Začasna izdaja

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 30. septembra 2026(*)

„ Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine – Zamrznitev sredstev – Seznam oseb, subjektov in organov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Ohranitev imena tožeče stranke na seznamu – Člen 2(1)(f) Sklepa 2014/145/SZVP – Člen 3(1)(f) Uredbe (EU) št. 269/2014 – Napaka pri presoji – Nepogodbena odgovornost “

V zadevi T‑323/25,

Vladimir Avetisyan, stanujoč v Moskvi (Rusija), ki ga zastopata A. Genko in É. Épron, odvetnika,

tožeča stranka,

proti

Svetu Evropske unije, ki ga zastopata S. Lejeune in A. Jaume, agentki, skupaj z B. Maingainom, odvetnikom,

tožena stranka,

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi G. De Baere (poročevalec), predsednik, J. Svenningsen in C. Mac Eochaidh, sodnika,

sodna tajnica: H. Eriksson, administratorka,

na podlagi pisnega dela postopka, zlasti:

– tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 23. maja 2025,

– prilagoditvene vloge, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. oktobra 2025,

na podlagi obravnave z dne 3. junija 2026

izreka naslednjo

Sodbo

1 Tožeča stranka, Vladimir Avetisyan, s tožbo predlaga, na eni strani, na podlagi člena 263 PDEU razglasitev ničnosti, prvič, Sklepa Sveta (SZVP) 2025/528 z dne 14. marca 2025 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L, 2025/528) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2025/527 z dne 14. marca 2025 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L, 2025/527) (v nadaljevanju skupaj: akta iz marca 2025) ter, drugič, Sklepa Sveta (SZVP) 2025/1895 z dne 12. septembra 2025 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L, 2025/1895) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2025/1894 z dne 12. septembra 2025 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L, 2025/1894) (v nadaljevanju skupaj: akta iz septembra 2025) v delu, v katerem se ti akti (v nadaljevanju skupaj: izpodbijani akti) nanašajo nanjo, in, na drugi strani, na podlagi člena 268 PDEU, povračilo škode, ki naj bi ji nastala.

Dejansko stanje

2 Tožeča stranka je ruski in armenski državljan.

3 Ta zadeva spada v okvir omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.

4 Svet Evropske unije je 17. marca 2014 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 16). Istega dne je Svet na podlagi člena 215 PDEU sprejel Uredbo (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 6).

5 Svet je 25. februarja 2022 glede na resnost razmer v Ukrajini sprejel, prvič, Sklep (SZVP) 2022/329 o spremembi Sklepa 2014/145 (UL 2022, L 50, str. 1) in, drugič, Uredbo (EU) 2022/330 o spremembi Uredbe št. 269/2014 (UL 2022, L 51, str. 1), da bi med drugim spremenil merila, na podlagi katerih se lahko fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom naložijo zadevni omejevalni ukrepi.

6 Člen 2(1) in (2) Sklepa 2014/145, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2022/329, določa:

„1. Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo:

[…]

(f) fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki materialno ali finančno podpirajo vlado Ruske federacije, odgovorno za priključitev Krima in destabilizacijo Ukrajine, ali pa imajo od nje korist[…]

2. Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama v Prilogi, ne smejo biti neposredno ali posredno dana na razpolago ali v njihovo korist nikakršna sredstva ali gospodarski viri.“

7 Uredba št. 269/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2022/330, je nalagala sprejetje ukrepov zamrznitve sredstev in opredeljevala podrobna pravila te zamrznitve, ki so v bistvu enaka tistim iz Sklepa 2014/145, kakor je bil spremenjen. Natančneje, v členu 3(1)(f) te uredbe je bil namreč v bistvu povzet člen 2(1)(f) navedenega sklepa (v nadaljevanju: merilo f).

8 S Sklepom Sveta (SZVP) 2024/1738 z dne 24. junija 2024 o spremembi Sklepa 2014/145 (UL L, 2024/1738) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2024/1746 z dne 24. junija 2024 o izvajanju Uredbe št. 269/2014 (UL L, 2024/1746) je bilo ime tožeče stranke uvrščeno na seznam oseb, subjektov in organov iz Priloge k spremenjenemu Sklepu 2014/145 oziroma na seznam iz Priloge I k spremenjeni Uredbi št. 269/2014 (v nadaljevanju skupaj: zadevna seznama) iz tega razloga:

„Vladimir Avetisyan je generalni direktor in ustanovitelj LLC ‚RBA‑Management‘. LLC ,RBA‑Management‘ je ruska družba za upravljanje, ki ponuja pravne in računovodske storitve, storitve korporativne varnosti in druge storitve upravljanja ter sodeluje s strankami, specializiranimi za dobavo elektronskih komponent. LLC ‚RBA‑Management‘ upravlja podjetje JSC ‚Compel‘, ki sodeluje pri uvoznih ureditvah za elektronske komponente in dobavlja strateško pomembne mikroelektronske komponente ruski industriji, tudi vojaški industriji. Vladimir Avetisyan je kot generalni direktor in ustanovitelj družbe LLC ‚RBA‑Management‘ odgovoren za njena dejanja in torej materialno podpira vlado Ruske federacije, ki je odgovorna za priključitev Krima in destabilizacijo Ukrajine.“

9 Svet je 6. septembra 2024 tožeči stranki poslal kopijo dokaznega spisa z referenčno številko WK 7807/2024 (v nadaljevanju: spis WK), datiranega z dnem 31. maj 2024.

10 S Sklepom Sveta (SZVP) 2024/2456 z dne 12. septembra 2024 o spremembi Sklepa 2014/145 (UL L, 2024/2456) in z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2024/2455 z dne 12. septembra 2024 o izvajanju Uredbe št. 269/2014 (UL L, 2024/2455) je bilo ime tožeče stranke ohranjeno na zadevnih seznamih iz istega razloga, kot je tisti, ki je naveden v točki 8 zgoraj.

11 Svet je tožečo stranko z dopisom z dne 13. septembra 2024 obvestil o svoji odločitvi, da njeno ime ohrani na zadevnih seznamih.

12 Tožeča stranka je z dopisom z dne 31. oktobra 2024, dopolnjenim z dopisom z dne 8. novembra 2024, na Svet naslovila zahtevo za ponovno preučitev odločitve o ohranitvi njenega imena na zadevnih seznamih.

13 Svet je 14. marca 2025 sprejel akta iz marca 2025, s katerima je bilo ime tožeče stranke ohranjeno na zadevnih seznamih iz istega razloga, kot je tisti, ki naveden v točki 8 zgoraj.

14 Svet je z dopisom z dne 17. marca 2025 zavrnil zahtevo tožeče stranke za ponovno preučitev z dne 31. oktobra 2024 in jo obvestil o svoji odločitvi, da njeno ime ohrani na zadevnih seznamih.

15 Tožeča stranka je 5. aprila 2025 Svetu poslala zahtevo za ponovno preučitev odločitve o ohranitvi njenega imena na zadevnih seznamih.

Dejstva, ki so nastala po vložitvi tožbe

16 Svet je 12. septembra 2025 sprejel akta iz septembra 2025, s katerima je bilo ime tožeče stranke ohranjeno na zadevnih seznamih iz tega spremenjenega razloga:

„[Vladimir Avetisyan je] nekdanji generalni direktor in ustanovitelj LLC RBA‑Management. LLC ‚RBA‑Management‘ je ruska družba za upravljanje, ki ponuja pravne in računovodske storitve, storitve korporativne varnosti in druge storitve upravljanja ter sodeluje s strankami, specializiranimi za dobavo elektronskih komponent. LLC ‚RBA‑Management‘ upravlja podjetje JSC ‚Compel‘, ki sodeluje pri uvoznih ureditvah za elektronske komponente in dobavlja strateško pomembne mikroelektronske komponente ruski industriji, tudi vojaški industriji. Vladimir Avetisyan je bil kot generalni direktor in ustanovitelj družbe LLC ‚RBA‑Management‘ odgovoren za njena dejanja in je torej odgovoren za materialno podpiranje vlade Ruske federacije, ki je odgovorna za priključitev Krima in destabilizacijo Ukrajine.“

17 Ime tožeče stranke je bilo iz istega razloga ohranjeno na zadevnih seznamih s Sklepom Sveta (SZVP) 2026/696 z dne 14. marca 2026 o spremembi Sklepa 2014/145 (UL L, 2026/696) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2026/695 z dne 14. marca 2026 o izvajanju Uredbe št. 269/2014 (UL L, 2026/695).

