EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.9.2023
SWD(2023) 325 final
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE
Analiza načrta Slovenije za okrevanje in odpornost
Spremni dokument
k Predlogu IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10612/21; ST 10612/21 ADD 1) z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo
{COM(2023) 575 final}
Kazalo
1.
Povzetek
2.
Cilji spremembe načrta
3.
Povzetek ocene načrta
3.1
Celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere
3.2
Povezava s specifičnimi priporočili za državo in evropskim semestrom
3.3
Potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest, ekonomska, institucionalna in socialna odpornost, evropski steber socialnih pravic, blažitev posledic krize ter socialna teritorialna kohezija in konvergenca
3.4
Načelo, da se ne škoduje bistveno
3.5
Zeleni prehod
3.6
Digitalni prehod
3.7
Trajen učinek načrta
3.8
Mejniki, cilji, spremljanje in izvajanje
3.9
Izračun stroškov
3.10
Kontrole in revizija
3.11
Usklajenost
3.12
REPowerEU
3.13
Čezmejna ali večdržavna razsežnost ali učinek
PRILOGA I: Spremljanje podnebnih ukrepov in digitalno označevanje
1.Povzetek
V letu 2022 se je gospodarstvo Slovenije še naprej soočalo z neugodnimi dejavniki, ki so posledica vojne v Ukrajini ter nadaljevanja motenj v dobavnih verigah, visokih cen energije in vztrajne inflacije. Za reševanje teh izzivov je Slovenija 14. julija 2023 predložila spremenjeni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU.
Poglavje REPowerEU, ki ga je predložila Slovenija, vključuje eno razširjeno reformo in štiri investicije, od katerih dve predstavljata razširitev obstoječih ukrepov. Pričakuje se, da bo razširjena reforma z odpravo regulativnih ovir in vzpostavitvijo podpornega okvira politike še pospešila uvajanje naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Novi investiciji vključujeta (i) razogljičenje malih, srednjih in velikih podjetij ter (ii) krepitev distribucijskega omrežja za električno energijo. Razširjeni investiciji se nanašata na (i) energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja z obnovljivimi viri energije ter (ii) vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in uvajanje brezemisijskih vozil.
Kljub revizijam, predlaganim na podlagi člena 18(2) in člena 21(1) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: Uredba), spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost še naprej zagotavlja ustrezen odziv na širok spekter gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov, s katerimi se sooča Slovenija. Pomembno je, da sprememba obstoječih ukrepov nima pomembnega vpliva na zajetje pomembnega dela izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za državo, saj nobena reforma ni bila izločena. Prvotnih 16 komponent z dodanim poglavjem REPowerEU še naprej obravnava šest stebrov mehanizma za okrevanje in odpornost, načrt pa še vedno vsebuje trdne mejnike, cilje in mehanizme preverjanja ter ostaja skladen z drugimi zavezami politike.
Poleg tega so bile investicije Slovenije v zeleni prehod dodatno okrepljene, zlasti na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in trajnostne mobilnosti. V zvezi s tem je cilj poglavja REPowerEU zmanjšati splošno odvisnost od fosilnih goriv ter olajšati uvajanje obnovljivih virov energije z okrepljeno reformo ter več investicijami v razogljičenje industrije, brezemisijski promet in njegovo medsebojno povezanost, omrežja ter energetsko učinkovitost.
Spremembe, ki jih je predložila Slovenija, vplivajo na 30 ukrepov na podlagi člena 18(2) Uredbe ter na 33 ukrepov na podlagi člena 21(1) Uredbe. Poleg tega so v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, ki ga je predložila Slovenija, odpravljene tehnično-vsebinske napake pri 28 ukrepih, katerih vsebina ni bila skladna s prvotno predloženim načrtom Slovenije.
Slovenija je 31. avgusta 2023 na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2021/241 predložila tudi prošnjo za podporo v obliki posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta zahtevek uvaja eno novo reformo in vpliva na eno investicijo v okviru komponente 4 (trajnostni promet) ter eno investicijo na področju trajnostne energetske prenove stavb.
Slovenija se je pri spremembi svojega načrta za okrevanje in odpornost oprla na naslednje pravne podlage: člen 18(2), da se upošteva posodobljeni najvišji finančni prispevek, objavljen 30. junija 2022; člen 14(2) v zvezi s prošnjo za dodatno povratno podporo; člen 21(1) za spremembo načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin ter člen 21c za vključitev dodatnih sredstev iz prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami in prerazporeditev iz rezerve za prilagoditev na brexit v svoje poglavje REPowerEU.
Na podlagi ocene predložene spremembe in poglavja REPowerEU spremenjeni načrt Slovenije prejme oceno A pri vseh merilih (vključno z dvema dodatnima meriloma za poglavje REPowerEU), razen pri izračunih stroškov, za katerega načrt prejme oceno B (nespremenjeno glede na oceno prvotnega načrta).
|
(1)
Uravnotežen odziv
|
(2)
Specifična priporočila za državo
|
(3)
Rast, delovna mesta ...
|
(4)
Načelo, da se ne škoduje bistveno
|
(5)
Zeleni cilj
|
(6)
Digitalni cilj
|
(7)
Trajen učinek
|
(8)
Mejniki in cilji
|
(9)
Izračun stroškov
|
(10)
Sistemi kontrol
|
(11)
Usklajenost
|
(12) REPowerEU
|
(13) Čezmejna razsežnost
|
|
A
|
A
|
A
|
A
|
A (48,88 %)
|
A (20,01 %)
|
A
|
A
|
B
|
A
|
A
|
A
|
A
|
2.Cilji spremembe načrta
Spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost vključuje novo poglavje REPowerEU na podlagi člena 21c Uredbe za odziv na trenutne geopolitične in energetske izzive v Evropski uniji. Sprememba Uredbe zagotavlja dodatno podporo za reforme in naložbe, ki prispevajo k postopni odpravi uvoza ruskih fosilnih goriv ter zagotavljajo čisto, cenovno dostopno in zanesljivo oskrbo z energijo za gospodinjstva in podjetja po vsej Evropi. Spremembe, predlagane v okviru načrta, so skupaj z na novo dodanim poglavjem REPowerEU namenjene obravnavi ustreznih specifičnih priporočil za Slovenijo.
Slovenija je v skladu s členom 18(2) Uredbe del svojih sprememb utemeljila z zmanjšanjem najvišjega finančnega prispevka zanjo z 1,8 milijarde EUR na 1,5 milijarde EUR. Najvišji finančni prispevek za Slovenijo je bil posodobljen 30. junija 2022 in odraža razmeroma boljše gospodarske rezultate Slovenije v letih 2020 in 2021, kot so bili prvotno pričakovani med krizo zaradi COVID-19. Za upoštevanje te posodobitve je Slovenija predlagala izločitev šestih investicij iz svojega načrta za okrevanje in odpornost, dodatnih 23 investicij pa naj bi se zmanjšalo. Poleg tega je država v skladu s členom 14(2) Uredbe zaprosila za 427 milijonov EUR dodatnih posojil za podporo ene reforme in dveh investicij v zvezi s trajnostno prenovo stavb in trajnostnim prometom.
Slovenija je v skladu s členom 21(1) Uredbe zahtevala spremembo za 32 ukrepov, katerih izvedba zaradi objektivnih okoliščin ni več mogoča. Te okoliščine zajemajo preplet več dejavnikov, kot so zvišanje cen, visoka inflacija in zamude v dobavni verigi, višje cene v gradbeništvu in motnje v dobavi gradbenega materiala. Javno naročanje nekaterih prvotnih projektov v okviru slovenskega načrta za okrevanje in odpornost se je v primerjavi s prvotnimi pričakovanji podražilo, kar je povzročilo opazne zamude v nekaterih postopkih javnega naročanja. Poleg tega bo treba po nedavnih poplavah v Sloveniji ustrezno prilagoditi dokumentacijo za več projektov, zaradi česar se bo izvajanje nekaterih od teh projektov zamaknilo v obdobje po letu 2026. Posledično se dodelitev posojila za investicije v protipoplavno varnost zmanjša za 60 milijonov EUR. Zaradi vsega opisanega so bile na koncu potrebne prilagoditve mejnikov in ciljev, spremembe obsega ukrepov ali zamik časovnih okvirov.
Glavni elementi spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost ter poglavja REPowerEU so navedeni v nadaljevanju po komponentah:
Komponenta 1 (Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije)
C1.K1.RC Energetska učinkovitost v gospodarstvu: Na podlagi člena 21 Uredbe se vsebina reforme spremeni zaradi boljše alternative, ki bo ugodnejša za doseganje cilja politike z ukrepom. Spremenjena reforma predvideva zlasti sprejetje akcijskega načrta za energetsko učinkovitost v gospodarstvu, ki bo določal uvedbo digitaliziranega načina poročanja podjetij o izvedbi energetskih pregledov ter spremljanje potencialnih in doseženih prihrankov energije Posledično se s tem povezani mejnik M8 spremeni, cilja T9 in T10 pa se spremenita in povežeta z investicijama, ki neposredno prispevata k njunemu doseganju (tj. investicija C1.K1.IG in nova investicija C5.K17.ID v okviru REPowerEU) in operacionalizirata navedeni akcijski načrt.
C1.K1.ID Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije: Na podlagi člena 21 Uredbe se cilji prilagodijo zaradi zvišanja cen.
C1.K1.IE Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije: Na podlagi člena 21 Uredbe se cilji prilagodijo zaradi zvišanja cen. Rok za dosego mejnika M15 se podaljša za eno leto zaradi povečanja investicijskih stroškov, zaradi česar je potrebna prerazporeditev sredstev med obema sklopoma javnega razpisa, tj. viri geotermalne in vodne energije (sklop 1) ter sončne elektrarne na stavbah v javni lasti (sklop 2), kar je povzročilo zamudo pri izdaji sklepov o sofinanciranju. Obstoječi rok za izvedbo cilja (T16) se ohrani.
C1.K1.IF Krepitev distribucijskega omrežja električne energije: Na podlagi člena 21 Uredbe se zaradi zvišanja cen vrednosti ciljev prilagodita navzdol.
C1.K1.IG Naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu: Na podlagi člena 18(2) Uredbe se investicija zmanjša in se osredotoči na operacionalizacijo akcijskega načrta (M8) v okviru reforme C1.K1.RC.
Komponenta 2 (Trajnostna prenova stavb)
C1.K2.RA Reforma načrtovanja in financiranja energetske prenove stavb javnega sektorja: V povezavi z izločitvijo cilja T28 in na podlagi člena 18(2) Uredbe Slovenija spreminja reformo C1.K2.RA in s tem povezani mejnik M20 o ustanovitvi obnovljivega sklada za energetsko prenovo stavb javnega sektorja. Predlagana alternativna reforma vključuje pripravo akcijskega načrta za energetsko prenovo javnih stavb.
C1.K2.IB Trajnostna prenova stavb: Slovenija na podlagi člena 18(2) Uredbe zaradi popravka najvišjega finančnega prispevka navzdol in na podlagi člena 21(1) Uredbe zaradi povečane inflacije in višjih stroškov prenove zmanjšuje dodelitev in posledično vrednosti ciljev T24 in T25 za investicije v prenovo javnih stavb velikega upravnega in družbenega pomena ter dodelitev za prenovo stanovanjskih stavb v javni lasti in s tem povezani cilj T27. Poleg tega država na podlagi člena 21(1) Uredbe zaradi povečane inflacije in višjih stroškov prenove zmanjšuje vrednost cilja T26 za posamezne nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov. Nadalje Slovenija na podlagi člena 18(2) Uredbe izloča investicijo v trajnostno prenovo javnih stavb, financirano iz obnovljivega sklada, in povezani cilj T28. Slovenija na podlagi člena 14(2) Uredbe povečuje financiranje za investicije v trajnostno prenovo stavb velikega upravnega in družbenega pomena ter energetsko in trajnostno prenovo stavb s posameznimi nadgradnjami tehničnih stavbnih sistemov.
