<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑312/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CJ0312</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:794">EU:C:2015:794</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SODBA Z DNE <DATE ISO="20151203">3. 12. 2015</DATE> – ZADEVA C‑312/14</P><P>BANIF PLUS BANK</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (četrti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20151203">3. decembra 2015</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: madžarščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2004/39/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člena 4(1) in 19(4), (5) in (9)</KEYWORD><KEYWORD>Trgi finančnih instrumentov</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>investicijske storitve in dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Določbe za zagotovitev zaščite vlagateljev</KEYWORD><KEYWORD>Obveznosti v zvezi z vodenjem poslov pri zagotavljanju investicijskih storitev za stranke</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost ocenitve primernosti in ustreznosti storitve, ki se opravi</KEYWORD><KEYWORD>Posledice nespoštovanja te obveznosti za pogodbe</KEYWORD><KEYWORD>Pogodba o potrošniškem kreditu</KEYWORD><KEYWORD>Kredit, izražen v tuji valuti</KEYWORD><KEYWORD>Izplačilo in vračilo kredita v nacionalni valuti</KEYWORD><KEYWORD>Pogoji, ki se nanašajo na menjalni tečaj</KEYWORD></INDEX><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑312/14,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Ráckevei járásbíróság (okrajno sodišče v Ráckeveju, Madžarska) z odločbo z dne <DATE ISO="20140527">27. maja 2014</DATE>, ki je prispela na Sodišče <DATE ISO="20140701">1. julija 2014</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Banif Plus Bank Zrt.</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Márton Lantos,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Mártonné Lantos,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (četrti senat),</P><P>v sestavi L. Bay Larsen, predsednik tretjega senata v funkciji predsednika četrtega senata, F. Biltgen, J. Malenovský, sodnika, A. Prechal (poročevalka) in K. Jürimäe, sodnici,</P><P>generalni pravobranilec: N. Jääskinen,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za M. in M. Lantos I. Kriston, odvetnik,</P></ITEM><ITEM><P>za madžarsko vlado M. Z. Fehér in G. Szima, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za nemško vlado T. Henze in A. Lippstreu, agenta,</P></ITEM><?PAGE NO="2"?><ITEM><P>za poljsko vlado B. Majczyna, agent,</P></ITEM><ITEM><P>za vlado Združenega kraljestva M. Holt, agent, ob sodelovanju B. Kennellyja, barrister,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo I. Rogalski in A. Tokár, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 4(1) in 19(4), (5) in (9) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040421">21. aprila 2004</DATE> o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 263).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Banif Plus Bank Zrt. (v nadaljevanju: Banif Plus Bank) ter M. in M. Lantos (v nadaljevanju: skupaj: zakonca Lantos) glede pogodbe o potrošniškem kreditu, izraženem v tuji valuti.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Direktiva 93/13/EGS</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 4(2) navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Ocena nedovoljenosti pogojev ne sme biti povezana niti z opredelitvijo glavnega predmeta pogodbe niti z ustreznostjo med ceno in plačilom za izmenjane storitve ali blago, če so pogoji v jasnem, razumljivem jeziku.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 6(1) iste direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Države članice določijo, da nedovoljeni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nedovoljenih pogojev.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Direktiva 2004/39</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 2 in 31 Direktive 2004/39 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>(2)</NO.P><TXT>[…] je treba zagotoviti potrebno stopnjo uskladitve, da bi lahko vlagateljem ponudili visoko raven zaščite […]</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(31)</NO.P><TXT>Eden od ciljev te direktive je zaščititi vlagatelje. […]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 1 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za investicijska podjetja in regulirane trge.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Naslednje določbe se uporabljajo tudi za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2000/12/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20000320">20. marca 2000</DATE> o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 272)], če opravljajo eno ali več investicijskih storitev in/ali opravljajo investicijske dejavnosti:</P><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>[…]</P></ITEM><ITEM><P>poglavje II naslova II, razen drugega pododstavka člena 23(2),</P></ITEM><ITEM><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 4(1), točke 2, 6 in 17, Direktive 2004/39 vsebuje te opredelitve:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>investicijske storitve in dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/> so katere koli od storitev in dejavnosti s seznama iz oddelka A Priloge I v zvezi s katerim koli od instrumentov s seznama iz oddelka C Priloge I;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>poslovanje za lastni račun<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/> je trgovanje z uporabo lastnega kapitala, katerega