Predlogi strank

18 Tožeča stranka po prilagoditvi tožbe Splošnemu sodišču predlaga, naj:

– izpodbijane akte razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo nanjo;

– Svetu naloži, naj ji plača 192.480 EUR za povračilo domnevno nastale škode;

– Svetu naloži plačilo stroškov.

19 Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:

– predlog za razglasitev ničnosti zavrne;

– odškodninski zahtevek zavrne;

– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

Pravo

Predlog za razglasitev ničnosti izpodbijanih aktov

20 Tožeča stranka v utemeljitev predloga za razglasitev ničnosti navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na napake pri presoji.

Uvodne ugotovitve

21 Čeprav je res, da ima Svet določeno diskrecijsko pravico, da v vsakem posameznem primeru ugotovi, ali so pravna merila, na katerih temeljijo zadevni omejevalni ukrepi, izpolnjena, pa morajo sodišča Unije zagotoviti načeloma celovit nadzor nad zakonitostjo vseh aktov Unije (glej sodbi z dne 11. septembra 2024, Tokareva/Svet, T‑744/22, EU:T:2024:608, točka 31 in navedena sodna praksa, in z dne 19. marca 2025, BSW – management company of „BMC“ holding/Svet, T‑1042/23, EU:T:2025:314, točka 30 in navedena sodna praksa).

22 Učinkovitost sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, med drugim zahteva, da se mora sodišče Unije prepričati, da sklep, s katerim so bili sprejeti oziroma ohranjeni omejevalni ukrepi in ki je za zadevno osebo oziroma subjekt posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To vključuje preverjanje dejstev iz obrazložitve, na kateri temelji navedeni sklep, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi, oziroma vsaj eden od njih, za katerega se šteje, da je sam po sebi dovolj za utemeljitev tega sklepa, utemeljeni (glej sodbe z dne 1. avgusta 2025, Timchenko/Svet, C‑702/23 P, EU:C:2025:605, točka 38 in navedena sodna praksa; z dne 26. marca 2026, Pumpyanskiy in drugi/Svet, C‑696/23 P, C‑704/23 P, C‑711/23 P, C‑35/24 P in C‑111/24 P, EU:C:2026:245, točka 327 in navedena sodna praksa, in z dne 11. septembra 2024, Tokareva/Svet, T‑744/22, EU:T:2024:608, točka 32 in navedena sodna praksa).

23 Pristojni organ Unije je tisti, ki mora v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih zoper zadevno osebo ali subjekt, ne pa da bi moral ta predložiti negativni dokaz o neutemeljenosti navedenih razlogov. V zvezi s tem se ne zahteva, da mora Svet sodišču Unije predložiti vse informacije in dokaze, ki se nanašajo na razloge, navedene v aktu, katerega razglasitev ničnosti se predlaga. Vendar pa morajo biti razlogi, ki so bili navedeni zoper zadevno osebo ali subjekt, utemeljeni z informacijami ali dokazi (glej sodbi z dne 1. avgusta 2025, Timchenko/Svet, C‑702/23 P, EU:C:2025:605, točka 39 in navedena sodna praksa, in z dne 15. novembra 2023, OT/Svet, T‑193/22, EU:T:2023:716, točka 123 in navedena sodna praksa).

24 Presojo utemeljenosti teh razlogov je treba opraviti tako, da se dokazi in informacije ne preučijo ločeno, temveč v okviru, v katerega so umeščeni. Svet namreč zadosti dokaznemu bremenu, ki ga nosi, če sodišču Unije predloži sklop dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, na podlagi katerih je mogoče dokazati, da je oseba, za katero velja omejevalni ukrep, na dan sprejetja spornih aktov izpolnjevala pogoje, določene z uporabljenim merilom (glej v tem smislu sodbi z dne 15. novembra 2023, OT/Svet, T‑193/22, EU:T:2023:716, točka 124 in navedena sodna praksa, in z dne 11. septembra 2024, Tokareva/Svet, T‑744/22, EU:T:2024:608, točka 33 in navedena sodna praksa).

25 Poleg tega je treba spomniti, da so omejevalni ukrepi po naravi varstveni in že po definiciji začasni ukrepi, katerih veljavnost je vedno odvisna od tega, ali so dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih so bili ti ukrepi sprejeti, še vedno podane, in od tega, ali jih je treba, da bi bil njihov cilj uresničen, ohraniti v veljavi. Iz tega izhaja, da mora Svet pri rednem pregledu teh omejevalnih ukrepov posodobljeno presoditi razmere in pripraviti analizo učinka takih ukrepov, da se ugotovi, ali so omogočili dosego ciljev prvotne uvrstitve imen zadevnih oseb in subjektov na sporni seznam oziroma ali je v zvezi s temi osebami in subjekti še vedno mogoča enaka ugotovitev (glej sodbi z dne 15. novembra 2023, OT/Svet, T‑193/22, EU:T:2023:716, točka 168 in navedena sodna praksa, in z dne 11. septembra 2024, Tokareva/Svet, T‑744/22, EU:T:2024:608, točka 36 in navedena sodna praksa).

26 Iz tega izhaja, da Svetu za utemeljitev ohranitve imena osebe na seznamu oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ni prepovedano, da se opre na iste dokaze, na katerih je temeljila že prvotna uvrstitev imena zadevne osebe na navedeni seznam, ponovna uvrstitev njenega imena na ta seznam ali prejšnja ohranitev njenega imena na tem seznamu, če, prvič, se razlogi za uvrstitev niso spremenili in, drugič, se okoliščine niso spremenile do te mere, da ti dokazi ne bi bili več upoštevni. Navedene okoliščine ne vključujejo le razmer v državi, v zvezi s katero je bil uveden sistem omejevalnih ukrepov, temveč tudi poseben položaj zadevne osebe (glej sodbi z dne 15. novembra 2023, OT/Svet, T‑193/22, EU:T:2023:716, točka 169 in navedena sodna praksa, in z dne 29. maja 2024, Belavia/Svet, T‑116/22, EU:T:2024:334, točka 77 in navedena sodna praksa).

27 Nazadnje, navesti je treba, da je dejavnost sodišča Unije urejena z načelom proste presoje dokazov, edino merilo za presojo vrednosti predloženih dokazov pa je njihova verodostojnost. V zvezi s tem je treba za presojo dokazne vrednosti posameznega dokumenta preveriti verjetnost podatkov, ki jih ta dokument vsebuje, upoštevati zlasti izvor navedenega dokumenta, okoliščine njegove izdelave in njegovega naslovnika ter se vprašati, ali se glede na njegovo vsebino zdi razumen in zanesljiv (sodba z dne 15. novembra 2023, OT/Svet, T‑193/22, EU:T:2023:716, točka 114).

28 Ob upoštevanju teh preudarkov je treba presoditi, ali je Svet storil napake pri presoji s tem, da je ime tožeče stranke ohranil na zadevnih seznamih v aktih iz marca 2025 in nato v aktih iz septembra 2025.

Akta iz marca 2025

29 Tožeča stranka trdi, da je Svet storil napako pri presoji, ker je po rednem pregledu njenega položaja menil, da obstaja dovolj trdna dejanska podlaga za utemeljitev sprejetja aktov iz marca 2025.

