02010L0075 — SL — 04.08.2024 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
►M1 DIREKTIVA 2010/75/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah in emisijah iz živinoreje (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) ◄ (prenovitev) (UL L 334 17.12.2010, str. 17) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
DIREKTIVA (EU) 2024/1785 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. aprila 2024 |
L 1785 |
1 |
15.7.2024 |
|
popravljena z:
DIREKTIVA 2010/75/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 24. novembra 2010
o industrijskih emisijah in emisijah iz živinoreje (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)
(prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
SKUPNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina
Ta direktiva določa pravila o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja, ki je posledica industrijskih dejavnosti.
Ta direktiva določa tudi pravila za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za stalno zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla, za preprečevanje nastajanja odpadkov, izboljšanje učinkovite rabe virov ter za spodbujanje krožnega gospodarstva in razogljičenja, da bi dosegli visoko stopnjo varstva zdravja ljudi in okolja kot celote.
Člen 2
Področje uporabe
Člen 3
Opredelitve
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„snov“ pomeni kakršen koli kemični element in njegove spojine, razen naslednjih snovi:
radioaktivnih snovi, kot so opredeljene v členu 1 Direktive Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja ( 1 );
gensko spremenjenih mikroorganizmov, kot so opredeljeni v točki (b) člena 2 Direktive 2009/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih ( 2 );
gensko spremenjenih organizmov, kot so opredeljeni v točki 2 člena 2 Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje ( 3 );
„onesnaževanje“ pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote, hrupa ali vonjav v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;
„naprava“ pomeni nepremično tehnično enoto, v kateri poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I, v Prilogi Ia ali v delu 1 Priloge VII, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti na istem mestu, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki so navedene v teh prilogah in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje;
„emisija“ pomeni neposreden ali posreden izpust ali oddajanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega ali razpršenih virov v obratu v zrak, vodo ali tla;
„mejna vrednost emisij“ pomeni maso, izraženo z nekaterimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali raven emisije, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena;
„mejna vrednost okoljske učinkovitosti“ pomeni vrednost učinkovitosti, vključeno v dovoljenje, izraženo za določene pogoje z nekaterimi posebnimi parametri;
„predpisana kakovost okolja“ pomeni zbir zahtev, ki jih mora določeno okolje ali posamezen del okolja v določenem času izpolnjevati, kot je določeno v pravu Unije;
„dovoljenje“ pomeni pisno dovoljenje za obratovanje celotnega ali dela obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov;
„splošni zavezujoči predpisi“ pomeni mejne vrednosti emisij ali druge pogoje, vsaj na ravni sektorja, ki so sprejeti z namenom, da bi se neposredno uporabljali za določanje pogojev v dovoljenju;
„znatna sprememba“ pomeni spremembo v vrsti ali delovanju obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ali njihove razširitve, ki ima lahko znatne negativne vplive na zdravje ljudi ali okolje;
„korenita industrijska preobrazba“ pomeni, da industrijski upravljavci uporabljajo nastajajoče tehnike ali najboljše razpoložljive tehnike, ki vključujejo veliko spremembo zasnove ali tehnologije celotne naprave ali njenega dela ali nadomestitev obstoječe naprave z novo napravo, kar omogoča izjemno obsežno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti in optimizira dodatne koristi za okolje, in sicer vsaj na ravni, ki jih je mogoče doseči s tehnikami, opredeljenimi v veljavnih zaključkih o BAT, ob upoštevanju učinkov na različne prvine okolja;
„najboljše razpoložljive tehnologije“ pomeni najbolj učinkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti in njihovega načina obratovanja, ki kaže praktično primernost posameznih tehnologij kot podlage za določitev mejnih vrednosti emisij in drugih pogojev v dovoljenju za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij ter vpliva na okolje kot celoto:
„tehnologije“ vključuje tako uporabljene tehnologije kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata;
„razpoložljive tehnike“ pomeni tehnike na takšni ravni, ki omogoča uporabo v ustrezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnike uporabljajo ali razvijajo znotraj Unije, če so upravljavcu razumno dostopne;
„najboljša“ pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote, vključno z zdravjem ljudi in varstvom podnebja;
„referenčni dokument BAT“ pomeni dokument, ki je rezultat izmenjave informacij v skladu s členom 13, pripravljen za določene dejavnosti in ki opisuje predvsem uporabljene tehnologije, sedanje vrednosti emisij in porabe, tehnologije, ki se uporabljajo za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnologij, kot tudi zaključke o BAT in vse nastajajoče tehnologije, pri čemer se posebej upoštevajo merila iz Priloge III;
„zaključki o BAT“ pomeni dokument, ki vsebuje dele referenčnega dokumenta BAT, ki vsebuje zaključke o najboljših razpoložljivih tehnikah in nastajajočih tehnikah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane s temi tehnikami, ravni okoljske učinkovitosti, povezane s temi tehnikami, vsebino sistema ravnanja z okoljem, vključno s primerjalnimi vrednostmi, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije;
„pravila obratovanja“ pomeni pravila, vključena v dovoljenja, ali splošna zavezujoča pravila za izvajanje dejavnosti iz Priloge Ia, ki določajo mejne vrednosti emisij, mejne vrednosti okoljske učinkovitosti, s tem povezane zahteve glede spremljanja in po potrebi prakse za raztresanje, prakse za preprečevanje onesnaževanja in prakse za blažitev, nadzorovano prehrano, pripravo krme, bivalne objekte, ravnanje z gnojem, vključno z zbiranjem, skladiščenjem, predelavo in raztrosom gnoja, in hrambo mrtvih živali, ki so v skladu z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik;
„ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami“ pomeni spekter ravni emisij, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi najboljše razpoložljive tehnologije ali kombinaciji najboljših razpoložljivih tehnologij, kot so opisane v zaključkih o BAT; te ravni so izražene kot povprečje v določenem časovnem obdobju pod posebnimi referenčnimi pogoji;
„ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami“ pomeni spekter ravni okoljske učinkovitosti pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi najboljše razpoložljive tehnike ali kombinaciji najboljših razpoložljivih tehnik, kot je opisano v zaključkih o BAT;
„okoljska učinkovitost“ pomeni učinkovitost glede na ravni porabe, učinkovito rabo virov v smislu materialov, vode in virov energije, ponovno uporabo materialov in vode ter nastajanja odpadkov;
„primerjalne vrednosti“ pomeni okvirni spekter ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ki se uporabljajo kot referenca v EMS;
„nastajajoča tehnika“ pomeni novo tehniko za industrijsko dejavnost, ki bi pod pogojem, da bi bila tržno razvita, lahko zagotovila bodisi večjo stopnjo varstva zdravja ljudi in okolja ali vsaj enako stopnjo varstva zdravja ljudi in okolja ter večje prihranke pri stroških kot obstoječe najboljše razpoložljive tehnike;
„upravljavec“ pomeni kakršno koli fizično ali pravno osebo, ki v celoti ali delno upravlja ali nadzoruje obrat ali kurilno napravo, sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalnem pravu, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata ali naprave;
„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine;
„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivalo odločanje o izdaji ali obnavljanju dovoljenja ali pogojev v dovoljenju, ali imajo interes pri takem odločanju; za namene te opredelitve se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja in izpolnjujejo vse zahteve v okviru nacionalnega prava;
„nevarne snovi“ pomeni snovi ali zmesi, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi ( 4 );
„izhodiščno poročilo“ pomeni informacije o stanju onesnaženja tal in podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi;
„podtalnica“ pomeni podzemno vodo, kot je opredeljena v točki 2 člena 2 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ( 5 );
„tla“ pomeni vrhnjo plast zemeljske skorje med kamninami in površino. Tla sestavljajo mineralni delci, organske snovi, voda, zrak in živi organizmi;
„inšpekcijski nadzor okolja“ pomeni vse ukrepe, vključno z obiski na kraju samem, spremljanjem emisij ter preverbo internih poročil in dokumentov o nadaljnjem ukrepanju, preverjanjem lastnega spremljanja, preverjanjem uporabljenih tehnologij in ustreznosti okoljskega upravljanja obrata, ki jih izvaja pristojni organ ali se izvajajo v njegovem imenu, da se preveri in spodbuja usklajenost obratov s pogoji v njihovem dovoljenju ter spremlja njihov vpliv na okolje;
„perutnina“ pomeni perutnino, kakor je opredeljena v členu 4, točka 9, Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );
„prašiči“ pomeni prašiče, kakor so opredeljeni v členu 2 Direktive Sveta 2008/120/ES ( 7 );
„glava velike živine“ pomeni standardno mersko enoto, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, zato da se opravi primerjava, in se izračuna s koeficienti za posamezne kategorije živine iz Priloge Ia;
„gorivo“ pomeni katero koli trdno, tekoče ali plinasto gorljivo snov;
„kurilna naprava“ pomeni kakršno koli tehnično napravo, v kateri goriva oksidirajo, da se uporabi tako nastala toplota;
„odvodnik“ pomeni napravo, v kateri je ena ali več odvodnih cevi, po katerih se odvajajo odpadni plini, ki so izpuščeni v zrak;
„obratovalne ure“ pomeni čas, izražen v urah, v katerem kurilna naprava delno ali v celoti obratuje in izpušča v zrak emisije, razen obdobja zagona in ustavitve;
„stopnja razžveplanja“ pomeni razmerje v danem časovnem obdobju med količino žvepla, ki ga kurilna naprava ne izpusti v zrak, in količino žvepla, vsebovanega v trdnem gorivu, ki se vnese v kurilno napravo in ga naprava porabi v enakem časovnem obdobju;
„domače trdno gorivo“ pomeni naravno nastalo trdno gorivo, ki se uporablja v kurilni napravi, posebej namenjeni za to gorivo, ter ki se pridobiva lokalno;
„odločilno gorivo“ pomeni gorivo, ki ima med vsemi gorivi, uporabljenimi v kurilni napravi s kombiniranim gorivom, ki kot edino gorivo ali skupaj z drugimi gorivi za lastne potrebe uporablja ostanke destilacij in pretvorb surove nafte, najvišjo mejno vrednost emisij, kot je določeno v delu 1 Priloge V, oziroma ima v primeru več goriv z enako mejno vrednostjo emisij največjo vhodno toplotno moč med temi gorivi;
„biomasa“ pomeni kar koli od naslednjega:
proizvode iz rastlin iz kmetijstva ali gozdarstva, ki se lahko z namenom energetske izrabe uporabljajo kot gorivo;
naslednji odpadki:
rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva;
rastlinski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, če se pridobljena toplota izkoristi;
odpadna rastlinska vlakna iz proizvodnje celuloze in iz proizvodnje papirja iz celuloze, če se sosežigajo na kraju proizvodnje in se pridobljena toplota izkoristi;
odpadna pluta;
lesni odpadki, ki vključujejo zlasti lesne odpadke iz gradnje in rušenja, razen lesnih odpadkov, ki lahko vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine zaradi obdelave s sredstvi za zaščito lesa ali premazi;
„kurilna naprava s kombiniranim gorivom“ pomeni kakršno koli kurilno napravo, v kateri hkrati ali izmenično zgorevata dve ali več vrst goriv;
„plinska turbina“ pomeni kakršno koli rotirajočo napravo za pretvorbo toplotne energije v mehansko delo, ki jo sestavljajo predvsem kompresor, toplotna naprava, v kateri gorivo oksidira, da segreva delovno tekočino, ter turbina;
„plinski motor“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, ki deluje na osnovi Ottovega procesa in za izgorevanje goriva uporablja prisilni vžig oziroma kompresijski vžig pri motorjih na dvojno gorivo;
„dizelski motor“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, ki deluje na osnovi Dieslovega krožnega procesa in za izgorevanje goriva uporablja kompresijski vžig;
„majhno izdvojeno omrežje“ pomeni majhno izdvojeno omrežje v smislu točke 26 člena 2 Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo ( 8 );
„odpadki“ pomeni odpadke, kot so opredeljeni v točki 1 člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih ( 9 );
„nevarni odpadki“ pomeni nevarne odpadke, kot so opredeljeni v točki 2 člena 3 Direktive 2008/98/ES;
„mešani komunalni odpadki“ pomeni odpadke iz gospodinjstev ter odpadke iz trgovine, industrije in ustanov, ki so zaradi svoje narave in sestave podobni odpadkom iz gospodinjstev, razen frakcij, navedenih pod poglavjem 20 01 Priloge k Odločbi 2000/532/ES ( 10 ), ki se ločeno zbirajo pri viru, in ostalih odpadkov, navedenih v navedeni prilogi pod poglavjem 20 02;
„sežigalnica odpadkov“ pomeni kakršno koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega, s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo;
„naprava za sosežig odpadkov“ pomeni kakršno koli nepremično ali premično tehnično enoto, katere glavni namen je proizvodnja energije ali materialnih izdelkov in ki uporablja odpadke kot običajno ali dodatno gorivo ali v kateri se odpadki termično obdelajo z namenom odstranitve s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo;
„nazivna zmogljivost“ pomeni vsoto sežigalnih zmogljivosti peči v sestavi sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, kot jo je določil projektant in potrdil upravljavec, ob upoštevanju kurilne vrednosti odpadkov, izražene kot količina sežganih odpadkov na uro;
„dioksini in furani“ pomeni vse poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane, naštete v delu 2 Priloge VI;
„organska spojina“ je pomeni kakršno koli spojino, ki vsebuje vsaj ogljik in enega ali več od naslednjih elementov: vodik, kateri koli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;
„hlapna organska spojina“ pomeni kakršno koli organsko spojino in frakcijo kreozota s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K, ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe;
„organsko topilo“ pomeni kakršno koli hlapno organsko spojino, ki se uporablja za kar koli od naslednjega:
sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnega materiala;
kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč;
kot sredstvo za raztapljanje;
kot disperzni medij;
kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti;
kot sredstvo za uravnavanje površinske napetosti;
kot plastifikator;
kot konzervans;
„premazno sredstvo“ pomeni premazno sredstvo, kot je opredeljeno v točki 8 člena 2 Direktive 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil ( 11 );
„ravni emisij, povezane z nastajajočimi tehnikami“ pomeni spekter ravni emisij, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi nastajajoče tehnike ali kombinaciji nastajajočih tehnik, kot je opisano v zaključkih o BAT; te ravni so izražene kot povprečje v določenem časovnem obdobju pod posebnimi referenčnimi pogoji;
„ravni okoljske učinkovitosti, povezane z nastajajočimi tehnikami“ pomeni spekter ravni okoljske učinkovitosti, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi nastajajoče tehnike ali kombinaciji nastajajočih tehnik, kot je opisano v zaključkih o BAT;
„zagotavljanje skladnosti“ pomeni mehanizme za zagotavljanje skladnosti ob uporabi treh kategorij ukrepov: spodbujanje skladnosti; spremljanje skladnosti; nadaljnje ukrepanje in izvrševanje
Člen 4
Obvezna pridobitev dovoljenja
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben obrat ali kurilna naprava, sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ne obratuje brez dovoljenja.
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo postopek za registracijo naprav, ki jih zajema samo poglavje V ali poglavje VIa.
Postopek za registracijo je določen v zavezujočem aktu in vključuje vsaj obvestilo upravljavca pristojnemu organu, da namerava upravljati obrat.
Države članice lahko določijo, da dovoljenje zajema dva ali več obratov ali delov obratov, ki jih upravlja isti upravljavec na istem kraju.
Če dovoljenje zajema dva ali več obratov, mora vsebovati pogoje za zagotovitev, da vsak obrat izpolnjuje zahteve te direktive.
Člen 5
Izdaja dovoljenja
Komisija organizira izmenjavo informacij z državami članicami o elektronskem izdajanju dovoljenj in objavi smernice o najboljši praksi.
Člen 6
Splošni zavezujoči predpisi
Brez poseganja v obveznost posedovanja dovoljenja lahko države članice vključijo zahteve za nekatere kategorije obratov, kurilnih naprav, sežigalnic odpadkov ali naprav za sosežig odpadkov v splošne zavezujoče predpise.
Če so sprejeti splošni zavezujoči predpisi, lahko dovoljenje vključuje le sklic na takšne predpise.
Člen 7
Izredni dogodki in nesreče
Brez poseganja v Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) države članice v primeru vsakega izrednega dogodka ali nesreče, ki pomembno vpliva na zdravje ljudi ali okolje, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:
upravljavec nemudoma obvesti pristojni organ;
upravljavec nemudoma sprejme ukrepe za omejevanje posledic za zdravje ljudi ali okolje in preprečevanje morebitnih nadaljnjih izrednih dogodkov ali nesreč ter
pristojni organ od upravljavca zahteva, da sprejme kakršne koli ustrezne dopolnilne ukrepe, ki so po mnenju pristojnega organa potrebni za omejevanje posledic za zdravje ljudi ali okolje in preprečevanje morebitnih nadaljnjih izrednih dogodkov ali nesreč.
V primeru onesnaževanja, ki vpliva na vire pitne vode, vključno s čezmejnimi viri, ali na infrastrukturo za odpadne vode v primeru posrednega izpusta, pristojni organ prizadete upravljavce pitne vode in odpadnih voda obvesti o ukrepih, sprejetih za preprečitev ali odpravo škode, ki jo to onesnaževanje povzroča zdravju ljudi in okolju.
V primeru vsakega izrednega dogodka ali nesreče, ki pomembno vliva na zdravje ljudi ali okolje v drugi državi članici, država članica, na katere ozemlju je prišlo do nesreče ali izrednega dogodka, zagotovi, da je pristojni organ druge države članice o tem nemudoma obveščen. Čezmejno ali večdisciplinarno sodelovanje med zadevnimi državami članicami je namenjeno omejevanju okoljskih posledic in posledic za zdravje ljudi ter preprečevanju morebitnih nadaljnjih izrednih dogodkov ali nesreč.
Člen 8
Neizpolnjevanje
Poleg tega sprejmejo ukrepe za zagotavljanje skladnosti, s katerimi spodbujajo, spremljajo in izvršujejo izpolnjevanje obveznosti, ki jih ta direktiva nalaga fizičnim ali pravnim osebam.
V primeru kršitve pogojev iz dovoljenja države članice zagotovijo, da:
upravljavec takoj obvesti pristojni organ;
upravljavec takoj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi, ter
pristojni organ od upravljavca zahteva, da sprejme kakršne koli ustrezne dopolnilne ukrepe, ki so po mnenju pristojnega organa potrebni za ponovno vzpostavitev skladnosti.
Kadar taka kršitev ogroža zdravje ljudi ali okolje v drugi državi članici, država članica, na katere ozemlju je prišlo do kršitve pogojev iz dovoljenja, zagotovi, da je druga država članica o tem obveščena.
Člen 9
Emisije toplogrednih plinov
POGLAVJE II
DOLOČBE ZA DEJAVNOSTI IZ PRILOGE I
Člen 10
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za dejavnosti iz Priloge I in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage zmogljivosti iz navedene priloge.
Člen 11
Splošna načela, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavca
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko obrati delujejo v skladu z naslednjimi načeli:
izvajajo se vsi ustrezni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja;
uporabljajo se najboljše razpoložljive tehnologije;
ni povzročeno znatno onesnaženje okolja;
prepreči se nastajanje odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES;
če so odpadki nastali, se po prednostnem vrstnem redu in v skladu z Direktivo 2008/98/ES pripravijo za ponovno uporabo, reciklirajo, predelajo ali se, če to tehnično in ekonomsko ni mogoče, odstranijo brez vpliva ali z zmanjšanjem vpliva na okolje;
energija se rabi učinkovito in spodbuja se uporaba in, če je mogoče, proizvodnja energije iz obnovljivih virov;
materialni viri in voda se rabijo učinkovito, tudi s ponovno uporabo;
izvaja se EMS iz člena 14a;
izvajajo se potrebni ukrepi za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic;
ob dokončnem prenehanju dejavnosti se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost onesnaževanja okolja in se na kraju obratovanja ponovno vzpostavi zadovoljivo stanje, kot je opredeljeno v členu 22.
Člen 12
Vloge za dovoljenje
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga za dovoljenje vključuje opis:
obrata in njegovih dejavnosti;
surovin in pomožnih materialov, drugih snovi ter energije in vode, uporabljenih ali proizvedenih v napravi;
virov emisij iz naprave, vključno z vonjavami;
stanja na kraju obrata;
kjer je primerno, izhodiščnega poročila skladno s členom 22(2);
vrste in količine predvidljivih emisij, vključno z vonjavami, iz naprave v vsako prvino okolja kot tudi opredelitev pomembnih vplivov emisij na okolje;
predlaganega tehnološkega postopka in drugih tehnologij za preprečevanje ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz obrata;
ukrepov za preprečevanje, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo odpadkov, nastalih v obratu;
nadaljnjih ukrepov, načrtovanih za uskladitev s splošnimi načeli o osnovnih obveznostih upravljavca, kot je predvideno v členu 11;
ukrepov, načrtovanih za spremljanje emisij v okolje;
glavne alternative predlaganim tehnološkim postopkom, tehnologijam in ukrepom, ki jih je vlagatelj preučil v osnutku.
Vloga za dovoljenje vsebuje tudi poljuden povzetek vsebin, navedenih v prvem pododstavku.
Člen 13
Referenčni dokumenti BAT in izmenjava informacij
Pri izmenjavi informacij se zlasti obravnava naslednje:
delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, in s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov;
uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj;
najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b).
Brez poseganja v konkurenčno pravo Unije se informacije, ki se štejejo za zaupne poslovne informacije ali poslovno občutljive informacije, posredujejo le Komisiji in, po podpisu sporazuma o zaupnosti in nerazkrivanju podatkov, uradnikom in drugim javnim uslužbencem, ki so predstavniki držav članic ali agencij Unije. Informacije se anonimizirajo tako, da se ne nanašajo na določenega upravljavca ali naprava, kadar se posredujejo drugim deležnikom, vključenim v izmenjavo informacij iz odstavka 1. Neanonimizirane informacije se lahko posredujejo le v primerih, ko anonimizacija informacij ne bi omogočila učinkovite izmenjave informacij o BAT v okviru priprave, pregleda in po potrebi posodabljanja referenčnih dokumentov BAT s predstavniki nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja, in predstavniki združenj, ki zastopajo zadevne industrijske sektorje, kot je primerno, ter kadar so ti predstavniki organizacij in združenj podpisali sporazum o zaupnosti in nerazkrivanju podatkov. Izmenjava informacij, ki se štejejo za zaupne poslovne informacije ali poslovno občutljive informacije, je strogo omejena na to, kar je tehnično potrebno za pripravo, pregled in po potrebi posodobitev referenčnih dokumentov BAT, take zaupne poslovne informacije ali občutljive gospodarske informacije pa se ne uporabljajo za druge namene.
►M1 Komisija vzpostavi in redno sklicuje forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja. ◄
Komisija pridobi mnenje foruma glede praktične ureditve za izmenjavo informacij, zlasti pa glede:
poslovnika foruma;
delovnega programa za izmenjavo informacij;
navodil glede zbiranja podatkov;
navodil za pripravo referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanja njihove kakovosti, vključno s primernostjo njihove vsebine in oblike.
Navodila iz točk (c) in (d) drugega pododstavka morajo upoštevati mnenje foruma in se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 75(2).
Mnenje foruma iz prvega pododstavka se predloži v šestih mesecih po zadnjem sestanku tehnične delovne skupine, odgovorne za ta referenčni dokument BAT.
Člen 14
Pogoji za dovoljenje
►M1 Države članice zagotovijo, da dovoljenje vsebuje vse ukrepe, potrebne za izpolnjevanje zahtev za izdajo dovoljenj iz členov 11 in 18. Zato države članice zagotovijo, da se dovoljenja izdajajo po posvetovanju z vsemi zadevnimi organi, ki so odgovorni za skladnost z okoljsko zakonodajo Unije, vključno s predpisano kakovostjo okolja. ◄
Ti ukrepi vključujejo najmanj naslednje:
mejne vrednosti emisij za onesnaževala, našteta v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 166/2006*, in za druga onesnaževala, za katera je verjetno, da jih posamezna naprava izpušča v pomembnih količinah, pri čemer je treba upoštevati njihovo vrsto, nevarnost in zmožnost prenašanja onesnaženja iz ene prvine okolja v drugo; pri čemer se upošteva sprememba dinamike pretoka vode v sprejemnih vodnih telesih;
mejne vrednosti okoljske učinkovitosti v skladu s členom 15(4);
ustrezne zahteve, s katerimi se zagotovi ocena potrebe po preprečevanju ali zmanjšanju emisij snovi, ki izpolnjujejo kriterije iz člena 57, ali snovi, ki so navedene v omejitvah iz Priloge XVII Uredbe (ES) št. 1907/2006;
ustrezne zahteve, ki zagotavljajo varstvo tal, podtalnice, površinske vode in prispevnih območij za odvzemna mesta za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, kot je navedeno v členu 7 Direktive (EU) 2020/2184, ter ukrepe za spremljanje odpadkov, nastalih v napravi, in ravnanje z njimi;
ustrezne zahteve, ki določajo značilnosti sistema ravnanja z okoljem v skladu s členom 14a;
primerne zahteve za spremljanje porabe in ponovne uporabe virov, kot so energija, voda in surovine;
primerne zahteve za spremljanje emisij, ki določajo:
metodologijo merjenja, pogostnost, postopek vrednotenja in
kadar se uporabi točka (b) člena 15(3), morajo biti rezultati spremljanja emisij na voljo za enaka časovna obdobja in referenčne pogoje kot za ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami;
obveznost, da se pristojnemu organu redno in vsaj enkrat letno zagotavljajo:
informacije na podlagi rezultatov spremljanja emisij iz točke (c) in drugi zahtevani podatki, ki pristojnemu organu omogočijo preverjanje skladnosti s pogoji iz dovoljenja, in
pri uporabi točke (b) člena 15(3) povzetek rezultatov spremljanja emisij, ki omogoča primerjavo z ravnmi emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami;
informacije o napredku pri uresničevanju ciljev okoljske politike iz člena 14a;
ustrezne zahteve za redno vzdrževanje in nadzor nad ukrepi za preprečevanje emisij v tla, površinske vode in podtalnico na podlagi točke (b) in ustrezne zahteve v zvezi z rednim spremljanjem stanja tal, površinske vode in podtalnice glede zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na lokaciji, ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal, površinske vode in podtalnice na lokaciji naprave;
ukrepe, ki se nanašajo na pogoje, ki niso običajni pogoji obratovanja, kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja;
določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja okolja na najnižjo možno raven;
pogoje za ocenjevanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij in mejnimi vrednostmi okoljske učinkovitosti ali sklic na veljavne zahteve, navedene na drugem mestu.
Če pristojni organ določi pogoje v dovoljenju na podlagi najboljše razpoložljive tehnologije, ki ni opisana v nobenih ustreznih zaključkih o BAT, zagotovi da:
je ta tehnologija določena za najboljšo razpoložljivo ob upoštevanju meril iz Priloge III, in
se upoštevajo zahteve iz člena 15.
Če zaključki o BAT iz prvega pododstavka ne vsebujejo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, pristojni organ zagotovi, da tehnologija iz prvega pododstavka zagotavlja raven varstva okolja, ki je enaka najboljši razpoložljivi tehnologiji, opisani v zaključkih o BAT.