rezultat je sklenitev transakcij z enim ali več finančnimi instrumenti;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>finančni instrument<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> je eden od instrumentov iz oddelka C Priloge I<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Investicijske storitve in dejavnosti, naštete v oddelku A Priloge I k navedeni direktivi, vključujejo poslovanje za lastni račun. V skladu s točkama 2 in 4 oddelka B te priloge v kategorijo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>pomožnih storitev<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> spadajo tudi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>[o]dobravanje posojil vlagatelju, da bi ta lahko opravil eno ali več transakcij s finančnimi instrumenti, če je družba, ki odobri posojilo, vpletena v transakcijo<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>[m]enjalniške storitve, če so povezane z opravljanjem investicijskih storitev<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. V točki 4 oddelka C navedene priloge, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Finančni instrumenti<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, so navedeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>[o]pcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z vrednostnimi papirji, valutami, obrestnimi merami ali donosi ali drugi izvedeni finančni instrumenti<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 19 te direktive spada v oddelek 2, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>Določbe za zagotovitev zaščite vlagateljev<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, naslova II poglavja II. Naslovljen je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>Obveznosti v zvezi z vodenjem poslov pri zagotavljanju investicijskih storitev za stranke<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>. Ta člen v odstavkih 4, 5 in 9 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="019.004"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>4.</NO.PARAG><ALINEA>Pri izvajanju investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev mora investicijsko podjetje pridobiti potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke na investicijskem področju glede na specifičen proizvod ali storitev, njen finančni položaj in njene investicijske cilje, da bi družba stranki ali potencialni stranki lahko priporočila njej primerne investicijske storitve in finančne instrumente.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="019.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pri opravljanju drugih investicijskih storitev kot tistih iz odstavka 4 prosijo stranko ali potencialno stranko, naj jim da informacije v zvezi z njenim znanjem in izkušnjami na investicijskem področju glede specifičnih vrst ponujenih ali zahtevanih proizvodov ali storitev, da bi investicijsko podjetje lahko ocenilo, ali predvidena investicijska storitev ali proizvod ustreza stranki.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="019.009"><NO.PARAG>9.</NO.PARAG><ALINEA>Če je investicijska storitev ponujena kot del finančnega proizvoda, za katerega že veljajo druge določbe zakonodaje Skupnosti ali splošnih evropskih standardov v zvezi s kreditnimi institucijami in potrošniškimi krediti glede ocenjevanja tveganja za stranke in/ali zahtev po informacijah, za to storitev ne veljajo dodatno obveznosti iz tega člena.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 51(1) Direktive 2004/39 določa, da države članice v skladu s svojim nacionalnim pravnim redom zagotovijo, da se lahko proti odgovornim osebam sprejmejo ustrezni administrativni ukrepi ali se jim naložijo administrativne sankcije, če se določbe, sprejete pri izvajanju te direktive, ne izpolnjujejo, pri čemer morajo biti navedeni ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Direktiva 2008/48/ES</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Člen 2(1) in (2) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20080423">23. aprila 2008</DATE> o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="133" PAGE.FIRST="66" DATE.PUB="2008">UL L 133, str. 66</REF.DOC.OJ>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za kreditne pogodbe.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta direktiva se ne uporablja za naslednje:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(h)</NO.P><TXT>kreditne pogodbe, sklenjene z investicijskimi družbami, kakor so opredeljene v členu 4(1) Direktive [2004/39], ali s kreditnimi institucijami, kakor so opredeljene v členu 4 Direktive 2006/48/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20060614">14. junija 2006</DATE> o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="177" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL L 177, str. 1</REF.DOC.OJ>)], z namenom, da se vlagatelju omogoči, da opravi transakcijo, povezano z enim ali več instrumenti, naštetimi v oddelku C Priloge I k Direktivi [2004/39], ko je investicijska družba ali kreditna institucija, ki kredit odobri, vključena v tako transakcijo;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 3 Direktive 2008/48, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>Opredelitev pojmov<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>kreditna pogodba<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="2018" ID="QE0022"/> pomeni pogodbo, s katero dajalec kredita odobri ali obljubi, da bo odobril potrošniku kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora, z izjemo pogodb o trajnem opravljanju storitev ali dobavi blaga enake vrste, kadar potrošnik v času dobave