30 Tožeča stranka trdi, da je v zahtevi za ponovno preučitev z dne 31. oktobra 2024, to je več kot štiri mesece pred sprejetjem aktov iz marca 2025, Svet obvestila o odstopu s funkcij v družbi RBA‑Management, o odsvojitvi svojih deležev v družbi RBA‑Management ter o prekinitvi odnosov med družbama RBA‑Management in Compel ter da je Svetu predložila dokumente, s katerimi je želela dokazati spremembo svojega osebnega položaja. Svet pa naj tega ne bi upošteval, s čimer naj bi kršil svojo obveznost ponovne preučitve. Tožeča stranka meni, da so bile na dan sprejetja aktov iz marca 2025 vse trditve Sveta v zvezi z njo iz spisa WK zastarele že več kot štiri mesece in jih torej ni bilo mogoče uporabiti kot utemeljitev za ohranitev omejevalnih ukrepov proti njej.

31 Svet trdi, da čeprav je dolžan spremeniti svojo odločitev, če se predloženi novi tehtni dokazi nanašajo na poseben položaj, ki je predmet njegovega rednega pregleda, pa to ne velja, kadar predloženi dokazi nimajo dokazne vrednosti. Meni, da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, niso dovolj prepričljivi, da bi se prepričal o dejanskosti njenega odstopa s funkcije generalnega direktorja družbe RBA‑Management in prodaje njenih deležev v tej družbi. Glede na dejavnosti, ki jih je tožeča stranka opravljala v korist družbe Compel več kot 20 let, naj ta ne bi z zadostno stopnjo gotovosti dokazala, da v tem podjetju več ne opravlja funkcije. Poleg tega naj tožeča stranka ne bi predložila zadostnih dejanskih elementov, ki bi dokazovali njeno spremembo dejavnosti. Svet trdi, da ob upoštevanju vseh dejanskih elementov dokazi iz spisa WK upravičujejo ohranitev imena tožeče stranke v aktih iz marca 2025.

32 V obravnavani zadevi je treba opozoriti, da je v aktih iz marca 2025 ohranitev imena tožeče stranke na zadevnih seznamih obrazložena s tem, da je zaradi svojega statusa generalnega direktorja in ustanovitelja družbe RBA‑Management odgovorna za dejanja te družbe, ki je upravljavka družbe Compel, in torej materialno podpira vlado Ruske federacije.

33 Najprej je treba poudariti, da se stranki strinjata, da je pojem „ustanovitelj“, uporabljen v razlogu za uvrstitev imena tožeče stranke, pojem ruskega prava in ga je treba razumeti tako, da pomeni „družbenik“ ali „imetnik poslovnih deležev“.

34 Dejstvo, da se pojem „ustanovitelj“ nanaša na sedanjega imetnika kapitalske udeležbe v družbi z omejeno odgovornostjo, je potrjeno z izvlečkom s spletnega mesta „audit‑it.ru“ revizijskega podjetja Avdeev & Co iz spisa WK v zvezi z družbo RBA‑Management (listina št. 6). V tem dokumentu je navedeno, da je bila družba RBA‑Management 9. julija 2007 registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo v ruskem enotnem nacionalnem registru pravnih oseb. V rubriki „kdo je lastnik (ustanovitelj) družbe“ (who is the owner (founder) of the organization) je tožeča stranka navedena kot „ustanovitelj“ družbe RBA‑Management od 7. decembra 2015, navedena pa so tudi imena prejšnjih „ustanoviteljev“. V tem dokumentu je navedeno tudi: „7.12.2015 novi ustanovitelj je Vladimir Avetisyan, novi ustanovitelj je Sergey Alekseevich Cherkasov“ (7.12.2015 The new founder is Vladimir Avetisyan [t]he new founder is Sergey Alekseevich Cherkasov) in „23.4.2020 Sergey Alekseevich Cherkasov ni več naveden kot ustanovitelj v enotnem nacionalnem registru pravnih oseb“ (23.4.2020 Sergey Alekseevich Cherkasov is no longer listed as a founder in the Unified State Register of Legal Entities).

35 Poleg tega ni sporno, da utemeljitev Sveta za upravičenost ohranitve imena tožeče stranke na zadevnih seznamih na datum sprejetja aktov iz marca 2025 temelji le na dokumentih iz spisa WK, datiranega z dnem 31. maj 2024. Ti dokumenti so bili podlaga za sprejetje aktov o uvrstitvi imena tožeče stranke na zadevna seznama 24. junija 2024, vsi dokumenti pa so bili s pregledom pridobljeni 22. februarja 2024, razen enega od njih, ki je bil pridobljen 16. aprila 2024. Svet pred Splošnim sodiščem ni predložil nobenega novega dokaza v podporo razlogu, ki je bil zoper tožečo stranko naveden v aktih iz marca 2025.

36 Tožeča stranka je v zahtevi za ponovno preučitev z dne 31. oktobra 2024 navedla, da je 16. oktobra 2024 odstopila s svojega delovnega mesta generalnega direktorja družbe RBA‑Management in da od 29. oktobra 2024 družbe RBA‑Management nima več v lasti. V zvezi s tem je Svetu predložila dokumente, katerih namen je bil dokazati, da se je njen položaj spremenil, med drugim:

– sklep št. 16 edinega člana družbe RBA‑Management z dne 16. oktobra 2024, s katerim so bila preklicana pooblastila tožeče stranke in je bil Aleksandr Gurin imenovan za generalnega direktorja te družbe (v nadaljevanju: sklep št. 16);

– izpisek iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb v zvezi z družbo RBA‑Management z dne 30. oktobra 2024, iz katerega je razvidno, da je bil A. Gurin 24. oktobra 2024 registriran kot generalni direktor RBA‑Management;

– potrdilo davčnih organov o prejemu sprememb ustanovnih dokumentov družbe RBA‑Management 29. oktobra 2024.

37 Tožeča stranka je v tej zahtevi za ponovno preučitev pojasnila tudi, da mora prenos poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo organom predložiti notar in da je v zvezi s tem predložila potrdilo o prejemu od davčnih organov. Vendar je navedla, da sprememba lastništva družbe RBA‑Management še ni bila vpisana v ruski enotni nacionalni register pravnih oseb, da pa bo Svetu poslala izpisek iz tega registra takoj, ko bodo v njem navedene informacije o prenosu deležev.

38 V zvezi s tem je tožeča stranka 8. novembra 2024 Svetu predložila dodaten dokaz, in sicer izpisek iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb v zvezi z družbo RBA‑Management z dne 7. novembra 2024. V skladu s tem dokumentom je bil A. Gurin 5. novembra 2024 registriran kot „član/ustanovitelj“ družbe RBA‑Management in kot da ima 100 % deležev te družbe.

39 Svet je z dopisom z dne 17. marca 2025 zahtevo tožeče stranke za ponovno preučitev zavrnil z obrazložitvijo, da po njegovem mnenju dokazi, ki jih je ta predložila, med drugim v zvezi s svojim domnevnim odhodom iz družbe RBA‑Managementa, niso verjetni.

40 Vprašanje, ki je pomembno za preučitev ohranitve imena osebe na zadevnih seznamih, je, ali se je dejanski položaj od uvrstitve njenega imena ali od prejšnjega pregleda spremenil tako, da na njegovi podlagi ni več mogoče enako sklepati o vpletenosti te osebe v dejavnosti, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi (glej sodbo z dne 18. decembra 2024, Mironovich Shor/Svet, T‑489/23, EU:T:2024:912, točka 154 in navedena sodna praksa, in z dne 3. septembra 2025, Boguslayev/Svet, T‑604/24, neobjavljena, EU:T:2025:817, točka 41).

41 Poleg tega je treba navesti, da akti o ohranitvi temeljijo na rednem pregledu zadevnih omejevalnih ukrepov, da se Svetu omogoči, da upošteva morebitne spremembe okoliščin, kar med drugim zadeva posamični položaj, oseb, na katere se nanašajo. Akta iz marca 2025 namreč pomenita rezultat izvedbe tega rednega pregleda (glej v tem smislu sodbi z dne 26 oktobra 2022, Ovsyannikov/Svet, T‑714/20, neobjavljena, EU:T:2022:674, točka 85, in z dne 29. novembra 2023, Pumpyanskiy/Svet, T‑734/22, neobjavljena, EU:T:2023:761, točka 84).