Člen 14a
Sistem okoljskega upravljanja
EMS vključuje najmanj naslednje:
cilje okoljske politike za stalno izboljševanje okoljske učinkovitosti in varnosti naprave, ki vključujejo ukrepe za:
preprečevanje nastajanja odpadkov;
optimizacijo rabe virov in energije ter ponovne uporabe vode;
preprečevanje ali zmanjšanje uporabe ali emisij nevarnih snovi;
cilje in kazalnike uspešnosti v zvezi s pomembnimi okoljskimi vidiki, pri katerih se upoštevajo primerjalne vrednosti, določene v ustreznih zaključkih o BAT;
za naprave, za katere velja obveznost izvedbe energetskega pregleda ali izvajanja sistema upravljanja z energijo na podlagi člena 8 Direktive 2012/27/EU, vključitev rezultatov tega pregleda ali izvajanja sistema upravljanja z energijo na podlagi člena 8 in Priloge VI k navedeni direktivi ter ukrepov za izvajanje njunih priporočil;
evidenco kemikalij v nevarnih snoveh, ki so v sami napravi prisotne ali iz njega izpuščene kot sestavine drugih snovi ali kot del mešanic, pri čemer je poseben poudarek na snoveh, ki izpolnjujejo merila iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, in snoveh, za katere veljajo omejitve iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in oceno tveganja vpliva takih snovi na zdravje ljudi in okolje ter analizo možnosti za njihovo nadomestitev z varnejšimi alternativami oziroma za zmanjšanje njihove uporabe ali emisij;
ukrepe, sprejete za doseganje okoljskih ciljev in preprečevanje tveganj za zdravje ljudi ali okolje, vključno s korektivnimi in preventivnimi ukrepi, če so potrebni;
načrt preoblikovanja iz člena 27d.
Kadar so elementi, ki morajo biti vključeni v EMS, vključno s cilji, kazalniki uspešnosti ali ukrepi, že zasnovani v skladu z drugo ustrezno zakonodajo Unije in so skladni s tem členom, v EMS zadošča sklic na ustrezne dokumente.
Komisija do 31. decembra 2025 sprejme izvedbeni akt o tem, katere informacije so relevantne za objavo. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom preučitve iz člena 75(2).
Če bi razkritje informacij negativno vplivalo na katerega od interesov iz člena 4(2), točke (a) do (h), Direktive 2003/4/ES, jih je mogoče pred objavo na spletu redigirati ali, če to ni izvedljivo, izključiti.
Upravljavec pripravi in izvaja EMS v skladu z ustreznimi zaključki o BAT za sektor do 1. julija 2027, razen za naprave iz člena 3(4) Direktive 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ).
EMS se redno pregleduje, da se zagotovi, da je še naprej primeren, ustrezen in učinkovit.
EMS se prvič pregleda do 1. julija 2027, razen za naprave iz člena 3(4) Direktive (EU) 2024/1785. Sistem ravnanja z okoljem vsaj vsaka tri leta pregleda organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, ali akreditiran ali licenciran okoljski preveritelj, kakor je opredeljen v členu 2, točka 20, Uredbe (ES) št. 1221/2009, ki preveri skladnost sistema ravnanja z okoljem in njegovega izvajanja s tem členom.
Člen 15
Mejne vrednosti emisij, mejne vrednosti okoljske učinkovitosti, enakovredni parametri in tehnični ukrepi
Pri določanju mejne vrednosti emisij za zadevno napravo pri posrednih izpustih onesnaževal v vodo se lahko upošteva učinek čistilne naprave za odpadne vode zunaj naprave, pod pogojem, da to ne vodi do višjih ravni onesnaženosti okolja, da je zagotovljena enaka raven varstva okolja kot celote in da upravljavec po posvetovanju z upravljavcem čistilne naprave zagotovi, da posredni izpusti ne ogrožajo skladnosti z določbami dovoljenja za čistilno napravo odpadne vode iz te direktive ali s posebnim dovoljenjem na podlagi Direktive 91/271/EGS in da so izpolnjene vse naslednje zahteve:
izpuščena onesnaževala ne ovirajo delovanja ali zmogljivosti čistilne naprave odpadne vode v zvezi s predelavo virov iz toka čiščenja odpadne vode;
izpuščena onesnaževala ne škodujejo zdravju osebja, ki dela v kanalizacijskih sistemih in čistilnih napravah odpadne vode;
čistilna naprava odpadne vodo je zasnovana in opremljena za zmanjšanje izpuščenih onesnaževal;
brez poseganja v strožje ukrepe, ki se zahtevajo na podlagi člena 18, celotna obremenitev z zadevnimi onesnaževali, ki bodo sčasoma izpuščeni v vodo, ni povečana v primerjavi s položajem, v katerem so emisije iz zadevne naprave še vedno skladne z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi za neposredne izpuste v skladu z odstavkom 3 tega člena.
Pristojni organ v prilogi k pogojem iz dovoljenja določi razloge za uporabo drugega pododstavka, vključno z rezultatom ocene upravljavca glede izpolnjevanja zahtevanih pogojev.
Upravljavec zagotovi posodobljeno oceno v primerih, v katerih bi bilo treba spremeniti pogoje za dovoljenje, da se zagotovi, da so zahteve iz drugega pododstavka, točke (a) do (d), izpolnjene.
Pristojni organ določi čim strožje mejne vrednosti emisij, ki jih je mogoče doseči z uporabo najboljše razpoložljive tehnike v napravi, ob upoštevanju celotnega razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, da bi zagotovili, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot je določeno v odločitvah glede zaključkov o BAT iz člena 13(5). Mejne vrednosti emisij temeljijo na oceni upravljavca celotnega razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, v kateri je analiziral izvedljivost izpolnjevanja najstrožjega konca razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in prikazal najboljšo skupno učinkovitost, ki jo lahko naprava doseže z uporabo najboljše razpoložljive tehnike, kot je opisana v zaključkih o BAT, pri čemer je treba upoštevati morebitne vplive na različne prvine okolja. Mejne vrednosti emisij se določijo na enega od naslednjih načinov:
z določitvijo mejnih vrednosti emisij, ki so izražene za enaka ali krajša časovna obdobja in pod enakimi referenčnimi pogoji kot vrednosti emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ali
z določitvijo mejnih vrednosti emisij, ki so drugačne od vrednosti pod točko (a) v smislu vrednosti, časovnih obdobij in referenčnih pogojev.
Kadar so mejne vrednosti emisij določene v skladu s točko (b), pristojni organ vsaj enkrat letno oceni rezultate spremljanja emisij kot zagotovilo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja niso presegle ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.
Pri določanju ustreznih mejnih vrednosti emisij v skladu s tem členom se lahko uporabljajo splošni zavezujoči predpisi iz člena 6.
Če se sprejmejo splošni zavezujoči predpisi, se za kategorije naprav s podobnimi značilnostmi, pomembnimi pri določanju najnižjih dosegljivih ravni emisij, določijo najstrožje mejne vrednosti emisij, ki jih je mogoče doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, pri čemer je treba upoštevati celoten spekter ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Splošne zavezujoče predpise določijo države članice na podlagi informacij iz zaključkov o BAT, pri čemer analizirajo izvedljivost izpolnjevanja najstrožjega konca razpona ravni emisij, povezanih z najboljšo razpoložljivo tehniko, in prikažejo najboljšo učinkovitost, ki jo lahko te kategorije naprav dosežejo z uporabo najboljše razpoložljive tehnike, kot je opisana v zaključkih o BAT.
Poleg tega pristojni organ:
za običajne pogoje obratovanja določi mejne vrednosti okoljske učinkovitosti v zvezi z vodo ob upoštevanju morebitnih učinkov na različne prvine okolja, ki se v enem ali več obdobjih ne smejo preseči in ki niso manj stroge od zavezujočih razponov iz prvega pododstavka;
za običajne pogoje obratovanja določi okvirne ravni okoljske učinkovitosti v zvezi z odpadki in viri, razen vode, ki niso manj stroge od zavezujočih razponov iz prvega pododstavka.
Z odstopanjem od odstavka 3 in brez poseganja v člen 18 lahko pristojni organ v posebnih primerih določi mejne vrednosti emisij, ki so višje od tistih v razponu ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Tako odstopanje je dopustno le, kadar se pri oceni izkaže, da bi doseganje ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so opisane v zaključkih o BAT, povzročilo nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje zaradi:
geografskega položaja ali lokalnih okoljskih pogojev zadevne naprave ali
tehničnih značilnosti zadevne naprave.
Pristojni organ v prilogi k pogojem iz dovoljenja zabeleži razloge za uporabo odstopanja od odstavka 3 in rezultat ocene iz prvega pododstavka tega odstavka ter utemeljitev postavljenih pogojev.
Mejne vrednosti emisij, določene v skladu s prvim pododstavkom, kadar je ustrezno, ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz prilog k tej direktivi.
Pri odstopanjih, dodeljenih v skladu s tem odstavkom, se spoštujejo načela iz Priloge II. Pristojni organ zagotovi, da upravljavec zagotovi oceno vpliva odstopanja na koncentracijo zadevnih onesnaževal v sprejemnem okolju, in v vsakem primeru zagotovi, da se ne povzroči znatno onesnaženje in da se doseže visoka raven varstva okolja na splošno. Odstopanja se ne odobrijo, če ogrožajo izpolnjevanje predpisane kakovosti okolja iz člena 18.
Pristojni organ vsaka štiri leta ali ob vsakem ponovnem preverjanju pogojev v dovoljenju na podlagi člena 21, kadar je tako ponovno preverjanje izvedeno prej kot v štirih letih po odobritvi odstopanja, ponovno oceni, ali je odstopanje, odobreno v skladu s tem odstavkom, upravičeno.
Komisija sprejme izvedbeni akt o določitvi standardizirane metodologije za ocenjevanje nesorazmernosti med stroški izvajanja zaključkov o BAT in morebitnimi koristmi za okolje iz prvega pododstavka. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom preučitve iz člena 75(2).
Z odstopanjem od odstavka 4 lahko pristojni organ v posebnih primerih določi manj stroge zavezujoče spektre okoljske učinkovitosti ali mejne vrednosti okoljske učinkovitosti. Tako odstopanje je dopustno le, če se pri oceni izkaže, da bo doseganje ravni učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so opisane v zaključkih o BAT, imelo znatni negativni vpliv na okolje, vključno z učinki na različne prvine okolja, ali pomemben gospodarski vpliv zaradi:
geografskega položaja ali lokalnih okoljskih pogojev zadevne naprave ali
tehničnih značilnosti zadevne naprave.
Pristojni organ v prilogi k pogojem iz dovoljenja zabeleži razloge za uporabo odstopanja od odstavka 4 in rezultat ocene iz prvega pododstavka tega odstavka ter utemeljitev postavljenih pogojev.
Pristojni organ zagotovi, da obratovanje, pri katerem se uporabljajo manj strogi zavezujoči spektri okoljske učinkovitosti, ne povzroča znatnih vplivov na okolje, vključno z izčrpavanjem vodnih virov, in da se pri tem doseže visoka raven varstva okolja na splošno.
Komisija z izvedbenimi akti določi standardizirano metodologijo za izvedbo ocene iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 75(2).
Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4 ter če se ne povzroči znatno onesnaženje in so bili izčrpani vsi ukrepi za zmanjšanje onesnaženja, lahko pristojni organ določi manj stroge mejne vrednosti emisij ali mejne vrednosti okoljske učinkovitosti v primeru krize zaradi izrednih okoliščin, na katere upravljavec in države članice ne morejo vplivati, in ki povzročijo hudo motnjo ali pomanjkanje:
pri oskrbi z energijo, če pri tem obstaja prevladujoč javni interes za zanesljivo oskrbo z energijo;
virov, materialov ali opreme, ki so bistveni za upravljavca, da izvaja dejavnosti v javnem interesu in v skladu z veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij ali mejnimi vrednostmi okoljske učinkovitosti, ali
bistvenih virov, materialov ali opreme, kjer obseg proizvodnje nadomesti tako pomanjkanje ali motnjo zaradi javnega zdravja ali javne varnosti ali drugih nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa.
Odstopanje se ne odobri za več kot tri mesece. Odstopanje se lahko podaljša za največ tri mesece, če razlogi, ki ga upravičujejo, še vedno obstajajo.
Takoj ko se razmere v oskrbi uredijo ali če obstaja alternativa oskrbi z energijo, viri, materiali ali opremo, države članice zagotovijo, da odločitev o določitvi manj strogih mejnih vrednosti emisij in mejnih vrednosti okoljske učinkovitosti preneha veljati in naprava izpolnjuje pogoje v dovoljenju v skladu z odstavkoma 3 in 4.
Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo spremljanje emisij, ki nastanejo zaradi odstopanja iz prvega pododstavka.
Pristojni organ informacije o odstopanju in naloženih pogojih objavi v skladu s členom 24(2).
Komisija lahko po potrebi oceni in z navodili dodatno pojasni merila, ki se upoštevajo pri uporabi tega odstavka.
Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh odstopanjih, odobrenih na podlagi tega odstavka, vključno z razlogi za odobritev odstopanja in naloženimi pogoji.
Komisija ob ustreznem upoštevanju meril iz tega odstavka oceni, ali je odobreno odstopanje upravičeno. Če Komisija temu nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila države članice, države članice odstopanje brez odlašanja ustrezno spremenijo.
Člen 15a
Ocenjevanje skladnosti
Pri metodi iz prvega pododstavka se obravnava najmanj določitev validiranih povprečnih vrednosti emisij in določa, kako se pri ocenjevanju skladnosti upoštevata merilna negotovost in pogostost preseganja mejnih vrednosti emisij.
Člen 16
Zahteve za spremljanje
Redno spremljanje se brez poseganja v prvi pododstavek kadar je ustrezno, izvaja kot je določeno v zaključkih o BAT, ter najmanj enkrat na štiri leta za podtalnico in na devet let za tla, razen če tako spremljanje temelji na sistematičnem ocenjevanju tveganj za onesnaženje.
Člen 17
Splošni zavezujoči predpisi za dejavnosti iz Priloge I
Člen 18
Predpisana kakovost okolja
Kadar predpisana kakovost okolja zahteva pogoje, strožje od tistih, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, se v dovoljenje vključijo dodatni ukrepi, da se zmanjša posamezni prispevek naprave k onesnaževanju, povzročenem na zadevnem območju, brez poseganja v druge ukrepe, ki se lahko sprejmejo za spoštovanje predpisane kakovosti okolja.
Kadar so bili v skladu s prvim pododstavkom v dovoljenje vključeni strožji pogoji, pristojni organ oceni vpliv strožjih pogojev na koncentracije zadevnih onesnaževal v sprejemnem okolju.
Kadar ima obremenitev z onesnaževali količinsko opredeljiv ali merljiv vpliv na okolje, države članice zagotovijo spremljanje koncentracij zadevnih onesnaževal v sprejemnem okolju. Rezultati takega spremljanja se dajo na voljo pristojnemu organu.
Kadar so metode spremljanja in merjenja za zadevna onesnaževala določene v drugi ustrezni zakonodaji Unije, kot so metode na podlagi učinka, kot je primerno, se take metode uporabljajo za namene spremljanja iz tretjega odstavka.
Člen 19
Razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij
Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen ter da je obveščen o objavi kakršnih koli novih ali posodobljenih zaključkov o BAT ter te informacije da na voljo zadevni javnosti.
Člen 20
Spremembe obrata, ki jih izvede upravljavec
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec ne izvede nobene načrtovane znatne spremembe brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo.
Vloga za dovoljenje in odločitev pristojnega organa zajemata tiste dele obrata in podrobnosti iz člena 12, na katere bi znatna sprememba lahko vplivala.
Člen 21
Ponovno preverjanje in posodobitev pogojev v dovoljenju s strani pristojnega organa
Na zahtevo pristojnega organa upravljavec predloži vse potrebne informacije za ponovno preverjanje pogojev v dovoljenju, zlasti rezultate spremljanja emisij ter druge podatke, ki omogočajo primerjavo delovanja obrata z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, opisanimi v zaključkih o BAT in ravnmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.
Pri ponovnem preverjanju pogojev v dovoljenju pristojni organ uporabi katero koli informacijo, ki izhaja iz spremljanja in inšpekcijskih pregledov.
V štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT v skladu s členom 13(5), v zvezi z osrednjo dejavnostjo obrata pristojni organ zagotovi, da:
se vsi pogoji v dovoljenju za zadevno napravo ponovno preverijo in po potrebi posodobijo zaradi zagotovitve skladnosti s to direktivo, zlasti s členom 15(3), (4) in (5), kadar je to ustrezno;
obrat upošteva te pogoje iz dovoljenja.
Pri ponovnem preverjanju se upoštevajo vsi novi ali posodobljeni zaključki o BAT, ki se uporabljajo za obrat in so bili sprejeti v skladu s členom 13(5) po tem, ko je bilo dovoljenje izdano ali nazadnje ponovno preverjeno.
Pogoje v dovoljenju je treba ponovno preveriti in po potrebi posodobiti vsaj v naslednjih primerih:
onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat, je tako veliko, da je treba v dovoljenju popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove;
varnost obratovanja zahteva uporabo drugih tehnologij;
kadar je potrebna skladnost s predpisano kakovostjo okolja iz člena 18, tudi v primeru nove ali revidirane predpisane kakovosti ali kadar stanje sprejemnega okolja zahteva revizijo dovoljenja za doseganje skladnosti z načrti in programi, določenimi v zakonodaji Unije;
v primeru zahteve upravljavca za podaljšanje časa obratovanja naprave, ki izvaja dejavnosti iz Priloge I, točka 5.4.
Člen 22
Zaprtje lokacije
Če dejavnost vključuje uporabo, proizvodnjo ali izpust zadevnih nevarnih snovi ter ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na območju obrata, upravljavec pripravi izhodiščno poročilo in ga predloži pristojnemu organu, preden začne z obratovanjem obrata ali preden je dovoljenje za obrat posodobljeno prvič po 7. januarju 2013.
Izhodiščno poročilo vsebuje informacije, ki so potrebne za določitev stanja onesnaženja tal in podtalnice, s čimer se izvede količinska primerjava s stanjem po dokončnem prenehanju dejavnosti iz odstavka 3.
Izhodiščno poročilo vsebuje vsaj naslednje informacije:
informacije o trenutni uporabi lokacije in, če je mogoče, njeni pretekli uporabi;
če so na voljo, obstoječe informacije o meritvah tal in podtalnice, ki odražajo stanje v času priprave poročila oziroma nove meritve tal in podtalnice, ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice s tistimi nevarnimi snovmi, ki se uporabljajo ali nastajajo v zadevnem obratu ali jih ta izpušča.
Če informacije, zbrane v skladu z drugim nacionalnim pravom ali pravom Unije, izpolnjujejo zahteve tega odstavka, se lahko vključijo v posredovano izhodiščno poročilo ali se temu poročilu priložijo.
Komisija pripravi navodila glede vsebine izhodiščnega poročila.
Ob dokončnem prenehanju dejavnosti upravljavec oceni stanje onesnaženja tal in podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi, ki so se uporabljale ali nastajale v obratu ali jih je ta izpuščal. Če je obrat v primerjavi s stanjem, določenim v izhodiščnem poročilu iz odstavka 2, povzročil znatno onesnaženje tal ali podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi, upravljavec sprejme potrebne ukrepe za reševanje problema tega onesnaženja, da bi se lokacija povrnila v navedeno stanje. V ta namen se lahko upošteva tehnična izvedljivost takšnih ukrepov.
Brez poseganja v prvi pododstavek, ob dokončnem prenehanju dejavnosti in v primeru, da onesnaženje tal in podtalnice na lokaciji predstavlja znatno tveganje za zdravje ljudi in okolje – pri čemer je onesnaženje posledica izvajanja dovoljenih dejavnosti s strani upravljavca, preden je dovoljenje za obrat posodobljeno prvič po 7. januarju 2013 – in ob upoštevanju pogojev, veljavnih za lokacijo obrata in določenih v skladu s točko (d) člena 12(1), upravljavec sprejme potrebne ukrepe za odstranitev, nadzor, obvladovanje ali zmanjševanje zadevnih nevarnih snovi, tako da lokacija, ob upoštevanju njene sedanje ali odobrene prihodnje rabe, ne predstavlja več takšnega tveganja.
Člen 23
Okoljski inšpekcijski pregledi
Države članice vzpostavijo sistem okoljskih inšpekcijskih pregledov obratov in tako začnejo preučitve vseh pomembnih vplivov zadevnih obratov na okolje.
Države članice zagotovijo, da upravljavec nudi pristojnim organom vso potrebno pomoč, da jim omogoči izvajanje kakršnih koli obiskov na kraju samem, vzorčenje in zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog za namene te direktive.
Okoljski inšpekcijski načrt vključuje:
splošno oceno pomembnih zadevnih okoljskih vprašanj;
geografsko območje, ki ga zajema inšpekcijski načrt;
register obratov, ki jih zajema načrt;
postopke za pripravo programov za redne okoljske inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 4;
postopke za izredne okoljske inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 5;
po potrebi določbe glede sodelovanja med različnimi inšpekcijskimi organi.
Pristojni organ na podlagi inšpekcijskih načrtov redno pripravlja programe za redne okoljske inšpekcijske preglede, ki vključujejo pogostost obiskov na kraju samem za različne vrste obratov.
Časovni razmik med dvema obiskoma na kraju samem temelji na sistematičnem ocenjevanju okoljskih tveganj dovoljenju zadevnih obratov in ne sme presegati enega leta za najnevarnejše obrate in treh let za najmanj nevarne obrate.
Če inšpekcijski pregled pokaže na veliko neskladnost s pogoji iz dovoljenja, se v roku šest mesecev po tem inšpekcijskem pregledu izvede dodaten obisk na kraju samem.
Sistematično ocenjevanje okoljskih tveganj temelji vsaj na naslednjih merilih:
možni in dejanski učinki zadevnih obratov na zdravje ljudi in okolje ob upoštevanju ravni in vrst emisij, občutljivosti lokalnega okolja in tveganja nesreč;
evidenca uspešnosti spoštovanja pogojev iz dovoljenja;
sodelovanje upravljavca v Sistemu Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 ( 15 ).
Komisija sprejme in, kadar je primerno, redno posodablja navodila glede meril za ocenjevanje okoljskih tveganj.
Pristojni organ po vsakem obisku na kraju samem pripravi poročilo, ki opisuje pomembne ugotovitve glede skladnosti obrata s pogoji dovoljenja in zaključke glede tega, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje.
O poročilu se uradno obvesti zadevnega upravljavca v dveh mesecih od obiska na kraju samem. Pristojni organ v treh mesecih po obisku na kraju samem v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju ( 16 ) omogoči javni dostop do končnega poročila.
Brez poseganja v člen 8(2) pristojni organ zagotovi, da upravljavec v razumnem roku izvede vse potrebne ukrepe, opredeljene v poročilu.
Člen 24
Dostop do informacij in sodelovanje javnosti v postopku izdaje dovoljenja
Države članice zagotovijo, da dobi prizadeta javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v naslednjih postopkih:
izdaja dovoljenja za nove naprave;
izdaja dovoljenja za vsako večjo spremembo;
izdaja ali posodobitev dovoljenja za obrat, kjer se predlaga uporaba člena 15(4);
posodobitev dovoljenja ali pogojev v njem v skladu s členom 21(5);
posodobitev dovoljenja v skladu s členom 21(3) ali (4).
Postopek, določen v Prilogi IV, se uporablja za takšno sodelovanje.
Ko je odločitev o izdaji, ponovnemu preverjanju ali posodobitvi dovoljenja sprejeta, pristojni organ da javnosti na razpolago, vključno sistematično preko spleta, na spletni strani, ki jo je enostavno najti, brezplačno in neomejeno dostopno registriranim uporabnikom, če gre za točke (a), (b) in (f), naslednje podatke:
vsebino odločitve, vključno s kopijo dovoljenja in vsemi poznejšimi posodobitvami, vključno s konsolidiranimi pogoji v dovoljenju, kadar je to ustrezno;
razloge, na katerih temelji odločitev;
rezultate posvetovanj, opravljenih preden je bila sprejeta odločitev, vključno s posvetovanji, ki so potekala na podlagi člena 26, in obrazložitev tega, kako so bila ta posvetovanja upoštevana pri odločitvi;
naslov referenčnih dokumentov BAT, ki se nanašajo na zadevni obrat ali dejavnost;
kako so bili določeni pogoji v dovoljenju iz člena 14, tudi mejne vrednosti emisij, ravni okoljske učinkovitosti in mejne vrednosti okoljske učinkovitosti, glede na najboljše razpoložljive tehnike ter ravni emisij in ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami;
kadar se odobri odstopanje v skladu s členom 15, specifične razloge za to odstopanje na podlagi meril iz navedenega odstavka, in pogoje, ki so bili določeni.
Pristojni organ da javnosti tudi na voljo, vključno sistematično preko spleta, na spletni strani, ki jo je enostavno najti, brezplačno in neomejeno dostopno registriranim uporabnikom, naslednje:
ustrezne informacije o ukrepih, ki jih upravljavec sprejme ob dokončnem prenehanju dejavnosti v skladu s členom 22;
rezultate spremljanja emisij, ki jih zahtevajo pogoji v dovoljenju, in jih hrani pristojni organ;
rezultate spremljanja iz člena 16(4) in člena 18.
Člen 25
Dostop do sodišč
Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo članom zadevne javnosti zagotovijo dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pa pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju člena 24, ko je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
če imajo zadosten interes;
če uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj.
Položaj v revizijskem postopku ni pogojen z vlogo, ki jo je član zadevne javnosti imel med participativno fazo postopkov odločanja na podlagi te direktive.
Postopek revizije je pošten, nepristranski, pravočasen in ne pretirano drag ter mora zagotavljati ustrezna in učinkovita pravna sredstva, vključno s sodno prepovedjo, kot je primerno.
Države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti dostop do sodišč določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice.
S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in ki izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namen točke (a) odstavka 1.
Za take organizacije se šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namen točke (b) odstavka 1.
Odstavki 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti postopka predhodne revizije upravnega organa in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.
Vsak tak postopek mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne tako drag, da bi onemogočal njegovo uporabo.
Člen 26
Čezmejni vplivi
POGLAVJE IIA
OMOGOČANJE IN SPODBUJANJE INOVACIJ
Člen 27
Nastajajoče tehnike
Države članice, kadar je primerno, spodbujajo razvoj in uporabo nastajajočih tehnik, zlasti če so bile take tehnike opredeljene v zaključkih o BAT, referenčnih dokumentih BAT ali ugotovitvah inovacijskega centra za industrijsko preobrazbo in emisije iz člena 27a.
Člen 27a
Inovacijski center za industrijsko preobrazbo in emisije
Centru pomagajo:
predstavniki držav članic;
zadevne javne ustanove;
zadevni raziskovalni inštituti;
raziskovalne in tehnološke organizacije;
predstavniki zadevnih panog in kmetov;
ponudniki tehnologije;
nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja;
Komisija.
Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa podrobne ureditve, potrebne za ustanovitev in delovanje centra. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 75(2).
Člen 27b
Preizkušanje nastajajočih tehnik
Brez poseganja v člen 18 lahko pristojni organ odobri začasna odstopanja od zahtev iz člena 15(2), (3) in (4) ter od načel iz člena 11, točki (a) in (b) za preizkušanje nastajajočih tehnik za skupno največ 30 mesecev, če se po obdobju, določenem v dovoljenju, preizkušanje tehnike ustavi ali dejavnost doseže najmanj ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.
Člen 27c
Ravni emisij in okvirne vrednosti okoljske učinkovitosti, povezane z nastajajočimi tehnikami
Z odstopanjem od člena 21(3) lahko pristojni organ določi:
mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da v šestih letih od objave odločitve o zaključkih o BAT v skladu s členom 13(5), ki se nanaša na glavno dejavnost naprave, emisije, nastale pri običajnih pogojih obratovanja, ne presegajo ravni emisij, povezanih z nastajajočimi tehnikami, kot je določeno v odločitvah o zaključkih o BAT;
okvirne vrednosti okoljske učinkovitosti, skladne z odločitvami o zaključkih BAT.