Komponenta 3 (Čisto in varno okolje)
C1.K3.RD (Povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja): V skladu s členom 21(1) Uredbe Slovenija zaradi vključenosti številnih deležnikov v pripravo reforme in posledično velikega števila pripomb in medresorskih usklajevanj, zaradi katerih se je podaljšal celotni postopek, podaljšuje rok za izvedbo mejnika s Q4 2022 na Q4 2023.
C1.K3.IF (Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče): Slovenija na podlagi člena 18(2) zaradi popravka najvišjega finančnega prispevka navzdol in na podlagi člena 21(1) zaradi zvišanja cen materialov in gradbenih storitev ter nedavnih katastrofalnih poplav v Sloveniji ustrezno znižuje vrednosti ciljev. Iz istih razlogov je bil zamaknjen tudi časovni okvir za izvedbo, in sicer s Q4 2022 na Q3 2024, obseg upravičenih ciljnih območij pa je bil razširjen.
C1.K3.IG (Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov): V skladu s členom 21(1) Uredbe Slovenija zaradi posledic pandemije COVID-19 in motenj v delovanju pristojnih institucij ter višjih cen dela in materialov zmanjšuje površino raziskovalnega območja in zamika dokončanje centra s Q4 2024 na Q4 2025.
C1.K3.II (Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo): V skladu s členom 18(2) Uredbe se investicija zmanjša. Povezani cilji bodo ostali enaki, ker bodo projekti manjši.
Komponenta 4 (Trajnostni promet)
C1.K4.RA Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa: Z revizijo opisa mejnika M54 v skladu s členom 21(1) Uredbe se pojasnjuje, da bo Družba za upravljanje javnega potniškega prometa predlagala (namesto pripravljala) spremembe zakonodaje o javnem potniškem prometu in drugih aktov. Da bi Slovenija ustrezno upoštevala svoje notranje postopke in postopke zaposlovanja, je predlagala, da bi Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (M55) začela delovati v Q4 2023, kar je štiri četrtletja pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano. Potem ko je Državna revizijska komisija razveljavila razpis za podelitev novih koncesij za javni prevoz, je Slovenija rok za dosego cilja T56 (povečanje uporabe javnega potniškega prometa) zamaknila za dve leti na Q2 2025.
C1.K4.ID (Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture): Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe predlaga izločitev investicije v digitalizacijo železniškega prometa. Investicija bo zato omejena na digitalizacijo 70 km cestnega prometa. Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe predlaga tudi sorazmerno znižanje cilja investicije v nadgradnjo železniških prog.
C1.K4.IE Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu: V skladu s členom 21 Uredbe ter zaradi višje cene vložkov za nakup in postavitev polnilnih mest v obdobju izvajanja načrta za okrevanje in odpornost Slovenija sorazmerno zmanjšuje število operativnih polnilnih mest za električna vozila, ki so v lasti državne uprave (T65), in javno dostopnih polnilnih mest za električna vozila (T66). V skladu s členom 21 in zaradi upoštevanja najnovejših zakonodajnih sprememb na evropski ravni je Slovenija revidirala opis mejnika, da bi bil namesto sklicevanja na opredelitve pojmov iz Direktive (EU) 2018/2001 usklajen z opredelitvami iz trenutno veljavne zakonodaje EU o infrastrukturi za alternativna goriva.
C1.K4.IA Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture: Slovenija v skladu s členom 14(2) Uredbe predlaga povečanje ambicioznosti v okviru investicije C (dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture z nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica in nadgradnjo dodatnih 46 km železniških prog na dveh regionalnih železniških odsekih (Bled Jezero–Bohinjska Bistrica in Sveti Daniel–Dravograd–nacionalna meja). Slovenija je predlagala tudi povečanje financiranja obstoječih ukrepov – nadgradnja železniške postaje Ljubljana in nadgradnja železniške proge Ljubljana-Brezovica-Borovnica.
C1.K4.RF: Nadgradnja ukrepa spodbujanja vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu in brezemisijska mobilnost: Slovenija na podlagi člena 14(3) Uredbe uvaja reformo za nadaljnje spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu in brezemisijski promet. Cilj reforme je olajšati vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v prometnem sektorju. Reforma naj bi vzpostavila učinkovit sistem za strateško načrtovanje infrastrukture za alternativna goriva, integracijo prometa v elektroenergetski sistem za zaščito in stabilnost energetskega omrežja ter financiranje investicijskih in drugih ukrepov za podporo prometu brez emisij.
Komponenta 5 (Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov)
C1.K5.IB: Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo: Slovenija znižuje vrednost cilja T73 za investicije v zvezi s prehodom na krožno gospodarstvo. Sprememba je upravičena v skladu s členom 18(2) Uredbe.
Komponenta 6 (Digitalna preobrazba gospodarstva)
C2.K6.RA Digitalna transformacija gospodarstva (podjetij in industrije): Slovenija spreminja časovni okvir za dokončanje ukrepa in izračun njegovih stroškov. Prvotno naj bi se uvedba e-identitete za podjetja, predvidena v okviru te reforme, izvedla z uporabo infrastrukture v hibridnem oblaku (C2.K6.IC), ki se prav tako financira iz načrta za okrevanje in odpornost. Vendar je treba prvotno infrastrukturo v hibridnem oblaku (C2.K6.IC) izločiti zaradi popravka najvišjega finančnega prispevka Slovenije navzdol. Ta izločitev investicije v hibridni oblak upravičuje podaljšanje časovnega okvira za izvedbo reforme z opredelitvijo alternativne rešitve za njeno izvedbo prek obstoječe infrastrukture državnega računalniškega oblaka, ki jo je treba prilagoditi, da se omogoči uvedba e-identitete. Poleg tega so v okviru tega ukrepa zdaj predvideni naknadni stroški za uvedbo e-identitete. Spremembe so upravičene na podlagi člena 18(2) Uredbe.
C2.K6.IB (Program digitalne transformacije industrije/podjetij): Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe zmanjšuje dodelitev za to investicijo. Poleg tega država zaradi ozkih grl v dobavnih verigah zamika časovni okvir izvedbe za podjetja ter odpravlja navedbo zagonskih podjetij v okviru mejnika 80 zaradi nejasnega razlikovanja med zagonskimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji ter morebitnega prekrivanja njihovih pravnih statusov. Te spremembe so upravičene na podlagi člena 21(1) Uredbe.
C2.K6.IC (Vzpostavitev infrastrukture v hibridnem oblaku na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo): Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe izloča to investicijo iz svojega načrta za okrevanje in odpornost.
C2.K6.ID – Čezmejni in večdržavni projekti – Skupna evropska infrastruktura podatkov in storitve: Slovenija zamika časovni okvir za izvedbo z Q2 2024 na Q2 2026 zaradi objektivnih okoliščin, na katere pristojno ministrstvo ne more vplivati. Slovenska podjetja se namreč srečujejo z zamudami zaradi zapletenosti in trajanja postopka za vzpostavitev projekta, ki vključuje več držav. Spremembe so upravičene na podlagi člena 21(1) Uredbe.
C2.K6.IE – Čezmejni in večdržavni projekti – Nizkoporabni procesorji in polprevodniški čipi: Slovenija v skladu s členom 21(1) Uredbe znižuje vrednost cilja, ker sta se v projekt umestili le dve podjetji, in zamika časovni okvir z Q2 2023 na Q2 2024 zaradi objektivnih okoliščin, na katere pristojno ministrstvo nima vpliva. Gre namreč za mednarodni projekt, pri katerem Slovenija nima vpliva na izvedene postopke oz. dogovore o vzpostavitvi verige vrednosti med posameznimi akterji, vključenimi v projekt.
C2.K6.IF Čezmejni in večdržavni projekti – Evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe izloča to investicijo iz svojega načrta za okrevanje in odpornost.
Komponenta 7 (Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave)
C2.K7.RD Vzpostavitev kompetenčnega centra – centra za kadre in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi: Slovenija prestavlja časovni okvir za začetek veljavnosti novele zakona o javnih uslužbencih s Q4 2023 na Q2 2024. Država uvaja celovito reformo sektorja državne uprave z novelo zakona o javnih uslužbencih, kompetenčni center – center za kadre pa bo imel širše pristojnosti v primerjavi s prvotnim načrtom za okrevanje in odpornost. Potreben je tudi dodaten čas, da se omogoči dialog s socialnimi partnerji. Spremembe so upravičene na podlagi člena 21(1) Uredbe.
C2.K7.IH Gigabitna infrastruktura: Slovenija zmanjšuje naknadni cilj, ki je vezan na to investicijo, tj. zagotovitev gigabitne infrastrukture za gospodinjstva, z 8 500 na 6 838 gospodinjstev. Ta sprememba je upravičena v skladu s členom 21(1) Uredbe zaradi znatnega povečanja stroškov, povezanih z nakupom opreme in gradnjo.
C2.K7.IJ Digitalizacija izobraževanja, znanosti in športa: V okviru tega ukrepa Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe znižuje vrednost cilja T108 z 12 na 11 IT rešitev, ki bodo razvite s to investicijo (IT rešitev za šport se izloči). Poleg tega država na podlagi člena 21(1) Uredbe prilagaja vrednost cilja T106 z 228 na 204 izobraževalnih zavodov, ki bodo imeli optično povezavo s hitrostjo nad 1Gb/s, in sicer zaradi zvišanja cen ter inflacije, ki ju v času načrtovanja načrta za okrevanje in odpornost ni bilo mogoče predvideti. Nadalje Slovenija spreminja časovni okvir izvajanja investicije s Q4 2023 na Q2 2024 zaradi vpliva nedavnih poplav na operaterje, ki si bili zbrani za izvedbo investicije.
C2.K7.IM Digitalizacija na področju kulture: Slovenija prilagaja časovni okvir za izvedbo investicije s Q4 2025 na Q2 2026. Ta sprememba je upravičena v skladu s členom 21(1) Uredbe zaradi zamud pri zapolnjevanju ustreznih projektnih delovnih mest, ki jih povzroča pomanjkanje ustreznih človeških virov na trgu dela.
C2.K7.IN Digitalizacija pravosodja: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe znižuje vrednost cilja T105 z 12 na 11 razvitih informacijskih sistemov, da se upošteva nižja dodelitev za to investicijo.
Komponenta 8 (Raziskave, razvoj in inovacije)
C3.K8.IB Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe delno izloča sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno inovacijskih sodelovalnih programov na področju industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja ter projektov za spodbujanje podjetniških vlaganj v RRI.
C3.K8.IC Sofinanciranje projektov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev: Slovenija v skladu s členom 21(1) Uredbe spreminja naziv cilja v „Število raziskovalk in raziskovalcev, vključenih v projekt mobilnosti in/ali reintegracije slovenskih raziskovalcev“. Ta sprememba predstavlja boljšo alternativo, saj zagotavlja enako obravnavo raziskovalcev, ki se financirajo iz načrta za okrevanje in odpornost, in raziskovalcev, ki se bodo financirali iz nacionalnega proračuna po zaključku načrta za okrevanje in odpornost. Poleg tega Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe zmanjšuje investicijo v financiranje raziskovalcev, vključenih v projekt mobilnosti in/ali reintegracije slovenskih raziskovalcev.
C3.K8.ID Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte: Slovenija je v skladu s členom 18(2) Uredbe predlagala zmanjšanje zneska investicije v projekte za podporo podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo.
C3.K8.IE Vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano kot osrednjega stebra inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe izloča investicijo v vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano.