42 Poleg tega, če zadevna oseba predloži pripombe v zvezi z navedbo razlogov, mora pristojni organ Unije skrbno in nepristransko preizkusiti utemeljenost zatrjevanih razlogov glede na te pripombe in morebitne razbremenilne dokaze, priložene tem pripombam (glej sodbo z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 114 in navedena sodna praksa).

43 Preveriti je torej treba, ali je Svet storil napako pri presoji, ko je ime tožeče stranke ohranil na zadevnih seznamih v aktih iz marca 2025 na podlagi spisa WK. Zlasti je treba ugotoviti, ali so na dan sprejetja aktov iz marca 2025 dokazi iz spisa WK lahko izkazovali, da je tožeča stranka opravljala funkcije, ki so upravičile ohranitev njenega imena na zadevnih seznamih, in sicer, da je bila glede na informacije, ki jih je predložila za dokaz, da se je njen položaj oktobra 2024 spremenil, še vedno generalni direktor in ustanovitelj družbe RBA‑Management

44 Na prvem mestu, tožeča stranka Svetu očita, da ni upošteval dokazov, ki jih je predložila v zahtevi za ponovno preučitev.

45 Svet izpodbija dokazno vrednost teh dokumentov. Trdi, da je tožeča stranka predložila redigirane dokumente, na podlagi katerih ni mogoče presoditi njihove vsebine, da ni predložila nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti identiteto novega poslovodje družbe RBA‑Management in da je predložila pogodbo o prenosu poslovnih deležev, ne da bi dokazala resničnost plačila cene.

46 Prvič, Svet trdi, da so bili številni odstavki sklepa št. 16, s katerimi naj bi tožeča stranka prenehala opravljati funkcijo generalnega direktorja družbe RBA‑Management, redigirani, zaradi česar ni bilo mogoče presoditi njihove celotne vsebine.

47 V zvezi s tem je treba navesti, da čeprav ta dokument vsebuje redigirane dele, je iz njega jasno razvidno, da tožeča stranka, ki je edini član RBA‑Management, ki ima v lasti 100 % njenega kapitala, na eni strani, 16. oktobra 2024 preneha opravljati naloge generalnega direktorja in, na drugi strani, A. Gurina z istim datumom imenuje za generalnega direktorja. Ta dokument je podpisala tožeča stranka.

48 Svet torej ne more utemeljeno trditi, da na podlagi redigiranih delov ni mogoče razumeti vsebine tega dokumenta.

49 Poleg tega celotna različica sklepa št. 16, predložena v prilogi k repliki, potrjuje, da so bili prikriti le osebni podatki.

50 V zvezi s tem Svet v dupliki trdi, da sklep št. 16, izpisek iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb v zvezi z družbo RBA‑Management in izpis iz tega registra v zvezi z družbo Compel, predloženi v celotni različici v prilogi k repliki, na podlagi člena 85 Poslovnika Splošnega sodišča niso dopustni, ker bi jih tožeča stranka lahko predložila v prilogi k tožbi.

51 Tožeča stranka pa je navedla, da je predložila celotno različico teh dokumentov v odgovor na očitek Sveta v odgovoru na tožbo, da je redigirala nekatere informacije.

52 Zato je treba poudariti, da dokumenti iz prilog k repliki niso novi dokazi, ampak so bili predloženi v odgovor na trditve Sveta, s katerimi ta izpodbija dokazno vrednost teh dokumentov, predloženih v prilogi k tožbi, ker so vsebovali redigirane informacije. Priloge k repliki so zato dopustne. Poleg tega so se redigirane informacije nanašale le na osebne podatke, tako da tožeče stranke ni mogoče kaznovati, ker je te podatke prikrila.

53 Drugič, Svet trdi, da se tožeča stranka sklicuje na imenovanje novega poslovodje RBA‑Management, ne da bi predložila element, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti identiteto te osebe.

54 Če se Svet s to trditvijo sklicuje na osebne podatke, ki so bili v sklepu št. 16 in v izpisu iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb v zvezi z RBA‑Management redigirani, je treba poudariti, da je ta register javno dostopen, zato je imel Svet možnost preveriti identiteto novega generalnega direktorja družbe RBA‑Management s preprostim vpogledom v ta register. Poleg tega je tožeča stranka v prilogi k repliki predložila celotno različico teh dokumentov.

55 Tretjič, Svet navaja, da je tožeča stranka v prilogi k tožbi predložila pogodbo o prenosu poslovnih deležev brez dokaza o resničnosti plačila dogovorjene cene, in sicer 8.700.000 ruskih rubljev (RUB) (približno 95.000 EUR), ki se zdi neznatna za družbo, kot je RBA‑Management, ki upravlja družbo Compel, in brez dokaza, da je prevzemnik dejansko prevzel odgovornost za upravljanje. Mnenje pravnega svetovalca, ki ga je tožeča stranka prav tako predložila v prilogi k tožbi in se nanaša na lastništvo družbe RBA‑Management, naj bi imelo majhno dokazno vrednost, ker naj bi bilo pripravljeno na zahtevo in naj ne bi bilo verodostojno, ker ga je podal njen odvetnik v Rusiji.

56 Šteti je treba, da bil dokument ruskega odvetnika tožeče stranke, predložen v prilogi k tožbi, sestavljen za to tožbe, zato ima majhno dokazno vrednost.

57 Vendar trditev Sveta, da je dogovorjena cena neznatna, temelji na napačnem razumevanju pogodbe o prodaji stoodstotnega deleža družbe RBA‑Management, ki je bila sklenjena 29. oktobra 2024 med tožečo stranko in A. Gurinom in je v prilogi k tožbi. V tej pogodbi je navedena prodajna cena v višini 14.700.000 RUB (približno 161.000 EUR), in ne znesek, ki ga je navedel Svet.

58 Poleg tega ima prodajna pogodba obliko notarskega zapisa, kar ji daje določeno dokazno vrednost. Nazadnje, to, da je tožeča stranka prodala svoje deleže v družbi RBA‑Management, kar je predmet te pogodbe, potrjuje tudi izpisek iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb v zvezi z družbo RBA‑Management z dne 7. novembra 2024, v katerem je A. Gurin omenjen kot ustanovitelj družbe RBA‑Management.

59 Svet torej napačno trdi, da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, nimajo dokazne vrednosti.

60 Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da so bili na dan sprejetja aktov iz marca 2025 dokumenti iz spisa WK zastareli in da je Svet storil napako pri presoji, ker ni upošteval spremembe njenega osebnega položaja.

61 Svet trdi, da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, izkazujejo le navidezen odstop z njenih funkcij v družbi RBA‑Managementu in navidezno odsvojitev njenih deležev v tej družbi. Zato naj bi dokazi iz spisa WK ostali upoštevni za utemeljitev razloga za ohranitev imena tožeče stranke v aktih iz marca 2025.

62 Prvič, Svet trdi, da je treba zanesljivost ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb, iz katerega je tožeča stranka predložila izpise, določiti glede na vse dejanske okoliščine spisa in da sam po sebi ne more dokazati, da se je tožeča stranka, ki je več let dejansko opravljala dejavnosti vodenja družbe Compel prek družbe RBA‑Management, odpovedala vsakršni dejavnosti podpore. Svet je na obravnavi pojasnil, da dejstvo, da je bil v ruskem enotnem nacionalnem registru pravnih oseb registriran odstop tožeče stranke, ne pomeni, da je ta v praksi prenehala opravljati svoje dejavnosti.