Člen 27d
Preoblikovanje za čistejšo, krožno in podnebno nevtralno industrijo
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da najpozneje eno leto po roku iz prvega pododstavka tega odstavka organizacija za presojo iz člena 14a(4), šesti pododstavek, oceni skladnost načrtov preoblikovanja iz prvega pododstavka odstavka z zahtevami, določenimi v delegiranem aktu iz odstavka 5 tega člena.
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da najpozneje eno leto po opravljenem preverjanju iz člena 21(3) organizacija za presojo iz člena 14a(4), šesti pododstavek, oceni skladnost načrtov preoblikovanja iz prvega pododstavka z zahtevami, določenimi v delegiranem aktu iz odstavka 5 tega člena.
Kadar so bili elementi načrtov preoblikovanja zasnovani v skladu z drugo zakonodajo Unije in so skladni s tem členom, se lahko v načrtu preoblikovanja navede sklic na ustrezne dokumente.
Komisija do 31. decembra 2034 pregleda in, kadar je primerno, revidira delegirani akt iz prvega pododstavka.
Člen 27e
Korenita industrijska preobrazba
Brez poseganja v člen 18 lahko v primeru korenite industrijske preobrazbe naprave, določene v ustreznem načrtu preoblikovanja, ki zajema napravo, pristojni organ podaljša obdobje, v katerem mora naprava izpolnjevati posodobljene pogoje v dovoljenju iz člena 21(3), na skupno največ osem let, če:
so v dovoljenju za napravo opisani korenita industrijska preobrazba, ravni emisij in učinkovita raba virov, ki bodo uresničene, ter časovni razpored za izvajanje in mejniki;
upravljavec letno poroča pristojnemu organu o napredku pri izvajanju načrta korenite industrijske preobrazbe, ter
v obdobju, odobrenem za preobrazbo naprave, pristojni organ zagotovi, da se ne povzroči znatno onesnaženje in da se doseže visoka raven varstva okolja na splošno.
Države članice v okviru poročanja Komisiji na podlagi člena 72 Komisijo najmanj enkrat letno obvestijo o odobrenih odstopanjih.
Brez poseganja v člena 18 in 22 lahko v primeru korenite industrijske preobrazbe, ki obsega zaprtje naprave in njeno nadomestitev z novo, kot je določeno v ustreznem načrtu preoblikovanja za napravo, in ki se zaključi v osmih letih po objavi odločitve o zaključkih o BAT v skladu s členom 13(5) in se nanaša na glavno dejavnost obstoječe naprave, pristojni organ odpravi obvezno posodobitev dovoljenja v skladu s členom 21(3), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
v dovoljenju za obstoječo napravo je opisan načrt zaprtja ter s tem povezani časovni razpored za izvajanje in mejniki;
upravljavec pristojnemu organu vsako leto poroča o napredku pri načrtu zapiranja za obstoječo napravo in njeni nadomestitvi z novo;
v obdobju pred zaprtjem naprave pristojni organ zagotovi, da se ne povzroči znatno onesnaženje in da se doseže visoka raven varstva okolja kot celote.
Države članice Komisijo v okviru poročanja na podlagi člena 72 najmanj enkrat letno obvestijo o odobrenih odstopanjih.
POGLAVJE III
POSEBNE DOLOČBE ZA KURILNE NAPRAVE
Člen 28
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več, ne glede na vrsto uporabljenega goriva.
To poglavje se ne uporablja za naslednje kurilne naprave:
naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov;
naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave;
naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov;
naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;
reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji;
koksarniške peči;
rekuperatorje toplote pri plavžih;
katere koli tehnične naprave, ki se uporabljajo za pogon vozil, ladij ali zrakoplovov;
plinske turbine in plinski motorji, ki se uporabljajo na naftnih ploščadih;
naprave, ki kot gorivo uporabljajo kakršne koli trdne ali tekoče odpadke, ki niso omenjeni v točki (b) točke 31 člena 3.
Člen 29
Agregacijska pravila
Člen 30
Mejne vrednosti emisij
Vsa dovoljenja za naprave, ki vsebujejo kurilne naprave, ki so pridobile dovoljenje pred 7. januarjem 2013 ali katerih upravljavci so predložili popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, vključujejo, pod pogojem, da so takšne naprave pričele delovati najpozneje 7. januarja 2014, pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V.
Vsa dovoljenja za obrate, ki vsebujejo kurilne naprave, ki jim je odobrena izjema iz člena 4(4) Direktive 2001/80/ES in obratujejo po 1. januarju 2016, vključujejo pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge V.
Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vseh odstopanjih, odobrenih na podlagi prvega pododstavka, vključno z razlogi, ki utemeljujejo odstopanje in naložene pogoji.
Pristojni organ lahko odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3, kadar kurilna naprava, ki uporablja samo plinasto gorivo, zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma zaradi nenadne prekinitve v dobavi plina uporablja druge vrste goriva in bi zato morala biti opremljena z napravo za čiščenje odpadnih plinov. Obdobje, za katero se takšno odstopanje odobri, ne sme biti daljše od 10 dni, razen če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo.
Upravljavec takoj obvesti pristojni organ o vsakem posameznem primeru iz prvega pododstavka.
Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o vseh odstopanjih, odobrenih na podlagi prvega pododstavka, vključno z razlogi, ki utemeljujejo odstopanje in naložene pogoje.
Mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 Priloge V se ne uporabljajo za naslednje kurilne naprave:
dizelske motorje;
kotle za predelavo v sklopu obratov za proizvodnjo papirne kaše.
Komisija za spodaj naštete kurilne naprave na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij ponovno preuči potrebo po vzpostavitvi mejnih vrednosti emisij za vso Unijo in potrebo po spremembi mejnih vrednosti emisij iz Priloge V:
kurilne naprave iz odstavka 8;
kurilne naprave, ki obratujejo v sklopu rafinerij, v katerih se samostojno ali z drugimi gorivi za lastne potrebe kot gorivo uporabljajo ostanki destilacij in pretvorb surove nafte, ob upoštevanju energetskih sistemov rafinerij;
kurilne naprave, ki kot gorivo uporabljajo pline, ki niso zemeljski plin;
kurilne naprave v kemičnih obratih, ki kot nekomercialno gorivo za lastne potrebe uporabljajo tekoče ostanke proizvodnje.
Komisija rezultate te preučitve do 31. decembra 2013 sporoči Evropskemu parlamentu in Svetu ter jim po potrebi priloži zakonodajni predlog:
Člen 31
Stopnja razžveplanja
Člen 32
Prehodni nacionalni načrt
Države članice lahko v obdobju od 1. januarja 2016 do 30. junija 2020 izdelajo in izvajajo prehodni nacionalni načrt, v katerega bodo zajete kurilne naprave, ki so pridobile prvo dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavci so predložili popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je naprava začela delovati pred 27. novembrom 2003. Za vsako od kurilnih naprav iz načrta bodo v njem zajete emisije enega ali več naslednjih onesnaževal: dušikovi oksidi, žveplov dioksid n prah. Za plinske turbine so v načrtu zajete samo emisije dušikovih oksidov.
Prehodni nacionalni načrt ne zajema naslednjih kurilnih naprav:
tistih, za katere se uporablja člen 33(1);
tistih, ki obratujejo v sklopu rafinerij in ki kot edino gorivo ali skupaj z drugimi gorivi za lastne potrebe uporabljajo nizko kalorične pline iz uplinjanja ali ostanke destilacij in pretvorb surove nafte;
tistih, za katere se uporablja člen 35;
tistih, ki jim je bila odobrena izjema iz člena 4(4) Direktive 2001/80/ES.
Kurilnim napravam, zajetim v načrtu, ni treba upoštevati mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) za onesnaževala, za katere velja načrt, niti jim ni treba upoštevati stopenj razžveplanja iz člena 31, če je to ustrezno.
Mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid, dušikove okside in prah, ki so določene v dovoljenju za kurilno napravo, veljavnem 31. decembra 2015, in so zlasti skladne z zahtevami iz direktiv 2001/80/ES in 2008/1/ES, se vsaj ohranijo.
Kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo več kot 500 MW, ki uporabljajo trdna goriva in ki jim je bilo prvo dovoljenje izdano po 1. juliju 1987, morajo izpolnjevati zahteve glede doseganja mejnih vrednosti emisij za dušikovih oksidov iz dela 1 Priloge V.
V prehodnem nacionalnem načrtu je za vsako od onesnaževal, ki so v njem zajeta, na podlagi skupne nazivne vhodne toplotne moči vsake naprave na dan 31. decembra 2010, njenih dejanskih letnih obratovalnih ur in uporabe goriva, izražene kot povprečje v obdobju zadnjih deset let obratovanja do vključno leta 2010 določena zgornja meja, ki pomeni najvišjo vrednost skupnih letnih emisij za vse naprave, ki so zajete v načrtu.
Zgornja meja za leto 2016 se izračuna na podlagi zadevnih mejnih vrednosti emisij iz prilog III do VII Direktive 2001/80/ES ali, če je to ustrezno, na podlagi stopenj razžveplanja iz Priloge III Direktive 2001/80/ES. Za plinske turbine se uporabijo mejne vrednosti emisij za dušikove okside, ki so za te naprave določene v delu B Priloge VI Direktive 2001/80/ES. Zgornja meja za leti 2019 in 2020 se izračuna na podlagi ustreznih mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V k tej direktivi ali ustreznih stopenj razžveplanja iz dela 5 Priloge V k tej direktivi, če je to ustrezno. Pri določitvi zgornjih meja za leti 2017 in 2018 mora biti zagotovljeno linearno zmanjšanje zgornjih meja med leti 2016 in 2019.
Kadar je naprava, zajeta v predhodnem nacionalnem načrtu, zaprta ali ne spada več v področje uporabe poglavja III, to ne sme voditi v povečanje skupnih letnih emisij iz preostalih naprav, zajetih v tem načrtu.
Države članice Komisiji najpozneje 1. januarja 2013 pošljejo svoje prehodne nacionalne načrte.
Komisija oceni načrt in kadar v roku dvanajstih mesecev po njegovem prejetju ne podala nobenega ugovora, zadevna država članica šteje, da je njen načrt sprejet.
Če Komisija meni, da načrt ni v skladu z izvedbenimi pravili, določenimi v skladu s točko (b) člena 41, zadevne države članice obvesti, da njihov načrt ni sprejemljiv. V zvezi z oceno nove različice načrta, ki ga država članica posreduje Komisiji, je obdobje iz prejšnjega pododstavka določeno na šest mesecev.
Člen 33
Odstopanje z omejenim trajanjem
V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2023 se lahko kurilnim napravam odobri izvzetje od obveznosti upoštevanja mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) in stopenj razžveplanja iz člena 31, če je to primerno, ter jih ni treba vključiti v prehodni nacionalni program iz člena 32, v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji:
upravljavec kurilne naprave se s pisno izjavo, ki jo najpozneje 1. januarja 2014 predloži pristojnemu organi, zaveže, da bo kurilno napravo uporabljal največ 17 500 obratovalnih ur v obdobju od 1. januarja 2016 do najkasneje 31. decembra 2023;
upravljavec mora vsako leto pristojnemu organu predložiti evidenco števila obratovalnih ur od 1. januarja 2016;
mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid, dušikove okside in prah, ki so določene v dovoljenju za kurilno napravo, veljavnem 31. decembra 2015, in so zlasti skladne z zahtevami iz direktiv 2001/80/ES in 2008/1/ES, se ohranijo vsaj za preostalo obratovalno dobo kurilne naprave. Kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo več kot 500 MW, ki uporabljajo trdna goriva in ki jim je bilo prvo dovoljenje izdano po 1. juliju 1987, morajo izpolnjevati zahteve glede doseganja mejnih vrednosti emisij za dušikove okside iz dela 1 Priloge V; in
kurilni napravi ni bila odobrena izjema iz člena 4(4) Direktive 2001/80/ES.
Člen 34
Majhna izdvojena omrežja
Člen 34a
Kurilne naprave, ki so del majhnega izdvojenega omrežja
Države članice sprejmejo ukrepe, da zagotovijo spremljanje emisij in da se ne povzroča znatno onesnaženje. Države članice lahko naprave izvzamejo iz obveznosti upoštevanja mejnih vrednosti emisij le, če so bili prej izčrpani vsi ukrepi za zmanjšanje onesnaženja. Izvzetje se ne odobri za daljše obdobje, kot je potrebno.
Člen 35
Sistemi daljinskega ogrevanja
Do 31. decembra 2022 se kurilno napravo lahko izvzame iz obveznosti upoštevanja mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) in stopenj razžveplanja iz člena 31, v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji:
skupna nazivna vhodna toplotna moč kurilne naprave ne presega 200 MW;
napravi je bilo prvo dovoljenje izdano pred 27. novembrom 2002 oziroma katere upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003;
vsaj 50 % proizvedene koristne toplote naprave je kot povprečje v obdobju petih let dobavljeno v obliki pare ali vroče vode v javno omrežje za daljinsko ogrevanje; in
mejne vrednosti emisij za žveplov oksid, dušikove okside in prah, ki so določene v dovoljenju za kurilno napravo, veljavnem 31. decembra 2015, in so zlasti skladne z zahtevami iz direktiv 2001/80/ES in 2008/1/ES, se vsaj ohranijo do 31. decembra 2022.
Člen 36
Geološko shranjevanje ogljikovega dioksida
Države članice zagotovijo, da so upravljavci vseh kurilnih naprav z nominalno proizvodnjo elektrike 300 megavatov ali več, za katere je bilo prvotno gradbeno dovoljenje ali, če takega postopka ni bilo, prvotno obratovalno dovoljenje odobreno po začetku veljavnosti Direktive 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida ( 17 ), ocenili, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:
razpoložljivost primernih območij shranjevanja,
transportne zmogljivosti so tehnično in ekonomično izvedljive,
naknadna vgradnja za zajem ogljikovega dioksida je tehnično in ekonomično izvedljiva.
Člen 37
Okvara ali izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov
V primeru izpada pristojni organ zahteva, da upravljavec zmanjša ali ustavi obratovanje, če v 24 urah ne more vzpostaviti normalnega obratovanja, ali da za obratovanje naprave uporabi goriva, ki malo onesnažujejo.
Upravljavec mora o tem obvestiti pristojni organ v 48 urah po okvari ali izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov.
Skupni čas obratovanja brez čiščenja odpadnih plinov ne sme presegati 120 ur v katerem koli 12 mesečnem obdobju.
Pristojni organ lahko odobri odstopanja glede časovnih omejitev iz prvega in tretjega pododstavka v enem od naslednjih primerov:
če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo;
druga kurilna naprava, s katero bi se začasno nadomestil izpad naprave z okvaro, lahko povzroči skupno povečanje emisij.
Člen 38
Spremljanje emisij v zrak
Člen 39
Usklajenost z mejnimi vrednostmi emisij
Za mejne vrednosti emisij za zrak se šteje, da so upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 4 Priloge V.
Člen 40
Kurilne naprave s kombiniranim gorivom
Pristojni organ za kurilne naprave s kombiniranim gorivom, v katerih se hkrati uporabljata dve ali več vrst goriva, določi mejne vrednosti emisij v skladu z naslednjimi koraki:
uporabi mejno vrednost emisij, ki velja za posamezno vrsto goriva in onesnaževala glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave, kot je določena v delih 1 in 2 Priloge V;
določi utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo, tako da pomnoži posamezno mejno vrednost iz točke (a) z deležem vhodne toplotne energije, ki jo prispeva posamezno gorivo, zmnožek pa deli z vsoto vhodne toplotne energije, ki jo prispevajo vsa goriva;
sešteje utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo.
V primeru kurilnih naprav s kombiniranim gorivom zajetih s členom 30(2), ki kot edino gorivo ali skupaj z drugimi gorivi za lastne potrebe uporabljajo ostanke destilacij in pretvorb surove nafte, se lahko namesto mejnih vrednosti emisij, določenih v skladu z odstavkom 1, uporabijo naslednje mejne vrednosti:
mejna vrednost emisij, kot je določena v delu 1 Priloge V za odločilno gorivo, če je med delovanjem kurilne naprave prispevani delež odločilnega goriva glede na vsoto vhodne toplotne moči, ki jo prispevajo vsa goriva, 50 % ali več;
če je prispevani delež odločilnega goriva glede na vsoto vhodne toplotne moči, ki jo prispevajo vsa goriva, manjši od 50 %, mejna vrednost emisij, določena na naslednji način:
uporabijo se mejne vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V za vsako uporabljeno gorivo glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč kurilne naprave;
izračuna se mejna vrednost emisij odločilnega goriva tako, da se mejna vrednost emisij, določena za to gorivo v skladu s točko (i), pomnoži z 2 in od tega rezultata odšteje mejna vrednost emisij uporabljenega goriva z najnižjo mejno vrednostjo emisij, kot je določeno v delu 1 Priloge V, glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč kurilne naprave;
določijo se utežne mejne vrednosti emisij za vsako uporabljeno gorivo tako, da se mejna vrednost emisij, izračunana v točkah (i) in (ii), pomnoži z vhodno toplotno močjo zadevnega goriva, zmnožek pa deli z vsoto vhodne toplotne moči, ki jo prispevajo vsa goriva;
seštejejo se utežne mejne vrednosti emisij, izračunane skladno s točko (iii).
Člen 41
Izvedbena pravila
Izvedbena pravila se določijo glede:
opredelitve obdobja zagona in ustavitve iz točke 27 člena 3 in točke 1 dela 4 Priloge V; ter
prehodnih nacionalnih načrtov iz člena 32 ter predvsem postavitve zgornjih meja emisij ter povezanega spremljanja in poročanja.
Ta izvedbena pravila se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 75(2). Komisija oblikuje ustrezne predloge najkasneje do 7. julija 2011.
POGLAVJE IV
POSEBNE DOLOČBE ZA SEŽIGALNICE ODPADKOV IN NAPRAVE ZA SOSEŽIG ODPADKOV
Člen 42
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov, ki sežigajo ali sosežigajo trdne ali tekoče odpadke.
To poglavje se ne uporablja za naprave za uplinjanje ali pirolizo, če se plini ali tekočine, ki nastanejo pri taki toplotni obdelavi odpadkov, obdelujejo pred njihovim sežigom do take mere, da:
sežig povzroča emisije, nižje kot zgorevanje najmanj onesnažujočih goriv, razpoložljivih na trgu, ki bi jih bilo mogoče kuriti v napravi;
za emisije, ki niso dušikovi oksidi, žveplovi oksidi in prah, sežig ne povzroča emisij, višjih od tistih, nastalih pri sežigu ali sosežigu odpadkov.
Za namene tega poglavja vključujejo sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov vse linije za sežiganje ali linije za sosežiganje, sprejem odpadkov, skladiščenje, naprave za predobdelavo na kraju samem, sisteme za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotle, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za obdelavo ali skladiščenje ostankov in odpadne vode na kraju samem, odvodnike, naprave in sisteme za nadziranje postopkov sežiganja ali sosežiganja, zapisovanje in spremljanje pogojev sežiganja ali sosežiganja.
Če se za toplotno obdelavo odpadkov uporabijo postopki, različni od oksidacije, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov vključuje tako postopek toplotne obdelave kot tudi naknadni postopek sežiga.
Če sosežiganje odpadkov poteka tako, da glavni namen naprave ni proizvodnja energije ali izdelkov, ampak toplotna obdelava odpadkov, se naprava šteje za sežigalnico odpadkov.
To poglavje se ne uporablja za naslednje naprave:
naprave, ki obdelujejo le naslednje odpadke:
odpadke iz točke (b) točke 31 člena 3;
radioaktivne odpadke;
živalska trupla, kot jih ureja Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi ( 18 );
odpadke, nastale pri iskanju in izkoriščanju virov nafte in plina na vrtalnih ploščadih ter sežgane na teh ploščadih;
eksperimentalne naprave, ki se uporabljajo za raziskave, razvoj in preskušanje z namenom izboljšanja postopka sežiganja in obdelajo manj kot 50 ton odpadkov na leto.
Člen 43
Opredelitev ostankov
Za namene tega poglavja „ostanek“ pomeni katere koli tekoče ali trdne odpadke, ki jih proizvede sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov.
Člen 44
Vloga za dovoljenje
Vloga za dovoljenje za sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov vključuje opis predvidenih ukrepov, ki zagotavljajo, da so izpolnjene naslednje zahteve:
naprava je načrtovana in opremljena ter se vzdržuje in upravlja tako, da so ob upoštevanju vrst odpadkov, ki se bodo sežigali ali sosežigali, izpolnjene zahteve tega poglavja;
pri sežigu ali sosežigu pridobljena toplota se izrabi, kolikor je to izvedljivo, pri proizvodnji toplote, pare ali energije;
količina in škodljivost ostankov sta čim bolj zmanjšani in ostanki se reciklirajo, če je to primerno;
ostanki, ki jih ni mogoče preprečiti, zmanjšati ali reciklirati, se odstranijo v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije.
Člen 45
Pogoji za dovoljenje
Dovoljenje vključuje:
seznam vseh vrst odpadkov, ki se lahko obdelujejo, pri čemer se uporabljajo vsaj vrste odpadkov, določene v Evropskem seznamu odpadkov, vzpostavljenem z Odločbo 2000/532/ES in vključijo podatki o količini vsake vrste odpadkov, kadar je to primerno;
skupno zmogljivost sežigalnice ali naprave za sosežig;
mejne vrednosti emisij v zrak in vodo;
zahteve glede pH, temperature in pretoka izpustov odpadne vode;
postopke vzorčenja in merjenja ter njihovo pogostost, da so izpolnjeni pogoji za spremljanje emisij;
najdaljši dovoljeni čas kakršnih koli tehnično neizogibnih ustavitev, motenj ali okvar čistilnih ali merilnih naprav, v katerem emisije v zrak in izpusti odpadne vode lahko presežejo predpisane mejne vrednosti emisij.
Poleg zahtev iz odstavka 1 dovoljenje, izdano za sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov, ki sežiga nevarne odpadke, vključuje naslednje:
seznam količin različnih vrst nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo;
najmanjši in največji masni pretok teh nevarnih odpadkov, njihovo najmanjšo in največjo kurilno vrednost ter največjo vsebnost polikloriranih bifenilov, pentaklorfenola, klora, fluora, žvepla, težkih kovin in drugih onesnaževal.
Člen 46
Nadzor emisij
Emisije v zrak iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz delov 3 in 4 Priloge VI ali emisij, določenih v skladu z delom 4 navedene priloge.
Če v napravi za sosežig odpadkov več kot 40 % toplote nastane iz nevarnih odpadkov ali če se v napravi sosežigajo neobdelani mešani komunalni odpadki, se uporabljajo mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI.
Mejne vrednosti emisij se uporabljajo na točki, kjer se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov, odvajajo iz sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov.
Kadar se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo zunaj sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v čistilni napravi, namenjeni le čiščenju te vrste odpadne vode, je treba uporabljati mejne vrednosti emisij iz dela 5 Priloge VI na točki, kjer se odpadne vode odvajajo iz čistilne naprave. Če se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo skupaj z odpadno vodo iz drugih virov, na kraju samem ali drugje, upravljavec ►C1 na podlagi meritev iz točke 3 dela 6 Priloge VI izračuna ustrezne masne bilance, da določi vrednosti emisij na končnem iztoku ◄ , ki se lahko pripišejo odpadni vodi, nastali pri čiščenju odpadnih plinov.
Odpadne vode se nikakor ne smejo redčiti, zato da bi ustrezale mejnim vrednostim emisij iz dela 5 Priloge VI.
Lokacija za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, skupaj s pripadajočo površino za skladiščenje odpadkov, se projektira in upravlja tako, da se preprečita nedovoljeno in nenamerno izpuščanje katere koli snovi, ki onesnažuje okolje, v tla, površinsko vodo in podtalnico.
Predvidi se skladiščni prostor za onesnaženo padavinsko vodo, ki odteka z zemljišča sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ali onesnažene vode zaradi razlitja ali gašenja požarov. Skladiščni prostor mora biti primeren, da omogoča preskušanje in čiščenje take vode pred odvajanjem, kadar je to potrebno.
Brez poseganja v točko (c) člena 50(4) sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ali posamezne peči, ki so del sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v nobenih okoliščinah ne smejo nadaljevati s sežiganjem odpadkov več kot štiri ure neprekinjeno, kadar so mejne vrednosti emisij presežene.
Skupni čas obratovanja v teh pogojih v enem letu ne sme presegati 60 ur.
Obdobje iz drugega pododstavka velja za tiste peči, ki so povezane z eno samo napravo za čiščenje odpadnih plinov.
Člen 47
Okvara
V primeru okvare upravljavec, takoj ko je mogoče, zmanjša ali ustavi obratovanje do takrat, ko se ponovno lahko začne normalno obratovanje.
Člen 48
Spremljanje emisij
Emisije v zrak iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig se prav tako spremljajo v pogojih obratovanja, ki niso običajni. Emisije med zagonom in ustavitvijo, kadar se ne sežigajo odpadki, vključno z emisijami PCDD/F in dioksinom podobnih PCB, se ocenijo na podlagi merilnih kampanj, ki se izvajajo redno, na primer vsaka tri leta, med načrtovanimi postopki zagona ali ustavitve. Emisije PCDD/F in dioksinom podobnih PCB se čim bolj preprečijo ali zmanjšajo.
Člen 49
Usklajenost z mejnimi vrednostmi emisij
Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak in vodo izpolnjene, če so izpolnjeni pogoji iz dela 8 Priloge VI.
Člen 50
Pogoji obratovanja
Sežigalnice odpadkov se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se po zadnjem dovodu zraka za sežig plin, ki nastane pri sežigu odpadkov, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za vsaj dve sekundi segreje na temperaturo vsaj 850 °C.
Naprave za sosežig odpadkov se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se plin, ki nastane pri sosežigu odpadkov, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za vsaj dve sekundi segreje na temperaturo vsaj 850 °C.
Če se sežigajo ali sosežigajo nevarni odpadki, ki vsebujejo več kot 1 % halogeniranih organskih snovi, izraženih kot klor, je za skladnost s prvim in drugim pododstavkom potrebna temperatura vsaj 1 100 °C.
Pri sežigalnicah odpadkov se temperature iz prvega in tretjega pododstavka merijo blizu notranje stene sežigalne komore. Pristojni organ lahko odobri meritve na drugi reprezentativni točki sežigalne komore.
Vsaka sežigalna komora sežigalnice odpadkov mora biti opremljena z vsaj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se samodejno vklopi, kadar po zadnjem dovodu zraka za sežig temperatura zgorevalnih plinov pade pod temperature iz odstavka 2. Gorilnik se uporabi tudi ob zagonu in ustavitvi naprave, da se zagotovi, da se te temperature vzdržujejo ves čas teh postopkov in dokler so nesežgani odpadki v sežigalni komori.
Pomožni gorilnik se ne sme polniti z gorivi, ki lahko povzročijo višje emisije od tistih, nastalih pri sežigu plinskega olja, kot je opredeljeno v točki (2) člena 2 Direktive Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva ( 19 ), utekočinjenega plina ali zemeljskega plina.
Sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov v naslednjih primerih uporabljajo samodejni sistem za preprečevanje doziranja odpadkov:
ob zagonu, dokler se ne doseže temperatura iz odstavka 2 tega člena ali temperatura, določena v skladu s členom 51(1);
kadar se temperatura iz odstavka 2 tega člena ali temperatura, določena v skladu s členom 51(1), ne vzdržuje;
kadar neprekinjene meritve kažejo, da je zaradi motenj ali okvar naprav za čiščenje odpadnih plinov presežena katera koli mejna vrednost emisij.
Člen 51
Dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja
Emisije skupnega organskega ogljika in ogljikovega monoksida iz naprav za sosežig odpadkov, ki imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati tudi določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI.
Emisije skupnega organskega ogljika iz kotlov za lubje v celulozni in papirni industriji, ki sosežigajo odpadke na kraju proizvodnje, ki so obratovali in imeli dovoljenje pred 28. decembrom 2002 ter imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati tudi določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI.