Komponenta 9 (Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje)
C3.K9.IC Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij: Slovenija na podlagi člena 18(2) Uredbe zmanjšuje nepovratna sredstva za investicijo v razogljičenje ter večjo produktivnost in konkurenčnost podjetij. Poleg tega se na podlagi člena 21 Uredbe cilji dodatno znižajo zaradi večjega zneska nepovratnih sredstev na projekt, kot je bilo pričakovano. Ker so bila nepovratna sredstva dodeljena na podlagi projektov, ki so jih predložila podjetja, ni bilo vnaprej znano, kako dragi bodo projekti. Zato je bil uporabljen povprečni znesek iz prejšnjih podobnih dodelitev nepovratnih sredstev, odobrenih iz drugih virov. Vendar se je na podlagi že izvedenih javnih razpisov povprečni projekt izkazal za dražjega.
C3.K9.ID Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture: Slovenija na podlagi člena 18(2) Uredbe zmanjšuje investicijo in sorazmerno znižuje vrednost cilja. Zaradi znižanja vrednosti cilja se izloči tudi pilotni projekt upravljanja poslovnih con. Država je navedla, da išče možnosti za izvedbo te investicije z nacionalnimi sredstvi.
Komponenta 10 (Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov)
C3.K10.RA: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela: Ker se je bilo treba odzvati na nepredvidena zvišanja cen energentov v letu 2022, so slovenski organi pozornost usmerili na vzpostavitev začasne krizne sheme skrajšanega delovnega časa. To je prineslo dragocene nove izkušnje na področju kriznih shem skrajšanega delovnega časa. Na podlagi teh objektivnih okoliščin in v skladu s členom 21(1) Uredbe Slovenija zamika vzpostavitev stalne sheme skrajšanega delovnega časa za resen upad gospodarske aktivnosti za 18 mesecev. To bo slovenskim organom omogočilo, da pri uvajanju nove stalne krizne sheme upoštevajo tudi nedavne izkušnje z energetsko krizo. Poleg tega bo tudi v skladu s členom 21(1) Uredbe besedilo opisa ukrepa usklajeno z besedilom, ki se uporablja za instrument SURE, da bi bilo manj dvoumno.
C3.K10.IB: Podpora prožnejšim načinom organizacije dela: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe izloča to investicijo.
C3.K10.IC: Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih: Slovenija v skladu s členom 21(1) Uredbe zamika rok za dosego cilja zaradi objektivnih okoliščin – izvajanje prek prvotno predvidene agencije je zamenjalo izvajanje prek ministrstva, saj je to boljša alternativa za izvedbo investicije, hkrati pa se je zaradi tega nekoliko zamaknil časovni okvir, in sicer z Q2 2024 na Q2 2025. Ker je ministrstvo nosilni organ v okviru načrta za okrevanje in odpornost z izkušenim osebjem, se pričakuje, da se bodo izvajanje in verige preverjanja skrajšali, da se bo zagotovila odgovornost na višji ravni in da se bo v končni fazi zmanjšalo število upravnih postopkov.
C3.K10.ID: Hitrejši vstop mladih na trg dela: V skladu s členom 21(1) Uredbe Slovenija zaradi rekordno nizke brezposelnosti in pomanjkanja delovne sile dviga starostno mejo prosilcev s 25 na 29 let. Ta spremenjena metodologija je v skladu z okrepljenim programom jamstva za mlade (Priporočilo Sveta 2020/C 372/01), s katerim se je ciljna skupina prav tako razširila s starosti 25 let na starost do 29 let. Slovenija znižuje tudi vrednost vmesnega cilja, hkrati pa ohranja skupni cilj.
C3.K10.IE: Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe izloča to investicijo.
Komponenta 11 (Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino)
C3.K11.RA Krepitev trajnostnega razvoja turizma: V skladu s členom 21(1) Uredbe Slovenija zaradi očitno boljše alternative izvaja reformo za nadgradnjo spremljanja podatkov v Zeleni shemi slovenskega turizma ter povečuje število podatkovnih virov in ponudnikov podatkov v primerjavi s prvotnimi načrti. Zaradi tega povečanja ambicioznosti je potrebno dodatno leto in pol, da se zagotovita razpoložljivost podatkovnih virov in interoperabilnost med podatkovnimi zbirkami.
C3.K11.IB Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe predlaga zmanjšanje obsega investicije za dokončanje projektov energetske prenove in projekte novogradnje za povečanje energetske učinkovitosti turističnih nastanitvenih zmogljivosti. Država v skladu s členom 21(1) Uredbe zaradi povečanja stroškov gradnje in strukturnih sprememb na turističnem trgu revidira cilje in opis reforme, pri čemer dodelitev sredstev preusmerja s prenove večjih turističnih nastanitvenih projektov na gradnjo manjših turističnih nastanitvenih projektov, saj bi bil to ugodnejši način za doseganje cilja ukrepa.
C3.K11.ID Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe predlaga zmanjšanje investicije za prenovo objektov kulturne dediščine. Medtem ko bo cilj 15 zaključenih projektov ostal nespremenjen, se bo obseg posameznih projektov v povprečju zmanjšal.
Komponenta 12 (Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod)
C3.K12.IG Krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe izloča enega od investicijskih projektov (krepitev sodelovanja med šolami in delodajalci pri usposabljanju študentov za pridobivanje praktičnih spretnosti na področju zdravstva, vzgoje in varstva predšolskih otrok ter socialnega varstva).
C3.K12.IH Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji: Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe izloča posamezne investicijske projekte za ozelenitev izobraževalne infrastrukture. Nekatere projekte prerazporeja z nepovratnega dela na povratni del. Poleg tega izloča nekatere projekte iz povratnega dela.
Komponenta 13 (Učinkovite javne institucije)
C3.K13.RB Moderen in odporen javni sektor: Slovenija v skladu s členom 21(1) Uredbe zamika začetek veljavnosti zakona, ki bo urejal sistem plač v javnem sektorju, in sicer z Q2 2023 na Q2 2024. Energetska kriza in visoka inflacija v letu 2022 sta zahtevali spremembo časovnega okvira te reforme: najprej je bil sklenjen kratkoročni dogovor s sindikati o prilagoditvi plač v javnem sektorju, šele nato pa se je začel dialog s socialnimi partnerji o tej ključni reformi. Zato je potreben dodaten čas za dokončanje dialoga s socialnimi partnerji in pripravo predloga sprememb zakonodaje.
Komponenta 14 (Zdravstvo)
C4.K14.RA Reforma zdravstvenega sistema: Slovenija je v skladu s členom 21(1) Uredbe zaprosila za spremembo ukrepa vzpostavitve neodvisnega organa za spremljanje in obvladovanje kakovosti v zdravstvenem sistemu ter začetka veljavnosti sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predvideni neodvisni organ bo za razliko od prvotnega predloga spremljal specializirane ustanove, ki že izvajajo potrebne ocene zdravstvene tehnologije. Ker spremembe, potrebne za reformo, presegajo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, se spreminja tudi zadevni mejnik.
C4.K14.IC Digitalna preobrazba zdravstva: Slovenija v skladu z objektivnimi okoliščinami v smislu člena 21(1) podaljšuje roke za mejnik in cilj v zvezi z oddajo naročila za nacionalni sistem telemedicine in uporabo centralne hrambe slikovnega gradiva v zdravstvenih ustanovah. Oddaja naročila za nacionalni sistem telemedicine se zamakne za eno leto na Q2 2023, saj je potrebnega več časa za opredelitev in uskladitev tehničnih specifikacij glede na številne nove tehnično-tehnološke rešitve, ki so se po sprejetju prvotnega načrta za okrevanje in odpornost pokazale na področju zdravja na daljavo. To zahteva vključitev širšega kroga deležnikov in večjega števila tehničnih specifikacij. Uporaba centralne hrambe slikovnega gradiva v zdravstvenih ustanovah bi bila odložena za eno leto na Q4 2024, saj šifranta radioloških postopkov ni mogoče dokončati do prvotnega roka.
C4.K14.ID Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema: V skladu s členom 18(2) Uredbe Slovenija po popravku najvišjega finančnega prispevka navzdol izloča investicijo v dograditev rehabilitacijskega centra z večjo zmogljivostjo. Približno četrtina prvotno načrtovanega zneska nepovratnih sredstev bo ohranjena in dodeljena za nakup ustreznih vozil za urgentne zdravnike in opreme za urgentne satelitske centre. Cilj krajšanja povprečnega časa prihoda enot nujne medicinske pomoči ostaja nespremenjen.
C4.K14.IE Učinkovita obravnava nalezljivih bolezni: Po popravku najvišjega finančnega prispevka navzdol je Slovenija v skladu s členom 18(2) Uredbe zahtevala izločitev investicije v gradnjo Infekcijske klinike Maribor in posledično v nakup njene opreme.
Komponenta 15 (Dolgotrajna oskrba)
C4.K15.RA Vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe: Slovenija zaradi objektivnih okoliščin (člen 21 Uredbe) zamika rok za izvedbo mejnika 197 (Zakon o dolgotrajni oskrbi) in 198 (podzakonski akti Zakona o dolgotrajni oskrbi), mejnik 199 (novi prispevek za financiranje sistema) pa združuje z mejnikom 197 in s tem skrajšuje časovni okvir za njegovo izvedbo. Te spremembe so potrebne za povečanje učinkovitosti zakona in njegove implementacije ter pomenijo boljšo alternativo prvotnemu načrtu, ki je predvideval poznejšo uvedbo novega prispevka.
C4.K15.IB Zagotavljanje celostne obravnave oseb, ki potrebujejo višji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oziroma kontinuirano zdravstveno nego: Na podlagi člena 18(2) Uredbe se ta investicija izloči. Ta izločitev ne vpliva na izvajanje ustrezne reforme (vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe) ali katere koli druge investicije v okviru iste komponente.
C4.K15.IC Zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih: Slovenija na podlagi člena 21(1) Uredbe predlaga znižanje vrednosti cilja zaradi višjih cen.
Komponenta 17 (Poglavje REPowerEU)
Slovenija je v okviru poglavja REPowerEU in na podlagi člena 21c Uredbe (EU) 2021/241 vključila ukrepe za tri nove investicije, eno razširjeno reformo in eno razširjeno investicijo.
Novi ukrepi:
Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje) (C5.K17.IC)
Slovenija dodeljuje 20 milijonov EUR za investicijo v nadgradnjo srednjenapetostnega omrežja, da bo prilagojeno za priklop večjega števila naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter toplotnih črpalk in polnilnih mest za električna vozila. Investicija ima tudi digitalno razsežnost, ki zajema nove nadzorne sisteme in senzorske tehnologije, ki omogočajo interaktivno in inteligentno spremljanje, merjenje, nadzor kakovosti ali upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije ali porabe energije znotraj distribucijskega omrežja. Ta ukrep prispeva k cilju, opisanemu v členu 21c(3), točka (e), Uredbe.
Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva (C5.K17.ID)
Slovenija dodeljuje 42 milijonov EUR za podporo razogljičenja malih, srednjih in velikih podjetij z vrsto možnih ukrepov, kot so uvedba obnovljivih virov energije, elektrifikacija proizvodnih procesov, shranjevanje električne in/ali toplotne energije ter energetska učinkovitost. Izvajanje ukrepa naj bi po pričakovanjih privedlo do zmanjšanja povpraševanja po energiji, vključno s fosilnimi gorivi. Ta ukrep prispeva k cilju, opisanemu v členu 21c(3), točka (b), Uredbe.
Razširjeni ukrepi:
Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji (C5.K17.RA)
Slovenija razširja reformo A v okviru komponente 1 o pospešenem uvajanju naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z odpravo regulativnih ovir, ki onemogočajo postavitev sončnih in vetrnih proizvodnih naprav zaradi nedovoljene spremljajoče energetske rabe prostora na nekaterih območjih, kot so površine ob cestah, vodne površine in strehe. Nadalje naj bi se z razširjeno reformo opredelili tudi pristojnosti in postopki za prevlado javne koristi. Poleg začetka veljavnosti primarne zakonodaje razširjena reforma vključuje tudi začetek veljavnosti Uredbe o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav. Ta ukrep prispeva k cilju, opisanemu v členu 21c(3), točka (b), Uredbe.