63 Najprej je treba navesti, da je tožeča stranka predložila izpisa iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb v zvezi z družbo RBA‑Management z dne 30. oktobra in 7. novembra 2024, da bi dokazala, da je bilo ime novega generalnega direktorja in novega ustanovitelja družbe RBA‑Management uradno registrirano. V nasprotju s tem, kar trdi Svet, ta izpisa nista predložena ločeno, ampak sta namenjena potrditvi informacij iz zahteve za ponovno preučitev.

64 Dalje, ugotoviti je treba, da Svet s temi trditvami nujno izpodbija zanesljivost podatkov iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb.

65 Kot pa poudarja tožeča stranka, je po eni strani ta javni register, ki ga je vzpostavilo rusko ministrstvo za finance, vir informacij o družbah in se domneva, da odraža dejanski položaj vseh vpisanih subjektov. Po drugi strani Svet uporablja isti register v nekaterih dokaznih spisih za utemeljitev uvrstitve oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, na sezname.

66 Nazadnje je treba poudariti, da se je Svet v spisu WK oprl na drug register, to je portal „checko.ru“, da bi utemeljil dejstvo, da je bila tožeča stranka generalni direktor in ustanovitelj družbe RBA‑Management.

67 V zvezi s tem je Svet 22. februarja 2024 pridobil izvleček s spletnega mesta „checko.ru“ v zvezi s tožečo stranko iz spisa WK (listina št. 3). Svet v spisu WK navaja, da portal „checko.ru“ „omogoča hitro in brezplačno preverjanje vseh pravnih ali fizičnih oseb, registriranih v Ruski federaciji“. Svet torej ne more izpodbijati zanesljivosti tega portala.

68 Svet pa ni predložil posodobljene različice izvlečka s tega portala po 7. novembru 2024, kar bi mu omogočilo preveriti ali ovreči informacije, da je tožeča stranka odstopila in da je bila za generalnega direktorja in ustanovitelja RBA‑Management imenovana druga oseba.

69 Zato Svet ni predložil nobenega elementa, s katerim bi dokazal, da so informacije iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb napačne.

70 Drugič, Svet trdi, da se dokumenti, ki jih je predložila tožeča stranka, zdijo sredstvo za izogibanje učinkom omejevalnih ukrepov, sprejetih proti njej, in ne trden dokaz, da je tožeča stranka prenehala z vsemi odgovornostmi v sektorju elektronskih komponent, ki se lahko uporabijo za vojaško opremo. Svet meni, da se takemu manevru ne bi smela pripisati nobena verodostojnost.

71 Tožeči stranki pa ni mogoče očitati, da je želela oktobra 2024 prenehati opravljati svoje funkcije v družbi RBA‑Management, da bi se izognila omejevalnim ukrepom, ki se zanjo uporabljajo od junija 2024.

72 Poleg tega je dejstvo, da tožeča stranka sprejme ukrepe, da ne bi bila več uvrščena na zadevna seznama, mogoče razumeti kot rezultat učinkovitosti omejevalnih ukrepov, ker tožeča stranka tako izraža svoj namen, da ne bo več opravljala dejavnosti, ki so upravičevale uvrstitev njenega imena na zadevna seznama.

73 Tretjič, Svet trdi, da je časovno obdobje med akti, na katere se sklicuje tožeča stranka, in obdobjem pregleda prekratko, da bi se prepričal o resničnosti poslovnega umika tožeče stranke, ki dejavnosti v korist družbe Compel opravlja že več kot 20 let in je odgovorna za vodenje tega podjetja od leta 2015. 16‑tedensko obdobje med ukrepi tožeče stranke oktobra 2024 in aktoma iz marca 2025 naj Svetu ne bi omogočalo presoje dejanskosti in verodostojnosti tega, da je tožeča stranka prenehala kakor koli podpirati rusko vlado ali imeti korist od te vlade.

74 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je tožeča stranka predložila dokumente, s katerimi je želela dokazati svoj umik iz družbe RBA‑Management 31. oktobra 2024, to je v roku, določenem za vložitev zahtev za ponovno preučitev, ki se je iztekel 2. novembra 2024.

75 Svet torej ne more trditi, da ni imel dovolj časa, da bi ponovno preučil utemeljenost razloga za uvrstitev glede na dokaze, ki jih je tožeča stranka predložila, da bi dokazala spremembo svojega osebnega položaja, sicer bi se zahtevam za ponovno preučitev odvzel polni učinek. Poleg tega je treba opozoriti, da sta bila akta iz marca 2025 sprejeta po rednem pregledu.

76 Dalje, navesti je treba, da je bil namen dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila v zahtevi za ponovno preučitev, dokazati, da ni več generalni direktor niti ustanovitelj družbe RBA‑Management in da zato ohranitev njenega imena na zadevnih seznamih iz tega razloga ni bila več upravičena.

77 Na eni strani, kot je navedeno v točki 67 zgoraj, je imel Svet možnost hitro preveriti točnost informacij, ki jih je predložila tožeča stranka, zlasti z obiskom spletnega mesta „checko.ru“.

78 Na drugi strani, trditev Sveta, da ni imel časa za to, da bi se prepričal o dejanskosti umika tožeče stranke iz vsakršne dejavnosti v družbi Compel ali kakršne koli oblike podpore ruski vladi, glede na vlogo, ki jo je v preteklosti imela v tej družbi, zlasti med vojno agresijo proti Ukrajini, ni upoštevna. Razlog za ohranitev imena tožeče stranke v aktih iz marca 2025 je namreč temeljil le na njenem statusu generalnega direktorja in ustanovitelja družbe RBA‑Management.

79 Četrtič, Svet trdi, da tožeča stranka ni predložila zadostnih dokazov o spremembi svojih dejavnosti. Trdi, da tožeča stranka ni predložila niti najmanjšega dokaza, da ni bila več vključena v sektor elektronike, čeprav je v tem sektorju delala svojo celotno kariero, in da ni predložila dokaza o dokončnem umiku z vseh funkcij v družbi Compel. Poleg tega naj bi lahko predložila dokaze o svoji novi dejavnosti v nepremičninskem sektorju in o svoji namestitvi v Armeniji.

80 V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 23 zgoraj, Svet dokazati utemeljenost razloga, ki je bil naveden zoper tožečo stranko, ne pa da bi tožeča stranka predložila negativen dokaz o neutemeljenosti.

81 Ker je Svet menil, da je tožeča stranka kljub dokumentom, ki jih je predložila, v praksi ohranila svoje dejavnosti, bi moral to dokazati.

82 Tako Svet s tem, da od tožeče stranke zahteva, naj dokaže, da ni še naprej opravljala dejavnosti v sektorju elektronike ali v povezavi z družbo Compel, ali da predloži dokaze o svoji novi dejavnosti, prevali dokazno breme.

83 Poleg tega je treba opozoriti, da so bili ob upoštevanju razloga za ohranitev imena tožeče stranke v aktih iz marca 2025 edini upoštevni dokazi tisti, s katerimi se je želelo dokazati ali izpodbijati dejstvo, da je bila tožeča stranka generalni direktor in ustanovitelj družbe RBA‑Management ter odgovorna za dejanja te družbe na dan sprejetja aktov iz marca 2025. Svet od tožeče stranke ni mogel zahtevati, naj predloži dodatne dokaze, ki niso povezani s tem razlogom.

84 Petič, Svet trdi, da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ne dokazujejo, da je ta ob upoštevanju vseh dejanskih elementov v spisu dejansko prenehala opravljati svoje dejavnosti.

85 Svet v zvezi s tem trdi, da obstajajo resni in skladni indici, na podlagi katerih je mogoče šteti, da tožeča stranka ohranja vezi z družbo Compel in upravičujejo ohranitev njenega imena na zadevnih seznamih. Navaja dokaze iz spisa WK v zvezi z družbo Compel, ki dokazujejo, da to podjetje proizvaja elektronske komponente za oborožitveno industrijo, ki so se uporabljale med vojno agresijo proti Ukrajini. Opozarja tudi, da različni dokazi iz spisa WK razkrivajo, da ima tožeča stranka izobrazbo inženirja v sektorju dejavnosti družbe Compel, da je v tem podjetju opravljala pomembne funkcije, da je bila ustanovitelj družbe Compel Regions LLC in da je prek družbe RBA‑Management od februarja 2015 do oktobra 2024, to je malo po invaziji na Krim in med invazijo na Ukrajino, opravljala vodstvene funkcije v družbi Compel.