takšnih storitev ali blaga plačuje zanje v obrokih;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Poglavje II navedene direktive, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>Informacije in prakse pred sklenitvijo kreditne pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, med drugim vsebuje člen 4, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>Standardne informacije, ki se vključijo v oglaševanje<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, člen 5, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>Predpogodbene informacije<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, in člen 8, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>Obveznost ocene kreditne sposobnosti potrošnika<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Poglavje IV iste direktive, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>Informacije in pravice v zvezi s kreditnimi pogodbami<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, med drugim vsebuje člen 10, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>Informacije, ki se morajo vključiti v kreditne pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, in člen 11, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>Informacije o posojilni obrestni meri<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Madžarsko pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Zakon CXXXVIII. iz leta 2007 o investicijskih podjetjih, operaterjih blagovnih borz in pravilih o dejavnostih, ki jih lahko opravljajo (a befektetési vállalkozásokról és az árutőzsdei szolgáltatókról, valamint az általuk végezhető tevékenységek szabályairól szóló 2007. évi CXXXVIII. törvény) je med drugim namenjen prenosu Direktive 2004/39 v madžarsko pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Člen 4 navedenega zakona v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, vsebuje te opredelitve:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>6)</NO.P><TXT>investicijsko posojilo: posojilo, odobreno za nakup finančnega instrumenta, če posojilodajalec sodeluje pri izvršitvi transakcije;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>11)</NO.P><TXT>pogodba o zamenjavi (swap): vsaka kompleksna pogodba o zamenjavi finančnega instrumenta, ki je načeloma sestavljena bodisi iz transakcije gotovinskega nakupa in transakcije terminskega nakupa bodisi iz več terminskih transakcij in ki na splošno pomeni menjavo denarnih tokov;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>50)</NO.P><TXT>finančni instrument: instrument, ki pomeni denarno terjatev, razen serijskih vrednostnih papirjev, in s katerim se trguje na denarnem trgu;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>60)</NO.P><TXT>pogodba na izvedeni finančni instrument: pogodba, katere vrednost je odvisna od vrednosti osnovnega finančnega instrumenta in ki je predmet samostojnega posla;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Člen 19 Direktive 2004/39 se izvaja s členi od 40 do 45 tega zakona.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Člen 231 civilnega zakonika v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="231.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če ni dogovorjeno drugače, je treba denarni dolg plačati z zakonitim plačilnim sredstvom v kraju plačila.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="231.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Dolg, izražen v drugi valuti ali v zlatu, se preračuna po menjalnem tečaju, ki velja v kraju plačila na dan plačila.<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Člen 523 navedenega zakonika določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="523.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Finančna institucija ali kakršen koli drug posojilodajalec se s posojilno pogodbo zaveže, da bo dolžniku dal na razpolago dogovorjeni znesek; dolžnik se zaveže, da bo navedeni znesek vrnil v skladu s pogodbo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="523.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Če ni drugače določeno, mora dolžnik, če je posojilodajalec finančna institucija, plačati obresti (bančno posojilo).<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>M. Lantos je <DATE ISO="20080611">11. junija 2008</DATE> z družbo Banif Plus Bank sklenil pogodbo o potrošniškem kreditu za nakup motornega vozila v tuji valuti. M. Lantos kot ženo M. Lantosa zavezujejo obveznosti, ki izvirajo iz te pogodbe. Navedeno pogodbo je predložitveno sodišče opredelilo kot kreditno pogodbo v smislu člena 523 civilnega zakonika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Navedena pogodba vsebuje med drugim nekatere določbe v zvezi s t. i. <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>fiktivnimi<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> denarnimi tokovi v tuji valuti in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>dejanskimi<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> denarnimi tokovi v nacionalni valuti, v obravnavanem primeru v madžarskem forintu (HUF).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče pogodbeni mehanizem za preračunanje denarnih tokov v tuji valuti opisuje tako:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>[Družba Banif Plus Bank] je med odobritvijo kredita izračunala protivrednost zneska, ki ga je morala izplačati v madžarskih forintih, v tuji valuti v skladu s členom 231 civilnega zakonika po menjalnem tečaju na datum, ki je bil predhodno določen, [nato] pa je banka od stranke odkupila tujo valuto, (ki je bila vpisana) v njeno breme, z uporabo dejanskega menjalnega tečaja za nakup tuje valute ob izplačilu kredita (transakcija gotovinske menjave) in stranki izplačala protivrednost tega zneska v madžarskih forintih. [Pozneje] je [družba Banif Plus Bank] stranki prodala tujo valuto, kot je bila vpisana, v zameno za madžarske forinte z uporabo menjalnega tečaja za prodajo tuje valute, ki se je uporabljal na dan vračila kredita (terminska transakcija menjave na dan vračila), da bi lahko navedena stranka svojo obveznost vračila, izraženo v tuji valuti, izpolnila v tuji valuti.