Energetsko učinkovito prestrukturiranja daljinskih sistemov z uporabo obnovljivih virov energije (C5.K17.IB)
Slovenija dodeljuje 20 milijonov EUR za razširitev investicije C v okviru komponente 1 v energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja. S to investicijo naj bi se povečal delež zmogljivosti obnovljivih virov energije v sistemih daljinskega ogrevanja z rešitvami, kot so toplotne črpalke ter fotovoltaične in geotermalne naprave. Ta ukrep prispeva k cilju, opisanemu v členu 21c(3), točka (b), Uredbe.
Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu (C5.K17.IE)
Slovenija dodeljuje 40 milijonov EUR za razširitev investicije E v okviru komponente 4 glede vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu in brezemisijske mobilnosti s tremi podukrepi: (i) demonstracijski projekt vzpostavitve brezemisijske linije v javnem potniškem prometu z električnimi avtobusi ali avtobusi na vodikov pogon in spremljajočo polnilno infrastrukturo, (ii) podporna shema za nakup brezemisijskih vozil ter (iii) vzpostavitev polnilne oz. oskrbovalne infrastrukture. Ta ukrep prispeva k cilju, opisanemu v členu 21c(3), točka (e), Uredbe.
Tabela 1 Tabela novih in spremenjenih komponent ter s tem povezanih stroškov
|
Komponenta
|
Stanje
|
Stroški (v mio. EUR)
|
|
Zeleni prehod
|
1 358,95
|
|
C1 K1: Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije
|
spremenjena
|
141,20
|
|
C1 K2: Trajnostna prenova stavb
|
spremenjena
|
88,55
|
|
C1 K3: Čisto in varno okolje
|
spremenjena
|
375,80
|
|
C1 K4: Trajnostna mobilnost
|
spremenjena
|
708,40
|
|
C1 K5: Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov
|
spremenjena
|
45,00
|
|
Digitalna preobrazba
|
307,40
|
|
C2 K1: Digitalna preobrazba gospodarstva
|
spremenjena
|
50,66
|
|
C2 K2: Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave
|
spremenjena
|
256,74
|
|
Pametna, trajnostna in vključujoča rast
|
611,55
|
|
C3 K1: Raziskave, razvoj in inovacije
|
spremenjena
|
99,91
|
|
C3 K2: Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje
|
spremenjena
|
143,00
|
|
C3 K3: Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov
|
spremenjena
|
31,91
|
|
C3 K4: Prestrukturiranje slovenskega turizma in investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine
|
spremenjena
|
111,00
|
|
C3 K5: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod
|
spremenjena
|
225,73
|
|
C3 K6: Učinkovite javne institucije
|
spremenjena
|
0,00
|
|
Zdravstvo in socialna varnost
|
285,79
|
|
C4 K1: Zdravstvo
|
spremenjena
|
166,79
|
|
C4 K2: Socialna varnost in dolgotrajna oskrba
|
spremenjena
|
59,00
|
|
C4 K3: Stanovanjska politika
|
nespremenjena
|
60,00
|
|
REPowerEU
|
Novo
|
122,17
|
|
Skupaj
|
2685,86
|
Drugi elementi, ki niso zajeti z ocenjevalnimi merili
Kar zadeva upravno ureditev, enakost spolov in enake možnosti za vse, postopek posvetovanja, samooceno varnosti za digitalne investicije in načrtovano komunikacijsko strategijo, kot so obravnavani v prejšnjem delovnem dokumentu SWD(2021) 184 final, njihov opis ostaja veljaven.
Slovenija je v skladu s členom 18(4)(g) Uredbe izvedla samooceno varnosti za investicijo C (Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje)), vključeno v poglavje REPowerEU.
Pravila o državni pomoči in konkurenci se v celoti uporabljajo za ukrepe, ki se financirajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Sredstva Unije, ki se usmerjajo prek organov držav članic, postanejo državna sredstva in lahko pomenijo državno pomoč. Če je tako in državna pomoč obstaja, je treba te ukrepe priglasiti Komisiji, ki jih mora odobriti, preden lahko države članice dodelijo pomoč, razen če so ti ukrepi zajeti v veljavni shemi pomoči ali so v skladu z veljavnimi pogoji uredbe o skupinskih izjemah, zlasti uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki pri uporabi členov 107 in 108 PDEU
določa nekatere vrste pomoči za združljive z notranjim trgom. Kadar državna pomoč obstaja in jo je treba priglasiti, mora država članica priglasiti ukrepe državne pomoči Komisiji, preden jo dodeli, v skladu s členom 108(3) PDEU. V zvezi s tem se analiza državne pomoči, ki jo je Slovenija izvedla v načrtu za okrevanje in odpornost, ne more šteti za priglasitev državne pomoči. Če Slovenija meni, da določen ukrep iz načrta za okrevanje in odpornost vključuje pomoč de minimis ali pomoč, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve, je za zagotovitev popolne skladnosti z veljavnimi pravili odgovorna Slovenija.
3.Povzetek ocene načrta
3.1Celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere
Spremenjeni načrt Slovenije skupaj s poglavjem REPowerEU vključuje uravnotežen sklop reform in investicij, ki prispevajo k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji Unije ter obravnavajo vseh šest stebrov člena 3 Uredbe (EU) 2021/241. Zaradi znatnega zmanjšanja dodelitve sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost Sloveniji in nepričakovano visoke inflacije od sredine leta 2021 je bilo zmanjšanih več investicij in v celoti izključenih 12 investicij, vendar spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost še naprej prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241, saj ohranja vse reforme, čeprav v nekaterih primerih s prilagojenim časovnim okvirom. Po drugi strani pa se bo na podlagi revidiranega načrta začel hitreje izvajati ključni steber reforme dolgotrajne oskrbe. Financiranje dolgotrajne oskrbe, zlasti z uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, bo vključeno v zakon, s katerim bo dolgotrajna oskrba vzpostavljena kot steber socialne varnosti v Sloveniji. Z novim poglavjem REPowerEU in ukrepi, podprtimi z dodatnimi posojili, se bo povečal prispevek k zelenemu prehodu v energetskem sektorju in na področju trajnostne mobilnosti.
Kar zadeva zeleni prehod, načrt vključuje ukrepe, katerih cilj je sprostiti potencial obnovljivih virov energije ob hkratnem zagotavljanju varstva narave, podpreti energetsko prenovo stavb, ublažiti tveganja podnebnih sprememb, izboljšati upravljanje voda, spodbujati trajnostno mobilnost ter sprejeti zeleno proračunsko načrtovanje in spodbujati krožno gospodarstvo. Kar zadeva digitalno preobrazbo, naj bi ciljno usmerjeni ukrepi prispevali k digitalizaciji javnega in zasebnega sektorja. Ti ukrepi vključujejo nadaljnjo digitalizacijo javnega sektorja, ukrepe za spodbujanje digitalne pismenosti v izobraževalnem sistemu, uvedbo dokumentov za elektronsko identifikacijo za državljane in podjetja ter nekatere naložbe v povezljivost ter digitalne kompetence, katerih cilj je zmanjšati digitalni razkorak. Ukrepi, ki se nanašajo predvsem na steber pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključujejo reformo trga dela in pokojninsko reformo, s čemer naj bi se prispevalo k zvišanju stopnje delovne aktivnosti starejših delavcev in potencialne rasti BDP ter obravnavalo dolgoročno javnofinančno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema.
Načrt v podporo socialni in teritorialni koheziji vključuje ukrepe za povečanje ponudbe cenovno dostopnih stanovanj, zlasti za mlade družine in marginalizirane ljudi, ukrepe za premostitev digitalnega razkoraka med podeželskimi in mestnimi območji, reforme trga dela, zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe ter naložbe v vseživljenjsko učenje. Ukrepi, ki prispevajo k stebru zdravja ter gospodarske, socialne in institucionalne odpornosti, vključujejo reforme in investicije, katerih cilj je povečati dostopnost, učinkovitost ter finančno vzdržnost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. Načrt vključuje tudi politike za naslednjo generacijo, kot so reforme in investicije za izboljšanje kakovosti izobraževanja, opremljanje šol s ključno infrastrukturo in kompetencami za digitalni in zeleni prehod ter podporo zaposlovanju mladih.
Tabela 2: Pokritost šestih stebrov mehanizma z novimi ali spremenjenimi komponentami načrta za okrevanje in odpornost
|
|
Zeleni prehod
|
Digitalna preobrazba
|
Pametna, trajnostna in vključujoča rast
|
Socialna in teritorialna kohezija
|
Zdravje ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost
|
Politike za naslednjo generacijo
|
|
Zelena transformacija
|
|
|
|
|
|
|
|
C1 K1: Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije
|
●
|
○
|
○
|
|
|
|
|
C1 K2: Trajnostna prenova stavb
|
●
|
|
○
|
|
|
|
|
C1 K3: Čisto in varno okolje
|
●
|
|
○
|
○
|
|
|
|
C1 K4: Trajnostna mobilnost
|
●
|
○
|
○
|
|
|
|
|
C1 K5: Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov
|
●
|
|
○
|
|
|
|
|
Digitalna preobrazba
|
|
|
|
|
|
|
|
C2 K1: Digitalna preobrazba gospodarstva
|
|
●
|
○
|
|
|
|
|
C2 K2: Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave
|
|
●
|
○
|
○
|
○
|
|
|
Pametna, trajnostna in vključujoča rast
|
|
|
|
|
|
|
|
C3 K1: RRI – raziskave, razvoj in inovacije
|
○
|
○
|
●
|
|
|
|
|
C3 K2: Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje
|
○
|
○
|
●
|
|
|
|
|
C3 K3: Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov
|
|
|
●
|
○
|
○
|
○
|
|
C3 K4: Prestrukturiranje slovenskega turizma in investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine
|
○
|
○
|
●
|
○
|
|
|
|
C3 K5: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod
|
○
|
○
|
●
|
○
|
|
●
|
|
C3 K6: Učinkovite javne institucije
|
|
○
|
●
|
|
|
|
|
Zdravstvo in socialna varnost
|
|
|
|
|
|
|
|
C4 K1: Zdravstvo
|
|
○
|
|
○
|
●
|
○
|
|
C4 K2: Socialna varnost in dolgotrajna oskrba
|
|
|
|
○
|
●
|
○
|
|
C4 K3: Stanovanjska politika
|
|
|
|
●
|
○
|
○
|
|
REPowerEU
|
●
|
○
|
○
|
|
|
|
Legenda: ● investicije in reforme komponente znatno prispevajo k stebru ○ komponenta delno prispeva k stebru
***
Ob upoštevanju vseh reform in investicij, ki jih načrtuje Slovenija, njen spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri še naprej predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, pri čemer upošteva specifične izzive in dodeljena finančna sredstva Slovenije. To bi upravičevalo oceno A na podlagi merila za ocenjevanje 2.1 iz Priloge V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
3.2Povezava s specifičnimi priporočili za državo in evropskim semestrom
Spremenjeni načrt je na splošno ustrezen odgovor na številne gospodarske, socialne in okoljske izzive, s katerimi se sooča Slovenija. Ukrepi, dodani s poglavjem REPowerEU, pomagajo ohranjati dobro zajetje pomembnega dela izzivov, opredeljenih v ustreznih specifičnih priporočilih za državo.