86 Tako Svet s temi trditvami v bistvu navaja, da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, da bi dokazala svoj odstop in prodajo svojih deležev v družbi RBA‑Management, niso verodostojni in ne odražajo resničnosti, ob upoštevanju njenih preteklih dejavnosti v družbi Compel.

87 Opozoriti pa je treba, da je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 24 zgoraj, presojo utemeljenosti razlogov za ohranitev imena tožeče stranke v aktih iz marca 2025 opraviti s preučitvijo dokazov v kontekstu, v katerega so umeščeni, Svet pa izpolni dokazno breme, ki ga nosi, če sodišču Unije predloži sklop dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka na dan sprejetja teh aktov izpolnjevala pogoje iz merila (f).

88 Na eni strani je treba v zvezi s kontekstom poudariti, da se Svet sklicuje le na dokaze iz spisa WK, od katerih se je večina nanašala na družbo Compel, in ne na tožečo stranko, ki se nanašajo na njene pretekle dejavnosti v tej družbi.

89 Svet pa ne more utemeljeno trditi, da lahko dokazi v zvezi s preteklo kariero tožeče stranke v družbi Compel, ki so vsebovani v spisu WK in se torej nanašajo na dejanske elemente pred majem 2024, odvzamejo verodostojnost odstopu tožeče stranke s položaja v družbi RBA‑Management oktobra 2024.

90 Svet prav tako ne more zavrniti dokazov, ki jih je tožeča stranka predložila v zahtevi za ponovno preučitev, kot da ne zadostujejo za dokaz dejanskega odstopa z njenih funkcij v družbi RBA‑Management, pri čemer se opira le na ugotovitev, da je ta pretežni del svoje kariere delala v družbi Compel. Taka presoja Sveta bi pripeljala do tega, da bi se položaj tožeče stranke zamrznil in da bi se predvidenemu rednemu pregledu odvzel polni učinek (glej v tem smislu sodbo z dne 29. novembra 2023, Pumpyanskiy/Svet, T‑734/22, neobjavljena, EU:T:2023:761, točka 85 in navedena sodna praksa).

91 Na drugi strani, kar zadeva dokazno breme, bi moral Svet, če bi menil, da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, dokazujejo le navidezen odstop tožeče stranke s funkcij v družbi RBA‑Management in da je razlog iz aktov iz marca 2025 še vedno veljaven, predložiti dokaz, da je ta ohranila dejanske povezave s to družbo in da je bila še vedno odgovorna za njena dejanja na dan sprejetja aktov iz marca 2025.

92 Svet pa ni predložil niti najmanjšega dokaza po oktobru 2024, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti njegovo trditev, da je bil umik tožeče stranke iz njenih dejavnosti v družbi RBA‑Management povsem fiktiven.

93 Poleg tega, če bi Svet menil, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje iz merila (f) iz drugega razloga, kot je naveden v aktih iz marca 2025, in sicer zaradi povezav, ki jih je ta imela neposredno z družbo Compel, ali katere koli druge oblike podpore, ki naj bi jo zagotovila ruski vladi, bi moral za to predložiti dokaz in posledično spremeniti razlog za ohranitev imena tožeče stranke na zadevnih seznamih. Svet vsekakor ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi bilo mogoče dokazati obstoj povezave med tožečo stranko in družbo Compel na dan sprejetja aktov iz marca 2025.

94 Ker torej ni bilo nobenega dokaza za dopolnitev spisa WK, na podlagi nobenega indica ni bilo mogoče šteti, da je bila tožeča stranka na dan sprejetja aktov iz marca 2025 dejansko še vedno direktor in ustanovitelj družbe RBA‑Management. Trditev Sveta, da so pretekle dejavnosti tožeče stranke v družbi Compel tej spremembi položaja odvzele vso verodostojnost, je povsem špekulativna in ni utemeljena.

95 Iz vsega navedenega izhaja, da Svet ni dokazal, da dokumenti, ki jih je tožeča stranka predložila, da bi dokazala spremembo svojega osebnega položaja, nimajo nobene dokazne vrednosti. Tako je treba šteti, da so ti dokumenti prima facie dokaz, da je tožeča stranka oktobra 2024 odstopila s funkcije direktorja družbe RBA‑Management in da od novembra 2024 ni bila več ustanovitelj te družbe.

96 Svet se tako ni mogel opreti zgolj na elemente iz spisa WK, ki so bili več mesecev starejši od informacij, ki jih je predložila tožeča stranka, in ki so bili ob upoštevanju teh informacij zastareli.

97 Svet je torej napačno zavrnil dokumente, ki jih je predložila tožeča stranka, kot dokumente, ki niso dovolj prepričljivi za dokaz, da se je njen osebni položaj oktobra 2024 dejansko spremenil, ne da bi predložil posodobljene različice dokumentov iz spisa WK ali druge dokaze, ki bi dokazovali, da so okoliščine, ki so upravičevale uvrstitev imena tožeče stranke na zadevna seznama, še vedno obstajale na dan sprejetja aktov iz marca 2025, in sicer, da je bila ta še vedno generalni direktor in ustanovitelj družbe RBA‑Management ter odgovorna za dejanja te družbe na ta dan.

98 Zato je treba ugotoviti, da Svet s tem, da ni opravil posodobljene presoje položaja tožeče stranke, ni dokazal utemeljenosti razloga za ohranitev imena tožeče stranke na zadevnih seznamih na dan sprejetja aktov iz marca 2025.

99 Iz tega sledi, da je Svet s tem, da je v aktih iz marca 2025 ime tožeče stranke ohranil na zadevnih seznamih na podlagi merila (f), storil napako pri presoji.

Akta iz septembra 2025

100 Tožeča stranka trdi, da je Svet storil napako pri presoji s tem, da je njeno ime ohranil na zadevnih seznamih z aktoma iz septembra 2025, čeprav je odpravila položaj, zaradi katerega je bila prvotno uvrščena, in je Svet to spremembo položaja priznal v razlogu za uvrstitev njenega imena.

101 Svet trdi, da je lahko le ugotovil formalni in navidezni odhod tožeče stranke z vodstvenih funkcij, da pa ta ni dopolnila svojega spisa z nobenim dokazom, ki bi dokazoval dejansko prenehanje vsakršne funkcije v povezavi z družbo Compel, kar je edini način za ugotovitev, da se je stalna in bistvena povezava med „direktorjem“ in družbo Compel končala. Navidezni odstop naj ne bi bil niti zadosten niti prepričljiv glede na vlogo, ki jo je imela tožeča stranka pri uvozu opreme, namenjene podpori ruske vojne.

102 Tožeča stranka je v zahtevi za ponovno preučitev z dne 5. aprila 2025 Svetu ponovno poslala sklep št. 16, naveden v točki 36 zgoraj, in izpis iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb v zvezi z družbo RBA‑Management z dne 7. novembra 2024, naveden v točki 38 zgoraj. Med drugim je posredovala tudi izpis iz ruskega enotnega nacionalnega registra pravnih oseb v zvezi z družbo RBA‑Management z dne 27. marca 2025, v katerem je bil A. Gurin naveden kot generalni direktor in ustanovitelj RBA‑Management, ter izvleček s spletnega mesta „checko.ru“, ki se nanaša nanj in ki ustreza posodobitvi listine št. 3 iz spisa WK.

103 Navesti je treba, da je Svet v aktih iz septembra 2025 spremenil razlog za ohranitev imena tožeče stranke na zadevnih seznamih. Te spremembe kažejo, da je tožeča stranka „nekdanji“ generalni direktor družbe RBA‑Management in da je „bila“ tožeča stranka kot generalni direktor in ustanovitelj družbe RBA‑Management odgovorna za dejanja te družbe.

