<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-11-202511T112202305350-00-TRA-DOC-SL-ARRET-T-0535-23-202510505-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="true" name="ParExtraits_2021"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="1" name="EP_Mention"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="15/01/2026 10:58:18" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="Publication intégrale au Rec ou RecFP, mention Rec" name="Mention"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="OpMGqyzksKKZezu5giudnAl7Q5KSHl1PU8gsewJl2C+X4eldWR16PAGLwgkyk+G0DeU5vk42txMGY7Jh3PQt8pQP4FpzYQ8dP3Od/O8jracD5fI7epvlMwDVz4r++BjAOIQmqHr1oMGYUqaYXVC8q4pyxEdunwgwu2MG3yEWyMI=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GendocTemplateSubType"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="ferleal" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0535" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="ferleal" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_T" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 28-10-25 14:36:14" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="Normal" name="Version"/>
    <meta content="T" name="Juridiction"/>
    <meta content="5df45d20933442da935039f9104c5cb1" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0535" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RD" name="NatureAff"/>
    <meta content="RD" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="T" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 12. 11. 2025 – Zadeva T‑535/23</div>
      <div id="rId21" style="default">CEE Bankwatch Network in Ökobüro/Svet</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti razširjeni senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 12. novembra 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Okolje – Uredba (EU) 2022/2577 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov – Zahteva za notranjo revizijo – Člen 10(1) Uredbe (ES) št. 1367/2006 – Zavrnitev zahteve – Akt, sprejet na podlagi člena 122(1) PDEU – Akt, ki ne more biti predmet zahteve za notranjo revizijo – Člen 2(1)(g) Uredbe št. 1367/2006 – Pojem ,upravni akt‘ – Člen 9(3) Aarhuške konvencije – Člen 2(2) Aarhuške konvencije – Akt, sprejet pri ,delovanju v zakonodajni pristojnosti‘“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi T‑535/23,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      CEE Bankwatch Network z.s. s sedežem v Pragi (Češka republika),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      Ökobüro – Allianz der Umweltbewegung s sedežem na Dunaju (Avstrija),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      ki ju zastopa M. Metzler, odvetnik,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-8" title="page-1">
      tožeči stranki,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-9" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      Svetu Evropske unije, ki ga zastopajo R. Boucquey, A. Maceroni in L. Vétillard, agenti,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-11" title="page-1">
      tožena stranka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      ob intervenciji
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      Evropske komisije, ki jo zastopajo C. Hermes, G. Gattinara, B. De Meester in C. Valero, agenti,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-14" title="page-1">
      intervenientka,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-15" title="page-1">
      SPLOŠNO SODIŠČE (deveti razširjeni senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      ob posvetovanju v sestavi L. Truchot, predsednik, H. Kanninen, M. Sampol Pucurull (poročevalec), sodnika, T. Perišin, sodnica, in H. Cassagnabère, sodnik,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      sodni tajnik: V. Di Bucci,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      na podlagi pisnega dela postopka, zlasti ukrepa procesnega vodstva z dne 18. novembra 2024 ter odgovorov Komisije in tožečih strank, vloženih v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 9. in 10. decembra 2024, 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      na podlagi tega, da stranke v roku treh tednov od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka niso vložile predloga, naj se opravi obravnava, in odločitve v skladu s členom 106(3) Poslovnika Splošnega sodišča, da bo odločeno brez ustnega dela postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-21" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki, to sta združenji CEE Bankwatch Network z.s. in Ökobüro – Allianz der Umweltbewegung, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlagata razglasitev ničnosti sklepa Sveta Evropske unije z dne 13. junija 2023 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je bila kot nedopustna zavržena in podredno kot neutemeljena zavrnjena zahteva za notranjo revizijo Uredbe Sveta (EU) 2022/2577 z dne 22. decembra 2022 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov (UL 2022, L 335, str. 36), ki sta jo 20. februarja 2023 vložili na podlagi člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL 2006, L 264, str. 13), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/1767 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 (UL 2021, L 356, str. 1) (v nadaljevanju: Aarhuška uredba).