Člen 52
Dostava in sprejem odpadkov
Preden upravljavec sprejme nevarne odpadke v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov, mora zbrati razpoložljive podatke o odpadkih, da lahko preveri skladnost z zahtevami v dovoljenju, določenimi v členu 45(2).
Ti podatki zajemajo naslednje:
vse upravne podatke o proizvodnem procesu iz dokumentacije iz točke (a) odstavka 4;
fizikalno in, če je izvedljivo, kemično sestavo odpadkov ter vse druge podatke, potrebne za oceno primernosti za nameravani sežig;
nevarne lastnosti odpadkov, snovi, s katerimi se ne smejo mešati, ter previdnostne ukrepe za rokovanje z njimi.
Pred sprejemom nevarnih odpadkov v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov upravljavec izvede vsaj naslednje postopke:
preveritev dokumentov, predpisanih v Direktivi 2008/98/ES in, kadar je to primerno, dokumentov, predpisanih v Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov ( 20 ) in zakonodaji o prevozu nevarnega blaga;
odvzem reprezentativnih vzorcev, razen kadar to ni primerno, če je le mogoče pred raztovarjanjem, da se s kontrolami preveri skladnost s podatki iz odstavka 3, in omogoči pristojnim organom, da ugotovijo naravo obdelanih odpadkov.
Vzorci iz točke (b) se hranijo vsaj še en mesec po sežigu ali sosežigu zadevnih odpadkov.
Člen 53
Ostanki
Člen 54
Znatna sprememba
Sprememba v obratovanju sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki obdeluje samo nenevarne odpadke v obratu iz poglavja II, ki vključuje sežiganje ali sosežiganje nevarnih odpadkov, šteje za znatno spremembo.
Člen 55
Poročanje ter javne informacije o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov
POGLAVJE V
POSEBNE DOLOČBE ZA OBRATE IN DEJAVNOSTI, PRI KATERIH SE UPORABLJAJO ORGANSKA TOPILA
Člen 56
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za dejavnosti iz dela 1 Priloge VII in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage porabe iz dela 2 navedene priloge.
Člen 57
Opredelitve
Za namene tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„obstoječi obrat“ pomeni obrat, delujoč na dan 29. marca 1999, ali ki je pridobil dovoljenje ali je bil registriran pred 1. aprilom 2001, ali katerega upravljavec je pred 1. aprilom 2001 predložil popolno vlogo za dovoljenje, pod pogojem, da je ta obrat pričel delovati najkasneje 1. aprila 2002;
„odpadni plini“ pomeni končni plinasti izpust, ki vsebuje hlapne organske spojine ali druga onesnaževala iz dimnika ali naprave za zmanjševanje emisij v zrak;
„nezajete emisije“ pomeni kakršne koli emisije hlapnih organskih spojin v zrak, tla ali vodo, ki niso zajete v odpadnih plinih, in topila v katerih koli izdelkih, če v delu 2 Priloge VII ni navedeno drugače;
„skupne emisije“ pomeni vsoto nezajetih emisij in emisij v odpadnih plinih;
„zmes“ pomeni zmes, kot je opredeljena v členu 3 (2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ( 21 );
„lepilo“ pomeni katero koli zmes, skupaj z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja za lepljenje posameznih delov izdelka;
„črnilo“ pomeni zmes, skupaj z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja v tiskarstvu za odtiskovanje besedila ali slik na površino;
„lak“ pomeni prozorno premazno sredstvo;
„poraba“ pomeni celoten vnos organskih topil v obrat v koledarskem letu ali katerem koli drugem 12-mesečnem obdobju brez vseh hlapnih organskih spojin, ki se regenerirajo za ponovno uporabo;
„vnos“ pomeni količino organskih topil in njihovo količino v zmeseh, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, skupaj s topili, recikliranimi v obratu ali zunaj njega, in ki se štejejo vsakokrat, ko se uporabijo pri izvajanju dejavnosti;
„ponovna uporaba“ pomeni uporabo organskih topil, regeneriranih v obratu za kakršne koli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez končne odstranitve takega regeneriranega organskega topila kot odpadka;
„zaprti pogoji“ pomeni razmere, v katerih obrat deluje tako, da se hlapne organske spojine, sproščene pri dejavnosti, zbirajo in odvajajo nadzorovano skozi dimnik ali naprave za zmanjševanje emisij in torej niso povsem nezajete;
„zagon in ustavitev“ pomeni postopke, razen rednega nihanja v delovanju, s katerimi se dejavnost, oprema ali rezervoar požene ali ustavi oziroma privede v prazni tek ali iz njega.
Člen 58
Nadomeščanje nevarnih snovi
Snovi ali zmesi, za katere so predpisani stavki o nevarnosti H340, H350, H350i, H360D ali H360F ali morajo biti označene s temi stavki zaradi deleža hlapnih organskih spojin in ki so skladno z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ter zmesi uvrščene med kancerogene ali mutagene snovi ali za razmnoževanje strupene snovi, se v najkrajšem možnem času nadomestijo z manj škodljivimi snovmi ali zmesmi, kolikor je to mogoče.
Člen 59
Nadzor emisij
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da vsak obrat izpolnjuje eno izmed naslednjih zahtev:
emisije hlapnih organskih spojin iz obratov ne presegajo mejnih vrednosti emisij v odpadnih plinih in mejnih vrednosti nezajetih emisij ali mejnih vrednosti skupnih emisij, izpolnjene pa so tudi druge zahteve, določene v delih 2 in 3 Priloge VII;
zahteve programa zmanjševanja emisij, določenega v delu 5 Priloge VII pod pogojem, da se doseže enakovredno zmanjšanje emisij glede na tisto, ki se doseže z uporabo mejnih vrednosti emisij iz točke (a).
Države članice v skladu s členom 72(1) poročajo Komisiji o napredku pri doseganju enakovrednega zmanjšanja emisij iz točke (b).
Obrati, v katerih se izvajata dve ali več dejavnosti, pri čemer vsaka presega pragove iz dela 2 Priloge VII:
glede snovi, določenih v odstavku 5, izpolnjujejo zahteve navedenega odstavka za vsako dejavnost posebej;
glede vseh drugih snovi:
izpolnjujejo zahteve odstavka 1 za vsako dejavnost posebej; ali
njihove skupne emisije hlapnih organskih spojin ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se uporabljala točka (i).
Člen 60
Spremljanje emisij
Države članice zagotovijo, da se merjenja emisij izvajajo v skladu z delom 6 Priloge VII, in sicer z določitvijo pogojev v dovoljenju ali s splošnimi zavezujočimi pravili.
Člen 61
Usklajenost z mejnimi vrednostmi emisij
Šteje se, da so mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 8 Priloge VII.
Člen 62
Poročanje o skladnosti
Upravljavec pristojnemu organu na zahtevo predloži podatke, ki pristojnemu organu omogočajo, da preveri skladnost z naslednjim:
z mejnimi vrednostmi emisij v odpadnih plinih, mejnimi vrednostmi nezajetih emisij in mejnimi vrednostmi skupnih emisij;
z zahtevami programa zmanjševanja emisij iz dela 5 Priloge VII;
z odstopanji, odobrenimi v skladu s členom 59(2) in (3).
To lahko vključuje načrt ravnanja s topili, ki je pripravljen v skladu z delom 7 Priloge VII.
Člen 63
Znatna sprememba obstoječih obratov
Sprememba največjega masnega vnosa organskih topil v obstoječi obrat, izraženega kot dnevno povprečje, kadar obrat deluje ob projektiranem obsegu proizvodnje v drugačnih pogojih, kot so tisti ob zagonu, ustavitvi in vzdrževanju naprav, velja za znatno, če se zaradi nje emisije hlapnih organskih spojin povečajo za več kot:
25 % pri obratih, ki izvajajo bodisi dejavnosti, ki sodijo na spodnje območje pragov iz točk 1, 3, 4, 5, 8, 10, 13, 16 ali 17 tabele v delu 2 Priloge VII, ali dejavnosti, ki sodijo pod katero drugo točko iz dela 2 Priloge VII, in pri katerih je poraba topil manj kakor 10 ton na leto;
10 % pri vseh drugih obratih.
Člen 64
Izmenjava informacij o nadomestitvi organskih topil
Komisija organizira izmenjavo informacij z državami članicami, zadevnimi industrijskimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, o uporabi organskih topil in njihovih možnih nadomestkih ter tehnikah z najmanjšim možnim učinkom na zrak, vodo, tla, ekosisteme in zdravje ljudi.
Organizira se izmenjava informacij o vsem naslednjem:
primernosti za uporabo;
možnih učinkih na zdravje ljudi in zlasti poklicni izpostavljenosti;
možnih učinkih na okolje;
ekonomskih posledicah, zlasti stroških, in izrabi možnosti, ki so na voljo.
Člen 65
Dostop do informacij
Odločba pristojnega organa, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje posodobitve, so dostopni javnosti.
Splošni obvezujoči predpisi, ki se uporabljajo za obrate, ter seznam obratov, za katere sta potrebna dovoljenje in registracija, so dostopni javnosti.
POGLAVJE VI
POSEBNE DOLOČBE ZA OBRATE, KI PROIZVAJAJO TITANOV DIOKSID
Člen 66
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid.
Člen 67
Prepoved odstranjevanja odpadkov
Države članice prepovejo odstranjevanje naslednjih odpadkov v katero koli vodno telo, morje ali ocean:
trdnih odpadkov;
matične lužine, ki nastaja pri fazi filtriranja, ki sledi hidrolizi raztopine titanil sulfata pri obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek, vključno s kislimi odpadki, pomešanimi s takimi lužinami, ki vsebujejo več kot 0,5 % proste žveplove kisline in različne težke kovine, vključno s takimi matičnimi lužinami, ki so bile razredčene, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove kisline;
odpadkov iz obratov, ki uporabljajo kloridov postopek z vsebnostjo več kot 0,5 % proste klorovodikove kisline in različnih težkih kovin, vključno s takimi odpadki, ki so bili razredčeni, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste klorovodikove kisline;
filtrirne soli, muljev in tekočih odpadkov, ki nastajajo pri obdelavi (koncentriranju ali nevtralizaciji) odpadkov iz točk (b) in (c) ter vsebujejo različne težke kovine, razen nevtraliziranih in filtriranih ali dekantiranih odpadkov, ki vsebujejo sledove težkih kovin in katerih pH-vrednost pred razredčenjem je večja od 5,5.
Člen 68
Nadzor emisij v vodo
Emisije iz obratov v vodo ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge VIII.
Člen 69
Preprečevanje in nadzor emisij v zrak
Člen 70
Spremljanje emisij
POGLAVJE VIA
POSEBNE DOLOČBE ZA REJO PERUTNINE IN PRAŠIČEV
Člen 70a
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za dejavnosti iz Priloge Ia, ki dosegajo pragove zmogljivosti iz navedene priloge.
Člen 70b
Agregacijsko pravilo
Države članice poskrbijo, da se pravilo iz prvega pododstavka ne uporablja za to, da se zaobidejo obveznosti iz te direktive.
Člen 70c
Dovoljenja in registracije
Države članice lahko za registracijo naprav uporabijo že obstoječe podobne postopke, da ne bi ustvarjale upravnega bremena.
Države članice lahko uporabijo postopek za izdajo dovoljenja za intenzivno rejo perutnine in prašičev za naprave:
z več kot 40 000 mesti za perutnino;
z več kot 2 000 mesti za prašiče pitance, težje od 30 kg, ali
z več kot 750 mesti za plemenske svinje.
Države članice lahko vključijo zahteve za nekatere kategorije naprav, ki spadajo na področje uporabe tega poglavja, v splošne zavezujoče predpise iz člena 6.
Države članice določijo postopek registracije ali izdaje dovoljenja v zvezi z napravami, ki ne spadajo na področje uporabe tega poglavja. Ti postopki vključujejo najmanj informacije iz odstavka 2.
Registracije ali vloge za dovoljenje vključujejo najmanj opis naslednjih elementov:
naprave in njenih dejavnosti;
vrste živali;
gostote živali v GVŽ/hektar, ki se izračuna v skladu s Prilogo Ia, kadar je ustrezno;
zmogljivosti naprave;
virov emisij iz naprave;
vrste in količine predvidljivih emisij iz naprave v vsako prvino okolja.
Člen 70d
Obveznosti upravljavca
Podatki o spremljanju se pridobijo z merilnimi metodami ali, kadar to ni izvedljivo, z metodami izračunavanja, kot je uporaba emisijskih faktorjev. Metode, ki se uporabijo za pridobitev podatkov o spremljanju, so opisane v pravilih obratovanja.
Upravljavec najmanj pet let vodi evidenco vseh rezultatov spremljanja in jih obdeluje tako, da omogoči preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij in mejnimi vrednostmi okoljske učinkovitosti, določenimi v pravilih obratovanja.
Člen 70e
Spremljanje
Člen 70f
Neizpolnjevanje
Kadar neizpolnjevanje povzroča znatno poslabšanje lokalnih razmer zraka, vode in tal ali kadar povzroča ali grozi, da povzroči znatno nevarnost za zdravje ljudi, pristojni organ dejavnost naprave prekine do ponovne vzpostavitve skladnosti.
Člen 70g
Javne informacije in udeležba javnosti
Države članice zagotovijo, da dobi zadevna javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v naslednjih postopkih:
priprava splošnih zavezujočih predpisov iz člena 6 o dovoljenjih za naprave, ki spadajo na področje uporabe tega poglavja;
izdaja dovoljenja za novo napravo, ki spada na področje uporabe tega poglavja;
izdaja posodobljenega dovoljenja v skladu s členom 70c(4) za vse znatne spremembe obstoječe naprave, ki spada na področje uporabe tega poglavja, ali
v postopku registracije v primeru, če splošni zavezujoči predpisi niso sprejeti, države članice pa dovolijo zgolj registracijo naprave.
Pristojni organ da javnosti na voljo, vključno sistematično preko spleta, brezplačno in neomejeno dostopno registriranim uporabnikom, naslednje dokumente in informacije:
dovoljenje ali registracijo;
rezultate posvetovanj, opravljenih v skladu z odstavkom 1;
splošne zavezujoče predpise iz člena 6, ki se uporabljajo za naprave, ki spadajo na področje uporabe tega poglavja, ter
poročila o inšpekcijskih pregledih naprav, ki spadajo na področje uporabe tega poglavja.
Člen 70h
Dostop do sodišč
Države članice v skladu z ustreznim nacionalnim pravnim sistemom članom zadevne javnosti zagotovijo dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju tega poglavja, ko je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
imajo zadosten interes;
uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj.
Položaj v revizijskem postopku ni pogojen z vlogo, ki jo je član zadevne javnosti imel med participativno fazo postopkov odločanja na podlagi te direktive.
Postopek revizije mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne pretirano drag ter mora zagotavljati ustrezna in učinkovita pravna sredstva, vključno s sodno prepovedjo, kot je primerno.
Člen 70i
Enotni pogoji za pravila obratovanja
Komisija pred določitvijo enotnih pogojev za pravila obratovanja v skladu z odstavkom 2 organizira izmenjavo informacij med državami članicami, zadevnimi sektorji in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter v njej tudi sama sodeluje. Pri izmenjavi informacij se zlasti obravnava naslednje:
ravni emisij in okoljske učinkovitosti naprav in tehnologij ter druge ukrepe v skladu s Prilogo III;
uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter razvoj v zvezi s tem;
najboljše razpoložljive tehnike, opredeljene po preučitvi vprašanj iz točk (a) in (b);
nastajajoče tehnike.
Enotni pogoji za pravila obratovanja so skladni z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik za dejavnosti iz Priloge Ia ter upoštevajo naravo, vrsto, velikost in gostoto živali teh naprav, velikost čred posameznih vrst živali na mešanih kmetijah ter posebnosti sistemov vzreje na pašnikih, kjer se živali redijo le sezonsko v zaprtih napravah. Vključujejo tudi okvirne informacije o nastajajočih tehnikah, kadar so na voljo.
Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom preučitve iz člena 75(2).
POGLAVJE VII
ODBOR, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 71
Pristojni organi
Države članice določijo pristojne organe, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.
Člen 72
Poročanje držav članic
Države članice od 1. januarja 2016 pripravijo letni popis emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu ter vnosa energije za vse kurilne naprave zajete s poglavjem III te direktive.
Ob upoštevanju agregacijskih pravil iz člena 29 pristojni organ pridobi za vsako kurilno napravo naslednje podatke:
skupna nazivna vhodna toplotna moč (v MW) kurilne naprave;
vrsta kurilne naprave: kotel, plinska turbina, plinski motor, dizelski motor, drugo (pri čemer se natančno opredeli vrsta);
datum začetka obratovanja kurilne naprave;
skupne letne emisije (v tonah na leto) žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu (kot skupni neraztopljeni delci);
število obratovalnih ur kurilne naprave;
celotna letna količina vnosa energije v povezavi z neto kurilno vrednostjo (TJ na leto), razčlenjena glede na naslednje kategorije goriva: premog, lignit, biomasa, šota, druga trdna goriva (pri čemer se natančno opredeli vrsta), tekoča goriva, zemeljski plin, drugi plini (pri čemer se natančno opredeli vrsta).
Letni podatki za posamezne naprave, zajeti v teh popisih, se na zahtevo dajo na voljo Komisiji.
Komisiji je vsake tri leta v roku 12 mesecev od izteka triletnega obravnavanega obdobja na voljo povzetek popisov. V tem popisu so ločeno prikazani podatki za kurilne naprave v rafinerijah.
Komisija v roku 24 mesecev od izteka obravnavanega triletnega obdobja da na voljo državam članicam in javnosti povzetek primerjave in ocene navedenih popisov v skladu z Direktivo 2003/4/ES.
Države članice od 1. januarja 2016 letno pošiljajo Komisiji naslednje podatke:
pri kurilnih napravah, za katere se uporablja člen 31, vsebnost žvepla v uporabljenem domačem trdnem gorivu in doseženo stopnjo razžveplanja, izraženo kot povprečje vsakega meseca, Za prvo leto, kadar se uporablja člen 31, je treba poslati tudi tehnično utemeljitev za neizvedljivost spoštovanja mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) in (3); ter
pri kurilnih napravah, ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot tekoče povprečje za obdobje petih let, število obratovalnih ur na leto.
Člen 73
Preučitev
Do 30. junija 2028 in nato vsakih pet let Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o preučitvi izvajanja te direktive. Poročilo vključuje informacije o dejavnostih, za katere so bili ali niso bili sprejeti zaključki o BAT na podlagi člena 13(5) te direktive, upošteva dinamiko inovacij, vključno z nastajajočimi tehnikami, potrebo po nadaljnjih ukrepih za preprečevanje onesnaževanja in pregled iz člena 8 Direktive 2003/87/ES.
To poročilo vključuje oceno potrebe po ukrepanju na ravni Unije z določitvijo ali posodobitvijo minimalnih zahtev za vso Unijo glede mejnih vrednosti emisij in glede pravil o spremljanju in skladnosti za dejavnosti v okviru zaključkov o BAT, sprejetih v predhodnem petletnem obdobju, na podlagi naslednjih meril:
vpliv zadevnih dejavnosti na okolje kot celoto in na zdravje ljudi;
stanje uporabe najboljših razpoložljivih tehnik pri zadevnih dejavnostih.
V oceni mora biti upoštevano mnenje foruma iz člena 13(4).
Poglavje III in Priloga V te direktive predstavljata za velike kurilne naprave minimalne zahteve za vso Unijo.
Poročilo spremlja zakonodajni predlog, kadar je to primerno. Kadar se v oceni iz drugega pododstavka ugotovi taka potreba, zakonodajni predlog vključuje določbe za določitev ali posodobitev minimalnih zahtev za vso Unijo glede mejnih vrednosti emisij in glede pravil o spremljanju in skladnosti za zadevne dejavnosti.
Komisija do 31. decembra 2012 ponovno preuči potrebo po nadzoru emisij, ki nastanejo pri:
izgorevanju goriv v obratih s skupno nazivno vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW;
intenzivni reji goveda; in
trošenju gnojila.
Komisija o rezultatih te preučitve poroča Evropskemu parlamentu in Svetu ter po potrebi priloži zakonodajni predlog.
Komisija z metodologijo, ki temelji na dokazih, in ob upoštevanju posebnosti sektorja oceni potrebo po ukrepih Unije za:
celovito obravnavo emisij iz živinoreje v Uniji, zlasti govedoreje, ter
nadaljnje doseganje cilja globalnega varstva okolja v zvezi s proizvodi, danimi na trg Unije, s preprečevanjem in nadzorom emisij iz živinoreje ter na način, ki je skladen z mednarodnimi obveznostmi Unije.
Komisija sporoči rezultate te ocene do 31. decembra 2026 Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo spremlja zakonodajni predlog, kadar je to primerno.
Komisija pregleda:
potrebo po nadzoru emisij, ki nastanejo pri raziskovanju in proizvodnji nafte in plina na kopnem in na morju;
potrebo po nadzoru emisij, ki nastanejo pri obdelavi na kraju samem in pridobivanju neenergetskih industrijskih mineralov, ki se uporabljajo v panogah, ki niso gradbeništvo, ter potrebo po nadzoru emisij iz obdelave na kraju samem in pridobivanja rud, ki se na novo izkoriščajo v Uniji;
potrebo po reviziji praga dejavnosti iz Priloge I za proizvodnjo vodika z elektrolizo vode.
Komisija vključi rezultate tega pregleda v prvo poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki se zahteva na podlagi prvega odstavka.
Člen 74
Spremembe prilog
Komisija objavi ustrezne študije in analize, uporabljene pri pripravi delegiranega akta, sprejetega v skladu s tem členom, najpozneje ob sprejetju delegiranega akta.
Člen 75
Postopek v odboru
Člen 76
Izvajanje prenosa pooblastila
▼M1 —————
Člen 79
Kazni
Za najhujše kršitve, za katere je odgovorna pravna oseba, znaša najvišja upravna denarna kazen iz prvega pododstavka najmanj 3 % letnega prometa upravljavca v Uniji v poslovnem letu pred letom, v katerem mu je bila naložena globa.
Države članice lahko poleg ali namesto tega uporabijo kazenske sankcije, če so enako učinkovite, sorazmerne in odvračilne kot upravne denarne kazni iz tega člena.
Države članice zagotovijo, da se pri kaznih, vzpostavljenih na podlagi tega člena, ustrezno upošteva naslednje, kot je ustrezno:
narava, resnost in obseg kršitve;
prebivalstvo ali okolje, ki ga je prizadela kršitev, ob upoštevanju vpliva kršitve na cilj doseganja visoke ravni varstva zdravja ljudi in okolja;
ali je kršitev enkratna ali ponavljajoča.
Člen 79a
Odškodnina
Člen 80
Prenos
Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 2, točkami (8), (11) do (15), (18) do (23), (26) do (30), (34) do (38) in (41) člena 3, členom 4(2) in (3), členom 7, členoma 8 in 10, točkama (e) in (h) člena 11, točkama (e) in (h) člena 12(1), členom 13(7), točko (ii) točke (c) člena 14(1), točkami (d), (e), (f) in (h) člena 14(1), členom 14(2) do (7), členom 15(2) do (5), členi 16, 17 in 19, členom 21(2) do (5), členi 22, 23, 24, 27, 28 in 29, členom 30(1), (2), (3), (4), (7) in (8), členi 31, 32, 33, 34, 35, 36, 38 in 39, členom 40(2) in (3), členoma 42 in 43, členom 45(1), členom 58, členom 59(5), členom 63, členom 65(3), členi 69, 70, 71, 72 in 79, ter s prvim pododstavkom in točkami 1.1, 1.4, 2.5(b), 3.1, 4, 5, 6.1(c), 6.4(b), 6.10 in 6.11 Priloge I, Prilogo II, točko 12 Priloge III, Prilogo V, točko (b) dela 1, točkami 2.2, 2.4, 3.1 in 3.2 dela 4, točkama 2.5 in 2.6 dela 6 in točko 1.1(d) dela 8 Priloge VI, točko 2 dela 4, točko 1 dela 5, točko 3 dela 7 Priloge VII, točkama 1 in 2(c) dela 1, točkama 2 in 3 dela 2 in delom 3 Priloge VIII do 7. januarja 2013.
Države članice te predpise uporabljajo od navedenega enakega datuma.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 81
Razveljavitev
Člen 82
Prehodne določbe
Točka 3.2 dela 4 Priloge VI se v zvezi s kurilnimi napravami, v katerih se sosežigajo odpadki, uporablja od:
1. januarja 2016 za kurilne naprave iz člena 30(2);
7. januarja 2013 za kurilne naprave iz člena 30(3).
Člen 83
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 84
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
Vrste dejavnosti po členu 10
V nadaljevanju navedeni pragovi se v splošnem nanašajo na proizvodne zmogljivosti ali obseg proizvodnje. Če se v istem obratu opravlja več dejavnosti, zajetih v istem opisu dejavnosti, ki imajo prag, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo. Pri ravnanju z odpadki velja ta izračun za raven dejavnosti iz točk 5.1, 5.3(a) in 5.3(b).
Komisija pripravi navodila o:
razmerju med ravnanjem z odpadki, opisanim v tej prilogi, in ravnanjem z odpadki iz prilog I in II Direktive 2008/98/ES, in
razlagi pojma „industrijska raven“ glede opisa dejavnosti kemične industrije iz te priloge.