104 Iz tega nujno izhaja, da je Svet upošteval informacije, ki jih je tožeča stranka predložila v zahtevi za ponovno preučitev z dne 5. aprila 2025, in menil, da je ta predložila zadostne dokaze o spremembi svojega individualnega položaja, in sicer, da ni več generalni direktor družbe RBA‑Management in da ni več odgovorna za dejanja družbe RBA‑Management.

105 Zato Svet ne more utemeljeno trditi, da se je s tem novim razlogom zgolj seznanil s spremembo osebnega položaja tožeče stranke, ki je bila zgolj navidezna. Taka razlaga namreč ne ustreza besedilu razloga za ohranitev imena tožeče stranke iz aktov iz septembra 2025.

106 Tako je treba ugotoviti, da razlog, ki je bil v aktih iz septembra 2025 naveden za utemeljitev ohranitve imena tožeče stranke na zadevnih seznamih, temelji izključno na dejstvu, da je bila ta v preteklosti odgovorna za dejanja družbe RBA‑Management.

107 Merilo (f), ki se nanaša na fizične ali pravne osebe, subjekte ali organe, ki „zagotavljajo“ materialno ali finančno podporo vladi Ruske federacije, pa je jasno formulirano v sedanjiku (sodba z dne 10. julija 2024, Rashevsky/Svet, T‑309/22 in T‑739/22, neobjavljena, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:455, točka 173), kar pomeni, da se podpora zagotavlja na dan sprejetja aktov o ohranitvi (glej po analogiji sklepne predloge generalnega pravobranilca A. Biondija v združenih zadevah Latvija/Aven in Fridman, C‑440/24 P in C‑441/24 P, EU:C:2025:854, točka 115).

108 V skladu z ustaljeno sodno prakso okoliščina, da je oseba prenehala opravljati svoje funkcije v strukturi, sama po sebi ne pomeni, da te nekdanje funkcije niso pomembne, kadar bi njene nekdanje dejavnosti lahko vplivale na njeno ravnanje. Vendar prejšnje funkcije osebe, obravnavane ločeno, ne morejo upravičiti uvrstitve njenega imena na zadevna seznama. Če bi se Svet nameraval opreti na pretekle dejavnosti navedene osebe, bi moral namreč navesti resne in skladne indice, na podlagi katerih bi bilo mogoče razumno šteti, da je ta oseba na dan sprejetja zadevnega akta ohranila povezave s strukturo, v kateri je opravljala te funkcije, kar bi upravičilo vpis njenega imena na sezname po prenehanju njenih dejavnosti v tej strukturi (glej v tem smislu sodbo z dne 24. novembra 2021, Assi/Svet, T‑256/19, EU:T:2021:818, točka 128 in navedena sodna praksa).

109 Navesti pa je treba, da Svet ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da je tožeča stranka ohranila vezi z družbo RBA‑Management ali da je na dan sprejetja aktov iz septembra 2025 še naprej opravljala funkcije v tem podjetju.

110 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da Svet zgolj na podlagi dejstva, da je bila tožeča stranka generalni direktor družbe RBA‑Management in je bila odgovorna za dejanja te družbe, ne more domnevati, da jo je mogoče opredeliti kot fizično osebo, ki ruski vladi zagotavlja materialno podporo več mesecev po tem, ko je zapustila take funkcije. To bi namreč privedlo do zamrznitve položaja tožeče stranke in odvzema polnega učinka rednemu pregledu, ki je med drugim določen v členu 6, tretji odstavek, Sklepa 2014/145 in členu 14(4) Uredbe št. 269/2014, kakor sta bila spremenjena (glej po analogiji sodbi z dne 6. septembra 2023, Shulgin/Svet, T‑364/22, neobjavljena, EU:T:2023:503, točka 116 in navedena sodna praksa, in z dne 29. novembra 2023, Pumpyanskiy/Svet, T‑734/22, neobjavljena, EU:T:2023:761, točka 85 in navedena sodna praksa).

111 Poleg tega iz sodne prakse, navedene v točki 26 zgoraj, izhaja, da Svetu sicer ni prepovedano, da se opre na iste dokaze, ki so utemeljevali prejšnjo ohranitev imena tožeče stranke na zadevnih seznamih, če, prvič, razlogi za uvrstitev ostanejo nespremenjeni in, drugič, se kontekst ni spremenil tako, da bi ti dokazi postali zastareli.

112 Vendar je treba poudariti, da je bil razlog za vpis imena tožeče stranke v aktih iz septembra 2025 spremenjen in da je Svet s tem, da je priznal, da tožeča stranka ni več odgovorna za dejanja družbe RBA‑Management, implicitno, vendar nujno priznal zastarelost dokazov iz spisa WK, s katerimi naj bi se dokazalo, da je bila tožeča stranka direktor družbe RBA‑Management.

113 Iz tega sledi, da Svet ni izpolnil dokaznega bremena, ki ga nosi v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 23 in 24 zgoraj, ker ni predložil nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče šteti, da je tožeča stranka na dan sprejetja aktov iz septembra 2025 zaradi svojih nekdanjih funkcij v družbi RBA‑Management vladi Ruske federacije zagotavljala materialno podporo v smislu merila (f).

114 Te ugotovitve ni mogoče izpodbijati s trditvami Sveta.

115 Svet trdi, da so dokumenti iz spisa WK v zvezi z družbo Compel še vedno upoštevni in dokazujejo, da je bilo to podjetje v središču goljufivih ravnanj za zagotovitev uvoza opreme, namenjene podpori vojne v Ukrajini, in da tožeča stranka ne more trditi, da je podjetje vodila izključno za civilne namene. Ob upoštevanju teh elementov se Svet sprašuje o resničnosti umika tožeče stranke, ki naj bi bila dejanski direktor družbe Compel.

116 Po eni strani trditev Sveta, da bi tožeča stranka lahko še vedno dejansko vodila družbo Compel, ni upoštevna. V aktih iz septembra 2025 namreč podpora tožeče stranke ruski vladi ni utemeljena niti s preostalimi povezavami med tožečo stranko in družbo Compel po njenem odstopu z delovnega mesta direktorja družbe RBA‑Management niti z dejstvom, da naj bi bila dejanski direktor družbe Compel.

117 Po drugi strani trditev Sveta, da je tožeča stranka ohranila domnevno dejansko vodenje družbe Compel, nikakor ni podprta z nobenim dokazom.

118 V zvezi s tem Svet s trditvijo, da tožeča stranka ni dokazala dejanskega prenehanja vsakršne funkcije v zvezi z družbo Compel niti ni predložila zadostnih dokazov, da bi prepričljivo izkazala, da se je upokojila v Armeniji in odpovedala vsakršni dejavnosti, prevali dokazno breme. Če bi Svet menil, da tožeča stranka še naprej opravlja dejavnosti v družbi Compel, ki upravičujejo njeno uvrstitev na podlagi merila (f), bi moral predložiti dokaz in posledično spremeniti razlog za uvrstitev imena tožeče stranke.

119 Iz navedenega izhaja, da je Svet, ker se obrazložitev aktov iz septembra 2025, ki se navezuje na merilo (f), nanaša le na nekdanje funkcije tožeče stranke v družbi RBA‑Management, storil napako pri presoji s tem, da je menil, da je tožečo stranko na dan sprejetja navedenih aktov mogoče opredeliti kot fizično osebo, ki ruski vladi zagotavlja materialno podporo. Svet namreč ne more šteti, da zgolj dejstvo, da je tožeča stranka eno leto pred sprejetjem aktov iz septembra 2025 opravljala naloge generalnega direktorja družbe RBA‑Management, zadostuje za utemeljitev ohranitve njenega imena na zadevnih seznamih kot osebe, ki ruski vladi zagotavlja materialno podporo (glej po analogiji sodbo z dne 10. septembra 2025, Pumpyanskiy/Svet, T‑541/24, neobjavljena, EU:T:2025:841, točka 120 in navedena sodna praksa).