<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Navedeno sodišče poleg tega poudarja, da je Kúria (vrhovno sodišče) v odločbi št. 6/2013 PJE, ki je bila izdana za usklajeno razlago določb civilnega prava, odločilo, da je treba kreditne pogodbe, ki so izražene v tuji valuti, opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>kredite v tuji valuti<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> v smislu člena 231 civilnega zakonika. Po mnenju zadnjenavedenega sodišča take pogodbe ustvarjajo dolg v tuji valuti. Vendar naj bi se v teh pogodbah v nasprotju s kreditnimi pogodbami, v skladu s katerimi se dejansko izplača znesek v tuji valuti, tuja valuta uporabljala zgolj kot računovodska enota, medtem ko naj bi se plačila opravljala v nacionalni valuti. Zato naj bi bil denarni tok v tuji valuti fiktiven, medtem ko naj bi bil dejanski denarni tok v nacionalni valuti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Poleg tega predložitveno sodišče navaja, da ni družba Banif Plus Bank zagotavljala nobene investicijske storitve, nobene storitve, ki bi bila pomožna taki storitvi, niti nobene storitve v zvezi z blagovnimi borzami. Pogodba iz postopka v glavni stvari naj bi bila pogodba o potrošniškem kreditu, ki je sklenjena z družbo Banif Plus Bank v okviru njene kreditodajalske dejavnosti in jo podrobno ureja zakon št. CCXXXVII. iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih (a hitelintézetekről és a pénzügyi vállalkozásokról szóló 2013. évi CCXXXVII. törvény), tako da naj njene veljavnosti ne bi bilo mogoče presojati niti glede na določbe zakona št. CXXXVIII. iz leta 2007 niti glede na določbe Direktive 2004/39.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Zakonca Lantos sta pred predložitvenim sodiščem trdila, da je treba za razlago zakona št. CXXXVIII. iz leta 2007, ki bi bila v skladu z navedeno direktivo, predložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe glede na to, da se je Kúria (vrhovno sodišče) v svoji odločbi št. 6/2013 PJE oprlo na določbe civilnega zakonika, zlasti na njegov člen 231, na katerega prenos te direktive ni vplival, za ugotovitev, da kreditne pogodbe, izražene v tuji valuti, spadajo na področje kapitalskega trga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Ráckevei járásbíróság (okrajno sodišče v Ráckeveju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba na podlagi določb člena 4(1), točka 2 (investicijske storitve in dejavnosti) in točka 17 (finančni instrument), Direktive 2004/39 ter določb iz točke 4 (valutni terminski posli, izvedeni finančni instrumenti) oddelka C Priloge I k tej direktivi za finančni instrument šteti ponudbo stranki za izvedbo (menjalniškega) posla, ki ima obliko pogodbe o kreditu[, izraženem] v tuji valuti[,] in temelji na kupoprodaji, ki je promptna ob dobavi in terminska ob vračilu in ki se izvede tako, da se znesek, vknjižen v tuji valuti, preračuna v madžarske forinte [HUF], in zaradi katere je kredit, ki ga stranka najame, izpostavljen učinkom in tveganjem (tečajno tveganje) trga kapitala?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba na podlagi določb člena 4(1), točka 6 (poslovanje za lastni račun), Direktive 2004/39 in določb iz točke 3 (poslovanje za lastni račun) oddelka A Priloge I k tej direktivi šteti, da pomeni izvajanje dejavnosti poslovanja za lastni račun v zvezi s finančnim instrumentom, opisanim v prvem vprašanju, investicijsko storitev ali dejavnost?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali mora finančna institucija glede na to, da je bil terminski valutni posel – ki pomeni investicijsko storitev v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti – ponujen kot del drugega finančnega proizvoda (kredita) in da izveden finančni instrument pomeni kompleksen finančni instrument, opraviti preverjanje primernosti, določeno v členu 19(4) in (5) Direktive 2004/39? Ali je treba šteti, da se člen 19(9) [Direktive 2004/39] ne uporabi, ker je – ker se tveganja, ki jih stranka prevzame v zvezi s kreditom in finančnim instrumentom, bistveno razlikujejo – preverjanje primernosti nujno, če posel vsebuje izveden finančni instrument?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali je posledica neupoštevanja člena 19(4) in (5) [Direktive 2004/39] razglasitev ničnosti pogodbe o kreditu, sklenjene med [družbo Banif Plus Bank] in [kreditojemalcema]?<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog za ponovno odprtje ustnega dela postopka</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Zakonca Lantos sta, potem ko je bil ustni del postopka <DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE> končan s predstavitvijo sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, z dopisom z dne <DATE ISO="20150920">20. septembra 2015</DATE>, ki je bil v sodnem tajništvu Sodišča vložen 25. septembra tega leta, predlagala ponovno odprtje tega ustnega dela.