1. Energetika
|
1.1 |
Izgorevanje goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več |
|
1.2 |
Rafiniranje nafte in plina |
|
1.3 |
Proizvodnja koksa |
|
1.4 |
Uplinjanje, utekočinjanje ali piroliza:
(a)
premoga;
(b)
drugih goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 20 MW ali več. |
2. Proizvodnja in predelava kovin
|
2.1 |
Praženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami) |
|
2.2 |
Proizvodnja surovega železa ali jekla (primarno in sekundarno taljenje), vključno z neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo nad 2,5 tone na uro |
|
2.3 |
Predelava železa in jekla:
(a)
obratovanje toplih valjarn z zmogljivostjo nad 20 ton surovega jekla na uro;
(aa)
obratovanje hladnih valjarn z zmogljivostjo nad 10 ton surovega jekla na uro;
(b)
obratovanje kovačnic s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo;
(ba)
obratovanje kovačnic s kovaškimi stiskalnicami, katerih sila je večja od 30 mega-newtonov (MN) na stiskalnico;
(c)
nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom nad 2 toni surovega jekla na uro. |
|
2.4 |
Obratovanje livarn železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan |
|
2.5 |
Predelava neželeznih kovin:
(a)
proizvodnja surovih neželeznih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemijskimi ali elektrolitskimi postopki;
(b)
taljenje in legiranje neželeznih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo in obratovanjem livarn neželeznih kovin, s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine. |
|
2.6 |
Površinska obdelava kovin ali plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino nad 30 m3 |
|
2.7 |
Proizvodnja baterij, razen zgolj sestavljanja, s proizvodno zmogljivostjo 15 000 ton baterijskih celic (katoda, anoda, elektrolit, separator, kapsula) ali več na leto. |
3. Nekovinska industrija
|
3.1 |
Proizvodnja cementa, apna in magnezijevega oksida:
(a)
proizvodnja cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 500 ton na dan ali drugih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan;
(b)
proizvodnja apna v pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan;
(c)
proizvodnja magnezijevega oksida v pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan. |
|
3.2 |
Proizvodnja azbesta ali izdelava azbestnih izdelkov |
|
3.3 |
Proizvodnja stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan |
|
3.4 |
Taljenje mineralnih snovi, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan |
|
3.5 |
proizvodnja keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opečnih zidakov, ognjevarnih zidakov, keramičnih ploščic, keramike ali porcelana:
(a)
s proizvodno zmogljivostjo 75 ton na dan in/ali
(b)
z zmogljivostjo peči nad 4 m3 in z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3. |
|
3.6 |
Ekstrakcija, vključno z obdelavo na kraju samem, kot so kominucija, nadzor velikosti, bogatenja in izboljšanja, naslednjih rud na industrijski ravni: boksit, krom, kobalt, baker, zlato, železo, svinec, litij, mangan, nikelj, paladij, platina, kositer, volfram in cink. |
4. Kemična industrija
Za namene tega oddelka, proizvodnja v smislu vrst dejavnosti iz tega oddelka pomeni proizvodnjo na industrijski ravni s kemično ali biološko predelavo snovi ali skupin snovi, naštetih v točkah 4.1 do 4.6
|
4.1 |
Proizvodnja organskih kemikalij, kot so:
(a)
enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski);
(b)
ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, zmesi estrov, acetati, etri, peroksidi in epoksi smole;
(c)
ogljikovodiki z vezanim žveplom;
(d)
ogljikovodiki z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati;
(e)
ogljikovodiki z vezanim fosforjem;
(f)
halogenirani ogljikovodiki;
(g)
organokovinske spojine;
(h)
plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze);
(i)
sintetične gume;
(j)
barve in pigmenti;
(k)
površinsko aktivne snovi. |
|
4.2 |
Proizvodnja anorganskih kemikalij, kot so:
(a)
plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, razen če je proizveden z elektrolizo vode, žveplov dioksid, karbonilklorid;
(b)
kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina;
(c)
baze, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid;
(d)
soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat;
(e)
nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev karbid, silicij in silicijev karbid. |
|
4.3 |
Proizvodnja fosfornih, dušikovih in kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih) |
|
4.4 |
Proizvodnja sredstev za varstvo rastlin ali biocidov |
|
4.5 |
Proizvodnja farmacevtskih izdelkov, vključno s polizdelki |
|
4.6 |
Proizvodnja eksplozivnih snovi |
5. Ravnanje z odpadki
|
5.1 |
Odstranjevanje ali predelava nevarnih odpadkov, z zmogljivostjo nad 10 ton na dan, ki obsega eno ali več naslednjih dejavnosti:
(a)
biološko obdelavo;
(b)
fizikalno-kemijsko obdelavo;
(c)
mešanje pred izvedbo katerekoli druge dejavnosti iz točk 5.1 in 5.2;
(d)
prepakiranje pred izvedbo katerekoli druge dejavnosti iz točk 5.1 in 5.2;
(e)
pridobivanje topil/regeneracijo;
(f)
recikliranje/pridobivanje anorganskih snovi, razen kovin ali kovinskih spojin;
(g)
regeneracijo kislin ali baz;
(h)
predelavo sestavin, uporabljenih za zmanjšanje onesnaženosti;
(i)
predelavo sestavin iz katalizatorjev;
(j)
ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja;
(k)
površinsko zajezitev. |
|
5.2 |
Odstranjevanje ali predelava odpadkov v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov:
(a)
za nenevarne odpadke z zmogljivostjo nad 3 tone na uro;
(b)
za nevarne odpadke z zmogljivostjo nad 10 ton na dan. |
|
5.3 |
(a)
Odstranjevanje nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 50 ton na dan, ki obsega eno ali več naslednjih dejavnosti, razen dejavnosti iz Direktive Sveta 91/271/EGS ( 23 ):
(i)
biološko obdelavo, kot je anaerobna razgradnja ali sorazgradnja;
(ii)
fizikalno-kemijsko obdelavo;
(iii)
predhodno obdelavo odpadkov za sežig ali sosežig;
(iv)
obdelavo žlindre in pepela;
(v)
obdelavo kovinskih odpadkov, vključno z odpadno električno in elektronsko opremo ter izrabljenimi vozili in njihovimi deli, v drobilnikih.
(b)
Predelava ali kombinacija predelave in odstranjevanja nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 75 ton na dan, ki obsega eno ali več naslednjih dejavnosti, razen dejavnosti iz Direktive 91/271/EGS:
(i)
biološko obdelavo, kot je anaerobna razgradnja;
(ii)
predhodno obdelavo odpadkov za sežig ali sosežig;
(iii)
obdelavo žlindre in pepela;
(iv)
obdelavo kovinskih odpadkov, vključno z odpadno električno in elektronsko opremo ter izrabljenimi vozili in njihovimi deli, v drobilnikih. Če je anaerobna razgradnja edina dejavnost obdelave odpadkov, ki se izvaja, je prag zmogljivosti za to dejavnost 100 ton na dan. |
|
5.4 |
Odlagališča odpadkov, opredeljenih v točki (g) člena 2 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih ( 24 ), ki sprejmejo več kot 10 ton odpadkov na dan, ali s skupno zmogljivostjo nad 25 000 ton, razen odlagališč za inertne odpadke |
|
5.5 |
Začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, ki niso zajeti v točki 5.4, do začetka ene izmed dejavnosti iz točk 5.1, 5.2, 5.4 in 5.6 s skupno zmogljivostjo nad 50 ton, razen začasnega skladiščenja na mestu nastanka odpadkov do začetka zbiranja |
|
5.6 |
Podzemno skladiščenje nevarnih odpadkov s skupno zmogljivostjo nad 50 ton |
6. Druge dejavnosti
|
6.1 |
Proizvodnja v industrijskih obratih:
(a)
papirne kaše iz lesa ali drugih vlaknatih materialov;
(b)
papirja ali kartona, s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan;
(c)
ene ali več naslednjih plošč na lesni podlagi: usmerjene pramenske plošče, iverne ali vlaknene plošče s proizvodno zmogljivostjo nad 600 m3 na dan. |
|
6.2 |
Predhodna obdelava (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija), barvanje ali končna obdelava tekstilnih vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan. |
|
6.3 |
Strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan |
|
6.4 |
(a)
Obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan
(b)
Obdelava in predelava, razen pakiranja, naslednjih surovin, predhodno obdelanih ali neobdelanih, za proizvodnjo živil ali krme iz:
(i)
le živalskih surovin (razen mleka), s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton končnih izdelkov na dan;
(ii)
le rastlinskih surovin, s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih izdelkov na dan ali 600 ton na dan, če obrat deluje več kot 90 zaporednih dni katero koli leto;
(iii)
živalskih in rastlinskih surovin, v kombiniranih in posameznih proizvodov, s proizvodno zmogljivostjo končnih izdelkov, ki presega:
—
75 ton na dan, če je A enako 10 ali več; ali
—
[300- (22,5 × A)] ton na dan v vseh drugih primerih
pri čemer je „A“ odstotni delež živalskih surovin (v odstotku teže) v proizvodni zmogljivosti končnih izdelkov. Embalaža ni všteta v končno težo proizvoda. Ta pododdelek se ne uporablja, če je surovina samo mleko.
(c)
Izključno obdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200 ton na dan (povprečna vrednost na letni ravni) |
|
6.5 |
Odstranjevanje ali recikliranje živalskih trupel ali živalskih stranskih proizvodov z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan. |
|
6.6 |
Elektroliza vode za proizvodnjo vodika, če proizvodna zmogljivost presega 50 ton na dan. |
|
6.7 |
Površinska obdelava snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg organskih topil na uro ali več kot 200 ton na leto |
|
6.8 |
Proizvodnja ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo |
|
6.9 |
Zajemanje tokov CO2 iz naprav, navedenih v tej direktivi, za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES |
|
6.10 |
Konzerviranje lesa in lesnih proizvodov s kemikalijami s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 75 m3 na dan, in ne zgolj obdelava proti modrivosti lesa |
|
6.11 |
Neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva 91/271/EGS, ki jo odvaja obrat iz poglavja II |
PRILOGA Ia
Dejavnosti iz člena 70a
Naprave spadajo na področje uporabe te priloge, če spadajo v eno ali več naslednjih kategorij dejavnosti:
Reja prašičev, ki predstavljajo 350 GVŽ ali več, razen vzrejnih dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s pravili ekološke pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848, ali kadar je gostota živali manjša od 2 GVŽ/hektar, ki se uporablja izključno za pašo ali pridelavo krme za živali, živali pa so večji del leta ali v določenih letnih časih na prostem.
Reja samo kokoši nesnic, ki predstavljajo 300 GVŽ ali več, ali reja samo drugih kategorij perutnine, ki predstavljajo 280 GVŽ ali več. V napravah s kombinirano rejo perutnine, vključno s kokošmi nesnicami, je prag 280 GVŽ, zmogljivost pa se izračuna z uporabo utežnega faktorja ( 25 )0,93 za kokoši nesnice.
Reja katere koli mešanice prašičev ali perutnine, ki predstavlja 380 GVŽ ali več, razen reje prašičev v napravah, ki se izvajajo v skladu s pravili ekološke pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848, ali kadar je gostota živali manjša od 2 GVŽ/hektar, ki se uporablja izključno za pašo ali pridelavo krme za živali, živali pa so večji del leta ali v določenih letnih časih na prostem.
Raven GVŽ naprave se izračuna z uporabo naslednjih količnikov za pretvorbo:
Prašiči:
plemenske svinje ≥ 50 kg … 0,500
prašički ≤ 20 kg … 0,027
drugi prašiči … 0,300
Perutnina:
pitovni piščanci… 0,007
kokoši nesnice … 0,014
purani … 0,030
race … 0,010
gosi … 0,020
noji … 0,350
druga perutnina … 0,001
PRILOGA II
Načela, ki jih je treba izpolnjevati pri odobritvi odstopanja iz člena 15(4)
Pri odstopanjih, določenih v skladu s členom 15(5), se spoštujejo naslednja načela:
1. Stroški
1.1 Stroški iz člena 15(5) so stroški izpolnjevanja ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in vključujejo stroške kapitala in obratovalne stroške. Širši družbeni ali gospodarski stroški niso vključeni.
1.2 Ovrednotenje stroškov je kvantitativno, podpira pa ga kvalitativna ocena.
1.3 Stroški, ki se upoštevajo pri oceni:
predstavljajo stroške neto vrednosti po odbitku vseh finančnih prejemkov zaradi uporabe najboljših razpoložljivih tehnik;
vključujejo stroške dostopa do finančnega kapitala, potrebnega za financiranje najboljših razpoložljivih tehnik;
se izračunajo z uporabo diskontne stopnje, da bi se upoštevale razlike v denarni vrednosti skozi čas.
1.4 Uporaba odstopanja jasno opredeljuje vir stroškov in metode, uporabljene za njihov izračun, vključno z diskontno stopnjo iz točke 1.3(c) in oceno negotovosti, povezanih z oceno stroškov.
1.5 Stroške, ki jih ovrednoti upravljavec, pristojni organ oceni na podlagi informacij drugih virov, kot so ponudniki tehnologije, strokovno pregledane raziskave, strokovne presoje ali podatki iz drugih naprav, v katerih so bile nedavno nameščene najboljše razpoložljive tehnike.
2. Koristi za okolje
2.1 Koristi za okolje iz člena 15(6) so koristi za okolje zaradi izpolnjevanja ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.
2.2 Ovrednotenje koristi za okolje je kvantitativno (v denarnem smislu), podpira pa ga kvalitativna ocena. Ugotovljeni stroški škode zaradi onesnaževala se uporabljajo, kadar so na voljo.
2.3 Pri oceni koristi za okolje se upošteva diskontna stopnja, uporabljena za vse denarne prejemke, s katero se upoštevajo razlike v vrednosti za družbo skozi čas.
2.4 Zahtevek za odstopanje jasno opredeljuje vir informacij o koristih za okolje in metode, uporabljene za izračun koristi za okolje, vključno z diskontno stopnjo iz točke 1.3(c) in oceno negotovosti, povezanih z vrednotenjem koristi za okolje.
2.5 Koristi za okolje, ki jih ovrednoti upravljavec, pristojni organ oceni na podlagi strokovne presoje ali podatkov drugih naprav, v katerih so bile nedavno nameščene najboljše razpoložljive tehnike.
3. Nesorazmernost stroškov v primerjavi s koristmi za okolje
3.1 Za namene določitve, ali obstaja nesorazmernost, se primerjajo stroški izpolnjevanja ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in koristi takega izpolnjevanja.
3.2 Mehanizem primerjave vključuje naslednje elemente:
metodo za obravnavanje negotovosti pri ocenjevanju stroškov in koristi za okolje;
navedbo razlike, za katero bi morali stroški presegati koristi za okolje.
PRILOGA III
Merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnologij
|
1. |
uporaba tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov; |
|
2. |
uporaba manj nevarnih snovi in drugih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost; |
|
3. |
pospeševanje predelave in recikliranja snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu, in odpadkov, če je to primerno; |
|
4. |
primerljivi procesi, naprave ali načini obratovanja, ki so bili v industriji uspešno preizkušeni; |
|
5. |
tehnološki napredek, vključno z digitalnimi orodji, in nova znanstvena spoznanja; |
|
6. |
vrsta, učinek in obseg posameznih emisij; |
|
7. |
začetek obratovanja novih ali obstoječih obratov; |
|
8. |
čas, potreben za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije; |
|
9. |
poraba in vrsta surovin, vključno z vodo, uporabljenih v procesu ter gospodarnost z viri in njihova ponovna uporaba in razogljičenje; |
|
10. |
potreba po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva emisij na okolje, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in tveganja za okolje na najnižjo možno raven; |
|
11. |
potreba po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje in zdravje ljudi; |
|
12. |
informacije, objavljene s strani javnih mednarodnih organizacij. |
PRILOGA IV
Sodelovanje javnosti pri odločanju
|
1. |
Člane zadevne javnosti se obvesti prek javnih objav in na spletnem mestu o naslednjih zadevah varstva okolja že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitve in najpozneje takrat, ko jih je mogoče razumno posredovati:
(a)
vloga za dovoljenje ali glede na primer predlog za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja v skladu s členom 21, vključno z opisom elementov iz člena 12(1);
(b)
kjer je primerno, dejstvo, da je odločitev predmet nacionalne ali čezmejne presoje vplivov na okolje ali posvetovanja med državami članicami v skladu s členom 26;
(c)
podrobni podatki o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne informacije in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti časovnih rokov za posredovanje pripomb ali vprašanj;
(d)
vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;
(e)
kjer je primerno, podrobnosti glede predloga za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja;
(f)
navedba rokov in krajev, kje in na kakšen način je ustrezen podatek dostopen;
(g)
podrobnosti o načinih za sodelovanje javnosti in posvetovanje v skladu s točko 5. |
|
2. |
Države članice zagotovijo, da se v okviru primernih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:
(a)
v skladu z nacionalno zakonodajo, glavna poročila in predlog, dan pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu s točko 1;
(b)
v skladu z Direktivo 2003/4/ES, drugi podatki, kakor so navedeni v točki 1, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 5 te direktive, in ki postanejo dostopni šele potem, ko je zadevna javnost že obveščena v skladu s točko 1. |
|
3. |
Članom zadevne javnosti se omogoči, da pristojnemu organu pravočasno in učinkovito poda pripombe in mnenja, preden s sprejme odločitev. |
|
4. |
Pri odločanju je treba ustrezno upoštevati rezultate posvetovanj, opravljenih v skladu s to prilogo. |
|
5. |
Zagotovijo se razumni časovni okviri za različne stopnje, da je dovolj časa za obveščanje javnosti in omogočanje članom zadevne javnosti, da se pripravi in učinkovito sodeluje v postopku odločanja o okoljskih zadevah ob upoštevanju te priloge. |
PRILOGA V
Tehnične določbe za kurilne naprave
DEL 1
Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave iz člena 30(2)
|
1. |
Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva, 3 % za kurilne naprave, ki niso plinske turbine in plinski motorji, na tekoča in plinasta goriva ter 15 % za plinske turbine in plinske motorje. |
|
2. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje
Za kurilne naprave na trdna goriva, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 800 mg/Nm3. Za kurilne naprave na tekoča goriva, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 850 mg/Nm3 za naprave, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč ne presega 300 MW, in 400 mg/Nm3 za naprave, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč je nad 300 MW. Za del kurilne naprave, ki odvaja odpadne pline skozi eno ali več posebnih odvodnih cevi v skupnem odvodniku in ki ne obratuje več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, lahko veljajo mejne vrednosti emisij iz prejšnjih dveh odstavkov glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave. V takih primerih se emisije skozi vsako izmed odvodnih cevi spremljajo ločeno. |
|
3. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave na plinasta goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje:
Za kurilne naprave, ki uporabljajo nizkokalorične pline iz uplinjanja ostankov destilacij, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 800 mg/Nm3. |
|
4. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje
Za kurilne naprave v kemičnih obratih, ki za lastne potrebe za nekomercialno gorivo uporabljajo tekoče ostanke proizvodnje, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč ne presega 500 MW in ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, velja mejna vrednost za emisije za NOx v višini 450 mg/Nm3. Za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki ne presega 500 MW, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje za obdobje petih let, se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 450 mg/Nm3. Za kurilne naprave na trdna goriva s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 500 MW, ki so pridobile dovoljenje pred 1. julijem 1987 in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje za obdobje petih let, se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 450 mg/Nm3. Za kurilne naprave na tekoča goriva s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 500 MW, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje za obdobje petih let, se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 400 mg/Nm3. Za del kurilne naprave, ki odvaja odpadne pline skozi eno ali več posebnih odvodnih cevi v skupnem odvodniku in ki ne obratuje več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let lahko veljajo mejne vrednosti emisij iz prejšnjih treh odstavkov glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave. V takih primerih se emisije skozi vsako izmed odvodnih cevi spremljajo ločeno. |
||||||||||||||||||||
|
5. |
Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot tekoča goriva uporabljajo lahke in srednje težke destilate, velja mejna vrednost za emisije za NOx v višini 90 mg/Nm3 in za CO v višini 100 mg/Nm3. Za plinske turbine za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 obratovalnih ur na leto, se mejne vrednosti emisij iz te točke ne uporabljajo. Upravljavec takih naprav beleži obratovalne ure. |
|
6. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx in CO za kurilne naprave na plin
Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz tabele v tej točki uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi. Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, se uporablja mejna vrednost emisij za NOx 150 mg/Nm3 pri uporabi zemeljskega plina in 200 mg/Nm3 pri uporabi drugih plinov ali tekočih goriv. Za del kurilne naprave, ki odvaja odpadne pline skozi eno ali več posebnih odvodnih cevi v skupnem odvodniku, in ki ne obratuje več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, lahko veljajo mejne vrednosti emisij iz prejšnjega odstavka glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave. V takih primerih se emisije skozi vsako izmed odvodnih cevi spremljajo ločeno. Plinske turbine in plinski motorji za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 obratovalnih ur na leto so izvzete iz teh mejnih vrednosti emisij iz te točke. Upravljavec takih naprav beleži obratovalne ure. |
||||||||||||||||||||||||
|
7. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje
|
||||||||||||||||||||
|
8. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kurilne naprave na plinasta goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje
|
DEL 2
Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave iz člena 30(3)
|
1. |
Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva, 3 % za kurilne naprave, ki niso plinske turbine in plinski motorji, na tekoča in plinasta goriva ter 15 % za plinske turbine in plinske motorje. V primeru plinskih turbin s kombiniranim krožnim procesom z dodatnim kurjenjem lahko pristojni organ opredeli standardizirano vsebnost O2, pri čemer upošteva posebne značilnosti zadevnega obrata. |
|
2. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje
|
|
3. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave na plinasta goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje:
|
|
4. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) zs NOx za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje
|
|
5. |
Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot tekoča goriva uporabljajo lahke in srednje težke destilate, velja mejna vrednost za emisije za NOx v višini 50 mg/Nm3 in za CO v višini 100 mg/Nm3 Za plinske turbine za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 obratovalnih ur na leto, se mejne vrednosti emisij iz te točke ne uporabljajo. Upravljavec takih naprav beleži obratovalne ure. |
|
6. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx in CO za kurilne naprave na plin
Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz te točke uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi. Plinske turbine in plinski motorji za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 obratovalnih ur na leto so izvzete iz teh mejnih vrednosti emisij iz te točke. Upravljavec takih naprav beleži obratovalne ure. |
|||||||||||||||
|
7. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje
|
|
8. |
Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kurilne naprave na plinasta goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje
|
DEL 3
Spremljanje emisij
|
1. |
Koncentracije SO2, NOx in prahu v odpadnih plinih iz vsake kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 100 MW ali več se merijo neprekinjeno. Koncentracija CO v odpadnih plinih iz vsake kurilne naprave na plinasta goriva s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 100 MW ali več se meri neprekinjeno. |
|
2. |
Pristojni organ se lahko odloči, da v naslednjih primerih ne zahteva neprekinjenih meritev iz točke 1:
(a)
za kurilne naprave z življenjsko dobo krajšo od 10 000 obratovalnih ur;
(b)
za SO2 in prah iz kurilnih naprav, ki uporabljajo zemeljski plin;
(c)
za SO2 iz kurilnih naprav, ki uporabljajo olje z znano vsebnostjo žvepla, kadar naprava za razžvepljanje odpadnih plinov ni na voljo;
(d)
za SO2 iz kurilnih naprav, ki uporabljajo biomaso, če upravljavec lahko dokaže, da emisije SO2 v nobenem primeru ne morejo biti višje od predpisanih mejnih vrednosti emisij. |
|
3. |
Kadar neprekinjene meritve niso potrebne, je treba vsaj enkrat na šest mesecev izvesti meritve SO2, NOx in prahu, za naprave na plin pa tudi meritve CO. |
|
4. |
Pri kurilnih napravah na premog ali lignit se vsaj enkrat letno merijo skupne emisije živega srebra. |
|
5. |
Kot nadomestna možnost meritvam SO2 in NOx iz točke 3 se lahko za določanje emisij SO2 in NOx uporabijo drugi postopki, ki jih preveri in odobri pristojni organ. Za take postopke se uporabijo ustrezni standardi CEN, ali, če standardi CEN niso na voljo, standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, ki zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke. |
|
6. |
Pristojni organ se mora obvestiti o pomembnih spremembah pri vrsti uporabljenega goriva ali načina obratovanja naprave. Pristojni organ odloči ali zahteve za spremljanje stanja iz točk 1 do 4 zadoščajo ali pa so potrebne prilagoditve. |
|
7. |
Neprekinjene meritve, ki se izvedejo v skladu s točko 1, morajo vključevati meritev deleža kisika, temperature, tlaka in deleža vodnih hlapov odpadnih plinov. Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov v odpadnih plinih niso potrebne, pod pogojem, da se vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posuši. |
|
8. |
Vzorčenje in analiza pomembnih onesnaževal in meritev parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov ter referenčne merilne metode za kalibracijo teh sistemov se izvedejo skladno s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, ki zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke. Avtomatske merilne sisteme je treba kontrolirati z vzporednimi meritvami z referenčnimi metodami vsaj enkrat na leto. Upravljavec brez nepotrebnega odlašanja pristojni organ obvešča o rezultatih preverjanja avtomatskih merilnih sistemov. |
|
9. |
Pri mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij:
|
|
10. |
Validirane urne in dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi izmerjenih veljavnih urnih povprečnih vrednosti, tako da se odšteje vrednost intervala zaupanja, določenega v točki 9. Kateri koli dan, ko so več kot tri urne povprečne vrednosti neveljavne zaradi okvare ali vzdrževanja avtomatskega merilnega sistema se razveljavi. Če se zaradi takih razmer na leto razveljavi več kot deset dni, pristojni organ zahteva od upravljavca, da ustrezno ukrepa, da se brez nepotrebnega odlašanja izboljša zanesljivost avtomatskega merilnega sistema. |
|
11. |
Pri napravah, ki morajo ustrezati stopnjam razžvepljanja iz člena 31, se redno spremlja tudi vsebnost žvepla v gorivu, ki se uporablja v kurilni napravi. Ustrezni organi morajo biti obveščeni o bistvenih spremembah vrste uporabljenega goriva. |
DEL 4
Ocena skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij
|
1. |
Pri neprekinjenih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če vrednotenje rezultatov meritev za obratovalne ure v koledarskem letu kaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)
nobena validirana mesečna povprečna vrednost ne presega ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2;
(b)
nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 110 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2;
(c)
pri kurilnih napravah, ki jih sestavljajo samo kotli na premog s skupno nazivno vhodno toplotno močjo pod 50 MW, nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 150 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2,
(d)
95 % vseh validiranih urnih povprečnih vrednosti v letu ne presega 200 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2. Validirane povprečne vrednosti se določijo v skladu s točko 10 dela 3. Pri izračunu povprečnih vrednosti emisij se vrednosti, izmerjene v obdobjih iz členov 30(5) in (6), člena 37 ter ob zagonu in ustavitvi, ne upoštevajo. |
|
2. |
Kadar se neprekinjene meritve ne zahtevajo, se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če rezultati vsake serije meritev ali drugih postopkov, ki so jih v skladu s predpisi določili pristojni organi, ne presegajo mejnih vrednosti emisij. |
DEL 5
Najnižja stopnja razžveplanja
|
1. |
Najnižja stopnja razžveplanja za kurilne naprave iz člena 30(2)
|
|||||||||||||||||
|
2. |
Najnižja stopnja razžveplanja za kurilne naprave iz člena 30(3)
|
DEL 6
Skladnost s stopnjo razžveplanja
Najnižje stopnje razžveplanja, določene v delu 5 te priloge, veljajo kot mesečne povprečne mejne vrednosti.
DEL 7
Povprečne mejne vrednosti emisij za kurilne naprave s kombiniranim gorivom v rafinerijah
Povprečne mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave s kombiniranim gorivom v rafinerijah – razen za plinske turbine in plinske motorje –, ki kot edino gorivo ali skupaj z drugimi gorivi za lastne potrebe uporabljajo ostanke destilacij in pretvorb surove nafte:
za kurilne naprave, ki jim bilo dovoljenje izdano pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003: 1 000 mg/Nm3;
za druge kurilne naprave: 600 mg/Nm3.
Te mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva ter 3 % za tekoča in plinasta goriva.
PRILOGA VI
Tehnične določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov
DEL 1
Opredelitve
Za namene te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve:
„obstoječa sežigalnica odpadkov“ pomeni eno izmed naslednjih sežigalnic odpadkov:
ki je obratovala in imela dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo Unijo pred 28. decembrom 2002,
ki je bila odobrena ali registrirana za sežiganje odpadkov in je imela dovoljenje, izdano pred 28. decembrom 2002 v skladu z veljavno zakonodajo Unijo, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2003,
za katero je bila po mnenju pristojnega organa pred 28. decembrom 2002 vložena popolna vloga za dovoljenje, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2004;
„nova sežigalnica odpadkov“ pomeni katero koli sežigalnico odpadkov, ki ni zajeta v točki (a).