Nobena reforma ni bila izločena in sprememba obstoječih ukrepov ne vpliva bistveno na reševanje zadevnih izzivov, opredeljenih v okviru evropskega semestra. Delna izločitev nekaterih investicij v okviru komponente zdravstva ne predstavlja ovire za učinkovito obravnavo dolgoročne javnofinančne vzdržnosti zdravstvenega sistema (priporočilo št. 1.4 iz leta 2022). Podobno tudi izločitev investicije v okviru komponente dolgotrajne oskrbe ne vpliva na izvajanje ustrezne reforme in zato ne zmanjšuje ambicije za reševanje zadevnega izziva (priporočilo št. 1.3 iz leta 2019, priporočilo št. 1.2 iz leta 2020 in priporočilo št. 1.5 iz leta 2022). Pričakuje se, da bo zaradi pospešitve izvajanja sistema financiranja dolgotrajne oskrbe javnofinančna vzdržnost dolgotrajne oskrbe (priporočilo št. 1.3 iz leta 2019 in priporočilo št.1.5 iz leta 2022) obravnavana prej, kot je bilo predvideno v prvotnem načrtu za okrevanje in odpornost. Poleg tega Slovenija z uvedbo dodatne reforme za nadaljnjo vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in brezemisijski promet obravnava ustrezne izzive v prometnem sektorju (priporočilo št. 3.3 iz leta 2019, priporočilo št. 3.7 iz leta 2020, priporočilo št. 3.5 iz leta 2022 in priporočilo št. 3 iz leta 2023). Cilj nove reforme je vzpostavitev učinkovitega sistema za strateško načrtovanje infrastrukture za alternativna goriva, integracijo prometa v elektroenergetski sistem za zaščito in stabilnost energetskega omrežja ter financiranje investicijskih in drugih ukrepov za podporo prometu brez emisij.
Poglavje REPowerEU za Slovenijo vključuje razširjeno reformo in investicije, katerih cilj je povečati delež obnovljivih virov energije v mešanici energijskih virov (obravnavana so naslednja priporočila: št. 3.3 iz leta 2019, št. 3.5 iz leta 2020, št. 3.7 iz leta 2020, št. 3.2 iz leta 2022, št. 3.5 iz leta 2022 in št. 3 iz leta 2023). Razširjena reforma zajema Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki omogoča postavitev naprav na območjih, kjer obstaja neizkoriščen potencial in kjer so do sedaj veljale prepovedi za njihovo postavljanje. S povezano investicijo se bodo financirali ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti sistemov daljinskega ogrevanja z uporabo novih naprednih rešitev in tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Cilj investicije bo tudi zmanjšanje porabe zemeljskega plina v sektorju ogrevanja, s čimer bo prispevala k zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv (priporočilo št. 3.1 iz leta 2022 in priporočilo št. 3 iz leta 2023) in povečanju energetske učinkovitosti stavb (priporočilo št. 3.4 iz leta 2022 in priporočilo št. 3 iz leta 2023). Razširjena investicija bo olajšala tudi nadaljnjo vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in brezemisijski promet, kar bo prispevalo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in trajnostni mobilnosti (priporočilo št. 3.3 iz leta 2019, priporočilo št. 3.7 iz leta 2020, priporočilo št. 3.5 iz leta 2022 in priporočilo št. 3 iz leta 2023).
Nove investicije v okviru poglavja REPowerEU za Slovenijo se osredotočajo na razogljičenje industrije (priporočilo št. 3.2 iz leta 2019) in na krepitev srednjenapetostnega omrežja za distribucijo električne energije, tudi z digitalizacijo (priporočilo št. 3.3 iz leta 2022 in priporočilo št. 3 iz leta 2023). Slednje se doseže s povečanjem zmogljivosti distribucijskega omrežja, da se omogoči vključitev večjega deleža električne energije iz obnovljivih virov, in z digitalizacijo omrežja, ki med drugim omogoča interaktivno in inteligentno spremljanje. Razogljičenje industrije se med drugim doseže z nepovratnimi finančnimi spodbudami za ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in razogljičenje.
Ker se je po dodatnem zahtevku za posojilo obseg načrta povečal, se v splošni oceni upoštevajo vsa strukturna priporočila za leti 2022 in 2023.
***
Narava in obseg predlaganih sprememb načrta Slovenije za okrevanje in odpornost nimata pomembnega vpliva na prejšnjo oceno (ocena A) prispevka načrta k obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za državo, ali izzivov v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, poleg tega pa je načrt za okrevanje in odpornost ustrezen odziv na gospodarske in socialne razmere v Sloveniji, kot izhaja iz prejšnjega delovnega dokumenta SWD(2021) 184 final.
3.3Potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest, ekonomska, institucionalna in socialna odpornost, evropski steber socialnih pravic, blažitev posledic krize ter socialna teritorialna kohezija in konvergenca
Sprememba vključuje analizo splošnega gospodarskega vpliva. Analiza, ki so jo predložili slovenski organi, temelji na modelu standardnega modela QUEST III R&D Evropske komisije. V skladu z analizo prvotnega načrta so odhodki iz načrta so razvrščeni v štiri modelske skupine ukrepov: investicije v infrastrukturo; različne oblike pomoči; RRI in človeški kapital.
Analiza makroekonomskih učinkov, ki temelji na modelu in je vključena v načrt, še naprej kaže jasne dolgoročne pozitivne rezultate kljub nižji dodelitvi sredstev in povečani inflaciji. Ocene na podlagi modela kažejo, da bi spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost spodbudil gospodarsko rast in povečal raven BDP za približno 0,7 % v letu 2026, ko bi bil učinek največji. Pozitivni učinki načrta za okrevanje in odpornost bi se ohranili tudi po izvedbi ukrepov, saj ocene kažejo, da bi bil BDP v obdobju 2027–2040 v povprečju višji za približno 0,5 % letno. Predstavljena analiza upošteva učinke investicijskih ukrepov zgolj v izoliranem kontekstu, vendar je glede na pomembno vključenost Slovenije kot majhnega odprtega gospodarstva v mednarodne trgovinske tokove mogoče pričakovati, da bodo imeli načrti drugih držav znatne pozitivne učinke prelivanja na slovensko gospodarstvo. Poleg tega je mogoče pričakovati, da bodo predlagani reformni ukrepi, katerih učinki trenutno niso upoštevani, dodatno prispevali h krepitvi gospodarske rasti (zlasti dolgoročno). Pozitivne učinke na gospodarsko rast je mogoče pričakovati tudi zaradi izvajanja drugih mehanizmov poleg osrednjega mehanizma za okrevanje in odpornost, na primer instrumenta Next Generation EU.
***
Narava in obseg predlaganih sprememb načrta Slovenije za okrevanje in odpornost ne vplivata pomembno na prejšnjo oceno (ocena A) vpliva načrta na potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost države članice, na prispevanje k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19, s čimer bo načrt okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter konvergenco v Uniji, kot izhaja iz prejšnjega delovnega dokumenta SWD(2021) 184 final.
3.4Načelo, da se ne škoduje bistveno
Spremembe ukrepov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne vplivajo na oceno načela, da se ne škoduje bistveno, ki ostaja enaka.
Poglavje REPowerEU za Slovenijo in ukrepi, podprti s prošnjo za dodatno posojilo, vključujejo sistematično oceno vsakega ukrepa glede na načelo, da se ne škoduje bistveno, za vsakega od šestih okoljskih ciljev v smislu člena 17 uredbe o taksonomiji. V oceni Slovenije je sicer poudarjen pozitiven učinek predvsem na podnebne cilje, vendar so vključene tudi informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti, ali bodo ukrepi skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno.
Za nekatere ukrepe, pri katerih je za izbiro posameznih projektov potreben javni razpis, bo treba za zagotovitev spoštovanja načela, da se ne škoduje bistveno, v mejnike, povezane z vsakim ukrepom, uvesti posebna varovala za spremljanje izvajanja ukrepov. To velja za investicijo D: energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva (C5.K17.ID), investicijo B: energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja z uporabo obnovljivih virov energije (C5.K17.IB) in investicijo C: krepitev distribucijskega omrežja električne energije (C5.K17.IC).
Uvedena so bila tudi posebna varovala za ukrepe, vključene v načrt, ki bi lahko privedli do investicij v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). To velja za investicijo D: energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva (C5.K17.ID). Za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, morajo izbrani projekti zagotoviti, da so emisije toplogrednih plinov po investiciji pod ustrezno referenčno vrednostjo za brezplačno dodelitev, relevantno za zadevno dejavnost.
Poleg tega so bila vključena posebna varovala za zagotovitev, da rešitve za biomaso v okviru razširjene investicije B (energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja z uporabo obnovljivih virov energije) (C5.K17.IB) izključujejo uporabo biomase, ki ni skladna z zahtevami Direktive (EU) 2018/2001. Kar zadeva investicijo C: krepitev distribucijskega omrežja električne energije (C5.K17.IC), je izrecno naveden sklic na člen 17 Uredbe (EU) 2020/852.
***
Narava in obseg predlaganih sprememb načrta Slovenije za okrevanje in odpornost nimata pomembnega vpliva na prejšnjo oceno (ocena A), da se za noben ukrep za izvajanje reform in investicijskih projektov, vključenih v načrt, ne pričakuje, da bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno), kot je navedeno v prejšnjem delovnem dokumentu služb Komisije SWD(2021) 184 final.
3.5Zeleni prehod
Pričakuje se, da bodo vsi ukrepi iz poglavja REPowerEU in ukrepi, podprti z dodatnimi posojili, znatno prispevali k zelenemu prehodu kot tudi k doseganju podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in k podnebni nevtralnosti EU do leta 2050. Poleg tega ukrepi, vključeni v poglavje REPowerEU, obravnavajo tri od šestih ciljev Uredbe. Ob tem naj bi vsi novi ukrepi iz poglavja REPowerEU in ukrepi, podprti z dodatnimi posojili, imeli dolgoročni učinek.
V okviru poglavja REPowerEU je bila ena reforma razširjena, da bi se dodatno olajšalo uvajanje obnovljivih virov energije na nekaterih območjih, kot so površine ob cestah, vodne površine in strehe, dodana pa je bila tudi ena nova investicija za prestrukturiranje obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja z novimi tehnologijami obnovljivih virov energije. Kar zadeva razogljičenje prometa, je bila ena investicija razširjena z namenom hitrejšega uvajanja brezemisijskih vozil in polnilne/oskrbovalne infrastrukture, in sicer s predvideno podporno shemo za osebna vozila, javni prevoz ter polnilna ali oskrbovalna mesta. Dodana je ena investicija, ki predvideva podporno shemo za podjetja, namenjeno izvajanju ukrepov za razogljičenje, s katerimi naj bi se zmanjšalo povpraševanje po energiji ali/in po fosilnih gorivih. V poglavju REPowerEU je obravnavana tudi potreba po nadgradnji distribucijskega omrežja električne energije, ki naj bi olajšala integracijo več naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Podnebni cilj
Na podlagi smernic za ocenjevanje iz podmerila 5b ukrepi iz spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost (vključno s poglavjem REPowerEU), ki podpirajo cilje na področju podnebnih sprememb, predstavljajo 48,88 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt (tj. nad zahtevanimi 37 %) na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Najpomembnejši prispevki k temu cilju so investicije v energijo in energetsko učinkovitost, trajnostno prenovo stavb, čisto in varno okolje, trajnostno mobilnost in krožno gospodarstvo.
Poleg tega predlagani ukrepi iz poglavja REPowerEU, ki podpirajo cilje na področju podnebnih sprememb, predstavljajo 79,29 % skupnih ocenjenih stroškov poglavja REPowerEU (tj. nad zahtevanimi 37 %) na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI k Uredbi. Najpomembnejši prispevki k temu cilju so investicije v podporno shemo za razogljičenje gospodarstva ter vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in podporne sheme za brezemisijska vozila.