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>V utemeljitev tega predloga trdita, da navedeni sklepni predlogi vsebujejo napake in neskladja in da je treba ponovno odpreti ustni del postopka, da bi Sodišče lahko v skladu s členom 101 svojega poslovnika od predložitvenega sodišča zahtevalo podrobnejše podatke o dejstvih in pravilih nacionalnega prava, ki po mnenju generalnega pravobranilca niso podani in zaradi nepodanosti katerih naj predlog za sprejetje predhodne odločbe ne bi bil dopusten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Glede tega je treba opozoriti, da lahko Sodišče na podlagi člena 83 Poslovnika po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu ustnega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je v zadevi treba odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke ali zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta Sodišča Evropske unije niso razpravljali.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca meni, da je o zadevah dovolj poučeno, da lahko razsodi, in da o zadevah ni treba razsoditi na podlagi trditev, o katerih ti zainteresirani subjekti niso razpravljali.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Poleg tega se ni trdilo, da je eden od navedenih zainteresiranih subjektov po koncu ustnega dela tega postopka navedel novo dejstvo, ki bi odločilno vplivalo na odločitev Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Hkrati pomeni to, da lahko Sodišče v skladu s členom 101 svojega poslovnika od predložitvenega sodišča zahteva podrobnejše podatke, zgolj možnost, katere uporabo Sodišče presoja diskrecijsko v vsakem posameznem primeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Poleg tega je treba navesti, da je na podlagi člena 252, drugi odstavek, PDEU dolžnost generalnega pravobranilca, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, pri katerih se v skladu s Statutom Sodišča zahteva njegovo sodelovanje. Vendar Sodišča ne zavezujejo niti predlogi generalnega pravobranilca niti obrazložitev, ki ga pripelje do njega (glej med drugim sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Parker Hannifin Manufacturing in Parker-Hannifin</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑434/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2456">EU:C:2014:2456</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Zato je treba predlog za ponovno odprtje ustnega dela postopka zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Ker se vlade držav članic, ki so predložile pisna stališča, sklicujejo na nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe ali dvomijo v dopustnost nekaterih vprašanj za predhodno odločanje, je treba spomniti, da je Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča, če se vprašanja, ki jih postavijo nacionalna sodišča, nanašajo na razlago določbe prava Unije, načeloma zavezano, da odloči o tem, razen če predlog za sprejetje predhodne odločbe v resnici stremi k izzvanju odločitve s konstruiranim sporom ali na oblikovanje posvetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih, če zaprošena razlaga prava Unije ni v nikakršni povezavi z resničnostjo ali predmetom spora, ali če Sodišče ne razpolaga z dejanskimi ali pravnimi elementi, ki so nujni za koristen odgovor na vprašanja, ki so mu postavljena (glej med drugim sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Les Vergers du Vieux Tauves</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑48/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:758">EU:C:2008:758</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru se vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, nanašajo na razlago določb prava Unije, in sicer členov 4(1) in 19(4), (5) in (9) Direktive 2004/39.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Poleg tega ima Sodišče, čeprav se zdi predložitvena odločba nekoliko kratka in vsebuje nekatere dvoumnosti, ki izvirajo med drugim iz tega, da je predložitveno sodišče kot premiso za postavljena vprašanja očitno sprejelo trditve zakoncev Lantos, vseeno na voljo potrebne dejanske in pravne elemente za to, da bi koristno odgovorilo na ta vprašanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Tako iz predložitvene odločbe kot iz pisnih stališč, predloženih Sodišču, namreč izhaja, da so v pogodbi o kreditu iz postopka v glavni stvari v tuji valuti izraženi posojeni kapital in mesečni obroki, ki se lahko zahtevajo, medtem ko je bil ta kapital izplačan v nacionalni valuti in morajo biti v tej valuti opravljena tudi vračila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Kot navaja predložitveno sodišče, navedena pogodba ne povzroča denarnih tokov ali dejanskih izmenjav v tujih valutah med družbo Banif Plus Bank in zakoncema Lantos, saj je nacionalna valuta edino plačilno sredstvo tako za kreditodajalca kot za njegova kreditojemalca, medtem ko se tuja valuta uporablja le kot računovodska enota.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da so v isti pogodbi stipulirane določbe o preračunanju posojenega kapitala in mesečnih obrokov v nacionalno valuto. V skladu s temi določbami je znesek tega kapitala določen po nakupnem tečaju tuje valute na dan izplačila sredstev, znesek vsakega mesečnega obroka pa se določi po prodajnem tečaju te tuje valute na dan izračuna vsakega mesečnega obroka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>V teh okoliščinah predložitveno sodišče Sodišče predvsem sprašuje, ali spada taka pogodba, kot trdita zakonca Lantos, ker vsebuje določbe o menjalnem tečaju, s katerimi se tečajno tveganje prevali na kreditojemalca, na področje uporabe Direktive 2004/39 glede na to, da v skladu s temi določbami družba Banif Plus Bank zagotavlja investicijsko storitev, tako da bi kot kreditna institucija iz člena 1(2) te direktive med drugim morala oceniti primernost in ustreznost storitve, ki