DEL 2
Ekvivalenčni faktorji za dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane
Za določanje skupne koncentracije dioksinov in furanov se masne koncentracije naslednjih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov, preden se seštejejo, pomnožijo z naslednjimi ekvivalenčnimi faktorji:
|
|
Ekvivalenčni faktorji toksičnosti |
|
2,3,7,8 – tetraklordibenzodioksin (TCDD) |
1 |
|
1,2,3,7,8 – pentaklordibenzodioksin (PeCDD) |
0,5 |
|
1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD) |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD) |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD) |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzodioksin (HpCDD) |
0,01 |
|
oktaklordibenzodioksin (OCDD) |
0,001 |
|
2,3,7,8 – tetraklordibenzofuran (TCDF) |
0,1 |
|
2,3,4,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF) |
0,5 |
|
1,2,3,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF) |
0,05 |
|
1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF) |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF) |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzofuran (HxCDF) |
0,1 |
|
2,3,4,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF) |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzofuran (HpCDF) |
0,01 |
|
1,2,3,4,7,8,9 – heptaklordibenzofuran (HpCDF) |
0,01 |
|
oktaklordibenzofuran (OCDF) |
0,001 |
DEL 3
Mejne vrednosti emisij v zrak za sežigalnice odpadkov
|
1. |
Vse mejne vrednosti se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih. Standardizirajo se pri 11 % vsebnosti kisika v odpadnem plinu, razen pri sežiganju odpadnih mineralnih olj, kot določa člen 3(3) Direktive 2008/98/ES, ko se standardizirajo pri vsebnosti 3 % kisika, in v primerih iz točke 2.7 dela 6.
|
|
2. |
Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo v okoliščinah iz člena 46(6) in člena 47. Koncentracija celotnega prahu v emisijah v zrak iz sežigalnic odpadkov ne sme v nobenih okoliščinah preseči 150 mg/Nm3, izražene kot polurno povprečje. Mejne vrednosti emisij v zrak za TOC in CO iz točk 1.2 in 1.5(b) ne smejo biti presežene. |
|
3. |
Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tem delu. |
DEL 4
Določanje mejnih vrednosti emisij v zrak za sosežiganje odpadkov
|
1. |
Naslednja enačba (pravilo mešanja) se uporablja, kadar posebna mejna vrednost skupnih emisij „C“ ni določena v tabeli v tem delu. Mejna vrednost emisij za vsako pomembno onesnaževalo in CO v odpadnem plinu, nastalem pri sosežigu odpadkov, se izračuna, kot sledi:
Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tem delu. |
|
2. |
Posebne določbe za cementne peči, v katerih se sosežigajo odpadki
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
3. |
Posebne določbe za kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki
|
|
4. |
Posebne določbe za naprave za sosežig odpadkov v industrijskih sektorjih, ki niso vključeni v točki 2 in 3 tega dela
|
DEL 5
Mejne vrednosti emisij pri odvajanju odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov
|
Snovi, ki onesnažujejo okolje |
Mejne vrednosti emisij za nefiltrirane vzorce (mg/l, razen dioksinov in furanov) |
|
|
1. Skupne neraztopljene trdne snovi, kot so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 91/271/EGS |
(95 %) |
(100 %) |
|
30 |
45 |
|
|
2. Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg) |
0,03 |
|
|
3. Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd) |
0,05 |
|
|
4. Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl) |
0,05 |
|
|
5. Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (As) |
0,15 |
|
|
6. Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb) |
0,2 |
|
|
7. Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr) |
0,5 |
|
|
8. Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu) |
0,5 |
|
|
9. Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni) |
0,5 |
|
|
10. Cink in njegove spojine, izražene kot cink (Zn) |
1,5 |
|
|
11. Dioksini in furani |
0,3 ng/l |
|
DEL 6
Spremljanje emisij
1. Metode merjenja
|
1.1 |
Meritve za določanje koncentracij snovi, ki onesnažujejo zrak in vodo, so reprezentativno izvedene. |
|
1.2 |
Vzorčenje in analiza vseh onesnaževal, skupaj z dioksini in furani, ter zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov in referenčne merilne metode za njihovo kalibracijo se izvedejo v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, ki zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke. To velja tudi za sistem zagotavljanja kakovosti laboratorija, ki izvaja odvzem in analizo vzorcev. Avtomatski merilni sistemi se preverjajo vsaj enkrat letno z vzporednimi meritvami po referenčnih metodah. |
|
1.3 |
Pri dnevnih mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij:
Redne meritve emisij v zrak in vodo se opravijo v skladu s točkama 1.1 in 1.2. |
2. Meritve v zvezi z onesnaževali zraka
|
2.1 |
Opravljajo se naslednje meritve v zvezi z onesnaževali zraka:
(a)
neprekinjene meritve naslednjih snovi: NOx, pod pogojem da so mejne vrednosti emisij določene, CO, celotni prah, TOC, HCl, HF, SO2;
(b)
neprekinjene meritve naslednjih procesnih parametrov: temperatura blizu notranje stene ali na drugi reprezentativni točki sežigalne komore, kot to odobri pristojni organ, koncentracija kisika, tlak, temperatura odpadnega plina in vsebnost vodnih hlapov v odpadnem plinu;
(c)
vsaj dve meritvi težkih kovin ter dioksinov in furanov na leto; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece. |
|
2.2 |
Zadrževalni čas ter najnižjo temperaturo odpadnih plinov in vsebnost kisika v odpadnih plinih je treba ustrezno preveriti vsaj enkrat ob začetku obratovanja sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov in v najbolj neugodnih pogojih obratovanja, ki se lahko pričakujejo. |
|
2.3 |
Neprekinjene meritve HF se lahko opustijo, če je v obdelavo vključena faza odstranjevanja HCl, ki zagotavlja, da se mejna vrednost emisije HCl ne presega. V tem primeru je treba emisije HF meriti redno, kot je določeno v točki 2.1(c). |
|
2.4 |
Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov niso potrebne, če je vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posušen. |
|
2.5 |
Pristojni organ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev za HCl, HF in SO2 v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ter zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot so določene v točki 2.1(c), ali pa ne zahteva nobenih meritev, če upravljavec lahko dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od predpisanih mejnih vrednosti emisij. Pristojni organ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev NOx in zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot jih določa točka 2.1(c), v obstoječih sežigalnicah odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot 6 ton na uro ali v obstoječih napravah za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot 6 ton na uro, če lahko upravljavec na podlagi informacij o kakovosti zadevnih odpadkov, uporabljenih tehnologij in rezultatov spremljanja emisij dokaže, da emisije NOx v nobenem primeru ne morejo biti višje od predpisane mejne vrednosti emisij. |
|
2.6 |
Pristojni organ se lahko odloči, da za težke kovine zahteva eno meritev vsaki dve leti, za dioksine in furane pa ena meritev na leto, in sicer v naslednjih primerih:
(a)
emisije pri sosežiganju ali sežiganju odpadkov so v vseh okoliščinah manjše od 50 % mejnih vrednosti emisij;
(b)
odpadke, ki se bodo sežigali ali sosežigali, sestavljajo le nekateri izločeni gorljivi deli nenevarnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in kažejo določene lastnosti ter so nadalje opredeljeni na podlagi ocene iz točke;
(c)
upravljavec lahko na podlagi podatkov o kakovosti zadevnih odpadkov in spremljanja emisij dokaže, da so emisije v vseh okoliščinah znatno pod mejnimi vrednostmi emisij za težke kovine ter dioksine in furane. |
|
2.7 |
Rezultati meritev se standardizirajo z uporabo standardnih koncentracij kisika iz dela 3 ali pa se izračunajo v skladu z delom 4 in po formuli iz dela 7. Kadar se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, se rezultati meritev lahko standardizirajo pri vsebnosti kisika, ki jo določi pristojni organ glede na posebne razmere v posameznem primeru. Kadar se v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ki sežiga nevarne odpadke, emisije onesnaževal zmanjšajo s čiščenjem odpadnih plinov, se standardizacija glede na vsebnost kisika, predvideno v prvem pododstavku, opravi le, če vsebnost kisika, izmerjena v istem obdobju kot za zadevno onesnaževalo, presega ustrezno standardno vsebnost kisika. |
3. Meritve v zvezi z onesnaževali vode
|
3.1 |
Naslednje meritve se opravljajo na mestu odvajanja odpadne vode:
(a)
neprekinjene meritve pH, temperature in pretoka;
(b)
dnevne meritve skupnih neraztopljenih trdnih snovi v naključnem vzorcu ali meritve pretoku sorazmernega reprezentativnega vzorca v obdobju 24 ur;
(c)
vsaj mesečne meritve Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Cu, Ni in Zn v pretoku sorazmernem reprezentativnem vzorcu izpusta v obdobju 24 ur;
(d)
meritve dioksinov in furanov vsaj vsakih šest mesecev; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece. |
|
3.2 |
Kadar se odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo na kraju samem skupaj z odpadno vodo iz drugih virov na kraju samem, upravljavec opravi meritve:
(a)
po iztoku odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnega plina in pred njenim vstopom v skupno čistilno napravo;
(b)
na vsakem drugem iztoku odpadne vode pred vstopom v skupno čistilno napravo;
(c)
na končnem iztoku odpadne vode iz sežigalnice ali naprave za sosežig po njenem čiščenju. |
DEL 7
Formula za izračun koncentracije emisij pri
|
ES |
= |
izračunana koncentracija emisij pri standardnem odstotku koncentracije kisika |
|
EM |
= |
izmerjena koncentracija emisij |
|
OS |
= |
standardna koncentracija kisika |
|
OM |
= |
izmerjena koncentracija kisika |
DEL 8
Ocena usklajenosti z mejnimi vrednostmi emisij
1. Mejne vrednosti emisij v zrak
|
1.1 |
Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak izpolnjene, če:
(a)
nobena od dnevnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz točke 1.1 dela 3 ali dela 4 ali izračunane v skladu z delom 4;
(b)
nobena od polurnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A v tabeli iz točke 1.2 dela 3 ali, kadar je to ustrezno, 97 % polurnih povprečnih vrednosti v letu ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B v tabeli iz točke 1.2 dela 3;
(c)
nobena od povprečnih vrednosti v vzorčevalnem obdobju, določenem za težke kovine ter dioksine in furane, ne presega mejnih vrednosti emisij iz točk 1.3 in 1.4 dela 3 ali dela 4 ali izračunanih v skladu z delom 4;
(d)
za ogljikov monoksid (CO):
(i)
v primeru sežigalnic odpadkov:
—
vsaj 97 % dnevnih povprečnih vrednosti čez leto ne presega mejne vrednosti emisij iz točke 1.5(a) dela 3; in
—
vsaj 95 % vseh 10-minutnih povprečnih vrednosti v katerem koli 24-urnem obdobju ne presega mejne vrednosti emisij iz točk 1.5(b) in (c) dela 3 ali nobena od polurnih povprečnih vrednosti iz istega obdobja ne presega teh mejnih vrednosti; države članice lahko pri sežigalnicah odpadkov, pri katerih se temperatura plinov, ki nastanejo pri postopku sežiga, dvigne na najmanj 1 100 °C za vsaj dve sekundi, uporabijo sedemdnevno ocenjevalno obdobje za 10-minutne povprečne vrednosti;
(ii)
v primeru naprav za sosežig odpadkov: izpolnjene so določbe dela 4. |
|
1.2 |
Polurne in 10-minutne povprečne vrednosti se določijo v času dejanskega obratovanja (razen v obdobju zagona in ustavitve, če se odpadki ne sežigajo) na podlagi izmerjenih vrednosti, potem ko se odštejejo vrednosti intervala zaupanja iz točke 1.3 dela 6. Dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi teh validiranih povprečnih vrednosti. Za določitev veljavnih dnevnih povprečnih vrednosti se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev v nobenem dnevu ne zavrže več kot pet polurnih vrednosti. V letu se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev ne zavrže več kot deset dnevnih povprečnih vrednosti. |
|
1.3 |
Povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju in povprečne vrednosti pri meritvah v rednih časovnih presledkih HF, HCl in SO2 se določijo v skladu z zahtevami členov 45(1)(e), in 48(3) ter točke 1 dela 6. |
2. Mejne vrednosti emisij v vodo
Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za vodo izpolnjene, če:
za skupne neraztopljene trdne snovi 95 % in 100 % izmerjenih vrednosti ne presega mejnih vrednosti emisij, kot so določene v delu 5;
za težke kovine (Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Cu, Ni in Zn) največ ena meritev na leto presega mejne vrednosti emisij iz dela 5; ali, če država članica predvidi več kot 20 vzorcev na leto, največ 5 % teh vzorcev presega mejne vrednosti emisij iz dela 5;
za dioksine in furane rezultati meritev ne presegajo mejne vrednosti emisij iz dela 5.
PRILOGA VII
Tehnične določbe za obrate in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila
DEL 1
Dejavnosti
|
1. |
Dejavnosti iz naslednjih točk vključujejo čiščenje opreme, vendar če ni določeno drugače, čiščenje izdelkov ni vključeno. |
|
2. |
Nanašanje lepil Kakršna koli dejavnost, pri kateri se na površino nanaša lepilo, razen nanašanja lepila in laminacije v tiskarstvu. |
|
3. |
Površinska zaščita Kakršna koli dejavnost, pri kateri se nanaša eno ali več zveznih prekrivnih plasti na:
(a)
katero koli od naslednjih vozil:
(i)
nove avtomobile, opredeljene kot vozila kategorije M1 v Direktivi 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ( 26 ) in kategorije N1, če se površinsko zaščitijo v istem obratu kakor vozila M1;
(ii)
kabine tovornih vozil, opredeljene kot prostor za voznika, in vsa povezana ohišja za tehnično opremo vozil kategorij N2 in N3 v Direktivi 2007/46/ES;
(iii)
poltovorni dostavni avtomobili in tovorna vozila, opredeljeni kot vozila kategorij N1, N2 in N3 v Direktivi 2007/46/ES, vendar brez kabin tovornih vozil;
(iv)
avtobusi, opredeljeni kot vozila kategorij M2 in M3 v Direktivi 2007/46/ES;
(v)
priklopna vozila, opredeljena v kategorijah O1, O2, O3 in O4 v Direktivi 2007/46/ES;
(b)
kovinske in plastične površine, skupaj s površinami letal, ladij, vlakov itd.;
(c)
lesene površine;
(d)
površine tekstilij, tkanin, folij in papirja;
(e)
usnje. Površinska zaščita ne vključuje površinske zaščite podlage s kovinskimi prevlekami z elektroforetskimi postopki in obrizgavanjem s kemikalijami. Če površinska zaščita vključuje fazo, v kateri se isti predmet tiska s kakršno koli tehniko, se šteje, da je tiskarska faza del površinske zaščite. Tiskanje, ki se izvaja kot ločena dejavnost, ni vključeno, vendar je lahko zajeto v poglavje V te direktive, če ta dejavnost sodi v njeno področje uporabe. |
|
4. |
Površinska zaščita kovinskih kolobarjev Kakršna koli dejavnost, pri kateri se navito jeklo, nerjaveče jeklo, prevlečeno jeklo, bakrove zlitine ali aluminijasti trakovi prevlečejo z zaščitnim filmom ali laminatom v neprekinjenem postopku. |
|
5. |
Kemično čiščenje Kakršna koli industrijska ali poslovna dejavnost, pri kateri se v obratu uporabljajo hlapne organske spojine za čiščenje oblačil, pohištva in podobnih izdelkov široke porabe, razen ročnega odstranjevanja madežev v tekstilni in oblačilni industriji. |
|
6. |
Proizvodnja obutve Kakršna koli proizvodnja obutve ali njenih delov. |
|
7. |
Proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv in lepil Proizvodnja zgoraj navedenih končnih izdelkov in polizdelkov, če se izdelujejo na isti lokaciji, z mešanjem pigmentov, smol in lepil z organskimi topili ali drugimi osnovami, vključno z dispergiranjem in pred dispergiranjem, uravnavanjem viskoznosti in odtenka ter polnjenjem končnega izdelka v posode. |
|
8. |
Proizvodnja farmacevtskih izdelkov Kemična sinteza, fermentacija, ekstrakcija, formulacija in dodelava farmacevtskih izdelkov in proizvodnja polizdelkov, če poteka na isti lokaciji. |
|
9. |
Tiskanje Kakršna koli reprodukcija besedila in/ali slik, pri kateri se črnilo prenese na kakršno koli površino z uporabo nosilca slike. Vključuje povezano lakiranje, premazovanje in laminiranje. Vendar pa poglavje V velja le za naslednje podpostopke:
(a)
fleksotisk – tiskanje, pri katerem se uporabljajo nosilec slike iz gume ali elastičnih fotopolimerov, na katerem so tiskovne površine nad netiskovnimi, in tekoča črnila, ki se sušijo z izhlapevanjem;
(b)
rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem – rotacijsko tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike s tiskovno in netiskovno površino v isti ravnini, pri čemer rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah. Netiskovna površina se obdela tako, da privlači vodo in odbija črnilo. Tiskovna površina se obdela tako, da sprejema črnilo in ga prenaša na površino, ki se tiska. Izhlapevanje poteka v peči, v kateri se natisnjeni material segreva z vročim zrakom;
(c)
laminiranje, povezano s tiskanjem – lepljenje dveh ali več gibkih vrst materiala pri izdelovanju laminatov;
(d)
rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije – rotacijsko tiskanje, ki se uporablja za tiskanje papirja za revije, brošure, kataloge ali podobne izdelke z uporabo črnil na osnovi toluena;
(e)
globoki tisk – tiskanje, pri katerem se uporabljajo valjasti nosilec slike s tiskovno površino pod netiskovno površino in tekoča črnila, ki se sušijo z izhlapevanjem. Vdolbine se polnijo s črnilom; odvečno črnilo se z netiskovnih površin očisti, preden površina, ki se tiska, pride v stik z valjem in dvigne črnilo iz vdolbin;
(f)
rotacijski sitotistk – rotacijsko tiskanje, pri katerem se črnilo nanaša na površino, ki se tiska, tako da se potiska skozi porozen nosilec slike z odprto tiskovno površino in zatesnjeno netiskovno površino, in pri katerem se uporabljajo tekoča črnila, ki se sušijo le z izhlapevanjem. Rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah;
(g)
lakiranje – dejavnost, pri kateri se na gibljiv material nanaša lak ali lepilo za poznejšo zatesnitev embalaže. |
|
10. |
Predelava kavčuka Kakršno koli mešanje v mikserjih in dvovaljčnikih, blendiranje, kalandriranje, ekstrudiranje in vulkaniziranje naravnega ali sintetičnega kavčuka ter kakršni koli pomožni postopki za pretvorbo naravnega ali sintetičnega kavčuka v končni izdelek. |
|
11. |
Čiščenje površin Kakršna koli dejavnost razen kemičnega čiščenja, pri kateri se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materiala skupaj z razmaščevanjem. Če je čiščenje sestavljeno iz več kot ene faze pred kakršno koli drugo dejavnostjo ali po njej, se šteje, da gre za eno čiščenje površin. Ta dejavnost se ne nanaša na čiščenje opreme, ampak površine izdelkov. |
|
12. |
Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja Kakršno koli ekstrahiranje rastlinskega olja iz semen in drugih delov rastlin, predelovanje suhih ostankov za proizvodnjo živalske krme, čiščenje masti in rastlinskega olja, pridobljenega iz semen in delov rastlin in/ali živali. |
|
13. |
Ličenje vozil Kakršna koli površinska zaščita in z njo povezano razmaščevanje pri industrijskih ali poslovnih dejavnostih:
(a)
prvo lakiranje cestnih vozil, kot so opredeljena v Direktivi 2007/46/ES, ali njihovih delov z materiali za končno obdelavo, če poteka ločeno od izvirne proizvodne linije;
(b)
lakiranje prikolic (vključno s polpriklopniki) (kategorija O v Direktivi 2007/46/ES). |
|
14. |
Površinska zaščita žičnih navitij Kakršna koli površinska zaščita kovinskih prevodnikov, ki se uporabljajo za navijanje tuljav v transformatorjih in motorjih itd. |
|
15. |
Impregnacija lesa Kakršna koli impregnacija lesa z zaščitnimi sredstvi. |
|
16. |
Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov Kakršno koli lepljenje lesa in/ali plastike za izdelavo laminatov. |
DEL 2
Pragovi in mejne vrednosti emisij
Mejne vrednosti emisij in odpadnih plinov se izračunajo pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa.
|
|
Dejavnost (prag porabe topila v tonah na leto) |
Prag (prag porabe topila v tonah na leto) |
Mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih (mg C/Nm3) |
Mejne vrednosti nezajetih emisij (odstotek vnosa topila) |
Mejne vrednosti skupnih emisij |
Posebne določbe |
||
|
Novi obrati |
Obstoječi obrati |
Novi obrati |
Obstoječi obrati |
|||||
|
1 |
Rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem (> 15) |
15—25 > 25 |
100 20 |
30 (1) 30 (1) |
|
(1) Ostanki topila v končnem izdelku se ne štejejo kot del nezajetih emisij. |
||
|
2 |
Rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije (> 25) |
|
75 |
10 |
15 |
|
|
|
|
3 |
Druge enote za globoki tisk, fleksotisk, rotacijski sitotisk, laminiranje ali lakiranje (> 15) rotacijski sitotisk na tekstilije/lepenko (> 30) |
15—25 > 25 > 30 (1) |
100 100 100 |
25 20 20 |
|
(1) Prag za rotacijski sitotisk na tekstilije in lepenko. |
||
|
4 |
Čiščenje površin z uporabo spojin iz člena 59(5) (> 1) |
1—5 > 5 |
20 (1) 20 (1) |
15 10 |
|
(1) Mejna vrednost se nanaša na maso spojin v mg/Nm3 in ne na skupni ogljik. |
||
|
5 |
Drugo čiščenje površin (> 2) |
2—10 > 10 |
75 (1) 75 (1) |
20 (1) 15 (1) |
|
(1) Za obrate, ki pristojnemu organu dokažejo, da povprečni delež organskih topil v vseh uporabljenih čistilnih sredstvih ne presega 30 % v teži, se te vrednosti ne uporabljajo. |
||
|
6 |
Površinska zaščita vozil (< 15) in ličenje vozil |
> 0,5 |
50 (1) |
25 |
|
(1) Skladnost po točki 2 dela 8 se dokazuje na podlagi 15-minutnih povprečnih meritev. |
||
|
7 |
Površinska zaščita kovinskih kolobarjev (> 25) |
|
50 (1) |
5 |
10 |
|
(1) Za obrate, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij 150. |
|
|
8 |
Druga površinska zaščita, vključno s premazovanjem kovin, plastike, tekstilij (5), tkanin, folij in papirja (> 5) |
5—15 > 15 |
100 (1) (4) 50/75 (2) (3) (4) |
25 (4) 20 (4) |
|
|
(1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih. (2) Prva mejna vrednost emisij se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva. |
|
|
|
|
|
|
|
|
(3) Pri obratih za barvanje in impregnacijo, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij, ki se uporabljajo za nanašanje premaznega sredstva in sušenje skupaj, enaka 150. (4) Teh vrednosti ni treba uporabljati za dejavnosti površinske zaščite, ki jih ni mogoče izvajati v zaprtih pogojih (kot so ladjedelništvo in barvanje letal), v skladu s členom 59(3). (5) Rotacijski sitotisk na tekstilije je zajet z dejavnostjo št. 3. |
||
|
9 |
Površinska zaščita žičnih navitij (> 5) |
|
|
|
10 g/kg (1) 5 g/kg (2) |
(1) Se uporablja za obrate, v katerih je povprečni premer žice ≤ 0,1 mm. (2) Se uporablja za vse druge obrate. |
||
|
10 |
Površinska zaščita lesenih površin (> 15) |
15—25 > 25 |
100 (1) 50/75 (2) |
25 20 |
|
(1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih. (2) Prva vrednost se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva. |
||
|
11 |
Kemično čiščenje |
|
|
|
20 g/kg (1) (2) |
(1) Izraženo kot masa izpuščenega topila na kilogram očiščenega in posušenega izdelka. (2) Mejna vrednost emisij v točki 2 dela 4 se ne uporablja za to dejavnost. |
||
|
12 |
Impregnacija lesa (> 25) |
|
100 (1) |
45 |
11 kg/m3 |
(1) Mejna vrednost emisij se ne uporablja za impregnacijo s kreozotom. |
||
|
13 |
Površinska zaščita usnja (> 10) |
10—25 > 25 > 10 (1) |
|
|
85 g/m2 75 g/m2 150 g/m2 |
Mejne vrednosti emisij so izražene v gramih izpuščenega topila na m2 proizvedenega izdelka. (1) Pri površinski zaščiti usnja v pohištveni industriji in posebnih usnjenih izdelkov široke porabe, kakršni so torbe, pasovi, denarnice itd. |
||
|
14 |
Proizvodnja obutve (> 5) |
|
|
|
25 g na par |
Mejna vrednost skupnih emisij je izražena v gramih izpuščenega topila na par dokončane obutve. |
||
|
15 |
Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov (> 5) |
|
|
|
30 g/m2 |
|
||
|
16 |
Nanašanje lepil (> 5) |
5—15 > 15 |
50 (1) 50 (1) |
25 20 |
|
(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150. |
||
|
17 |
Proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv in lepil (> 100) |
100—1 000 > 1 000 |
150 150 |
5 3 |
5 % vnosa topil 3 % vnosa topil |
Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del premaznih mešanic v zatesnjenih posodah. |
||
|
18 |
Predelava kavčuka (> 15) |
|
20 (1) |
25 (2) |
25 % vnosa topil |
(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150. (2) Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali mešanic v zatesnjenih posodah. |
||
|
19 |
Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja (> 10) |
|
|
|
Živalska maščoba: 1,5 kg/tono Ricinus: 3 kg/tono Repično seme: 1 kg/tono Sončnično seme: 1 kg/tono Soja (normalni zdrob): 0,8 kg/tono Soja (beli kosmiči): 1,2 kg/tono Druga semena in deli rastlin: 3 kg/tono (1) 1,5 kg/tono (2) 4 kg/tono (3) |
(1) Mejne vrednosti skupnih emisij za obrate, ki predelujejo posamezne serije semen in drugih delov rastlin, bi moral določiti pristojni organ za vsak primer posebej z uporabo najboljših razpoložljivih postopkov. (2) Se uporablja za vse postopke delovanja, razen odstranjevanje smole (odstranjevanje smole iz olja). (3) Se uporablja za odstranjevanje smole. |
||
|
20 |
Proizvodnja farmacevtskih izdelkov (> 50) |
|
20 (1) |
5 (2) |
15 (2) |
5 % vnosa topil |
15 % vnosa topil |
(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150. (2) Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali mešanic v zatesnjenih posodah. |
DEL 3
Mejne vrednosti emisij za obrate industrije za površinsko zaščito vozil
|
1. |
Mejne vrednosti skupnih emisij so izražene v gramih izpuščenega organskega topila glede na površino izdelka v m2 in v kilogramih izpuščenega organskega topila glede na karoserijo avtomobila. |
|
2. |
Površina katerega koli izdelka iz točke 3 tabele je opredeljena kot površina, izračunana iz celotne površine elektroforeznega nanosa, in površine vseh delov, ki bi se lahko dodali v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z istimi premaznimi sredstvi kakor omenjeni izdelek, ali skupna površina izdelka, prekritega v obratu. Površina elektroforeznega nanosa se izračuna kot sledi:
Ta metoda se uporablja tudi za druge površinsko zaščitene dele iz pločevine. Za izračunavanje površine drugih dodanih delov ali celotne površine, lakirane v obratu, se uporabljajo računalniško podprto oblikovanje ali druge enakovredne metode. |
|
3. |
Mejne vrednosti skupnih emisij iz spodnje tabele se nanašajo na vse faze procesa, izvedene v istem obratu v okviru elektroforeznega nanosa ali kakršen koli drug nanos, vključno z voskom in polirnim sredstvom, ter topilo, uporabljeno v obratovalnem času in zunaj njega pri čiščenju opreme, vključno z lakirnimi kabinami in drugo pritrjeno opremo.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
4. |
Obrati za lakiranje vozil, v katerih je poraba topil manjša od pragov iz točke 3 tabele, izpolnjujejo zahteve za ličenje vozil iz dela 2. |
DEL 4
Mejne vrednosti emisij za hlapne organske spojine s posebnimi standardnimi opozorili
|
1. |
Pri emisijah hlapnih organskih spojin iz člena 58 se upošteva mejna vrednost emisij 2 mg/Nm3, kadar je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih so potrebne oznake iz navedenega člena, večji ali enak 10 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin. |
|
2. |
Pri emisijah halogeniranih hlapnih organskih spojin, za katere je predpisan stavek o nevarnosti H341 ali H351 ali morajo biti označene s tem stavkom, se upošteva mejna vrednost emisij 20 mg/Nm3, kadar je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih je potreben stavek o nevarnosti H341 ali H351, večji ali enak 100 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin. |
DEL 5
Program zmanjševanja emisij
|
1. |
Upravljavec lahko uporabi kateri koli program zmanjševanja emisij, posebej namenjen temu obratu. |
|
2. |
Pri nanašanju premaznih sredstev, lakov, lepila ali črnila se lahko uporabi spodaj navedeni program. Če je spodaj navedena metoda neprimerna, lahko pristojni organ dovoli upravljavcu, da izvede kakršen koli nadomestni program s katerim bodo dosežena zmanjšanja emisij, enakovredna tistim, ki bi se dosegla ob uporabi mejnih vrednosti emisij iz delov 2 in 3. Pri oblikovanju programa se upoštevajo naslednje točke:
(a)
če se nadomestki, ki vsebujejo malo topil ali jih ne vsebujejo, še vedno razvijajo, se upravljavcu podaljša rok za izvedbo njegovih načrtov za zmanjševanje emisij;
(b)
referenčna točka za zmanjševanje emisij bi morala biti čim bliže emisijam, ki bi nastale, če se ne bi izvajali nikakršni ukrepi za zmanjševanje emisij. |
|
3. |
Naslednji program se uporablja za obrate, za katere je mogoče oceniti stalen delež trdnih snovi v izdelku:
(a)
Referenčna letna emisija se izračuna na naslednji način:
(i)
Določi se skupna masa trdnih snovi v količini premaznega sredstva in/ali črnila, laka ali lepila, porabljenega v enem letu. Trdne snovi so vse snovi v premaznih sredstvih, črnilu, lakih in lepilih, ki se strdijo, ko izhlapi voda ali hlapne organske spojine.