***
Ob upoštevanju ocene vseh predvidenih ukrepov se pričakuje, da bo spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, znatno prispeval k zelenemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki iz njega izhajajo, in bo zagotavljal, da bo vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev prispevalo k podnebnemu cilju. Vsaj 37 % skupnih ocenjenih stroškov poglavja REPowerEU prispeva k podnebnemu cilju. To bi upravičevalo oceno A na podlagi merila za ocenjevanje 2.5 iz Priloge V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
3.6Digitalni prehod
Ob upoštevanju prilagoditve finančnega prispevka navzdol sprememba načrta ne vpliva na cilje glede digitalnega prehoda niti na prvotno oceno. Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost še naprej znatno prispeva k digitalnemu prehodu javne uprave in podjetij, tudi z razvojem potrebne infrastrukture (krepitev povezljivosti, oblak in izboljšanje kibernetske varnosti), uvajanjem naprednih in uporabniku prijaznih digitalnih rešitev in storitev ter preoblikovanjem poslovnih procesov in odpravljanjem digitalne vrzeli v bolj tradicionalnih podjetjih.
Ukrepi, ki so bili izločeni ali katerih obseg se je zmanjšal, ne vplivajo na skupne ambicije načrta v zvezi z digitalnim prehodom. Glavni učinek spremembe zadeva ukrepe iz komponent 6 in 7 z zmanjšanjem prispevka k digitalnemu cilju za 19,76 milijona EUR. Prispevek spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost (brez poglavja REPowerEU) k digitalnemu prehodu tako znaša 20,01 % (512 milijonov EUR) spremenjenega najvišjega prispevka za Slovenijo v višini 2,56 milijarde EUR, kar je nad zahtevanim ciljem 20 %, določenim v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
K digitalnemu prehodu prispeva eden od ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU: investicija C – krepitev distribucijskega omrežja električne energije – vključuje vzpostavitev novih nadzornih sistemov in senzorskih tehnologij, ki omogočajo interaktivno in inteligentno spremljanje, merjenje, nadzor kakovosti ali upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije ali porabe energije znotraj distribucijskega omrežja. Poleg tega so posredni prispevki k digitalnemu prehodu prisotni tudi v poglavju REPowerEU, zlasti v primeru investicij v infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, ki bo opremljena z ustrezno strojno in programsko opremo za komunikacijo z zalednim sistemom, ki bo beležil statične in dinamične podatke o postavljeni polnilni/oskrbovalni infrastrukturi, ali v infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, ki bo vključena v distribucijsko ali prenosno omrežje električne energije. Ob upoštevanju ocene vseh predvidenih ukrepov se pričakuje, da bo spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri znatno prispeval k digitalnemu prehodu in zagotovil, da bo vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev (brez ukrepov iz poglavja REPowerEU) prispevalo k podpiranju digitalnih ciljev. To bi upravičevalo oceno A na podlagi merila za ocenjevanje 2.6 iz Priloge V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
***
Narava in obseg predlaganih sprememb načrta Slovenije za okrevanje in odpornost nimata pomembnega vpliva na prejšnjo oceno (oceno A) prispevka načrta k digitalnemu prehodu in digitalnemu cilju, kot je navedeno v prejšnjem delovnem dokumentu služb Komisije SWD(2021) 184 final.
3.7Trajen učinek načrta
Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost ohranja ambicije prvotnega načrta kot celote. Z ukrepi, vključenimi v načrt, se še naprej obravnavajo opredeljeni izzivi. Investicije in reforme, vključene v načrt, so komplementarne in pričakovati je, da bodo še naprej imele trajen učinek. Sprememba upošteva zmanjšan finančni prispevek, višjo inflacijo ter druge dejavnike, kot so ozka grla v dobavnih verigah in na trgih dela, ki so povzročili zamude. Poleg tega upošteva dodatno podporo v obliki posojil za trajnostno prenovo stavb in trajnostni promet.
Pričakuje se tudi, da bo imelo poglavje REPowerEU trajne pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. Zlasti naj bi ukrepi iz poglavja REPowerEU prispevali k zelenemu prehodu s podpiranjem prizadevanj Slovenije za razogljičenje z izvedbo razširjene reforme, ki bo omogočila nadaljnje uvajanje naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Izvajanje reforme gre z roko v roki z investicijami v (i) razogljičenje industrije, (ii) uvajanje brezemisijskih vozil in povezane infrastrukture, (iii) energetsko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja in (iv) krepitev električnega omrežja. V skladu s pričakovanji bodo imeli ukrepi v okviru REPowerEU trajen učinek na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Pričakuje se, da bo izvajanje reform, predvidenih v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, še naprej prinašalo strukturne spremembe v javni upravi ter s tem izboljšalo njeno uspešnost in učinkovitost. Vse reforme so ohranjene, z nekaj zamudami v nekaterih primerih zaradi nepredvidenih objektivnih okoliščin.
Komisija je že izdala pozitivno oceno več reform, kar je prispevalo k visoki oceni na podlagi teh ocenjevalnih meril. Upravljanje digitalne preobrazbe uprave je bilo namreč okrepljeno z ustanovitvijo Sveta za razvoj informatike v državni upravi in njegovim začetkom delovanja, začetkom veljavnosti Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov, začetkom veljavnosti Zakona o debirokratizaciji ter z novim zakonom o javnem naročanju, s katerim so bili poenostavljeni postopki, ki omogočajo dopolnitev in pojasnitev ponudb pri izbiri ponudnikov, veljati pa je začel tudi nacionalni model spremljanja kakovosti v dolgotrajni oskrbi.
***
Narava in obseg predlaganih sprememb načrta Slovenije za okrevanje in odpornost nimata pomembnega vpliva na prejšnjo oceno (ocena A) glede trajnega učinka ukrepov, ki jih je predlagala Slovenija, kot je navedeno v prejšnjem delovnem dokumentu služb Komisije SWD(2021) 184 final.
3.8Mejniki, cilji, spremljanje in izvajanje
Mejniki in cilji spremenjenega slovenskega načrta za okrevanje in odpornost so podlaga za ustrezno spremljanje izvajanja načrta. Prvotni načrt sestavlja 86 ukrepov (34 reform in 52 investicij) v okviru 16 komponent z ustreznimi in dobro opredeljenimi mejniki in cilji. V spremenjenem načrtu se število ukrepov zmanjšuje na 85 (34 reform in 51 investicij) kljub dodatnim ukrepom iz poglavja REPowerEU in prošnji za dodatno posojilo. Skupno število mejnikov in ciljev ostaja uravnoteženo in obvladljivo. Reforma in investicije, uvedene v okviru novega poglavja REPowerEU, vključujejo vsaj en cilj in/ali mejnik, ki vsebuje ključne elemente ukrepa in omogoča oceno doseganja njegovih ciljev. To novo poglavje vključuje sklop 11 novih mejnikov in ciljev (ena reforma se bo spremljala z dvema mejnikoma, štiri investicije pa s 4 mejniki in 5 cilji). Ti mejniki so jasni in realistični, saj odražajo odločilne korake za celovito izvedbo vsake reforme. Prošnja za dodatno posojilo se odraža v treh dodatnih ciljih in dveh novih mejnikih, dva obstoječa mejnika pa sta bila spremenjena.
Spremenjeni načrt Slovenije ohranja prvotno raven ambicioznosti. Tudi zadevni mehanizmi preverjanja, sistemi zbiranja podatkov in odgovornosti se lahko ocenijo kot jasni, zanesljivi in učinkoviti za zagotovitev učinkovitega doseganja mejnikov in ciljev. Ocena ustreznosti strukture izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, ureditev za spremljanje napredka in poročanje ter splošne organizacijske ureditve ostaja nespremenjena.
***
Pričakuje se, da bodo ureditve, ki jih je v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost predlagala Slovenija, ustrezne za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki. To bi upravičevalo oceno A na podlagi merila za ocenjevanje 2.8 iz Priloge V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
3.9Izračun stroškov
Slovenija je predložila podrobno analizo in utemeljitev za vse nove ukrepe v poglavju REPowerEU načrta za okrevanje in odpornost, ki vključujejo finančne stroške, vključno z ukrepi, za katere so bili stroški popravljeni navzgor. Slovenija je predložila ločene utemeljitve za vse ukrepe, katerih spremembe so povzročile spremembo ocenjenih stroškov ali povezanega cilja, vključno s sorazmernostjo zadevnih sprememb. Predložila je tudi ocene stroškov za zaprošena dodatna posojila.
Informacije o stroških, ki jih je predložila Slovenija, so na splošno podrobne in dobro utemeljene. Slovenija je predložila podrobne ocene in predpostavke o stroških z uporabo standardne tabele, katere namen je bil povzeti ključne informacije in dokaze o izračunih stroškov. Poleg tega je Slovenija predložila ločene dokumente, vključno z natančnejšimi opisi metodologije, na kateri temeljijo izračuni stroškov. Slovenija je predložila tudi namenske dokumente, v katerih so opisani ključni dejavniki in spremembe stroškov spremenjenih ukrepov ter njihova sorazmernost, pri čemer se je oprla predvsem na analizo indeksov cen, ki jih objavlja nacionalni statistični organ.
Ocena izračunov stroškov in povezanih dokazil kaže, da je večina stroškov novih ukrepov dobro utemeljenih, razumnih in verjetnih, da ne vključujejo stroškov, ki jih krije obstoječe ali načrtovano financiranje EU, ter da so sorazmerni s pričakovanim gospodarskim in socialnim učinkom predvidenih ukrepov. Poleg tega so spremembe ocenjenih stroškov spremenjenih ukrepov upravičene in sorazmerne.
Razumni stroški
V celoti gledano predpostavke, ki jih je Slovenija uporabila za oceno stroškov novih ukrepov v poglavju REPowerEU in ukrepov, zajetih z dodatnimi posojili, temeljijo na razumni analizi ključnih stroškovnih dejavnikov ukrepov. Izračuni in metodologija so večinoma jasno opisani, tudi če so za manjše število ukrepov predložene informacije bolj omejene ali manj jasne.
Novi ukrepi, vključeni v načrt Slovenije za okrevanje in odpornost v poglavju REPowerEU, in ukrepi, zajeti z dodatnimi posojili, izpolnjujejo merila za upravičenost iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Vsi stroški izhajajo iz reform in investicij po februarju 2020, za ukrepe iz poglavja REPowerEU in ukrepe, zajete z dodatnimi posojili, pa po februarju 2022. Ocene stroškov ne vključujejo davka na dodano vrednost (DDV). Nekateri novi ukrepi vključujejo začasne ponavljajoče se stroške, povezane z dodatnim osebjem, ki so sprejemljivi, saj so predložene ustrezne utemeljitve, ki kažejo, da so ti stroški začasni in skladni s ciljem ukrepov.
Utemeljitve stroškov spremenjenih ukrepov se zdijo razumne, upravičene in sorazmerne ter skladne s prvotno oceno teh ukrepov, saj so spremembe ocenjenih stroškov za vse te ukrepe ustrezno utemeljene in sorazmerne. V primeru ukrepov, ki se spremenijo v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2021/241 zaradi stroškovnih razlogov, so bile predložene zadostne informacije za utemeljitev objektivnih okoliščin in sorazmernosti sprememb ocenjenih stroškov ali z njimi povezanega cilja. V zvezi s tem je bila za ocenjene stroške ob upoštevanju novih ukrepov, vključno s tistimi iz poglavja REPowerEU, in spremenjenih ukrepov ugotovljena srednja mera razumnosti.
Verjetni stroški
Ocenjeni stroški novih ukrepov iz poglavja REPowerEU in ukrepov, zajetih z dodatnimi posojili, so v skladu z naravo in vrsto predvidenih reform in investicij. Slovenija je za večino teh ukrepov predložila dokazila in povezave do spletnih virov, da bi utemeljila ocenjene stroške, vključno s pojasnili o tem, kako so pretekli projekti povezani z ocenjenimi stroški novih ukrepov. V omejenem številu primerov ni bilo mogoče v celoti ugotoviti primerljivosti preteklih projektov s temi, ki so predlagani v načrtu, delno tudi zaradi novosti ukrepa, vključno z morebitnimi inovativnimi tehnologijami.