jo je treba opraviti, v skladu z upoštevno določbo člena 19 navedene direktive. Poleg tega zakonca Lantos trdita, da je treba, ker take ocene ni bilo, zadevno pogodbo razglasiti za nično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je torej dopusten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Uvodne ugotovitve</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Najprej je treba ugotoviti, da je na Sodišče v okviru zadeve, v kateri je bila izdana sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Kásler in Káslerné Rábai</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑26/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:282">EU:C:2014:282</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), Kúria (vrhovno sodišče) že naslovilo vprašanje o pogojih za uporabo Direktive 93/13 v specifičnem kontekstu pogodb o potrošniškem kreditu, izraženem v tuji valuti. Glede tega je Kúria (vrhovno sodišče) z odločbo št. 2/2014 PJE, ki je bila izdana zaradi skladne razlage določb civilnega prava, menilo, da so lahko določbe v zvezi z menjalnim tečajem v delu, v katerem določajo asimetričnost med nakupnim tečajem tuje valute, ki se uporabi ob izplačilu kredita, in njenim prodajnim tečajem, ki se uporabi za izračun mesečnih obrokov, predmet nadzora glede njihove nepoštenosti in jih je treba dejansko šteti za nepoštene zlasti zato, ker banka od potrošnika prejme plačilo, ki je enako razliki med tema menjalnima tečajema, ne da bi v zameno opravila storitev za potrošnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>V tej odločbi pa je Kúria (vrhovno sodišče) razsodilo, da se načeloma določbe pogodbe o kreditu, izraženem v tuji valuti, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki povzročijo to, da v zameno za ugodnejšo obrestno mero od tiste, ki je ponujena za kredite, izražene v nacionalni valuti, tveganje v celoti nosi potrošnik, nanašajo na glavni predmet pogodbe v smislu nacionalne zakonodaje, namenjene prenosu člena 4(2) Direktive 93/13, tako da te določbe ne morejo biti predmet nadzora glede njihove nepoštenosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Poleg tega je Kúria (vrhovno sodišče) v svoji odločbi št. 6/2013 PJE, izdani zaradi skladne razlage določb civilnega prava, razsodilo, da se pri sklenitvi take pogodbe o kreditu, izraženem v tuji valuti, ne uporabijo obveznosti informiranja iz členov od 40 do 42 zakona št. CXXXVIII. iz leta 2007, namenjenih prenosu člena 19 Direktive 2004/39, saj naj v okviru take pogodbe kreditodajalec ne bi zagotovil nobene od investicijskih storitev iz člena 5 navedenega zakona, temveč izplača kapital, ki je namenjen za določeno financiranje ali ne. Vseeno naj bi se člena 40 in 42 zakona št. CXXXVIII. iz leta 2007 uporabljala, če kredit pomeni tudi investicijsko transakcijo v delu, v katerem naj bi bile investicijske storitve, ki se nanašajo na finančni instrument, opravljene s sredstvi kreditodajalca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša samo na razlago Direktive 2004/39.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Zato je treba poudariti, da utegnejo biti v zadevi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, upoštevne določbe drugih aktov prava Unije, ki se nanašajo na varstvo potrošnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>To velja med drugim za določbe Direktive 93/13, s katerimi je določen mehanizem vsebinskega nadzora nad nepoštenimi določbami v okviru sistema varstva potrošnikov, ki ga vzpostavlja ta direktiva (glej v tem smislu sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Kásler in Káslerné Rábai</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑26/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:282">EU:C:2014:282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Poleg tega je treba opozoriti na ureditev Unije v zvezi s potrošniškimi krediti, v obravnavanem primeru na Direktivo Sveta 87/102/EGS z dne <DATE ISO="19861222">22. decembra 1986</DATE> o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 326) in Direktivo 2008/48, ki vsebujeta vrsto določb za varstvo potrošnikov, s katerimi so določene nekatere obveznosti za kreditodajalca, med drugim glede informiranja potrošnika.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Prvo in drugo vprašanje</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 4(1), točka 2, Direktive 2004/39 razlagati tako, da nekatere menjalniške transakcije, ki jih opravi kreditna institucija v skladu z določbami pogodbe o kreditu, izraženem v tuji valuti, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, s katerimi je znesek kredita določen po nakupnem tečaju tuje valute, ki se uporablja ob izplačilu sredstev, zneski mesečnih obrokov pa so določeni po prodajnem tečaju te tuje valute, ki se uporablja ob izračunu vsakega mesečnega obroka, pomenijo investicijsko storitev ali dejavnost v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>V zvezi s tem, čeprav je zgolj predložitveno sodišče pristojno, da navedene transakcije opredeli glede na okoliščine zadeve v glavni stvari, pa je Sodišče pristojno, da iz določb navedene direktive, v obravnavanem primeru iz njenega člena 4(1), točka 2, določi merila, ki jih to sodišče lahko ali mora uporabiti pri tem (glej v tem smislu sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Genil 48 in Comercial Hostelera de Grandes Vinos</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑604/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:344">EU:C:2013:344</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče pa lahko torej glede tega Sodišču predlaga, naj odloči o tej opredelitvi, kot je to storilo predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, vendar le če nacionalno sodišče glede na vse elemente v spisu, ki so mu na voljo, ugotovi in presoja dejansko stanje, potrebno za to opredelitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru se postavlja vprašanje, ali je mogoče transakcije, ki jih opravi kreditna institucija in pri katerih gre za preračun zneskov v tuji valuti v nacionalno valuto zaradi izračuna zneskov kredita in njegovih vračil v skladu s pogodbo o kreditu, ki se nanaša na menjalne tečaje, opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>investicijske storitve ali dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> v smislu člena 4(1), točka 2, Direktive 2004/39.