120 Iz tega sledi, da je Svet s tem, da je ime tožeče stranke v aktih iz septembra 2025 ohranil na zadevnih seznamih na podlagi merila (f), storil napako pri presoji.

121 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba edinemu tožbenemu razlogu ugoditi in izpodbijane akte razglasiti za nične v delu, v katerem se nanašajo na tožečo stranko.

Odškodninski zahtevek

122 Tožeča stranka predlaga ugotovitev nepogodbene odgovornosti Sveta na podlagi člena 340 PDEU zaradi kršitve njene pravice do obrambe. Trdi, da se je Svet v dopisu z dne 17. marca 2025 omejil na stereotipne in standardizirane formulacije, da bi odgovoril na njeno zahtevo za ponovno preučitev z dne 31. oktobra 2024. Zavrnitev Sveta, da obravnava to zahtevo, naj bi ji povzročila gotovo škodo s podaljšanjem trajanja omejevalnih ukrepov vsaj za čas trajanja tega postopka, to je približno dve leti.

123 Tožeča stranka v zvezi s škodo navaja, da armenske banke osebam, za katere veljajo mednarodne sankcije, zavračajo ponujanje bančnih storitev in da je bila zato ovirana v svojih načrtih za namestitev v Armeniji in opravljanje gospodarske dejavnosti v sektorju nepremičnin v tej državi. Zaradi ravnanja armenskih bank naj bi njene finančne izgube, na eni strani, znašale 42.480 EUR, kar ustreza temu, da dve leti ni bilo mogoče oddati nepremičnine, ki jo ima v Erevanu (Armenija), in, na drugi strani, 150.000 EUR, kar ustreza izgubi prometa v tem obdobju, ker ni bilo mogoče skleniti nekaterih pogodb in realizirati vlaganj v nepremičninski sektor v Erevanu.

124 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso nastanek nepogodbene odgovornosti Unije na podlagi člena 340, drugi odstavek, PDEU odvisen od izpolnitve več pogojev, in sicer, obstajati mora dovolj resna kršitev pravnega pravila, katerega namen je podeliti pravice posameznikom, škoda mora biti dejanska, med kršitvijo obveznosti, ki je naložena avtorju akta, in škodo, ki je nastala oškodovancu, pa mora obstajati vzročna zveza (glej sodbi z dne 10. septembra 2019, HTTS/Svet, C‑123/18 P, EU:C:2019:694, točka 32 in navedena sodna praksa, in z dne 11. septembra 2024, Tokareva/Svet, T‑744/22, EU:T:2024:608, točka 171 in navedena sodna praksa).

125 Poleg tega so pogoji za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije v smislu člena 340, drugi odstavek, PDEU kumulativni. Iz tega sledi, da je treba, če eden od njih ni izpolnjen, tožbo v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti druge pogoje (glej sodbo z dne 11. septembra 2024, Tokareva/Svet, T‑744/22, EU:T:2024:608, točka 172 in navedena sodna praksa).

126 Glede pogoja, ki se nanaša na obstoj vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo, mora biti ta škoda dovolj neposredna posledica očitanega ravnanja, pri čemer mora biti to ravnanje odločilni vzrok za škodo, ni pa treba odpraviti vseh, tudi oddaljenih škodljivih posledic nezakonitega položaja. Tožeča stranka mora dokazati obstoj vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo (glej sodbi z dne 13. decembra 2018, Iran Insurance/Svet, T‑558/15, EU:T:2018:945, točka 121 in navedena sodna praksa, in z dne 1. junija 2022, Eleveté Invest Group in drugi/Komisija in EOR, T‑523/17, EU:T:2022:313, točka 655 in navedena sodna praksa).

127 V obravnavani zadevi se tožeča stranka na eni strani v zvezi z očitanim ravnanjem sklicuje na to, da je Svet pri obravnavi njene zahteve za ponovno preučitev z dne 31. oktobra 2024 kršil njeno pravico do obrambe. Na drugi strani v zvezi z zatrjevano škodo trdi, da nepremičnine, ki jo ima v lasti v Erevanu, ni mogoče oddati v najem in da je zaradi ravnanja armenskih bank nastala izguba prometa.

128 Tako tožeča stranka s svojim razlogovanjem trdi, da je Svet zaradi domnevne kršitve njene pravice do obrambe med postopkom pregleda napačno ohranil njeno ime na zadevnih seznamih, zaradi česar je morala vložiti to tožbo, zaradi česar so se omejevalni ukrepi podaljšali za čas trajanja postopka pred Splošnim sodiščem, ki ga ocenjuje na dve leti. Pojasnjuje, da naj v teh dveh letih ne bi mogla opravljati gospodarskih dejavnosti v Armeniji, ker naj bi ji armenske banke zavrnile odprtje bančnega računa.

129 Tako je iz trditev tožeče stranke razvidno, da naj bi zatrjevana škoda izhajala kvečjemu iz tega, da – ob predpostavki, da je dokazano – ji armenske banke niso želele odpreti bančnega računa, in ne neposredno iz domnevne kršitve njene pravice do obrambe.

130 Ugotoviti je torej treba, da ni mogoče ugotoviti nobene neposredne povezave med dejstvom, ob predpostavki, da je dokazano, da Svet ni obravnaval zahteve tožeče stranke za ponovno preučitev in ovirami, s katerimi se je ta srečevala pri izvajanju svojih načrtov v Armeniji.

131 Zato tožeča stranka ni dokazala neposredne vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem, ki ga očita Svetu, in škodo, ki naj bi jo utrpela.

132 Tudi ob predpostavki, da je tožeča stranka trdila, da je bilo ravnanje, ki se očita Svetu, posledica sprejetja izpodbijanih aktov, ni dokazala, da bi bila zavrnitev armenskih bank, da bi ji ponujale bančne storitve, neposredna posledica omejevalnih ukrepov, ki se nanašajo nanjo.

133 V zvezi s tem, če lahko, kot poudarja Svet, tako ravnanje armenskih bank izhaja le iz njihove pobude in notranje politike, ni mogoče izključiti, da so se prostovoljno odločile ravnati v skladu z omejevalnimi ukrepi, ki jih je sprejela Evropska unija. Vendar taka ugotovitev v obravnavani zadevi ni upoštevna.

134 Na eni strani namreč, ker se izpodbijani akti v Armeniji ne uporabljajo, iz njih ne izhaja nobena obveznost za armenske banke. Na drugi strani so omejevalni ukrepi, sprejeti na podlagi izpodbijanih aktov, ukrepi zamrznitve sredstev oseb, katerih imena so uvrščena na zadevna seznama, in ne ukrepi prepovedi odprtja bančnih računov.

135 Iz tega sledi, da je treba, ker eden od pogojev za nastanek odgovornosti Sveta ni izpolnjen, odškodninski zahtevek zavrniti.

Stroški

136 V skladu s členom 134(3) Poslovnika vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka uspe samo deloma.

137 Ker sta v obravnavani zadevi tožeča stranka in Svet uspela le deloma, je treba odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)

razsodilo:

1. Sklep Sveta (SZVP) 2025/528 z dne 14. marca 2025 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, Izvedbena uredba Sveta (EU) 2025/527 z dne 14. marca 2025 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, Sklep Sveta (SZVP) 2025/1895 z dne 12. septembra 2025 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine in Izvedbena uredba Sveta (EU) 2025/1894 z dne 12. septembra 2025 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine se razglasijo za nične v delu, v katerem je bilo ime Vladimirja Avetisyana ohranjeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere se uporabljajo ti omejevalni ukrepi.

2. V preostalem se tožba zavrne.

3. V. Avetisyan in Svet Evropske unije nosita vsak svoje stroške.

De Baere

Svenningsen

Mac Eochaidh

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 30. septembra 2026.

Podpisi

* Jezik postopka: francoščina.