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">CEE Bankwatch Network in Ökobüro – Allianz der Umweltbewegung, od katerih ima prvo sedež v Češki republiki, drugo pa v Avstriji, sta nepridobitni združenji, ki si prizadevata za varstvo okolja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi vojne agresije Ruske federacije proti Ukrajini je leta 2022 prišlo do nenadne in znatne prekinitve pretoka plina iz Rusije, kar je pokazalo nujnost odprave odvisnosti od ruskih dobav in zagotovitve zanesljivosti oskrbe v Evropski uniji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je Evropski svet 20. in 21. oktobra 2022 v svojih sklepih pozval Svet Evropske unije in Evropsko komisijo, naj nujno predložita konkretne odločitve, med drugim s pospešitvijo in poenostavitvijo postopkov izdaje dovoljenj, da bi se pospešilo uvajanje energije iz obnovljivih virov in električnih omrežij, tudi z nujnimi ukrepi na podlagi člena 122 PDEU. Komisija je 9. novembra 2022 sprejela predlog COM(2022) 591 final za uredbo Sveta o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov, s katerim so bili predvideni začasni, sorazmerni in izredni ukrepi za dopolnitev pobud za odziv na krizo na energijskih trgih in obstoječe zakonodaje Unije na tem področju. Svet je 24. novembra 2022 dosegel načelni dogovor o osnutku besedila. Svet je 22. decembra 2022 na podlagi člena 122(1) PDEU sprejel Uredbo 2022/2577.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz uvodnih izjav 3, 4 in 6 Uredbe 2022/2577, je Svet menil, da je treba za to, da se v kratkem času pospeši uvajanje energije iz obnovljivih virov v Uniji, pospešiti nekatere postopke izdaje dovoljenj, ki se uporabljajo za specifične tehnologije na področju energije iz obnovljivih virov, med drugim z izvzetjem iz nekaterih obveznosti presoje, določenih v okoljski zakonodaji Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki sta 22. februarja 2023 Svetu poslali zahtevo za notranjo revizijo Uredbe 2022/2577 v skladu s členom 10(1) Aarhuške uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet je z izpodbijanim sklepom, ki je bil tožečima strankama vročen 13. junija 2023, zahtevo za notranjo revizijo Uredbe 2022/2577 zavrgel kot nedopustno in podredno zavrnil kot neutemeljeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet je v bistvu navedel, da so z Uredbo 2022/2577, ki je bila sprejeta na podlagi člena 122(1) PDEU, uvedena ciljno usmerjena in začasna odstopanja od aktov, sprejetih po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku v smislu člena 289(1) in (2) PDEU, in da ta uredba torej ne more biti zajeta z opredelitvijo „upravnega akta“ v smislu člena 2(1)(g) Aarhuške uredbe. Svet je v zvezi s tem poudaril, da bi bila Uredba 2022/2577, tudi če se zaradi svoje vsebine in učinkov ne bi štela za zakonodajni akt v smislu Pogodbe DEU, in sicer za akt, sprejet po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku v skladu s členom 289(1) in (2) PDEU, še vedno zakonodajni akt glede na Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (UL 2005, L 124, str. 4, v nadaljevanju: Aarhuška konvencija). Svet je zahtevo za notranjo revizijo Uredbe 2022/2577 podredno tudi zavrnil, ker naj ne bi bila utemeljena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">izpodbijani sklep razglasi za ničen;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svetu naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo zavrne kot neutemeljeno;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožečima strankama naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo zavrne;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožečima strankama naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata tri tožbene razloge. S prvim tožbenim razlogom trdita, da je Svet s tem, da je zahtevo za notranjo revizijo Uredbe 2022/2577 zavrgel kot nedopustno, napačno uporabil pravo. Tožeči stranki z drugim tožbenim razlogom trdita, da je Svet napačno menil, da je člen 122(1) PDEU ustrezna pravna podlaga za sprejetje Uredbe 2022/2577. S tretjim tožbenim razlogom trdita, da izpodbijani sklep vsebuje očitno napako pri presoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki v okviru prvega tožbenega razloga v bistvu trdita, da je Svet v izpodbijanem sklepu s tem, da je njuno zahtevo za notranjo revizijo zavrgel, z obrazložitvijo, da Uredba 2022/2577 nima narave „upravnega akta“ v smislu Aarhuške uredbe, napačno uporabil pravo glede na člen 2(2) Aarhuške konvencije ter člen 2(1)(c) in (g) in člen 10(1) Aarhuške uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem opozarjata, da v skladu s členom 2(1)(g) Aarhuške uredbe „upravni akt“ pomeni „nezakonodajni akt, ki ga sprejme institucija ali organ Unije in ima pravne in zunanje učinke ter vsebuje določbe, ki so lahko v nasprotju z okoljskim pravom […]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, tožeči stranki trdita, da je pojem „zakonodajni akt“ formalni pojem, ki je opredeljen s postopkom sprejetja zadevnega akta. V skladu s členom 289(3) PDEU so le pravni akti, sprejeti po zakonodajnem postopku, zakonodajni akti. Ker torej Uredba 2022/2577 ni bila sprejeta po enem od zakonodajnih postopkov iz odstavkov 1 in 2 člena 289 PDEU, naj bi bila nezakonodajni akt in zato upravni akt.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki trdita, da bi bila drugačna razlaga v nasprotju z določbami člena 9(3) Aarhuške konvencije. V zvezi s tem navajata, da je bila Uredba 2021/1767 sprejeta za razširitev stvarnega področja uporabe aktov, za katere se uporablja postopek notranje revizije, da bi se zagotovilo, da so lahko odtlej splošni nezakonodajni akti predmet revizije, s čimer je bila Aarhuška uredba usklajena s členom 9(3) Aarhuške konvencije. Poleg tega po mnenju tožečih strank uvodni izjavi 7 in 12 Uredbe 2021/1767 dokazujeta ujemanje med pojmom „nezakonodajni akt“ iz člena 2(1)(g) Aarhuške uredbe in tem pojmom iz Pogodbe DEU. Trdita namreč, da postopek notranje revizije, določen z Aarhuško uredbo, dopolnjuje splošni sistem sodnih revizij na ravni Unije, ki članom javnosti omogoča, da zahtevajo revizijo nekaterih upravnih aktov z neposrednim izpodbijanjem pred sodiščema Unije na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU, ki s svojimi tremi deli določa razlikovanje med zakonodajnimi akti in nezakonodajnimi akti v smislu člena 289 