(ii)
Referenčne letne emisije se izračunajo tako, da se masa, določena v točki (i), pomnoži z ustreznim faktorjem iz spodnje tabele. Pristojni organi lahko te faktorje glede na posamezne obrate prilagodijo, da se upošteva dokazano večja učinkovitost pri uporabi trdnih snovi.
(b)
Ciljna emisija je enaka zmnožku referenčne letne emisije in odstotka, ki je enak:
(i)
(mejna vrednost nezajetih emisij + 15) za obrate iz točke 6 in na spodnje območje pragov iz točk 8 in 10 dela 2,
(ii)
(mejna vrednost nezajetih emisij + 5) za vse druge obrate.
(c)
Skladnost je dosežena, če je dejanska emisija topil, določena na podlagi načrta ravnanja s topili, manjša ali enaka ciljni emisiji. |
DEL 6
Spremljanje emisij
|
1. |
Skladnost vodov, na katere so priključene naprave za zmanjševanje emisij in ki na zadnjem izpustu oddajajo več kakor povprečno 10 kg/h skupnega organskega ogljika se stalno spremlja. |
|
2. |
V drugih primerih države članice zagotovijo, da se izvaja trajno ali občasno merjenje. Pri občasnem merjenju se vsakokrat izvedejo vsaj tri meritve. |
|
3. |
Merjenje ni potrebno, če za usklajenost s to direktivo ni potrebna naprava za zmanjševanje končnih emisij. |
DEL 7
Načrt ravnanja s topili
1. Načela
Načrt ravnanja s topili se uporablja za:
preverjanje skladnosti, kot je določeno v členu 62;
določanje možnosti zmanjševanja emisij v prihodnosti;
omogočanje obveščanja javnosti o porabi topil, emisijah topil in skladnosti z zahtevami iz poglavja V.
2. Opredelitve
Naslednje opredelitve zagotavljajo okvir za določanje masne bilance.
Vnos organskih topil (I):
|
I1 |
Količina organskih topil ali njihova količina v kupljenih zmeseh, ki se uporabijo kot surovina v procesu v časovnem obdobju, za katero se računa masna bilanca. |
|
I2 |
Količina organskih topil ali njihova količina v zmeseh, ki se regenerirajo in ponovno uporabijo v procesu kot topilo. Reciklirano topilo se šteje vsakokrat, ko je uporabljeno za izvajanje dejavnosti. |
Izhajajoča organska topila (O):
|
O1 |
Emisije v odpadnih plinih. |
|
O2 |
Organska topila, izgubljena v vodi, pri čemer se pri izračunavanju O5 upošteva čiščenje odpadne vode. |
|
O3 |
Količina organskih topil, ki ostane v izdelkih kot nečistoča ali ostanek v izhajajočih izdelkih iz procesa. |
|
O4 |
Nezajete emisije organskih topil v zrak. To vključuje osnovno prezračevanje prostorov, kjer zrak izhaja v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine. |
|
O5 |
Organska topila in/ali organske spojine, izgubljene zaradi kemičnih ali fizikalnih reakcij (skupaj s tistimi, ki se uničijo s sežigom ali kakim drugim načinom obdelovanja odpadnih plinov ali odpadnih vod, ali se zajamejo, če niso šteti pod O6, O7 ali O8). |
|
O6 |
Organska topila v zbranih odpadkih. |
|
O7 |
Organska topila ali organska topila v zmeseh, ki se prodajo ali so namenjene prodaji kot izdelek s tržno vrednostjo. |
|
O8 |
Organska topila v zmeseh, regeneriranih za ponovno uporabo, vendar ne kot surovina v procesu, če niso šteta pod O7. |
|
O9 |
Organska topila, izpuščena na druge načine. |
|
3. |
Uporaba načrta ravnanja s topili pri preverjanju skladnosti Način uporabe načrta ravnanja s topili določa posamezna zahteva, ki se preverja kot sledi:
(a)
preverjanje skladnosti s programom zmanjševanja emisij iz dela 5, pri čemer je mejna vrednost skupne emisije izražena kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3.
(i)
Za vse dejavnosti, ki uporabljajo program zmanjševanja emisij iz dela 5 se načrt ravnanja s topili pripravi vsako leto, da se določi poraba (C). Ta poraba se izračuna po naslednji enačbi: C = I1 – O8 Hkrati se določijo trdne snovi, uporabljene v premaznih sredstvih, da se vsako leto izračunata referenčna letna emisija in ciljna emisija.
(ii)
Za ocenjevanje skladnosti z uporabo mejne vrednosti skupne emisije, izražene kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3, se vsako leto pripravi načrt ravnanja s topili, da se določijo emisije (E). Te se izračunajo po naslednji enačbi: E = F + O1 F pomeni nezajete emisije, kot so opredeljene v točki (b)(i). Vrednost emisije se nato deli z ustreznim parametrom izdelka.
(iii)
Za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz točke (b)(ii) člena 59(6), se vsako leto pripravi načrt ravnanja s topili, da se določijo skupne emisije iz vseh zadevnih dejavnosti, in ta vrednost se nato primerja s skupnimi emisijami, ki bi nastane le, če bi vsaka dejavnost posebej izpolnjevala zahteve iz delov 2, 3 in 5.
(b)
Določanje nezajetih emisij za primerjavo z mejnimi vrednostmi nezajetih emisij iz dela 2:
(i)
nezajete emisije se izračunajo po eni od naslednjih enačb: F = I1 – O1 – O5 – O6 – O7 – O8 ali F = O2 + O3 + O4 + O9 F se določi bodisi z neposrednim merjenjem količin bodisi z enakovredno metodo ali izračunom, na primer z upoštevanjem učinkovitosti zajemanja v procesu. Mejna vrednost nezajetih emisij je izražena kot delež vnosa, ki se izračuna po naslednji enačbi: I = I1 + I2
(ii)
Nezajete emisije se določijo s kratko, vendar celovito vrsto meritev in jih ni treba ponovno določati, dokler se oprema ne spremeni. |
DEL 8
Ocena usklajenosti z mejnimi vrednostmi emisij v odpadnih plinih
|
1. |
Pri trajnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če:
(a)
nobena od aritmetičnih sredin vseh veljavnih odčitkov v katerem koli 24-urnem obdobju delovanja obrata ali dejavnosti, razen zagona in ustavitve ter vzdrževanja naprav, ne presega mejnih vrednosti emisij;
(b)
nobeno enourno povprečje ne presega mejnih vrednosti emisij za več kakor 1,5-krat. |
|
2. |
Pri občasnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če pri enem merjenju:
(a)
povprečje vseh vrednosti meritev ne presega mejnih vrednosti emisij;
(b)
nobeno enourno povprečje ne presega mejne vrednosti emisije za več kakor 1,5-krat. |
|
3. |
Skladnost z delom 4 se preveri na podlagi vsote masnih koncentracij posameznih obravnavanih hlapnih organskih spojin. V vseh drugih primerih se skladnost preveri na podlagi skupne mase izpuščenega organskega ogljika, če v delu 2 ni določeno drugače. |
|
4. |
Odpadnim plinom se lahko za hlajenje ali redčenje doda plin, če je to tehnično upravičeno, vendar se prostornina dodanega plina ne upošteva pri določanju masne koncentracije onesnaževala v odpadnih plinih. |
PRILOGA VIII
Tehnične določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid
DEL 1
Mejne vrednosti emisij za emisije v vodo
|
1. |
Pri obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek (kot letno povprečje): 550 kg sulfata na tono proizvedenega titanovega dioksida. |
|
2. |
Pri obratih, ki uporabljajo kloridni postopek (kot letno povprečje):
(a)
130 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi naravnega rutila,
(b)
228 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi sintetičnega rutila,
(c)
330 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi žlindre. Za obrate, ki izpuščajo emisije v slano vodo (rečno ustje, obalno morje, odprto morje), lahko velja mejna vrednost emisij v višini 450 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi žlindre. |
|
3. |
Za obrate, ki uporabljajo kloridni postopek in ki uporabljajo več kot eno od navedenih vrst rude, veljajo mejne vrednosti emisij iz točke 2, ki so sorazmerne uporabljenim količinam rude. |
DEL 2
Mejne vrednosti emisij v zrak
|
1. |
Mejne vrednosti emisij, ki so izražene kot koncentracije v masni enoti na kubični meter (Nm3), se izračunajo pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa. |
|
2. |
Za prah 50 mg/Nm3, kot urno povprečje iz večjih virov in 150 mg/Nm3 kot urno povprečje iz vseh ostalih virov. |
|
3. |
Za plinasti žveplov dioksid in trioksid, ki se izpuščata pri razgradnji in žganju, vključno s kapljicami kisline, računano kot SO2:
(a)
6 kg na tono proizvedenega titanovega dioksida kot letno povprečje;
(b)
500 mg/Nm3 kot urno povprečje za naprave za koncentracijo kislih odpadkov. |
|
4. |
Za klor pri obratih, ki uporabljajo kloridni postopek:
(a)
5 mg/Nm3 kot dnevno povprečje;
(b)
40 mg/Nm3 v katerem koli trenutku. |
DEL 3
Spremljanje emisij
Spremljanje emisij v zrak vključuje najmanj stalno spremljanje:
plinastega žveplovega dioksida in trioksida, ki se izločata pri razgradnji in žganju iz naprav za koncentracijo kislih odpadkov v obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek;
klora iz večjih virov iz obratov, ki uporabljajo kloridni postopek;
prahu iz večjih virov.
PRILOGA IX
DEL A
Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami
(kot navedeno v členu 81)
|
Direktiva Sveta 78/176/EGS (UL L 54, 25.2.1978, str. 19). |
|
|
Direktiva Sveta 83/29/EGS (UL L 32, 3.2.1983, str. 28). |
|
|
Direktiva Sveta 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48). |
samo Priloga I, točka (b) |
|
Direktiva Sveta 82/883/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 1). |
|
|
Akt o pristopu iz leta 1985 |
samo Priloga I, točka X.1(o) |
|
Akt o pristopu iz leta 1994 |
samo Priloga I, točka VIII.A.6 |
|
Uredba Sveta (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36). |
samo Priloga III, točka 34 |
|
Uredba (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 87, 31.3.2009, str. 109). |
samo Priloga, točka 3.1 |
|
Direktiva Sveta 92/112/EGS (UL L 409, 31.12.1992, str. 11). |
|
|
Direktiva Sveta 1999/13/EGS (UL L 85, 29.3.1999, str. 1). |
|
|
Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). |
samo Priloga I, točka 17 |
|
Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 143, 30.4.2004, str. 87). |
samo člen 13(1) |
|
Direktiva 2008/112/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 345, 23.12.2008, str. 68). |
samo člen 3 |
|
Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 28.12.2000, str. 91). |
|
|
Uredba (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 21.11.2008, str. 1). |
samo Priloga, točka 4.8 |
|
Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 309, 27.11.2001, str. 1). |
|
|
Direktiva Sveta 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368). |
samo Priloga, del B, točka 2 |
|
Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, str. 114). |
samo člen 33 |
|
Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 24, 29.1.2008, str. 8). |
|
|
Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, str. 114). |
samo člen 37 |
DEL B
Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo in uporabo
(kot navedeno v členu 81)
|
Direktiva |
Rok za prenos |
Rok za začetek uporabe |
|
78/176/EGS |
25. februar 1979 |
|
|
82/883/EGS |
31. december 1984 |
|
|
92/112/EGS |
15. junij 1993 |
|
|
1999/13/ES |
1. april 2001 |
|
|
2000/76/ES |
28. december 2000 |
28. december 2002 28. december 2005 |
|
2001/80/ES |
27. november 2002 |
27. november 2004 |
|
2003/35/ES |
25. junij 2005 |
|
|
2003/87/ES |
31. december 2003 |
|
|
2008/1/ES |
30. oktober 1999 (1) |
30. oktober 1999 30. oktober 2007 |
|
(1)
Direktiva 2008/1/ES je kodificirana različica Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26) in roki za prenos in za začetek uporabe ostajajo v veljavi. |
||
PRILOGA X
Korelacijska tabela
|
Direktiva 78/176/EGS |
Direktiva 82/883/EGS |
Direktiva 92/112/EGS |
Direktiva 2008/1/ES |
Direktiva 1999/13/ES |
Direktiva 2000/76/ES |
Direktiva 2001/80/ES |
Ta direktiva |
|
člen 1(1) |
Člen 1 |
člen 1 |
|
|
|
|
člen 66 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 2 |
|
člen 1(2), točka (a) |
|
|
člen 2(2) |
|
|
|
člen 3(2) |
|
člen 1(2), točka (b) |
|
|
|
|
člen 3(1) |
|
člen 3(37) |
|
člen 1(2), točke (c), (d) in (e) |
|
|
|
|
|
|
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 66 |
|
člen 2 |
|
|
|
|
|
|
člen 67 |
|
člen 3 |
|
|
|
|
|
|
člen 11, točki (d) in (e) |
|
Člen 4 |
|
|
člen 4 |
člen 3, uvodno besedilo in (1) |
člen 4(1) |
|
člen 4(1), prvi pododstavek |
|
člen 5 |
|
|
|
|
|
|
člen 11, točki (d) in (e) |
|
člen 6 |
|
|
|
|
|
|
člen 11, točki (d) in (e) |
|
člen 7(1) |
|
člen 10 |
|
|
|
|
člen 70(1) in 70(2), prvi stavek |
|
člen 7(2) in (3) |
|
|
|
|
|
|
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 70(2), drugi stavek in 70(3) |
|
člen 8(1) |
|
|
|
|
|
|
— |
|
člen 8(2) |
|
|
|
|
|
|
člen 26(1), drugi pododstavek |
|
člen 9 |
|
|
|
|
|
|
— |
|
člen 10 |
|
|
|
|
|
|
— |
|
člen 11 |
|
|
|
|
|
|
člen 12 |
|
člen 12 |
|
|
|
|
|
|
— |
|
člen 13(1) |
|
|
člen 17(1), prvi pododstavek in 17(3), prvi pododstavek, prvi stavek |
člen 11(1), prvi stavek in 11(2) |
|
|
člen 72(1), prvi stavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 72(1), drugi stavek |
|
člen 13(2), (3) in (4) |
|
|
|
|
|
|
— |
|
člen 14 |
|
|
|
|
|
|
— |
|
Člen 15 |
Člen 14 |
Člen 12 |
Člen 21 |
Člen 15 |
Člen 21 |
člen 18(1) in (3) |
člen 80 |
|
Člen 16 |
Člen 15 |
Člen 13 |
Člen 23 |
Člen 17 |
Člen 23 |
Člen 20 |
člen 84 |
|
Priloga I |
|
|
|
|
|
|
— |
|
Priloga II, oddelek A, uvodno besedilo in točka 1 |
|
|
|
|
|
|
— |
|
Priloga II, oddelek A, točka 2 |
|
|
|
|
|
|
— |
|
Priloga II, oddelek B |
|
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 2 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 3 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 4(1) in (2), prvi pododstavek |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 4(2), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 4(3) in (4) |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 5 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 6 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 7 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 8 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 9 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 10 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 11(1) |
|
|
člen 13(1) |
člen 17(1) |
|
člen 75(1) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 75(2) |
|
|
člen 11(2) |
|
|
|
člen 17(2) |
|
— |
|
|
člen 11(3) |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 12 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
člen 13 |
|
|
|
|
|
— |
|
|
Priloga I |
|
|
|
|
|
— |
|
|
Priloga II |
|
|
|
|
|
— |
|
|
Priloga III |
|
|
|
|
|
— |
|
|
Priloga IV |
|
|
|
|
|
— |
|
|
Priloga V |
|
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 2(1), uvodno besedilo |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 2(1)(a), uvodno besedilo |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 2(1)(a), prva alinea |
|
|
|
|
člen 67, točka (a) |
|
|
|
člen 2(1)(a), druga alinea |
|
|
|
|
člen 67, točka (b) |
|
|
|
člen 2(1)(a), tretja alinea in 2(1)(b), tretja alinea |
|
|
|
|
člen 67, točka (d) |
|
|
|
člen 2(1)(a), četrta, peta, šesta in sedma alinea |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 2(1)(b), uvodno besedilo in prva, četrta, peta, šesta in sedma alinea |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 2(1)(b), druga alinea |
|
|
|
|
člen 67, točka (c) |
|
|
|
člen 2(1)(c) |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 2(2) |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 3 |
|
|
|
|
člen 67 |
|
|
|
člen 4 |
|
|
|
|
člen 67 |
|
|
|
člen 5 |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 6, prvi odstavek, uvodno besedilo |
|
|
|
|
člen 68 |
|
|
|
člen 6, prvi odstavek, točka (a) |
|
|
|
|
Priloga VIII, del 1, točka (1) |
|
|
|
člen 6, prvi odstavek, točka (b) |
|
|
|
|
Priloga VIII, del 1, točka 2 |
|
|
|
člen 6, drugi odstavek |
|
|
|
|
Priloga VIII, del 1, točka 3 |
|
|
|
člen 7 |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 8 |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 9(1), uvodno besedilo |
|
|
|
|
člen 69(2) |
|
|
|
člen 9(1)(a), uvodno besedilo |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 9(1)(a)(i) |
|
|
|
|
Priloga VIII, del 2, točka (2) |
|
|
|
člen 9(1)(a)(ii) |
|
|
|
|
Priloga VIII, del 2, točka 3, uvodno besedilo in točka 3(a) |
|
|
|
člen 9(1)(a)(iii) |
|
|
|
|
člen 69(1) |
|
|
|
člen 9(1)(a)(iv) |
|
|
|
|
Priloga VIII, del 2, točka 3(b) |
|
|
|
člen 9(1)(a)(v) |
|
|
|
|
— |
|
|
|
člen 9(1)(b) |
|
|
|
|
Priloga VIII, del 2, točka (4) |
|
|
|
člen 9(2) in (3) |
|
|
|
|
— |
|
|
|
Člen 11 |
|
|
|
|
člen 11, točki (d) in (e) |
|
|
|
Priloga |
|
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 1 |
|
|
|
člen 1 |
|
|
|
|
člen 2, uvodno besedilo |
|
|
|
člen 3, uvodno besedilo |
|
|
|
|
člen 2(1) |
člen 2(14) |
|
|
člen 3(1) |
|
|
|
|
člen 2(3) |
člen 2(1) |
|
|
člen 3(3) |
|
|
|
|
člen 2(4) |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 2(5) |
člen 2(9) |
člen 3(8) |
člen 2(1) |
člen 3(4) |
|
|
|
|
člen 2(6), prvi stavek |
člen 2(13) |
člen 3(9) |
člen 2(3), prvi del |
člen 3(5) |
|
|
|
|
člen 2(6), drugi stavek |
|
|
|
člen 15(1) |
|
|
|
|
člen 2(7) |
|
|
|
člen 3(6) |
|
|
|
|
člen 2(8) |
člen 2(5) |
|
|
člen 71 |
|
|
|
|
člen 2(9), prvi stavek |
člen 2(7) |
člen 3(12) |
|
člen 3(7) |
|
|
|
|
člen 2(9), drugi stavek |
|
|
|
člen 4(2), prvi pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 4(2), drugi pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 4(3) |
|
|
|
|
člen 2(10) |
|
|
|
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 3(8) |
|
|
|
|
člen 2(11), prvi stavek |
|
|
|
člen 3(9) |
|
|
|
|
člen 2(11), drugi stavek |
|
|
|
člen 20(3) |
|
|
|
|
člen 2(12), prvi pododstavek in Priloga IV, uvodno besedilo |
|
|
|
člen 3(10) |
|
|
|
|
člen 2(12), drugi pododstavek |
|
|
|
člena 14(5), točka (a) in 14(6) |
|
|
|
|
člen 2(13) |
člen 2(6) |
člen 3(11) |
člen 2(5) |
člen 3(15) |
|
|
|
|
člen 2(14) |
|
|
|
člen 3(16) |
|
|
|
|
člen 2(15) |
|
|
|
člen 3(17) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
členi 3(11) do (14), (18) do (23), (26) do (30) in (34) do (36) |
|
|
|
|
člen 3(1), uvodno besedilo |
|
|
|
člen 11, uvodno besedilo |
|
|
|
|
člen 3(1), točka (a) |
|
|
|
člen 11, točki (a) in (b) |
|
|
|
|
člen 3(1), točka(b) |
|
|
|
člen 11, točka (c) |
|
|
|
|
člen 3(1), točka (c) |
|
|
|
člen 11, točki (d) in (e) |
|
|
|
|
člen 3(1), točka (d) |
|
|
|
člen 11, točka (f) |
|
|
|
|
člen 3(1), točka (e) |
|
|
|
člen 11, točka (g) |
|
|
|
|
člen 3(1), točka (f) |
|
|
|
člen 11, točka (h) |
|
|
|
|
člen 3(2) |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 5(1) |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 5(2) |
|
|
|
člen 80(1), drugi pododstavek |
|
|
|
|
člen 6(1), uvodno besedilo |
|
|
|
člen 12(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo |
|
|
|
|
člen 6(1), prvi pododstavek, točke (a) do (d) |
|
|
|
člen 12(1), prvi pododstavek, točke (a) do (d) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 12(1), prvi pododstavek, točka (e) |
|
|
|
|
člen 6(1), prvi pododstavek, točka (e) |
|
|
|
člen 12(1), prvi pododstavek, točka (f) |
|
|
|
|
člen 6(1), prvi pododstavek, točka (f) |
|
|
|
člen 12(1), prvi pododstavek, točka (g) |
|
|
|
|
člen 6(1), prvi pododstavek, točka (g) |
|
|
|
člen 12(1), prvi pododstavek, točka (h) |
|
|
|
|
člen 6(1), prvi pododstavek, točka (h) |
|
|
|
člen 12(1), prvi pododstavek, točka (i) |
|
|
|
|
člen 6(1), prvi pododstavek, točka (i) |
|
|
|
člen 12(1), prvi pododstavek, točka (j) |
|
|
|
|
člen 6(1), prvi pododstavek, točka (j) |
|
|
|
člen 12(1), prvi pododstavek, točka (k) |
|
|
|
|
člen 6(1), drugi pododstavek |
|
|
|
člen 12(1), drugi pododstavek |
|
|
|
|
člen 6(2) |
|
|
|
člen 12(2) |
|
|
|
|
člen 7 |
|
|
|
člen 5(2) |
|
|
|
|
člen 8, prvi odstavek |
|
člen 4(3) |
|
člen 5(1) |
|
|
|
|
člen 8, drugi odstavek |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 9(1), prvi del stavka |
|
|
|
člen 14(1), prvi pododstavek |
|
|
|
|
člen 9(1), drugi del stavka |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 9(2) |
|
|
|
člen 5(3) |
|
|
|
|
člen 9(3), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek |
|
|
|
člen 14(1), drugi pododstavek, uvodno besedilo ter točki (a) in (b) |
|
|
|
|
člen 9(3), prvi pododstavek, tretji stavek |
|
|
|
člen 14(2) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 14(3), (4) in (7) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 14(5), uvodno besedilo in točka (b) prvega pododstavka in člen 14(5), drugi pododstavek |
|
|
|
|
člen 9(3), drugi pododstavek |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 9(3), tretji pododstavek |
|
|
|
člen 9(1) |
|
|
|
|
člen 9(3), četrti pododstavek |
|
|
|
člen 9(2) |
|
|
|
|
člen 9(3), peti pododstavek |
|
|
|
člen 9(3) |
|
|
|
|
člen 9(3), šesti pododstavek |
|
|
|
člen 9(4) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 10 |
|
|
|
|
člen 9(4), prvi del prvega stavka |
|
|
|
člen 15(2) |
|
|
|
|
člen 9(4), drugi del prvega stavka |
|
|
|
člen 15(4), prvi pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 15(4), drugi do peti pododstavek in člen 15(5) |
|
|
|
|
člen 9(4), drugi stavek |
|
|
|
člen 14(1), drugi pododstavek, točka (g) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 14(1), drugi pododstavek, točka (h) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 15(3) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 16 |
|
|
|
|
člen 9(5), prvi pododstavek |
|
|
|
člen 14(1), drugi pododstavek, točka (c)(i) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 14(1), drugi pododstavek, točka (c)(ii) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 14(1), drugi pododstavek, točka (d) |
|
|
|
|
člen 9(5), drugi pododstavek |
|
|
|
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 14(1), drugi pododstavek, točka (e) |
|
|
|
|
člen 9(6), prvi pododstavek |
|
|
|
člen 14(1), drugi pododstavek, točka (f) |
|
|
|
|
člen 9(6), drugi pododstavek |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 9(7) |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 9(8) |
|
|
|
člen 6 in člen 17(1) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 17(2), (3) in (4) |
|
|
|
|
člen 10 |
|
|
|
Člen 18 |
|
|
|
|
člen 11 |
|
|
|
člen 19 |
|
|
|
|
člen 12(1) |
|
|
|
člen 20(1) |
|
|
|
|
člen 12(2), prvi stavek |
|
|
|
člen 20(2), prvi pododstavek |
|
|
|
|
člen 12(2), drugi stavek |
|
|
|
člen 20(2), drugi pododstavek |
|
|
|
|
člen 12(2), tretji stavek |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 13(1) |
|
|
|
člen 21(1) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 21(2), (3) in (4) |
|
|
|
|
člen 13(2), uvodno besedilo |
|
|
|
člen 21(5), uvodno besedilo |
|
|
|
|
člen 13(2)(a) |
|
|
|
člen 21(5), točka (a) |
|
|
|
|
člen 13(2)(b) |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 13(2)(c) |
|
|
|
člen 21(5), točka (b) |
|
|
|
|
člen 13(2)(d) |
|
|
|
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 21(5), točka (c) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 22 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 23(1), prvi pododstavek |
|
|
|
|
člen 14, uvodno besedilo in točka (a) |
|
|
|
člen 8(1) |
|
|
|
|
člen 14, točka (b) |
|
|
|
člen 7, točka (a) in člen 14(1), točka (d)(i) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 7, uvodno besedilo in točki (b) in (c) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 14(1), točka (d)(ii) |
|
|
|
|
člen 14, točka (c) |
|
|
|
člen 23(1), drugi pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 23(2) do (6) |
|
|
|
|
člen 15(1), prvi pododstavek. uvodno besedilo ter točki (a) in (b) |
člen 12(1), prvi pododstavek |
|
|
člen 24(1), prvi pododstavek. uvodno besedilo ter točki (a) in (b) |
|
|
|
|
člen 15(1), prvi pododstavek, točka (c) |
|
|
|
člen 24(1), prvi pododstavek, točka (c) |
|
|
|
|
člen 15(1), drugi pododstavek |
|
|
|
člen 24(1), drugi pododstavek |
|
|
|
|
člen 15(2) |
|
|
|
člen 24(3)(b) |
|
|
|
|
člen 15(3) |
|
|
|
člen 24(4) |
|
|
|
|
člen 15(4) |
|
|
|
člen 24(2), uvodno besedilo ter točki (a) in (b) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 24(2), točke (c) do (f) in člen 24(3), uvodno besedilo in točka (a); |
|
|
|
|
člen 16 |
|
|
|
člen 25 |
|
|
|
|
člen 17(1), drugi pododstavek |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 17(2), prvi pododstavek |
|
|
|
člen 13(1) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 13(2) do (7) |
|
|
|
|
člen 17(2), drugi pododstavek |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 17(3), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek |
člen 11(1), drugi stavek |
|
|
člen 72(2) |
|
|
|
|
člen 17(3), prvi pododstavek, četrti stavek |
|
|
|
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 72(3) in (4) |
|
|
|
|
člen 17(3), drugi pododstavek |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 17(3), tretji pododstavek |
člen 11(3) |
|
|
člen 73(1) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 73(2) |
|
|
|
|
člen 17(4) |
|
|
|
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 74 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 27 |
|
|
|
|
člen 18 |
|
|
člen 11 |
člen 26 |
|
|
|
|
člen 19 |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 20 |
|
|
|
— |
|
|
|
|
člen 21 |