Verjetnost stroškov spremenjenih ukrepov se od prvotne ocene teh ukrepov ni spremenila, saj so spremembe ocenjenih stroškov za vse te ukrepe ustrezno utemeljene in sorazmerne. Predložene so bile zadostne informacije za utemeljitev objektivnih okoliščin in sorazmernosti sprememb ocenjenih stroškov ali z njimi povezanega cilja.
Glede na omejitve predhodne ocene ocenjenih stroškov se zneski, predlagani za financiranje, zdijo ustrezni in kažejo na srednjo mero verjetnosti za ocenjene stroške.
Odsotnost dvojnega financiranja Unije
Slovenija je za vsak posamezen nov ukrep, vključno s tistimi iz poglavja REPowerEU, navedla, da stroški, ki bodo financirani iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ne bodo hkrati financirani z drugimi viri financiranja Unije. Poleg tega se s spremembo načrta ni spremenila ureditev za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje dvojnega financiranja.
Kar zadeva REPowerEU, ima investicija C (krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje)) potencial za komplementarnost s tekočim projektom v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (GreenSwitch). Da bi se izognili morebitnemu dvojnemu financiranju, namerava Slovenija zahtevati, (i) da prijavitelji ob predložitvi vloge predložijo zavezujočo izjavo, ter (ii) da izbrani upravičenci podpišejo pogodbo o sofinanciranju iz mehanizma za okrevanje in odpornost z določbami, da med izvajanjem investicije ali v referenčnem obdobju naložbe ne bo prišlo do dvojnega financiranja. Za preverjanje odsotnosti dvojnega financiranja bodo pristojni organi navzkrižno preverili podatke o financiranju.
Sorazmerni in stroškovno učinkoviti stroški
Skupni stroški spremenjenega slovenskega načrta za okrevanje in odpornost so sorazmerni s pričakovanim socialnim in gospodarskim učinkom predvidenih ukrepov. Pričakuje se, da bo načrt učinkovito obravnaval pomemben del izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za državo. Glavni cilji načrta so spodbujanje dvojnega prehoda, izboljšanje potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost, da bi se tako zmanjšala ranljivost za šoke. Načrt prispeva h krepitvi socialne kohezije in socialne zaščite ter k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Načrt izboljšuje ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter konvergenco v Uniji. Gospodarski in socialni učinek načrta v kombinaciji s pozitivno oceno stroškov kaže, da so stroški v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti.
***
Utemeljitev, ki jo je Slovenija predložila o znesku ocenjenih skupnih stroškov spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, je v srednji meri razumna, verjetna in skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom. Slovenija je predložila zadostne informacije in dokaze, da se znesek ocenjenih stroškov reform in investicij spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, ki se financira v okviru Mehanizma, ne krije z obstoječim ali načrtovanim financiranjem Unije, To bi upravičevalo oceno B na podlagi merila za ocenjevanje 2.9 iz Priloge V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
3.10Kontrole in revizija
Sistem notranje kontrole, opisan v načrtu Slovenije za okrevanje in odpornost, ostaja v veljavi in se uporablja za vse ukrepe, vključno z ukrepi iz poglavja REPowerEU in ukrepi, zajetimi z dodatnimi posojili.
***
Narava in obseg predlaganih sprememb načrta Slovenije za okrevanje in odpornost ne vplivata na prejšnjo oceno (ocena A) ustreznosti ureditev kontrol in revizije, ki jih je predlagala Slovenija, kot je navedeno v prejšnjem delovnem dokumentu služb Komisije SWD(2021) 184 final.
3.11Usklajenost
Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je predložila Slovenija, je sestavljen iz štirih sklopov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost. Širok nabor ukrepov bo podprl okrevanje slovenskega gospodarstva in okrepil njegovo odpornost na prihodnje šoke. Načrt vključuje pomembne reforme za odpravo generacijske vrzeli ter pospešitev zelenega in digitalnega prehoda, kar bo zagotovilo trajnostno in vključujočo rast. Sprememba načrta za okrevanje in odpornost vključuje spremembe v vseh štirih sklopih ter uvaja dodatno reformo in investicije z uvedbo poglavja REPowerEU ter dodatna posojila.
Vsak sklop načrta za okrevanje in odpornost vključuje usklajen sveženj reform in investicij s komplementarnimi cilji in ukrepi, ki se vzajemno krepijo. Sprememba načrta za okrevanje in odpornost ne vpliva na splošno usklajenost načrta.
Ukrepi, ki se vzajemno krepijo
Sprememba načrta za okrevanje in odpornost ne spreminja načina, kako se reforme in investicije vzajemno krepijo. Glavni poudarek slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ostaja nespremenjen, saj zeleni in digitalni prehod ostajata v njegovem središču, pri čemer je zeleni steber okrepljen z dodatno reformo in več investicijami, vključenimi v poglavje REPowerEU, ki vključuje tudi ukrepe, ki neposredno ali posredno prispevajo k digitalnemu prehodu. Razširjeni in novo uvedeni ukrepi v okviru REPowerEU ter ukrepi, podprti z dodatnimi posojili, so v celoti skladni z ukrepi iz prvotnega načrta za okrevanje in odpornost ter bodo prispevali h krepitvi učinkov prvotnega načrta, hkrati pa dodatno okrepili prizadevanja za razogljičenje.
Komplementarnost ukrepov
Sprememba načrta za okrevanje in odpornost ne spreminja komplementarnosti zadevnih štirih komponent in njihove usmerjenosti v dosledne in usklajene cilje. Razširjeni in novo uvedeni ukrepi v okviru poglavja REPowerEU ter ukrepi, podprti z dodatnimi posojili, prinašajo dodatno raven komplementarnosti na področju energije in razogljičenja, saj dopolnjujejo in krepijo obstoječe ukrepe na področju trajnostne mobilnosti in čiste energije. Na ravni spremenjenega načrta vsi štirje sklopi zasledujejo komplementarne cilje, ki si med seboj ne nasprotujejo.
Celovita ocena
Ob upoštevanju kvalitativne ocene vseh komponent načrta Slovenije za okrevanje in odpornost, njihove individualne teže (pomembnost, ustreznost, finančna dodelitev) in njihove medsebojne povezanosti načrt vsebuje ukrepe za izvajanje reform in javnih investicij, ki v precejšnji meri predstavljajo usklajene ukrepe. To bi upravičevalo oceno A na podlagi merila za ocenjevanje 2.11 iz Priloge V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
***
Narava in obseg predlaganih sprememb načrta Slovenije za okrevanje in odpornost nimata pomembnega vpliva na prejšnjo oceno (ocena A) usklajenosti ukrepov, ki jih je predlagala Slovenija, kot je navedeno v prejšnjem delovnem dokumentu služb Komisije SWD(2021) 184 final.
3.12REPowerEU
Ukrepi iz poglavja REPowerEU prispevajo k vključevanju obnovljivih virov energije v mešanico energijskih virov ter k razogljičenju industrije in prometa v Sloveniji. Zato bodo pomagali zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, prispevali k večji energetski varnosti in diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo ter odpravljati ozka grla pri distribuciji električne energije (člen 21c(3), točki (b) in (e), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost). Novo predstavljeni ukrepi temeljijo na analizi, ki je bila opravljena v okviru Instrumenta za tehnično podporo z namenom, da se Sloveniji pomagajo opredeliti najustreznejše reforme in investicije za doseganje ciljev REPowerEU.
Razširjena reforma A, namenjena spodbujanju obnovljivih virov energije, prispeva k pospešenemu uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov z odpravo regulativnih ovir za uvajanje sončnih in vetrnih naprav, povezanih z energetsko rabo na nekaterih območjih, kot so površine ob cestah, vodne površine in strehe.
Razširjena investicija B v energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja z uporabo obnovljivih virov energije naj bi prinesla 23 MW dodatnih ali novih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, s čimer bi se zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv. Tako reforma A kot investicija B bosta tako prispevali k cilju REPowerEU glede povečanja deleža in pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov. Reforma A in investicija B bosta imeli trajen učinek, saj se ne pričakuje, da bodo odpravljene regulativne ovire pozneje ponovno uvedene. Reforma A in investicija B sta usklajeni z drugimi prizadevanji Slovenije. Obstajajo zlasti sinergije z ukrepi iz obstoječe reforme A in investicije B v okviru komponente 1.
Investicija E za spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev) bo pospešila razvoj trga za alternativna goriva v prometu in povečala uporabo brezemisijskih vozil v Sloveniji, s čimer se bo povečala čista ali podnebno nevtralna mobilnost. Investicija E bo dopolnila načrtovane investicije v okviru komponente trajnostne mobilnosti C1.K4.IE z vzpostavitvijo polnilne ali oskrbovalne infrastrukture (za polnjenje vozil z električno energijo ali oskrbo vozil z vodikom) ter ukrepi za spodbujanje mobilnosti z brezemisijskimi vozili. Investicija E bo prispevala k ciljem REPowerEU glede povečanja uporabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Investicija E bo imela trajen učinek, saj bo prispevala k razogljičenju in elektrifikaciji prometnega sektorja. Investicija E je usklajena z drugimi prizadevanji Slovenije. Obstajajo zlasti sinergije z ukrepi v okviru komponente 4, investicija E.
Cilj investicije C, namenjene krepitvi distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje), je nadgraditi srednjenapetostno distribucijsko omrežje električne energije in omogočiti priključitev večjega deleža naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter toplotnih črpalk in polnilnih mest za električna vozila. Ukrep bo koristil proizvajalcem energije iz obnovljivih virov, vključno z odjemalci, ki morajo svoje objekte in vozila prek polnilnih mest priključiti na omrežje. Investicija C bo prispevala k ciljem REPowerEU glede odpravljanja notranjih ozkih grl pri distribuciji električne energije in s tem k pospeševanju vključevanja energije iz obnovljivih virov. Investicije bodo imele dolgotrajen učinek, saj so za povečanje deležev električne energije iz obnovljivih virov potrebne dodatne zmogljivosti v omrežju. Investicija C je usklajena z drugimi prizadevanji države članice. Obstajajo zlasti sinergije z ukrepi v okviru komponente 1.
Investicija D, usmerjena v energetsko učinkovitost in razogljičenje gospodarstva, bo podprla razogljičenje malih, srednjih in velikih podjetij z vrsto možnih ukrepov, kot so uvedba obnovljivih virov energije, elektrifikacija proizvodnih procesov, shranjevanje energije in toplote ter energetska učinkovitost. Investicija bo prispevala k ciljem REPowerEU glede povečanja ukrepov na področju energetske učinkovitosti, povečanja zmogljivosti za shranjevanje energije in zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Investicija D bo imela dolgotrajen učinek, saj bo z uvajanjem novih tehnologij v proizvodnem procesu prispevala k prihrankom energije v malih, srednjih in velikih podjetjih ter vrsti potencialnih drugih izboljšav. Investicija D je usklajena z drugimi prizadevanji Slovenije, in sicer zlasti obstaja sinergija z ukrepi v okviru komponente 1.
Slovenija je kot del priprave poglavja REPowerEU objavila osnutek tega poglavja, s čimer je deležnikom omogočila, da predložijo pisne pripombe. Nacionalni organi so 4. aprila 2023 organizirali tudi javno razpravo o predlaganih ukrepih v okviru poglavja REPowerEU, ki se je je udeležilo približno 30 predstavnikov različnih sektorjev, vključno z energetiko, prometom, okoljem, trgovino, podjetji, lokalno samoupravo in civilno družbo.
***
Ob upoštevanju ocene vseh ukrepov, predvidenih v poglavju REPowerEU, se pričakuje, da bo to poglavje v veliki meri učinkovito prispevalo k energetski varnosti, diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo, povečanju uporabe energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, povečanju zmogljivosti za shranjevanje energije ali potrebnemu zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030. To bi upravičevalo oceno A na podlagi merila za ocenjevanje 2.12 iz Priloge V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
3.13Čezmejna ali večdržavna razsežnost ali učinek
Vsi ukrepi, vključeni v poglavje REPowerEU Slovenije, imajo čezmejno ali večdržavno razsežnost ali učinek.