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, tožeči stranki menita, da Uredbe 2022/2577 ni mogoče šteti za zakonodajni akt v smislu Aarhuške konvencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki opozarjata, po eni strani, da člen 9(3) Aarhuške konvencije določa, da imajo člani javnosti dostop do upravnih ali sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami nacionalnega prava, ki se nanaša na okolje, in po drugi strani, da pojem „organi javne oblasti“ ne vključuje organov ali institucij, kolikor opravljajo zadeve iz zakonodajne pristojnosti, kot to izhaja iz člena 2(2) navedene konvencije. V zvezi s tem trdita, da Svet, kadar sprejema akte po postopku, ki ni eden od postopkov, določenih v členu 289 PDEU, ne deluje v zakonodajni ali sodni pristojnosti in da se zato šteje za organ javne oblasti v smislu Aarhuške konvencije. Tožeči stranki poleg tega trdita, da je v Aarhuški konvenciji razlog, zaradi katerega so zakonodajni akti izvzeti iz nadzora nad zakonitostjo, ta, da je treba iz sodnega nadzora izključiti akte, ki izhajajo neposredno iz demokratičnega procesa. Pojasnjujeta, da je za ta demokratični proces v okviru Pogodbe DEU potrebno sodelovanje Evropskega parlamenta, kot to izhaja iz člena 289(1) in (2) PDEU. To pa ne velja za Uredbo 2022/2577, ki jo je v skladu s členom 122(1) PDEU sprejel le Svet brez posredovanja Parlamenta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega po mnenju tožečih strank uporaba člena 9(3) Aarhuške konvencije ne more biti odvisna niti od materialne vsebine in učinkov zadevnih aktov niti od organa, ki jih je sprejel, ampak zgolj od postopka sprejetja teh aktov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako se s trditvijo Sveta, da Uredba 2022/2577 zaradi svoje vsebine in učinkov materialno odstopa od aktov, sprejetih po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku v skladu s členom 289(1) in (2) PDEU, med drugim ne upošteva to, da so med akti, ki niso bili sprejeti v skladu z enim od navedenih postopkov, akti, sprejeti neposredno na podlagi drugih določb Pogodbe DEU, ter delegirani akti, sprejeti na podlagi člena 290 PDEU, in izvedbeni akti, sprejeti v skladu s členom 291 PDEU, katerih značilnost je tudi, da se lahko z njimi spremenijo akti, sprejeti po zakonodajnem postopku v skladu s členom 289(3) PDEU, vendar ne da bi pridobili zakonodajno naravo v smislu Pogodbe DEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, tožeči stranki trdita, da bi izključitev aktov, ki niso bili sprejeti po enem od zakonodajnih postopkov iz člena 289(1) in (2) PDEU, vendar odstopajo od aktov, sprejetih v skladu z enim od navedenih postopkov, s področja uporabe postopka notranje revizije organom javne oblasti omogočila, da se izognejo soočenju z ugovorom javnosti, zlasti če bi navedeni organi javne oblasti uveljavljali široko pristojnost na izjemno občutljivem področju in bi bili mehanizmi pravnega varstva, med katerimi je postopek notranje revizije, ki ga ureja člen 10(1) Aarhuške uredbe, še posebej potrebni. To naj bi ob upoštevanju izjemnosti in zelo politične narave položajev, predvidenih v členu 122(1) PDEU, postopkov, ki jih je treba uporabiti, in ukrepov, ki jih je treba sprejeti, veljalo med drugim za ukrepe, sprejete na podlagi te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet ob podpori Komisije trditve tožečih strank prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče mora preučiti, ali je Svet zahtevo za notranjo revizijo Uredbe 2022/2577 napačno zavrgel kot nedopustno, z obrazložitvijo, da se ta zahteva ni nanašala na akt, ki je lahko predmet take revizije na podlagi člena 10(1) Aarhuške uredbe, in sicer na „upravni akt“, kot je opredeljen v členu 2(1)(g) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za presojo utemeljenosti prvega tožbenega razloga je torej potrebna razlaga pojma „upravni akt“ v smislu in za uporabo Aarhuške uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst ter cilje in namen, ki jim sledi akt, katerega del je. Tudi zgodovina nastanka določbe prava Unije lahko razkrije elemente, ki so upoštevni za njeno razlago (glej sodbo z dne 29. julija 2024, Asociaţia Crescătorilor de Vaci „Bălţată Românească“ Tip Simmental, C‑286/23, EU:C:2024:655, točka 38 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, kar zadeva jezikovno razlago, iz besedila člena 2(1)(g) Aarhuške uredbe izhaja, da je upravni akt s to uredbo opredeljen tako, da pomeni „nezakonodajni akt, ki ga sprejme institucija ali organ Unije in ima pravne in zunanje učinke ter vsebuje določbe, ki so lahko v nasprotju z okoljskim pravom […]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Treba je ugotoviti, po eni strani, da je zakonodajalec Unije v členu 2(1)(g) Aarhuške uredbe pojem „upravni akt“ opredelil le kot „nezakonodajni akt“, in po drugi strani, da je ta pojem opredelil kot nasprotje pojma „zakonodajni akt“, ne da bi se skliceval na kategorijo aktov, sprejetih po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku v smislu člena 289(1) in (2) PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kar zadeva kontekstualno razlago, je, prvič, iz uvodnih izjav 7 in 11 Aarhuške uredbe razvidno, da je zakonodajalec Unije želel, da so institucije in organi Unije, ki delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti, izključeni s področja uporabe Aarhuške konvencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem člen 1 Aarhuške uredbe določa, da se ta uredba uporablja za „institucije in organe Unije“. Člen 2(1)(c) iste uredbe določa opredelitev pojma „institucija ali organ Unije“, s katero so institucije in organi Unije izključeni, če delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti. Iz člena 1 v povezavi s členom 2(1)(c) Aarhuške uredbe torej izhaja, da se ta uredba ne uporablja za institucije in organe Unije, če ti delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega člen 10 Aarhuške uredbe določa pravila v zvezi z zahtevo za notranjo revizijo upravnih aktov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navesti pa je treba, da sta pojem „nezakonodajni akt“ v smislu člena 2(1)(g) Aarhuške uredbe in pojem „akti, ki jih sprejmejo institucije in organi Unije, če deluje[jo] v sodni ali zakonodajni pristojnosti“ iz člena 2(1)(c) navedene uredbe soodvisna. Področje uporabe člena 10 te uredbe namreč ne sme presegati področja uporabe same uredbe, kot je opredeljeno zlasti v členu 1 ter členu 2(1)(c) in (g) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, ker člen 2(1)(c) Aarhuške uredbe izključuje uporabo te uredbe za institucije in organe Unije, če ti delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti, akti, sprejeti v tem okviru, ne morejo biti upravni akti v smislu Aarhuške uredbe (glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2020, Pensa Mellifera/Komisija, C‑784/18 P, neobjavljena, EU:C:2020:630, točka 81).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, ugotoviti je treba, da je zakonodajalec Unije ob sprejetju Uredbe 2021/1767 sicer želel razširiti področje uporabe postopka notranje revizije, da bi pravo Unije uskladil z določbami Aarhuške konvencije, vendar ni nameraval spremeniti te izključitve zakonodajnih aktov s področja uporabe tega posebnega pritožbenega postopka, kot je razvidno zlasti iz uvodne izjave 8 te uredbe, v kateri je navedeno, da je treba na področje uporabe člena 10 Aarhuške uredbe vključiti le „splošne nezakonodajne akte“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodna izjava 8 Uredbe 2021/1767 se sicer sklicuje le na potrebo po tem, da se področje uporabe postopka notranje revizije iz Aarhuške uredbe razširi, da bo vključevalo tudi splošne nezakonodajne akte. Vendar se ta uvodna izjava za opredelitev zakonodajnih aktov, ki so izključeni s področja uporabe Aarhuške uredbe, ne sklicuje na zakonodajne postopke iz člena 289(1) in (2) PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, navesti je treba tudi, da je Sodišče v zvezi s členom 2(1)(f) Aarhuške uredbe, ki opredeljuje pojem „okoljsko pravo“, razsodilo, da to, da se navedeni člen v nekaterih jezikovnih različicah sklicuje na „zakonodajo“ ali „kakršno koli zakonodajno določbo“, ne more pomeniti, da je pojem „okoljsko pravo“ za namene uporabe te uredbe omejen na zakonodajne akte v smislu člena 289(3) PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 6. julija 2023, EIB in Komisija/ClientEarth, C‑212/21 P in C‑223/21 P, EU:C:2023:546, točka 85).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je iz sodne prakse, navedene v točki 35 zgoraj, razvidno, da Sodišče izraza „zakonodaja“ iz člena 2(1)(f) Aarhuške uredbe ni razlagalo v natančnem in formalističnem smislu, ki izhaja iz člena 289(3) PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah – čeprav zakonodajni akt v smislu člena 289 PDEU ni upravni akt v smislu in za uporabo Aarhuške uredbe – iz kontekstualne razlage, predstavljene v točkah od 29 do 37 zgoraj, ne izhaja, da pojem „zakonodajne pristojnosti“ iz člena 2(1)(c) iste uredbe popolnoma ustreza kategoriji zakonodajnih aktov, opredeljenih v členu 289 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, kar zadeva teleološko razlago, je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso besedila prava Unije, kolikor je mogoče, razlagati ob upoštevanju mednarodnega prava, zlasti kadar je namen teh besedil izvajanje mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila Unija, saj je to pravo del pravnega reda Unije in zavezuje njene institucije (glej v tem smislu sodbi z dne 15. januarja 2015, Evans, C‑179/13, EU:C:2015:12, točka 35 in navedena sodna praksa, ter z dne 6. julija 2023, EIB in Komisija/ClientEarth, C‑212/21 P in C‑223/21 P, EU:C:2023:546, točka 66 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem iz člena 3(5) PEU izhaja, da Unija prispeva k „doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je cilj Aarhuške uredbe izvajanje določb člena 9(3) Aarhuške konvencije v zvezi z institucijami Unije (glej sodbo z dne 6. julija 2023, EIB in Komisija/ClientEarth, C‑212/21 P in C‑223/21 P, EU:C:2023:546, točka 67 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se na člen 9(3) Aarhuške konvencije ni mogoče sklicevati za presojo zakonitosti člena 10(1) Aarhuške uredbe, taka ugotovitev ne preprečuje, da bi se določbe te uredbe v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 39 zgoraj, razlagale, kolikor je mogoče, ob upoštevanju Aarhuške konvencije (glej sodbo z dne 6. julija 2023, EIB in Komisija/ClientEarth, C‑212/21 P in C‑223/21 P, EU:C:2023:546, točka 68 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka razlaga je namreč bistveno sredstvo za to, da se v skladu z voljo zakonodajalca Unije, izraženo v uvodni izjavi 3 Aarhuške uredbe, zagotovi, da določbe prava Unije ostanejo skladne z določbami te konvencije (sodba z dne 6. julija 2023, EIB in Komisija/ClientEarth, C‑212/21 P in C‑223/21 P, EU:C:2023:546, točka 69).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem iz člena 9(3) Aarhuške konvencije izhaja, da mora pogodbenica zagotoviti, da imajo člani javnosti, kadar izpolnjujejo morebitna merila po njenem notranjem pravu, dostop do upravnih ali sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev oseb zasebnega prava in organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami njenega notranjega prava, ki se nanaša na okolje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar pojem „akt, ki je lahko predmet nadzora“ v okviru člena 9(3) Aarhuške konvencije ni opredeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Področje uporabe člena 9(3) Aarhuške konvencije, ki je na prvi pogled izjemno široko, pa je treba omejiti. Stvarno področje uporabe te določbe je namreč omejeno s členom 2(2) navedene konvencije, iz katerega izhaja, da se ta člen ne uporablja za zakonodajne akte. V skladu z navedeno določbo so iz pojma „organ javne oblasti“, katerega akti, ki so v nasprotju z okoljskim pravom, se lahko izpodbijajo, izključeni organi ali institucije, kadar ti delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 6. julija 2023, EIB in Komisija/ClientEarth, C‑212/21 P in C‑223/21 P, EU:C:2023:546, točka 70).