|
|
|
člen 80(2) |
|
|
|
|
člen 22 |
|
člen 18 |
Člen 17 |
člen 81 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 82 |
|
|
|
|
Člen 23 |
Člen 16 |
Člen 22 |
Člen 19 |
člen 83 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 2(1) |
|
|
|
|
Priloga I, odstavek 1 uvodnega besedila |
|
|
|
člen 2(2) |
|
|
|
|
Priloga I, odstavek 2 uvodnega besedila |
|
|
|
Priloga I, prvi pododstavek uvodnega besedila, prvi stavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, prvi pododstavek uvodnega besedila, drugi stavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, drugi pododstavek uvodnega besedila |
|
|
|
|
Priloga I, točke 1.1 do 1.3 |
|
|
|
Priloga I, točke 1.1 do 1.3 |
|
|
|
|
Priloga I, točka 1.4 |
|
|
|
Priloga I, točka 1.4(a) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, točka 1.4(b) |
|
|
|
|
Priloga I, točka 2 |
|
|
|
Priloga I, točka 2 |
|
|
|
|
Priloga I, točka 3.1 |
|
|
|
Priloga I, točka 3.1(a) in (b) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, točka 3.1(c) |
|
|
|
|
Priloga I, točke 3.2 do 3.5 |
|
|
|
Priloga I, točke 3.2 do 3.5 |
|
|
|
|
Priloga I, točka 4 |
|
|
|
Priloga I, točka 4 |
|
|
|
|
Priloga I, točka 5, uvodno besedilo |
|
|
|
— |
|
|
|
|
Priloga I, točka 5.1 |
|
|
|
Priloga I, točke 5.1(b), (f), (g), (i), (j) in 5.2(b) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, točke 5.1(a), (c), (d), (e), (h), (k) |
|
|
|
|
Priloga I, točka 5.2 |
|
|
|
Priloga I, točka 5.2(a) |
|
|
|
|
Priloga I, točka 5.3 |
|
|
|
Priloga I, točka 5.3(a)(i) in (ii) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, točka 5.3(a)(iii) do (v) in 5.3(b) |
|
|
|
|
Priloga I, točka 5.4 |
|
|
|
Priloga I, točka 5.4 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, točki 5.5 in 5.6 |
|
|
|
|
Priloga I, točki 6.1(a) in (b) |
|
|
|
Priloga I, točki 6.1(a) in (b) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, točka 6.1(c) |
|
|
|
|
Priloga I, točke 6.2–6.4(b) |
|
|
|
Priloga I, točke 6.2–6.4(b)(ii) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, točka 6.4(b)(iii) |
|
|
|
|
Priloga I, točke 6.4(c)–6.9 |
|
|
|
Priloga I, točke 6.4(c)–6.9 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga I, točki 6.10 in 6.11 |
|
|
|
|
Priloga II |
|
|
|
— |
|
|
|
|
Priloga III |
|
|
|
Priloga II, „Zrak“, in „Voda“, točke 1 do 12 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga II, „Voda“, točka 13 |
|
|
|
|
Priloga IV |
|
|
|
Priloga III |
|
|
|
|
Priloga V |
|
|
|
Priloga IV |
|
|
|
|
|
člen 1 |
|
|
člen 56 |
|
|
|
|
|
člen 2(2) |
|
|
člen 57(1) |
|
|
|
|
|
člen 2(3) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 2(4) |
|
|
člen 63(1) |
|
|
|
|
|
člen 2(8) |
|
|
člen 4(1), tretji pododstavek |
|
|
|
|
|
člen 2(10) |
|
|
člen 57(3) |
|
|
|
|
|
člen 2(11) |
|
|
člen 57(2) |
|
|
|
|
|
člen 2(12) |
|
|
člen 57(4) |
|
|
|
|
|
člen 2(15) |
|
|
člen 57(5) |
|
|
|
|
|
člen 2(16) |
|
|
člen 3(44) |
|
|
|
|
|
člen 2(17) |
|
|
člen 3(45) |
|
|
|
|
|
člen 2(18) |
|
|
člen 3(46) |
|
|
|
|
|
člen 2(19) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 2(20) |
|
|
člen 3(47) |
|
|
|
|
|
člen 2(21) |
|
|
člen 57(6) |
|
|
|
|
|
člen 2(22) |
|
|
člen 57(7) |
|
|
|
|
|
člen 2(23) |
|
|
člen 57(8) |
|
|
|
|
|
člen 2(24) |
|
|
člen 57(9) |
|
|
|
|
|
člen 2(25) |
|
|
člen 57(10) |
|
|
|
|
|
člen 2(26) |
|
|
člen 57(11) |
|
|
|
|
|
člen 2(27) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 2(28) |
|
|
člen 63(1) |
|
|
|
|
|
člen 2(29) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 2(30) |
|
|
člen 57(12) |
|
|
|
|
|
člen 2(31) |
|
|
Priloga VII, del 2, prvi stavek Priloga VIII, del 2, točka (1) |
|
|
|
|
|
člen 2(32) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 2(33) |
|
|
člen 57(13) |
|
|
|
|
|
člen 3(2) |
|
|
člen 4(1), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
člen 4(1), (2) in (3) |
|
|
člen 4(1), prvi in drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
člen 4(4) |
|
|
člen 63(2) |
|
|
|
|
|
člen 5(1) |
|
|
člen 59(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo |
|
|
|
|
|
člen 5(2) |
|
|
člen 59(1) prvi pododstavek, točki (a) in (b) |
|
|
|
|
|
člen 5(3), prvi pododstavek, točka (a) |
|
|
člen 59(2) |
|
|
|
|
|
člen 5(3), prvi pododstavek, točka (b) |
|
|
člen 59(3) |
|
|
|
|
|
člen 5(3), drugi pododstavek |
|
|
člen 59(4) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 59(5) |
|
|
|
|
|
člen 5(4) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 5(5) |
|
|
člen 59(6) |
|
|
|
|
|
člen 5(6) |
|
|
člen 58 |
|
|
|
|
|
člen 5(7) |
|
|
Priloga VII, del 4, točka 1 |
|
|
|
|
|
člen 5(8), prvi pododstavek |
|
|
Priloga VII, del 4, točka 2 |
|
|
|
|
|
člen 5(8), drugi pododstavek |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 5(9) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 5(10) |
|
|
člen 59(7) |
|
|
|
|
|
člen 5(11), (12) in (13) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 6 |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 7(1), uvodno besedilo ter prva, druga, tretja in četrta alinea |
|
|
člen 64 |
|
|
|
|
|
člen 7(1), zaključno besedilo |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 7(2) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 8(1) |
|
|
člen 14(1), točka (d), člen 60 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 61 |
|
|
|
|
|
člen 8(2) |
|
|
Priloga VII, del 6, točka 1 |
|
|
|
|
|
člen 8(3) |
|
|
Priloga VII, del 6, točka 2 |
|
|
|
|
|
člen 8(4) |
|
|
Priloga VII, del 6, točka 3 |
|
|
|
|
|
člen 8(5) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 9(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo |
|
|
člen 62, prvi pododstavek, uvodno besedilo |
|
|
|
|
|
člen 9(1), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea |
|
|
člen 62, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c) |
|
|
|
|
|
člen 9(1), drugi pododstavek |
|
|
člen 62, drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
člen 9(1), tretji pododstavek |
|
|
Priloga VII, del 8, točka 4 |
|
|
|
|
|
člen 9(2) |
|
|
člen 63(3) |
|
|
|
|
|
člen 9(3) |
|
|
Priloga VII, del 8, točka 1 |
|
|
|
|
|
člen 9(4) |
|
|
Priloga VII, del 8, točka 2 |
|
|
|
|
|
člen 9(5) |
|
|
Priloga VII, del 8, točka 3 |
|
|
|
|
|
Člen 10 |
člen 4(9) |
|
člen 8(2) |
|
|
|
|
|
člen 11(1), tretji do šesti stavek |
|
|
— |
|
|
|
|
|
člen 12(1), drugi pododstavek |
|
|
člen 65(1), prvi pododstavek |
|
|
|
|
|
člen 12(1), tretji pododstavek |
|
|
člen 65(1), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
člen 12(2) |
|
|
člen 65(2) |
|
|
|
|
|
člen 12(3) |
|
|
člen 65(3) |
|
|
|
|
|
člen 13(2) in (3) |
|
|
— |
|
|
|
|
|
Člen 14 |
Člen 19 |
Člen 16 |
člen 79 |
|
|
|
|
|
Priloga I, prvi in drugi stavek uvodnega besedila |
|
|
člen 56 |
|
|
|
|
|
Priloga I, tretji stavek uvodnega besedila in seznam dejavnosti |
|
|
Priloga VII, del 1 |
|
|
|
|
|
Priloga IIA |
|
|
Priloga VII, dela 2 in 3 |
|
|
|
|
|
Priloga IIA, del II, zadnji stavek odstavka 6 |
|
|
— |
|
|
|
|
|
Priloga IIB, točka 1, prvi in drugi stavek |
|
|
člen 59(1), prvi pododstavek, točka (b) |
|
|
|
|
|
Priloga IIB, točka 1, tretji stavek |
|
|
člen 59(1), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
Priloga IIB, točka 2 |
|
|
Priloga VII, del 5 |
|
|
|
|
|
Priloga IIB, točka 2, drugi pododstavek (i) in tabela |
|
|
— |
|
|
|
|
|
Priloga III, točka 1 |
|
|
— |
|
|
|
|
|
Priloga III, točka 2 |
|
|
Priloga VII, del 7, točka 1 |
|
|
|
|
|
Priloga III, točka 3 |
|
|
Priloga VII, del 7, točka 2 |
|
|
|
|
|
Priloga III, točka 4 |
|
|
Priloga VII, del 7, točka 3 |
|
|
|
|
|
|
člen 1, prvi odstavek |
|
člen 42 |
|
|
|
|
|
|
člen 1, drugi odstavek |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 2(1) |
|
člen 42(1), prvi pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 42(1), drugi do peti pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 2(2), uvodno besedilo |
|
člen 42(2), uvodno besedilo |
|
|
|
|
|
|
člen 2(2)(a), uvodno besedilo |
|
člen 42(2)(a), uvodno besedilo |
|
|
|
|
|
|
člen 2(2)(a), točke (i) do (v) |
|
člen 42(2)(a), točka (i) |
|
|
|
|
|
|
člen 2(2)(a), točka (vi) |
|
člen 42(2)(a), točka (ii) |
|
|
|
|
|
|
člen 2(2)(a), točka (vii) |
|
člen 42(2)(a), točka (iii) |
|
|
|
|
|
|
člen 2(2)(a), točka (viii) |
|
člen 42(2)(a), točka (iv) |
|
|
|
|
|
|
člen 2(2)(b) |
|
člen 42(2)(b) |
|
|
|
|
|
|
člen 3(2), prvi pododstavek |
|
člen 3(38) |
|
|
|
|
|
|
člen 3(2), drugi pododstavek |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 3(3) |
|
člen 3(39) |
|
|
|
|
|
|
člen 3(4), prvi pododstavek |
|
člen 3(40) |
|
|
|
|
|
|
člen 3(4), drugi pododstavek |
|
člen 42(1), tretji pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 42(1), četrti pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 3(5), prvi pododstavek |
|
člen 3(41) |
|
|
|
|
|
|
člen 3(5), drugi pododstavek |
|
člen 42(1), peti pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 3(5), tretji pododstavek |
|
člen 42(1), tretji pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 3(6) |
|
Priloga VI, del 1, točka (a) |
|
|
|
|
|
|
člen 3(7) |
|
člen 3(42) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga VI, del 1, točka (b) |
|
|
|
|
|
|
člen 3(10) |
|
člen 3(43) |
|
|
|
|
|
|
člen 3(13) |
|
člen 43 |
|
|
|
|
|
|
člen 4(2) |
|
člen 44 |
|
|
|
|
|
|
člen 4(4), uvodno besedilo ter točki (a) in (b) |
|
člen 45(1), uvodno besedilo ter točki (a) in (b) |
|
|
|
|
|
|
člen 4(4), točka (c) |
|
člen 45(1), točka (e) |
|
|
|
|
|
|
člen 4(5) |
|
člen 45(2) |
|
|
|
|
|
|
člen 4(6) |
|
člen 45(3) |
|
|
|
|
|
|
člen 4(7) |
|
člen 45(4) |
|
|
|
|
|
|
člen 4(8) |
|
člen 54 |
|
|
|
|
|
|
člen 5 |
|
člen 52 |
|
|
|
|
|
|
člen 6(1), prvi pododstavek |
|
člen 50(1) |
|
|
|
|
|
|
člen 6(1), drugi pododstavek in 6(2) |
|
člen 50(2) |
|
|
|
|
|
|
člen 6(1), tretji pododstavek |
|
člen 50(3), prvi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 6(1), prvi del četrtega pododstavka |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 6(1), drugi del četrtega pododstavka |
|
člen 50(3), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 6(3) |
|
člen 50(4) |
|
|
|
|
|
|
člen 6(4), prvi in drugi stavek prvega pododstavka in člen 6(4), prvi in drugi stavek drugega pododstavka |
|
člen 51(1) |
|
|
|
|
|
|
člen 6(4) tretji stavek prvega pododstavka |
|
člen 51(2) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
člen 6(4) tretji stavek drugega pododstavka |
— |
člen 51(3), prvi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 6(4), tretji pododstavek |
|
člen 51(3), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 6(4), četrti pododstavek |
|
člen 51(4) |
|
|
|
|
|
|
člen 6(5), prvi del stavka |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 6(5), drugi del stavka |
|
člen 46(1) |
|
|
|
|
|
|
člen 6(6) |
|
člen 50(5) |
|
|
|
|
|
|
člen 6(7) |
|
člen 50(6) |
|
|
|
|
|
|
člen 6(8) |
|
člen 50(7) |
|
|
|
|
|
|
člen 7(1) in člen 7(2), prvi pododstavek |
|
člen 46(2), prvi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 7(2), drugi pododstavek |
|
člen 46(2), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 7(3) in člen 11(8), prvi pododstavek, uvodno besedilo |
|
Priloga VI, del 6, prvi del točke 2.7 |
|
|
|
|
|
|
člen 7(4) |
|
člen 46(2), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 7(5) |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 8(1) |
|
člen 45(1), točka (c) |
|
|
|
|
|
|
člen 8(2) |
|
člen 46(3) |
|
|
|
|
|
|
člen 8(3) |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 8(4), prvi pododstavek |
|
člen 46(4), prvi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 8(4), drugi pododstavek |
|
Priloga VI, del 6, točka 3.2 |
|
|
|
|
|
|
člen 8(4), tretji pododstavek |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 8(4), četrti pododstavek |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 8(5) |
|
člen 46(4), drugi in tretji pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 8(6) |
|
člen 45(1), točki (c) in (d) |
|
|
|
|
|
|
člen 8(7) |
|
člen 46(5) |
|
|
|
|
|
|
člen 8(8) |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 9, prvi pododstavek |
|
člen 53(1) |
|
|
|
|
|
|
člen 9, drugi pododstavek |
|
člen 53(2) |
|
|
|
|
|
|
člen 9, tretji pododstavek |
|
člen 53(3) |
|
|
|
|
|
|
člen 10(1) in (2) |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 10(3), prvi stavek |
|
člen 48(2) |
|
|
|
|
|
|
člen 10(3), drugi stavek |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 10(4) |
|
člen 48(3) |
|
|
|
|
|
|
člen 10(5) |
|
Priloga VI, del 6, drugi del točke 1.3 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(1) |
|
člen 48(1) |
|
|
|
|
|
|
člen 11(2) |
|
Priloga VI, del 6, točka 2.1 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(3) |
|
Priloga VI, del 6, točka 2.2 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(4) |
|
Priloga VI, del 6, točka 2.3 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(5) |
|
Priloga VI, del 6, točka 2.4 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(6) |
|
Priloga VI, del 6, točka 2.5, prvi pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga VI, del 6, točka 2.5, drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 11(7), prvi del prvega stavka prvega pododstavka |
|
Priloga VI, del 6, točka 2.6, uvodno besedilo |
|
|
|
|
|
|
člen 11(7), drugi del prvega stavka prvega pododstavka |
|
Priloga VI, del 6, točka 2.6(a) |
|
|
|
|
|
|
člen 11(7), drugi stavek prvega pododstavka |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 11(7), drugi pododstavek |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 11(7), točka (a) |
|
Priloga VI, del 6, točka 2.6(b) |
|
|
|
|
|
|
člen 11(7), točki (b) in (c) |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 11(7), točka (d) |
|
Priloga VI, del 6, točka 2.6(c) |
|
|
|
|
|
|
člen 11(7), točki (e) in (f) |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 11(8), prvi pododstavek, točki (a) in (b) |
|
Priloga VI, del 3, točka 1 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(8), prvi pododstavek, točka (c) in drugi pododstavek |
|
Priloga VI, del 6, drugi pododstavek točke 2.7 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(8), prvi pododstavek, točka (d) |
|
Priloga VI, del 4, točka 2.1, drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
člen 11(9) |
|
člen 48(4) |
|
|
|
|
|
|
člen 11(10) |
|
Priloga VI, del 8, točka 1.1 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(11) |
|
Priloga VI, del 8, točka 1.2 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(12) |
|
Priloga VI, del 8, točka 1.3 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(13) |
|
člen 48(5) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 49 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(14) |
|
Priloga VI, del 6, točka 3.1 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(15) |
|
člen 45(1), točka (e) |
|
|
|
|
|
|
člen 11(16) |
|
Priloga VI, del 8, točka 2 |
|
|
|
|
|
|
člen 11(17) |
|
člen 8(2), točka (a) |
|
|
|
|
|
|
člen 12(1) |
|
člen 55(1) |
|
|
|
|
|
|
člen 12(2), prvi in drugi stavek |
|
člen 55(2) |
|
|
|
|
|
|
člen 12(2), tretji stavek |
|
člen 55(3) |
|
|
|
|
|
|
člen 13(1) |
|
člen 45(1), točka (f) |
|
|
|
|
|
|
člen 13(2) |
|
člen 47 |
|
|
|
|
|
|
člen 13(3) |
|
člen 46(6) |
|
|
|
|
|
|
člen 13(4) |
|
Priloga VI, del 3, točka 2 |
|
|
|
|
|
|
člen 14 |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 15 |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 16 |
|
— |
|
|
|
|
|
|
člen 20 |
|
— |
|
|
|
|
|
|
Priloga I |
|
Priloga VI, del 2 |
|
|
|
|
|
|
Priloga II, prvi del (neoštevilčeno) |
|
Priloga VI, del 4, točka 1 |
|
|
|
|
|
|
Priloga II, točka 1, uvodno besedilo |
|
Priloga VI, del 4, točka 2.1 |
|
|
|
|
|
|
Priloga II, točki 1.1 in 1.2 |
|
Priloga VI, del 4, točki 2.2 in 2.3 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga VI, del 4, točka 2.4 |
|
|
|
|
|
|
Priloga II, točka 1.3 |
|
— |
|
|
|
|
|
|
Priloga II, točka 2.1 |
|
Priloga VI, del 4, točka 3.1 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga VI, del 4, točka 3.2 |
|
|
|
|
|
|
Priloga II, točka 2.2 |
|
Priloga VI, del 4, točka 3.3 in 3.4 |
|
|
|
|
|
|
Priloga II, točka 3 |
|
Priloga VI, del 4, točka 4 |
|
|
|
|
|
|
Priloga III |
|
Priloga VI, del 6, točka 1 |
|
|
|
|
|
|
Priloga IV, tabela |
|
Priloga VI, del 5 |
|
|
|
|
|
|
Priloga IV, zadnji stavek |
|
— |
|
|
|
|
|
|
Priloga V, točka (a), tabela |
|
Priloga VI, del 3, točka 1.1 |
|
|
|
|
|
|
Priloga V, točka (a), zadnji stavki |
|
— |
|
|
|
|
|
|
Priloga V, točka (b) tabela |
|
Priloga VI, del 3, točka 1.2 |
|
|
|
|
|
|
Priloga V, točka (b), zadnji stavek |
|
— |
|
|
|
|
|
|
Priloga V, točka (c) |
|
Priloga VI, del 3, točka 1.3 |
|
|
|
|
|
|
Priloga V, točka (d) |
|
Priloga VI, del 3, točka 1.4 |
|
|
|
|
|
|
Priloga V, točka (e) |
|
Priloga VI, del 3, točka 1.5 |
|
|
|
|
|
|
Priloga V, točka (f) |
|
Priloga VI, del 3, točka 3 |
|
|
|
|
|
|
Priloga VI |
|
Priloga VI, del 7 |
|
|
|
|
|
|
|
Člen 1 |
člen 28, prvi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(2) |
Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1, prvi pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1, drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(3), drugi del |
Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1, prvi pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1, drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(4) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(6), prvi del |
člen 3(24) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(6), drugi del |
člen 28, drugi pododstavek, točka (j) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(7), prvi pododstavek |
člen 3(25) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(7), drugi pododstavek, prvi stavek |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(7), drugi pododstavek, drugi stavek in točke (a) do (i) |
člen 28, drugi pododstavek in točke (a) do (i) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(7), drugi pododstavek, točka (j) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(7), tretji pododstavek |
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 29(1) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(7), četrti pododstavek |
člen 29(2) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 29(3) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(8) |
člen 3(32) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(9) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(10) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(11) |
člen 3(31) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(12) |
člen 3(33) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 2(13) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
Člen 3 |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 4(1) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 4(2) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 4(3) do 4(8) |
|
|
|
|
|
|
|
|
člen 5(1) |
Priloga V, del 1, točka 2, drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
|
|
|
Priloga V, del 1, točka 2, prvi, tretji in četrti pododstavek |
|
|
|
|
|
|
|
člen 5(2) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
Člen 6 |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 7(1) |
člen 37 |
|
|
|
|
|
|
|
člen 7(2) |
člen 30(5) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 7(3) |
člen 30(6) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 8(1) |
člen 40(1) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 8(2), prvi del prvega pododstavka |
člen 40(2), prvi del prvega pododstavka |
|
|
|
|
|
|
|
člen 8(2), drugi del prvega pododstavka |
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 40(2), drugi del prvega pododstavka |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 40(2), drugi pododstavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 40(3) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 41 |
|
|
|
|
|
|
|
člen 8(2), drugi pododstavek |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 8(3) in (4) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
Člen 9 |
člen 30(1) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 30(2), (3) in (4) |
|
|
|
|
|
|
|
Člen 9a |
člen 36 |
|
|
|
|
|
|
|
člen 10, prvi odstavek, prvi stavek |
člen 30(7), prvi stavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 30(7), drugi stavek |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 30(8) in (9) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 31 do 35 |
|
|
|
|
|
|
|
člen 10, prvi odstavek, drugi stavek |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 10, drugi odstavek |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 12, prvi stavek |
člen 38(1) |
|
|
|
|
|
|
|
člen 12, drugi stavek |
— |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 38(2), (3) in (4) |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
člen 39 |
|
|
|
|
|
|
|
Člen 13 |
Priloga V, del 3, tretji del točke 8 |
|
|
|
|
|
|
|
Člen 14 |
Priloga V, del 4 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga V, deli 5, 6 in 7 |
|
|
|
|
|
|
|
Člen 15 |
— |
|
|
|
|
|
|
|
člen 18(2) |
— |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga I |
— |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga II |
— |
|
|
|
|
|
|
|
Prilogi III in IV |
Priloga V, točka 2 dela 1 in del 2 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga V A |
Priloga V, del 1, točka 3 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga V B |
Priloga V, del 2, točka 3 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VI A |
Priloga V, del 1, točki 4 in 6 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga V, del 1, točka 5 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VI B |
Priloga V, del 2, točki 4 in 6 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga V, del 2, točka 5 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VII A |
Priloga V, del 1, točki 7 in 8 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VII B |
Priloga V, del 2, točki 7 in 8 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VIII A, točka 1 |
— |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VIII A, točka 2 |
Priloga V, del 3, prvi del točke 1 in točke 2, 3 in 5 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga V, del 3, drugi del točke 1 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga V, del 3, točka 4 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VIII A, točka 3 |
— |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VIII A, točka 4 |
Priloga V, del 3, točka 6 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VIII A, točka 5 |
Priloga V, del 3, točki 7 in 8 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VIII A, točka 6 |
Priloga V, del 3, točki 9 in 10 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga V, del 3, točka 11 |
|
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Priloga V, del 4 |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VIII B |
— |
|
|
|
|
|
|
|
Priloga VIII C |
— |
|
|
|
|
Priloga VI |
|
|
Priloga IX |
Priloga IX |
|
|
|
|
Priloga VII |
|
|
Priloga X |
Priloga X |
( 1 ) UL L 159, 29.6.1996, str. 1.
( 2 ) UL L 125, 21.5.2009, str. 75.
( 3 ) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.
( 4 ) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
( 5 ) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
( 6 ) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).
( 7 ) Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5).
( 8 ) UL L 176, 15.7.2003, str. 37.
( 9 ) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
( 10 ) Odločba Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).
( 11 ) UL L 143, 30.4.2004, str. 87.
( 12 ) Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. (UL L 143, 30.4.2004, str. 56).
( 13 ) Direktiva (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) in Direktive Sveta 1999/31/ES o odlagališčih odpadkov (UL L, 2024/1785, 15.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1785/oj).
( 14 ) UL L 372, 27.12.2006, str. 19.
( 15 ) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
( 16 ) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
( 17 ) UL L 140, 5.6.2009, str. 114.
( 18 ) UL L 273, 10.10.2002, str. 1.
( 19 ) UL L 121, 11.5.1999, str. 13.
( 20 ) UL L 190, 12.7.2006, str. 1.
( 21 ) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
( 22 ) Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).
( 23 ) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
( 24 ) UL L 182, 16.7.1999, str. 1.
( 25 ) Utežni faktor za kokoši nesnice je izračunan tako, da se drugi prag za perutnino (280 GVŽ) deli s pragom za kokoši nesnice (300 GVŽ). To je 280/300 = 0,93 (zaokroženo)
( 26 ) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.