</NO.P><TXT>Šesti tožbeni razlog je zato treba zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sedmi tožbeni razlog: člen 5(3)(h), predzadnji stavek, Uredbe 2020/2092</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0330"><NO.P>330.</NO.P><TXT>Madžarska vlada meni, da člen 5(3), tretji stavek, Uredbe 2020/2092 (v skladu s katerim se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0196" ID="QS0196"/>[u]strezno […] upoštevajo narava, trajanje, resnost in obseg kršitve načel pravne države<QUOT.END REF.START="QS0196" CODE="201C" ID="QE0196"/>) ni združljiv s pravno podlago Uredbe in členom 7 PEU. Trdi, da ta določba ni povezana s proračunom ali finančnimi interesi Unije, poleg tega pa ni natančna, kot to zahteva načelo pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0331"><NO.P>331.</NO.P><TXT>Te trditve je treba zavrniti iz razlogov, navedenih v okviru preučitve prvega in tretjega tožbenega razloga.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">E.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Osmi tožbeni razlog: člen 5(3)(h), zadnji stavek, Uredbe 2020/2029</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0332"><NO.P>332.</NO.P><TXT>Madžarska vlada trdi, da člen 5(3), zadnji stavek, Uredbe 2020/2092 (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0197" ID="QS0197"/>[u]krepi so, kolikor je mogoče, usmerjeni v ukrepe Unije, na katere kršitev vpliva<QUOT.END REF.START="QS0197" CODE="201C" ID="QE0197"/>) ne zagotavlja obstoja neposredne povezave med konkretno ugotovljeno kršitvijo načel pravne države in navedenimi ukrepi. Meni, da določba krši tako načelo sorazmernosti kot načelo pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0333"><NO.P>333.</NO.P><TXT>Zavrnitev tega tožbenega razloga temelji na trditvah, navedenih v okviru obravnave prvega in tretjega tožbenega razloga.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">F.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Deveti tožbeni razlog: člen 6(3) in (8) Uredbe 2020/2092</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0334"><NO.P>334.</NO.P><TXT>Madžarska vlada meni, da člen 6(3) in (8) Uredbe 2020/2092 (na podlagi katerega mora Komisija upoštevati <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0198" ID="QS0198"/>ustrezne informacije iz razpoložljivih virov, vključno z odločitvami, sklepi in priporočili institucij Unije ter drugih ustreznih mednarodnih organizacij in drugih priznanih institucij<QUOT.END REF.START="QS0198" CODE="201C" ID="QE0198"/>) krši načelo pravne varnosti, ker ne opredeljuje ustrezno referenc in virov, ki jih je treba uporabiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0335"><NO.P>335.</NO.P><TXT>Zavrnitev tega tožbenega razloga temelji na ugotovitvah, predstavljenih v okviru obravnave tretjega tožbenega razloga.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="52"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IX.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0336"><NO.P>336.</NO.P><TXT>V skladu s členom 138(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Parlament in Svet sta predlagala, naj se Madžarski naloži plačilo stroškov, in ker ta s tožbo ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0337"><NO.P>337.</NO.P><TXT>V skladu s členom 140(1) Poslovnika Evropska komisija, Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Irska, Kraljevina Španija, Francoska republika, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Nizozemska, Republika Poljska, Republika Finska in Kraljevina Švedska nosijo svoje stroške.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">X.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0338"><NO.P>338.</NO.P><TXT>Glede na zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj odloči:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Procesni predlog Sveta, naj se ne upoštevajo odlomki iz tožbe Madžarske in njenih prilog, zlasti priloga A.3, ki se sklicujejo na, povzemajo vsebino ali odražajo analizo, podano v mnenju pravne službe Sveta (dokument Sveta 13593/18) z dne <DATE ISO="20181025">25. oktobra 2018</DATE>, se zavrne.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Prvi, drugi in tretji razlog tožbe, ki jo je Madžarska vložila zoper Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20201216">16. decembra 2020</DATE> o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije in v katerih se zahteva razglasitev njene ničnosti, se zavrnejo.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Četrti, sedmi in osmi tožbeni razlog so nedopustni, peti, šesti in deveti tožbeni razlog, v katerih se podredno zahteva razglasitev ničnosti členov 4(1), 4(2) (h), 5(2), 5(3), predzadnji stavek, 5(3), zadnji stavek, ter 6(3) in (8) Uredbe 2020/2092, se zavrnejo.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Madžarska poleg svojih stroškov nosi stroške Evropskega parlamenta in Sveta.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Evropska komisija, Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Irska, Kraljevina Španija, Francoska republika, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Nizozemska, Republika Poljska, Republika Finska in Kraljevina Švedska nosijo svoje stroške.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>