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar Aarhuška konvencija ne določa natančno okoliščin, v katerih organi ali institucije delujejo v zakonodajni ali sodni pristojnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da so avtorji Aarhuške konvencije s področja uporabe člena 9(3) te konvencije ob upoštevanju zadnjega stavka njenega člena 2(2) izrecno izključili akte organov ali institucij, kadar ti delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti, ne da bi dodatno opredelili, kaj je treba razumeti pod pojmom „zakonodajna pristojnost“, in zlasti ne da bi opredelitev tega pojma prepustili pogodbenicam te konvencije s sklicevanjem na njihovo notranje pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da jezikovna razlaga člena 2(2) Aarhuške konvencije ne omogoča šteti, da bi bila opredelitev pojma „zakonodajna pristojnost“ vključena v diskrecijsko pravico, priznano pogodbenicam. Z razlago pojma „zakonodaja“ v smislu instrumenta mednarodnega javnega prava se mora namreč ohraniti avtonomnost tega pojma v razmerju do notranjega prava pogodbenic. Tako razlaga člena 2(2) navedene konvencije ne more temeljiti le na pravnem sistemu ene od pogodbenic te konvencije (glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v združenih zadevah Svet in Komisija/Stichting Natuur en Milieu in Pesticide Action Network Europe, C‑404/12 P in C‑405/12 P, EU:C:2014:309, točka 30).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To razlago potrjujejo sporočila Odbora za skladnost z Aarhuško konvencijo (v nadaljevanju: Aarhuški odbor), ki je bil ustanovljen za preverjanje, ali pogodbenice navedene konvencije izpolnjujejo obveznosti, ki iz nje izhajajo. Čeprav ta sporočila nimajo normativne vrednosti, so namreč del elementov, ki lahko usmerjajo razlago te konvencije (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 7. marca 2024, Roheline Kogukond in drugi, C‑234/22, EU:C:2024:211, točka 39).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da Aarhuški odbor nasprotuje razlagi člena 2(2) Aarhuške konvencije, ki bi temeljila le na sklicevanjih, ki se nanašajo na pravni sistem ene od pogodbenic te konvencije. Tako je navedeni odbor v sporočilu ACCC/C/2008/32 ugotovil, da za ugotovitev, ali so bili odločitev, dejanje ali opustitev sprejeti pri delovanju v zakonodajni pristojnosti glede na člen 2(2) te konvencije, njihovo poimenovanje v notranjem pravu pogodbenice navedene konvencije ne more biti odločilno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Aarhuški odbor v sporočilih ACCC/C/2011/61 in ACCC/C/2014/120 navedel, da je – čeprav v Aarhuški konvenciji niso natančno navedene okoliščine, v katerih je organ ali institucija delovala v zakonodajni pristojnosti – jasno, da navedena konvencija izključuje organ ali institucijo le, če sta ta delovala v tej posebni vlogi. Tako se lahko nacionalni parlament pogodbenice, čeprav je demokratično izvoljeni organ, šteje za organ javne oblasti v smislu Aarhuške konvencije, če ne deluje v vlogi zakonodajalca, ko na primer dovoli dejavnost ali projekt.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je imelo tudi priložnost, da se izreče o pojmu „organi ali institucije, kolikor opravljajo zadeve iz sodne ali zakonodajne pristojnosti [organi ali institucije, kadar delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti]“ v okviru razlage Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 375) z vidika Aarhuške konvencije. Sodišče je v zvezi s tem presodilo, da je treba uporabiti funkcionalno razlago pojma „organi ali institucije, kolikor opravljajo zadeve iz […] zakonodajne pristojnosti [organi ali institucije, kadar delujejo v […] zakonodajni pristojnosti]“, v skladu s katero je mogoče šteti, da ta opredelitev zajema ministrstva, ki so na podlagi nacionalnega prava odgovorna za pripravo osnutkov zakonov, njihovo predstavitev Parlamentu in sodelovanje v zakonodajnem postopku, med drugim z oblikovanjem stališč (glej v tem smislu sodbo z dne 14. februarja 2012, Flachglas Torgau, C‑204/09, EU:C:2012:71, točka 49).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ti preudarki torej pripeljejo do uporabe funkcionalnega pristopa k pojmu „zakonodajna pristojnost“. V zvezi s tem je treba navesti, da se funkcionalni pristop ne nanaša le na naravo zadevnega organa, in sicer na to, ali ta institucija ali organ tradicionalno izvaja zakonodajne pristojnosti, ampak tudi na naloge, ki jih zadevna institucija ali organ dejansko opravlja. Čeprav je torej organizacijsko merilo indic za opredelitev zakonodajnega akta v smislu Aarhuške uredbe, samo po sebi ni odločilno. Upoštevati je treba namreč tudi merilo, ki se nanaša na samo vsebino akta, ki ga je sprejela navedena institucija ali organ. Ta pristop je še toliko bolj utemeljen, ker se lahko zakonodajni postopek med pogodbenicami Aarhuške konvencije bistveno razlikuje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da za ugotovitev, ali je bil akt sprejet pri delovanju v zakonodajni pristojnosti, ni mogoče uporabiti povsem formalnega pristopa, ki se nanaša na pravni sistem ene od pogodbenic Aarhuške konvencije in ki temelji na povsem postopkovnem merilu. Tako pojma „zakonodajna pristojnost“ iz člena 2(1)(c) Aarhuške uredbe ni mogoče razlagati tako, da se nanaša le na akte, ki so bili sprejeti po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku v skladu s členom 289(1) in (2) PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz točk od 27 do 54 zgoraj izhaja, da pojem „upravni akt“ iz člena 2(1)(g) Aarhuške uredbe pomeni vsak akt, ki ga institucija Unije ni sprejela pri delovanju v zakonodajni pristojnosti, in ne zgolj, kot trdita tožeči stranki, zakonodajnih aktov, sprejetih po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku v skladu s členom 289(1) in (2) PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju teh preudarkov, zlasti meril, navedenih v točki 54 zgoraj, je treba ugotoviti, ali je Uredba 2022/2577 „upravni akt“ v smislu člena 2(1)(g) Aarhuške uredbe, kot se razlaga glede na Aarhuško konvencijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba navesti, da je Uredbo 2022/2577 sprejel Svet, ki je na podlagi člena 16(1) PEU institucija, ki ji je s Pogodbama naložena zakonodajna funkcija, in sicer skupaj s Parlamentom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je Svet organ, ki opravlja zakonodajno funkcijo. Vendar, kot je razvidno iz točke 54 zgoraj, čeprav je organizacijsko merilo indic za delovanje v zakonodajni pristojnosti, samo po sebi ni odločilno. Upoštevati je treba namreč tudi vsebino Uredbe 2022/2577.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Narava pristojnosti, ki jo je Komisija izvajala pri sprejetju Uredbe 2022/2577</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna podlaga Uredbe 2022/2577</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je treba, da je bila Uredba 2022/2577 sprejeta na podlagi člena 122(1) PDEU, ki spada v poglavje 1, naslovljeno „Ekonomska politika“, pod naslovom VIII tretjega dela Pogodbe DEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz člena 122(1) PDEU izhaja, da „[b]rez poseganja v druge postopke, predvidene v Pogodbah, lahko Svet na predlog Komisije, v duhu solidarnosti med državami članicami odloči o ukrepih, ki ustrezajo gospodarskim razmeram, zlasti ob hudih težavah pri oskrbi z nekaterimi izdelki, zlasti na področju energetike“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da člen 122(1) PDEU Svet pooblašča, da v posebnih okoliščinah sprejme ukrepe „brez poseganja v druge postopke, predvidene v Pogodbah“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega člen 122(1) PDEU Svet izrecno pooblašča, da sprejme ustrezne ukrepe na področju ekonomske politike, ki so namenjeni spopadanju z nastankom hudih težav pri oskrbi z energenti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da je iz člena 103 Pogodbe EGS, ki je nato postal člen 122 PDEU, izhajalo, da pojem „ustrezni ukrepi“ pomeni, da lahko Svet – tudi v zvezi z obliko ukrepov – glede na posamezni primer izbere tisti ukrep, za katerega meni, da je najprimernejši, in da se je ob upoštevanju zahteve po soglasnem odločanju člen 103(2) Pogodbe EGS nanašal na izvajanje pristojnosti Sveta, vključno z njegovo pravico, da Komisijo pooblasti za izvajanje pravil, ki bi jih določil. Tako je Sodišče razsodilo, da člen 103 Pogodbe EGS s tem, da Svet pooblašča za odločanje o ukrepih, ki ustrezajo razmeram, tej instituciji podeljuje široko diskrecijsko pravico, ki jo mora ta izvajati v skladu s skupnim interesom (glej v tem smislu sodbo z dne 24. oktobra 1973, Balkan-Import-Export, 5/73, EU:C:1973:109, točka 18).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega iz tega izhaja, da je lahko Svet pri izvajanju pristojnosti, ki so bile določene v členu 103(2) Pogodbe EGS in ki so zdaj opredeljene v členu 122(1) PDEU, kadar je bil v položaju, ki se je nenehno spreminjal in ki je bil skoraj nepredvidljiv, prisiljen sprejeti ukrepe s takojšnjim učinkom, opravil celovito presojo prednosti in slabosti sistema, ki ga je bilo treba uvesti. Prav tako je moral Svet zagotoviti stalno usklajevanje, ki je lahko bilo potrebno zaradi morebitnih nasprotij med različnimi cilji ekonomske politike, če se obravnavajo ločeno, in po potrebi kateremu od njih dati začasno prednost, ki bi se zahtevala zaradi ekonomskih dejstev ali okoliščin (glej v tem smislu sodbo z dne 24. oktobra 1973, Balkan‑Import-Export, 5/73, EU:C:1973:109, točki 21 in 24).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako iz člena 122(1) PDEU, katerega določbe so v bistvu enake določbam nekdanjega člena 103(2) Pogodbe EGS, izhaja, da ima Svet pri izvajanju teh določb široko diskrecijsko pravico – ki je značilna za izvajanje zakonodajne funkcije – za sprejetje ukrepov za spopadanje z resnimi gospodarskimi težavami, zaradi katerih so potrebne politične odločitve, zajete s pristojnostmi, ki jih ima zakonodajalec Unije, ker vključujejo tehtanje zadevnih različnih interesov na podlagi več presoj. Ta široka diskrecijska pravica je utemeljena z okoliščino, da mora ta institucija pri izvajanju te funkcije opraviti kompleksne presoje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da je za sprejetje bistvenih pravil na nekem področju pristojen zakonodajalec Unije. Iz tega sledi, da določb, ki se nanašajo na bistvene elemente temeljne ureditve, za sprejetje katerih je treba opraviti politične odločitve, ki so v pristojnosti tega zakonodajalca, ni mogoče sprejeti v izvedbenih aktih (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 28. februarja 2023, Fenix International, C‑695/20, EU:C:2023:127, točka 41 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, kot je razvidno iz točke 64 zgoraj, člen 103(2) Pogodbe EGS, ki je zdaj nadomeščen s členom 122(1) PDEU, Svetu daje možnost, da Komisiji podeli izvedbena pooblastila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da je možnost iz člena 122(1) PDEU, da se Komisiji da pooblastilo za izvajanje pravil, ki jih je določil Svet, pridržana zakonodajalcu Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz sodne prakse namreč izhaja, da ima zakonodajalec Unije diskrecijsko pravico, kadar se odloči Komisiji podeliti izvedbeno pooblastilo na podlagi člena 291(2) PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 