Investicije z večdržavno in čezmejno razsežnostjo podpirajo razogljičenje industrije in vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v prometu z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv ter zmanjšanjem povpraševanja po energiji v industrijskem sektorju. Čezmejno razsežnost imajo tudi investicije v nadgradnjo distribucijskega omrežja električne energije ter energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja z uvedbo obnovljivih virov energije, saj se pričakuje, da bodo omogočile priključitev večjega deleža obnovljivih virov energije na omrežje in zmanjšale povpraševanje po fosilnih gorivih.
Skupni stroški teh ukrepov znašajo 122,17 milijona EUR, kar je več kot 30 % ocenjenih stroškov poglavja REPowerEU.
|
Ukrep REPowerEU s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom
|
Stroški (v mio. EUR)
|
Prispevek k cilju v % ocenjenih stroškov poglavja REPowerEU
|
|
Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja z uporabo obnovljivih virov energije
|
20
|
16,4 %
|
|
Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje)
|
42,17
|
34,5 %
|
|
Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva
|
20
|
16,4 %
|
|
Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu
|
40
|
32,7 %
|
|
Skupaj
|
122,17
|
100 %
|
PRILOGA I: Spremljanje podnebnih ukrepov in digitalno označevanje
|
Oznaka ukrepa
|
Ime ukrepa/
podukrepa
|
Proračun
(v mio. EUR)
|
Podnebje
|
Digitalno področje
|
|
|
|
|
Področje intervencije
|
Koeficient v %
|
Področje
intervencije
|
Koeficient v %
|
|
C1K1.I.D
|
Energetsko učinkovito prestrukturiranje daljinskih sistemov na obnovljive vire energije
|
11,00
|
034bis
|
100 %
|
|
|
|
C1K1.I.E
|
Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije
|
50,00
|
032
|
100 %
|
|
|
|
C1K1.I.F
|
Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje)
|
30,00
|
033
|
100 %
|
033
|
40 %
|
|
C1K1.I.F
|
Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (nizkonapetostno omrežje)
|
50,00
|
033
|
100 %
|
033
|
40 %
|
|
C1K1.I.G
|
Naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu
|
0,20
|
024
|
40 %
|
|
|
|
C1K2.I.B
|
Trajnostna prenova stavb (stavbe velikega upravnega in družbenega pomena)
|
43,02
|
026bis
|
100 %
|
|
|
|
C1K2.I.B
|
Trajnostna prenova stavb s posameznimi nadgradnjami tehničnih stavbnih sistemov
|
10,00
|
026
|
40 %
|
|
|
|
C1K2.I.B
|
Trajnostna prenova stavb (večstanovanjske stavbe)
|
2,50
|
026bis
|
100 %
|
|
|
|
C1K2.I.B
|
Nadaljevanje trajnostne prenove stavb (stavbe velikega upravnega in družbenega pomena) (posojila)
|
14,45
|
026bis
|
100 %
|
|
|
|
C1K2.I.B
|
Nadaljevanje trajnostne prenove stavb s posameznimi nadgradnjami tehničnih stavbnih sistemov (posojila)
|
3,05
|
026
|
40 %
|
|
|
|
C1K3.I.E
|
Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji – SLO SERCID – Gradnja novih energetsko učinkovitih stavb
|
23,42
|
025ter
|
40 %
|
|
|
|
C1K3.I.E
|
Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji – SLO SERCID – Usposabljanja in ukrepi za ozaveščanje: poplave
|
0,34
|
035
|
100 %
|
|
|
|
C1K3.I.E
|
Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji – SLO SERCID – Usposabljanja in ukrepi za ozaveščanje: požari
|
0,34
|
036
|
100 %
|
|
|
|
C1K3.I.E
|
Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji – SLO SERCID – Rešitev IKT
|
0,91
|
|
|
011
|
100 %
|
|
C1K3.I.F
|
Prilagajanje podnebnim spremembam – Zmanjševanje poplavne ogroženosti
|
220,00
|
035
|
100 %
|
|
|
|
C1K3.I.G
|
Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov
|
5,10
|
025ter
|
40 %
|
|
|
|
C1K3.I.H
|
Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
|
34,00
|
041bis
|
40 %
|
|
|
|
C1K3.I.I
|
Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo
|
6,70
|
039bis
|
40 %
|
|
|
|
C1K3.I.H
|
Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (posojila)
|
20,00
|
041bis
|
40 %
|
|
|
|
C1K3.I.I
|
Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo (posojila)
|
20,00
|
039bis
|
40 %
|
|
|
|
C1K4.I.C
|
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture – Nadgradnja železniške proge Kranj–Jesenice–državna meja
|
89,13
|
065
|
100 %
|
|
|
|
C1K4.I.C
|
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture – Digitalizacija železniške proge Kranj–Jesenice–državna meja
|
10,04
|
070
|
40 %
|
070
|
100 %
|
|
C1K4.I.C
|
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture – Nadgradnja železniških postaj Grosuplje in Domžale
|
19,66
|
066
|
40 %
|
|
|
|
C1K4.I.C
|
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture – Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Brezovica–Preserje–Borovnica
|
72,27
|
064
|
100 %
|
|
|
|
C1K4.I.D
|
Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture – digitalizacija cestne infrastrukture, ki je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov
|
12,05
|
063bis
|
40 %
|
063bis
|
100 %
|
|
C1K4.I.E
|
Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu
|
7,75
|
077
|
100 %
|
|
|
|
C1K4.I.C
|
Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture – Nadgradnja železniške postaje Ljubljana ter prog Ljubljana–Brezovica–Preserje–Borovnica in Ljubljana–Brezovica–Preserje–Borovnica (posojila)
|
271,9
|
064
|
100 %
|
|
|
|
C1K4.I.C
|
Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture – Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica, odseka železniške proge Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, odseka železniške proge Sveti Daniel–Dravograd–državna meja (posojila)
|
225,6
|
066
|
40 %
|
|
|
|
C1K5.I.B
|
Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo – Prispevanje k zelenim znanjem in spretnostim
|
7,10
|
01
|
100 %
|
|
|
|
C1K5.I.B
|
Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo – Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP
|
9,90
|
047
|
40 %
|
|
|
|
C1K5.I.C
|
Večja okolju prijazna predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo
|
28,00
|
047
|
40 %
|
|
|
|
C2.K1.RA
|
Digitalna preobrazba gospodarstva
e-identiteta (podjetja in industrija)
|
0,35
|
|
|
011
|
100 %
|
|
C2K1.I.B
|
Program digitalne transformacije industrije/podjetij – Velika podjetja
|
33,80
|
|
|
010bis
|
100 %
|
|
C2K1.I.B
|
Program digitalne transformacije industrije/podjetij – MSP
|
10,00
|
|
|
010
|
100 %
|
|
C2K1.I.D, C2K1.I.E
|
Čezmejni in večdržavni projekti – Skupna evropska infrastruktura podatkov in storitve ter nizkoporabni procesorji in polprevodniški čipi
|
6,50
|
|
|
021quater
|
100 %
|
|
C2K2.I.G
|
Modernizacija digitalnega okolja javne uprave
|
60,77
|
|
|
011
|
100 %
|
|
C2K2.I.H
|
Gigabitna infrastruktura
|
30,00
|
|
|
053
|
100 %
|
|
C2K2.I.I
|
Digitalizacija notranje varnosti
|
23,63
|
|
|
011
|
100 %
|
|
C2K2.I.J
|
Digitalizacija izobraževanja in znanosti
|
63,7
|
|
|
055
|
100 %
|
|
C2K2.I.K
|
Zeleni slovenski lokacijski okvir
|
33,50
|
|
|
011
|
100 %
|
|
C2K2.I.L
|
Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva
|
24,06
|
|
|
011
|
100 %
|
|
C2K2.I.M
|
Digitalizacija na področju kulture
|
9,90
|
|
|
011
|
100 %
|
|
C2K2.I.N
|
Digitalizacija pravosodja
|
9,84
|
|
|
011quater
|
100 %
|
|
C3K1.I.B
|
Sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji s poudarkom na nizkoogljičnem gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam
|
7,50
|
022
|
100 %
|
|
|
|
C3K1.I.B
|
Sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji – raziskave in inovacije na digitalnem področju
|
7,5
|
|
|
009bis
|
100 %
|
|
C3K1.I.B
|
Sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji – poudarek na krožnem gospodarstvu
|
36,64
|
023
|
40 %
|
|
|
|
C3K1.I.D
|
Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte
|
21,00
|
023
|
40 %
|
|
|
|
C3K2.I.C
|
Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture – MSP
|
110,90
|
047
|
40 %
|
|
|
|
C3K2.I.C
|
Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture – velika podjetja
|
17,50
|
047bis
|
40 %
|
|
|
|
C3K4.R.A
|
Krepitev trajnostnega razvoja turizma – Nadgrajeno spremljanje podatkov v Zeleni shemi slovenskega turizma
|
1,00
|
|
|
011
|
100 %
|
|
C3K4.I.B
|
Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma
|
9,00
|
025
|
40 %
|
|
|
|
C3K4.I.B
|
Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma – nove energetsko učinkovite stavbe
|
20,00
|
025ter
|
40 %
|
|
|
|
C3K5.R.A
|
Prenova vzgojno-izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod
|
1,31
|
01
|
100 %
|
|
|
|
C3K5.R.A
|
Prenova vzgojno-izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod – digitalne spretnosti
|
1,31
|
|
|
108
|
100 %
|
|
C3K5.R.B
|
Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod – zelena znanja in spretnosti
|
1,01
|
01
|
100 %
|
|
|
|
C3K5.R.B
|
Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod – digitalne spretnosti
|
1,01
|
|
|
108
|
100 %
|
|
C3K5.R.C
|
Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z vajeništvom – zelena znanja in spretnosti
|
1,67
|
01
|
100 %
|
|
|
|
C3K5.R.C
|
Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z vajeništvom – digitalne spretnosti
|
1,67
|
|
|
108
|
100 %
|
|
C3K5.I.E
|
Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja – digitalne spretnosti
|
27,87
|
|
|
108
|
100 %
|
|
C3K5.I.E
|
Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja – zelena znanja in spretnosti
|
2,44
|
01
|
100 %
|
|
|
|
C3K5.I.F
|
Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod – zelena znanja in spretnosti
|
28,49
|
01
|
100 %
|
|
|
|
C3K5.I.F
|
Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod – digitalne spretnosti
|
28,49
|
|
|
108
|
100 %
|
|
C3K5.I.H
|
Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji
|
24,57
|
025ter
|
40 %
|
|
|
|
C3K5.I.H
|
Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji (posojila)
|
41,80
|
025ter
|
40 %
|
|
|
|
C4K1.I.C
|
Digitalna preobrazba zdravstva
|
83,00
|
|
|
095
|
100 %
|
|
C5K17.I.B
|
Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja z uporabo obnovljivih virov energije – obnovljivi viri energije, razen biomase
|
10,00
|
034bis0
|
100 %
|
|
|
|
C5K17.I.B
|
Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja z uporabo obnovljivih virov energije – biomasa
|
10,00
|
030bis
|
100 %
|
|
|
|
C5K17.I.C
|
Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje)
|
20,00
|
033
|
100 %
|
–
|
–
|
|
C5K17.I.D
|
Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva – MSP
|
13,00
|
024
|
40 %
|
|
|
|
C5K17.I.D
|
Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva – velika podjetja
|
29,17
|
024bis
|
40 %
|
|
|
|
C5K17.I.E
|
Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu
|
2,00
|
073
|
100 %
|
|
|
|
C5K17.I.E
|
Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu – vozni park
|
18,00
|
074
|
100 %
|
|
|
|
C5K17.I.E
|
Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu – infrastruktura za alternativna goriva
|
20,00
|
077
|
100 %
|
|
|