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>V skladu s to določbo so investicijske storitve in dejavnosti katere koli od storitev in dejavnosti s seznama iz oddelka A Priloge I k tej direktivi v zvezi s katerim koli od instrumentov s seznama iz oddelka C te priloge.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba, da ker so transakcije iz postopka v glavni stvari menjalniške dejavnosti, ki so povsem pomožne glede na odobritev in odplačevanje potrošniškega kredita, izraženega v tuji valuti, ne spadajo v navedeni oddelek A.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Te transakcije so omejene na preračunavanje – po menjalnem tečaju za nakup ali prodajo zadevne tuje valute – zneskov kredita in mesečnih obrokov, izraženih v tej valuti (obračunska valuta) v nacionalno valuto (plačilna valuta), kar mora sicer preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Cilj teh transakcij je le to, da pomenijo način izvajanja bistvenih plačilnih obveznosti pogodbe o kreditu, in sicer kreditodajalčevo dajanje na voljo kapitala in kreditojemalčevo vračilo tega kapitala z obrestmi. Cilj teh transakcij ni investiranje, saj želi potrošnik le pridobiti sredstva za nakup potrošniškega blaga ali storitve in ne na primer za upravljanje tečajnega tveganja ali za špekulacije o menjalnem tečaju tuje valute.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdita zakonca Lantos, ni mogoče šteti, da navedene transakcije spadajo posebej pod pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>poslovanje za lastni račun<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> iz točke 3 Oddelka A Priloge k Direktivi 2004/39.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(1), točka 6, navedene direktive ta pojem označuje trgovanje z uporabo lastnega kapitala, katerega rezultat je sklenitev transakcij z enim ali več finančnimi instrumenti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru pa ni razvidno, da bi se menjalniške transakcije, ki jih opravlja kreditna institucija v skladu s pogodbo o kreditu, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, nanašale na trgovanje za sklenitev transakcij z enim ali več finančnimi instrumenti, kar mora sicer preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Zdi se namreč, da so take transakcije namenjene le temu, da se omogočita odobritev in vračilo kredita.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Poleg tega ni mogoče trditi, da transakcije, opravljene v okviru pogodbe o kreditu, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, spadajo v kategorijo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>pomožnih storitev<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> iz oddelka B Priloge I k Direktivi 2004/39.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Čeprav lahko glede tega v skladu s točko 2 tega oddelka B Priloge I odobravanje posojila pomeni pomožno storitev, to velja, le če je ta kredit odobren vlagatelju, da bi ta lahko opravil eno ali več transakcij s finančnimi instrumenti, če je družba, ki odobri navedeni kredit ali navedeno posojilo, vpletena v transakcijo. Ni pa sporno, da namen kredita v postopku v glavni stvari ni omogočiti, da bi se opravila taka transakcija v prihodnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Kreditne pogodbe, ki jih odobri kreditna institucija in ki spadajo v navedeno točko 2, pa so, kadar imajo tak cilj, v skladu s členom 2(2)(h) Direktive 2008/48 izključene iz področja uporabe te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Poleg tega so v točki 4 oddelka B Priloge I k Direktivi 2004/39 navedene <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>[m]enjalniške storitve, če so povezane z opravljanjem investicijskih storitev<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Iz te navedbe je razvidno, da menjalniške storitve ne pomenijo investicijskih storitev, ki spadajo v oddelek A Priloge I k navedeni direktivi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Menjalniške transakcije iz postopka v glavni stvari pa niso povezane z investicijsko storitvijo v smislu člena 4(1), točka 2, Direktive 2004/39, temveč s transakcijo, ki ne pomeni finančnega instrumenta v smislu člena 4(1), točka 17, te direktive.