16. julija 2015, Komisija/Parlament in Svet, C‑88/14, EU:C:2015:499, točka 28 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, kar zadeva dodelitev izvedbenega pooblastila, člen 291(2) PDEU določa, da se s pravno zavezujočimi akti Unije v ustrezno utemeljenih posebnih primerih tako pooblastilo prenese na Svet, če so potrebni enotni pogoji za izvajanje teh aktov. Zadevna institucija mora v okviru izvajanja izvedbenega pooblastila, ki ji je dano, natančno določiti vsebino zakonodajnega akta, da bi zagotovila njegovo izvedbo pod enotnimi pogoji v vseh državah članicah (glej v tem smislu sodbo z dne 16. julija 2015, Komisija/Parlament in Svet, C‑88/14, EU:C:2015:499, točka 30 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje je treba navesti, da se področje uporabe aktov, sprejetih na podlagi člena 122(1) PDEU, razlikuje od področja uporabe izvedbenih in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi členov 290 in 291 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pooblastila, podeljena Svetu na podlagi člena 122(1) PDEU, namreč nasprotno od prenesenih in izvedbenih pooblastil niso odvisna od predhodnega pooblastila s temeljnim zakonodajnim aktom. Poleg tega akti, sprejeti na podlagi člena 122(1) PDEU, nasprotno od delegiranih in izvedbenih aktov, katerih zakonitost je odvisna od tega, kar je določil zakonodajalec, niso neločljivo povezani z akti, sprejetimi v skladu s členom 289(1) in (2) PDEU. Prav tako, čeprav lahko delegirani akti spreminjajo tudi elemente zakonodajnega akta v smislu člena 289(3) PDEU, je treba navesti, da lahko spremenijo le „nebistvene“ elemente akta, sprejetega v skladu s členom 289 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba tudi, da člen 291 PDEU določa, da se, „[č]e so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, s temi akti na Komisijo, ali v ustrezno utemeljenih posebnih primerih in v primerih iz členov 24 in 26 Pogodbe o Evropski uniji, na Svet, prenesejo izvedbena pooblastila“. Navesti je treba, da v besedilu navedenega člena ni sklicevanja na zakonodajne akte v smislu člena 289(3) PDEU, ampak se, nasprotno, s tem besedilom daje pooblastilo zakonodajalcu, ki sprejme pravno zavezujoče akte, da na Komisijo ali izjemoma Svet prenese izvedbena pooblastila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsebina Uredbe št. 2022/2577</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba, da sprejetje Uredbe 2022/2577 izhaja iz konteksta vojne agresije Ruske federacije proti Ukrajini in rekordnega zmanjšanja dobave zemeljskega plina iz Ruske federacije državam članicam, ki ogroža varnost in oskrbo Unije in njenih držav članic ter povzroča strmo zviševanje cen energije v Uniji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz uvodne izjave 3 Uredbe 2022/2577, je Svet glede na navedeno in zato da bi se odpravila izpostavljenost evropskih odjemalcev in podjetij visokim in nestanovitnim cenam, ki povzročajo gospodarsko in socialno stisko, menil, da je treba nemudoma sprejeti začasne ukrepe za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tega vidika Uredba 2022/2577 vsebuje poenostavitvene ukrepe za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov z uvedbo izvzetij iz nekaterih obveznosti presoje, določenih v okoljski zakonodaji Unije, med drugim z racionalizacijo postopkov, ki se uporabljajo za posebne postopke izdaje dovoljenj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je namreč razvidno iz člena 3(1) Uredbe 2022/2577, ta uredba določa splošno odstopanje od postopkov izdaje dovoljenj iz določb sekundarnega prava Unije s tem, da ustvarja domnevo, da je dejavnost proizvodnje energije iz obnovljivih virov v prevladujočem javnem interesu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, člen 4 Uredbe 2022/2577, ki vsebuje ukrepe za pospešitev postopka izdaje dovoljenj za namestitev opreme za sončno energijo, določa posebno odstopanje od obveznosti izvedbe presoj vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL 2012, L 26, str. 1).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega člen 6 Uredbe 2022/2577 projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov izvzema iz obveznosti okoljske presoje na podlagi člena 2(1) Direktive 2011/92 ter iz ocen o varstvu vrst na podlagi člena 12(1) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102) in člena 5 Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL 2010, L 20, str. 7).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako nekateri ukrepi, določeni z Uredbo 2022/2577, za uveljavljanje ciljev te uredbe začasno in glede natančno določenih točk odstopajo od določb sekundarnega prava iz direktiv, navedenih v točkah 78 in 79 zgoraj, ki nalagajo „tehtanje pravnih interesov“ pred vsakim soglasjem za izvedbo projektov, ki bi lahko škodovali okolju, ker Uredba 2022/2577, kot je navedeno v točki 77 zgoraj, pri tem tehtanju nalaga, da se proizvodnji energije iz obnovljivih virov prizna prednost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, člen 9 Uredbe 2022/2577 določa klavzulo o pregledu navedene uredbe za oceno njenega učinka, ki Komisiji omogoča, da predlaga podaljšanje veljavnosti te uredbe, pri čemer je taka klavzula primerljiva z običajnimi klavzulami o pregledu, določenimi v aktih, sprejetih v skladu z enim od zakonodajnih postopkov iz člena 289(1) in (2) PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba 2022/2577 je tako poseben akt, ker prvič določa, da se proizvodnji energije iz obnovljivih virov prizna prednost, in sicer s postavitvijo domneve, da so dejavnosti proizvodnje energije iz obnovljivih virov v prevladujočem javnem interesu, s čimer ta uredba odstopa od splošnih postopkov izdaje dovoljenj, določenih v sekundarnem pravu, ki vsebujejo obveznosti okoljske presoje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklepna