(1)

Člen 4 Uredbe (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak ( 4 ) predvideva določitev zneska premije in dodatnih zneskov premije za vsako letino tobaka ob upoštevanju preteklih in prihodnjih možnosti za prodajo različnih vrst tobaka v normalnih konkurenčnih razmerah. Premije je torej treba določiti in jih povezati z jamstvenimi pragovi, določenimi za leta 2002, 2003 in 2004.

(2)

V skladu z drugim odstavkom člena 8 in členom 9(2) Uredbe (EGS) št. 2075/92 je treba določiti višino jamstvenih pragov za vsako skupino sort in vsako državo članico za letine 2002, 2003 in 2004, pri čemer je treba upoštevati predvsem tržne pogoje ter socialno-ekonomske in kmetijske pogoji na zadevnih proizvodnih območjih. Ravni pragov bi bilo treba določiti pravočasno, tako da lahko proizvajalci načrtujejo svojo proizvodnjo za obravnavane letine.

(3)

Člen 6(5) Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 državam članicam omogoča uvedbo avkcijskega postopka za pogodbe o pridelavi. Po trenutno veljavnih predpisih mora ta postopek, če se uporabi, zajemati vse skupine sort tobaka, ki se proizvajajo v državi članici. Postopek se še ne uporablja, ker države članice menijo, da je upravičen le za nekatere skupine sort in le za pogodbe o pridelavi tistih skupin proizvajalcev, ki zanj pokažejo zanimanje. Za spodbujanje avkcijskega postopka kot načina zviševanja komercialne cene surovega tobaka, je treba sprejeti prožnejše določbe, da bi države članice lahko omejile ta postopek le na nekatere skupine sort in na skupine proizvajalcev, ki bi rade sodelovale.

(4)

Nacionalne rezerve kvot, oblikovane po členu 9(5) Uredbe (EGS) št. 2075/92, niso omogočile doseči cilj preusmeritve ali prestrukturiranja gospodarstev, čemur so bile namenjene. Uporaba na nacionalni ravni, zlasti meril, ki so jih določile države članice za ponovno porazdelitev teh rezerv, in majhen odstotek količin, uporabljenih za njihovo oblikovanje, se je izkazala kot nezadostna za doseg želenega učinka. Poleg tega je režim za upravljanje nacionalnih rezerv povzročil preveliko delovno obremenitev in pretirano zapletel upravljanje kvot, kar je povzročilo znatne zamude pri njihovem razdeljevanju. Kljub temu bi ta možnost morala ostati odprta za države članice, ki bi rade uporabljale ta postopek, kadar menijo, da je koristen.

(5)

Po Pogodbi je treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti. V okviru strategije za trajnostni razvoj v Evropski uniji je treba upoštevati gospodarske, socialne in okoljske posledice vsake politike. V regijah, kjer se proizvaja surovi tobak, je torej priporočljivo izvajati ukrepe, namenjene razvoju novih virov dohodka in gospodarskih dejavnosti za pridelovalce. Za doseganje tega cilja se predlaga sprememba področja uporabe sklada Skupnosti za tobak in nadomestitev kmetijskih raziskav z ukrepom za spodbujanje posebnih pobud, ki proizvajalcem tobaka omogočajo preusmeritev s tobaka na druge pridelke in gospodarske dejavnosti, s katerimi se ustvarjajo delovna mesta.

(6)

Prav tako je priporočljivo, da se poveča odbitek, ki se uporablja za financiranje sklada, na 3 % v letu 2003, da se okrepijo proračunska sredstva, ki so na voljo za financiranje ukrepov obveščanja o škodljivih učinkih porabe tobaka in pobude za preusmeritev proizvodnje. Slednji ukrep, ki je nova prednostna naloga, se lahko izvaja na nacionalni ravni kot del posebnih ukrepov za preusmeritev in spremlja in razvija sinergijo s programom odkupa kvot. Za letino 2004 se lahko odbitek, če je potrebno, poveča na 5 % v skladu z uporabo odobrenih proračunskih sredstev sklada na podlagi poročila, ki ga pripravi Komisija.

(7)

Uredbo (EGS) št. 2075/92 je zato treba ustrezno spremeniti –