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Ob upoštevanju elementov iz spisa, ki so na voljo Sodišču, se namreč v nasprotju s trditvami zakoncev Lantos ne zdi, da bi se menjalniške transakcije, ki jih opravlja kreditna institucija v okviru izvrševanja pogodbe o kreditu, kakšna je ta v postopku v glavni stvari, nanašale na enega od finančnih instrumentov iz oddelka C Priloge I k navedeni direktivi, med katere spada med drugim terminska pogodba, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Terminska pogodba v finančnem pravu običajno pomeni vrsto pogodbe na izveden finančni instrument, s katero se ena stranka zaveže, da bo na datum v prihodnosti kupila, druga pa, da bo takrat prodala t. i. <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>osnovno<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> sredstvo po ceni, ki se določi ob sklenitvi pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Predmet pogodbe o potrošniškem kreditu, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, pa ni prodaja finančnega sredstva po ceni, ki se določi ob sklenitvi pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Po eni strani namreč v pogodbi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ni mogoče razlikovati med pogodbo o kreditu in terminsko transakcijo prodaje tuje valute, saj je edini predmet te prodaje izvršitev bistvenih obveznosti iz te pogodbe, in sicer obveznosti plačila kapitala in zapadlih obrokov, pri čemer taka transakcija ne pomeni finančnega instrumenta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>Določbe take pogodbe o kreditu, ki se nanašajo na preračunanje tuje valute, torej ne pomenijo finančnega instrumenta, ki bi bil ločen od transakcije, ki je predmet te pogodbe, temveč so zgolj podrobni izvršitveni pogoj, neločljivo povezan z njeno izvršitvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Zadeva, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, je zato skrajno različna od tiste, v kateri je bila izdana sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Genil 48 in Comercial Hostelera de Grandes Vinos</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑604/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:344">EU:C:2013:344</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) in ki se je nanašala na terminski finančni instrument, in sicer na pogodbo o zamenjavi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>swap<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, namenjeno zaščiti bančnih strank pred nihanjem variabilnih obrestnih mer, ki so mu bile izpostavljene zaradi subskripcije nekaterih finančnih produktov pri teh bankah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Po drugi strani pri pogodbi o kreditu, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, vrednost tujih valut, ki jo je treba upoštevati za izračun vračil, ni določena vnaprej, ker se določi na podlagi prodajnega tečaja teh tujih valut na dan zapadlosti vsakega mesečnega obroka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>Iz tega je razvidno, da menjalniških transakcij, ki jih opravi kreditna institucija v okviru izvrševanja pogodbe o kreditu, izraženem v tuji valuti, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ni mogoče opredeliti kot investicijske storitve, kar mora preveriti predložitveno sodišče, tako da za tako institucijo med drugim ne veljajo obveznosti na področju preverjanja primernosti in ustreznosti storitve, ki jo je treba opraviti, določene v členu 19 Direktive 2004/39.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Glede na vse zgoraj navedeno je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 4(1), točka 2, Direktive 2004/39 razlagati tako, da nekatere menjalniške transakcije, ki jih opravi kreditna institucija v skladu z določbami pogodbe o kreditu, izraženem v tuji valuti, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, s katerimi je znesek kredita določen po nakupnem tečaju tuje valute, ki se uporablja ob izplačilu sredstev, zneski mesečnih obrokov pa so določeni po prodajnem tečaju te tuje valute, ki se uporablja ob izračunu vsakega mesečnega obroka – kar mora preveriti predložitveno sodišče – ne pomenijo investicijske storitve ali dejavnosti v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Tretje in četrto vprašanje</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Ob upoštevanju odgovora na prvo in drugo vprašanje ni treba odgovoriti na tretje in četrto vprašanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Z zadnjenavedenima vprašanjema se namreč predpostavlja, da je menjalniške transakcije iz postopka v glavni stvari mogoče opredeliti kot investicijske storitve ali dejavnosti v smislu člena 4(1), točka 2, Direktive 2004/39.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>Iz previdnosti je glede četrtega vprašanja mogoče opozoriti, da je Sodišče že razsodilo, da se v notranjem pravnem redu vsake države članice določi, kakšne so posledice za pogodbe, če investicijsko podjetje, ki ponuja investicijsko storitev, ne spoštuje obveznosti na področju ocenjevanja iz člena 19(4) in (5) navedene direktive, pri čemer je treba spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti (sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Genil 48 in Comercial Hostelera de Grandes Vinos</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑604/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:344">EU:C:2013:344</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 4(1), točka 2, Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040421">21. aprila 2004</DATE> o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS je treba razlagati tako, da nekatere menjalniške transakcije, ki jih opravi kreditna institucija v skladu z določbami pogodbe o kreditu, izraženem v tuji valuti, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, s katerimi je znesek kredita določen po nakupnem tečaju tuje valute, ki se uporablja ob izplačilu sredstev, zneski mesečnih obrokov pa so določeni po prodajnem tečaju te tuje valute, ki se uporablja ob izračunu vsakega mesečnega obroka – kar mora preveriti predložitveno sodišče – ne pomenijo investicijske storitve ali dejavnosti v smislu te določbe.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>