ugotovitev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, prvič, da je Svet pri sprejemanju ukrepov iz Uredbe 2022/2577 uporabil široko diskrecijsko pravico, ki mu je podeljena na podlagi člena 122(1) PDEU in ki je značilna za izvajanje zakonodajne pristojnosti v smislu Aarhuške uredbe. Svet, ki je bil v nenehno spreminjajočem se in nepredvidljivem položaju prisiljen sprejeti ukrepe s takojšnjim učinkom, je namreč opravil celovito presojo prednosti in slabosti sistema, ki ga je bilo treba uvesti, in zagotovil usklajevanje, ki je bilo potrebno zaradi morebitnih nasprotij med različnimi cilji ekonomske politike, če se obravnavajo ločeno, s tem, da je kateremu od teh ciljev dal začasno prednost, ki se je zahtevala zaradi ekonomskih okoliščin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, izredna pooblastila, podeljena Svetu na podlagi člena 122(1) PDEU, niso odvisna od predhodnega pooblastila s temeljnim zakonodajnim aktom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, člen 122(1) PDEU pooblašča Svet za sprejemanje aktov, ki potrebujejo izvedbene ukrepe, pri čemer je pristojnost za sprejetje takih ukrepov pridržana zakonodajalcu Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, nekatere določbe Uredbe 2022/2577 poleg tega spreminjajo bistvene elemente določb več zakonodajnih aktov – v smislu Pogodbe DEU – prava Unije. Tako Uredba 2022/2577 v hierarhiji predpisov nima nižjega položaja v razmerju do nekaterih zakonodajnih aktov v smislu Pogodbe DEU, in sicer v razmerju do Direktive 2011/92, Direktive 92/43 in Direktive 2009/147, od katerih odstopa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Petič, dejstvo, da je Uredbo 2022/2577 na podlagi člena 122(1) PDEU sprejel Svet, in ne Komisija, je dodaten element, s katerim je mogoče dokazati, da ta uredba ni izvedbeni akt, ampak akt, ki ga je sprejel Svet kot zakonodajalec.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da obstaja več elementov, s katerimi je mogoče dokazati, da pristojnost, ki jo je Svet ob sprejetju Uredbe 2022/2577 izvajal na podlagi člena 122(1) PDEU, za uporabo člena 2(1)(c) Aarhuške uredbe spada v okvir zakonodajne dejavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato Uredba 2022/2577 ni upravni akt v smislu člena 2(1)(g) Aarhuške uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te presoje ni mogoče ovreči s trditvijo tožečih strank, da je razlog, zaradi katerega organi ali institucije, ki delujejo v zakonodajni pristojnosti, niso zajeti z opredelitvijo „organov javne oblasti“, okoliščina, da sta v zakonodajnem postopku obveščanje javnosti in njena udeležba v tem postopku na splošno zadostno zagotovljena, in sicer natančneje dejstvo, da so izvoljeni predstavniki odgovorni javnosti. Uredbe 2022/2577 pa naj ne bi sprejel „demokratično“ izvoljeni organ.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba navesti, da je, kot je razvidno iz točke 58 zgoraj, Uredbo 2022/2577 sprejel Svet, ki je na podlagi člena 16(1) PEU skupaj s Parlamentom zakonodajalec. Zato je treba to trditev zavrniti kot brezpredmetno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to je Svet torej zahtevo za notranjo revizijo Uredbe 2022/2577, ki sta jo vložili tožeči stranki, upravičeno zavrgel kot nedopustno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi tožbeni razlog je treba zato zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker prvi tožbeni razlog ni utemeljen in je Svet zahtevo za notranjo revizijo Uredbe 2022/2577 upravičeno zavrgel kot nedopustno, sta drugi in tretji tožbeni razlog, s katerima se vsebinsko izpodbija zavrnitev navedene zahteve za revizijo, brezpredmetna in ju je treba torej zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da sodišče Unije lahko predvsem iz razlogov, povezanih z učinkovitim izvajanjem sodne oblasti, ne preuči utemeljenosti tožbenih razlogov, ki jih je treba zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot brezpredmetne (sodba z dne 29. septembra 2022, HIM/Komisija, C‑500/21 P, neobjavljena, EU:C:2022:741, točka 73).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba tožbo v celoti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeči stranki nista uspeli, se jima v skladu s predlogi Sveta naloži, da nosita svoje stroške in stroške Sveta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 138(1) Poslovnika institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Komisija torej nosi svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-134" title="page-15">
      Iz teh razlogov je
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-135" title="page-15">
      SPLOŠNO SODIŠČE (deveti razširjeni senat)
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-136" title="page-15">
      razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba se zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združenji CEE Bankwatch Network z.s. in Ökobüro – Allianz der Umweltbewegung nosita svoje stroške in stroške Sveta Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropska komisija nosi svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-140" title="page-15">
<span class="signatory">Truchot</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Kanninen</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Sampol Pucurull</span>
</p>
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-141" title="page-15">
<span class="signatory">Perišin</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Cassagnabère</span>
</p>
<p class="C77SignaturesAlinea" id="para-142" title="page-15">
<span class="signatory">Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. novembra 2025.</span>
</p>
<p class="C77Signatures" id="para-143" title="page-15">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    
    
    
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: angleščina.</p>
</body>
</html>
