(1)

Komisija mora v skladu s členom 15 Direktive 2009/125/ES določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja v Uniji ter imajo pomemben okoljski vpliv in znaten potencial, da se z njihovo boljšo zasnovo zmanjša vpliv na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024 (2), ki ga je Komisija pripravila v skladu s členom 16(1) Direktive 2009/125/ES, določa prednostne delovne naloge na podlagi okvira za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024. Zunanji napajalniki so ena od prednostnih skupin izdelkov, navedenih v delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024.

(3)

Z ukrepi, predvidenimi v delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024, se lahko po ocenah zagotovi več kot 170 TWh skupnih letnih prihrankov končne energije leta 2030. To je enako zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za približno 24 milijonov ton na leto leta 2030.

(4)

Uredba Komisije (EU) 2019/1782 (3) določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo zunanjih napajalnikov. V skladu s členom 7 Uredbe mora Komisija pregledati Uredbo z vidika tehnološkega napredka.

(5)

V skladu s členom 79(1), točka (a)(i), Uredbe (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta (4), se pregled Uredbe (EU) 2019/1782 dokonča na podlagi okvira Direktive 2009/125/ES.

(6)

Komisija je opravila pregled ter analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike zunanjih napajalnikov. Pregled je bil opravljen v tesnem sodelovanju z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav. Rezultati pregleda so bili objavljeni in predstavljeni posvetovalnemu forumu, ustanovljenemu v skladu členom 18 Direktive 2009/125/ES.

(7)

Pregled potrjuje, da se pričakuje, da se bodo zunanji napajalniki še naprej prodajali v velikem obsegu. Okoljski vidiki zunanjih napajalnikov, ki so bili opredeljeni kot pomembni za namene člena 15 Direktive 2009/125/ES, so poraba energije v fazi uporabe, ustvarjena količina odpadkov ob koncu življenjske dobe ter emisije v zrak v fazah proizvodnje in uporabe.

(8)

Bruto letna poraba energije zunanjih napajalnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/1782, je po ocenah leta 2020 znašala 69 PJ/leto. Po običajnem scenariju naj bi se ta poraba zaradi povečanja števila zunanjih napajalnikov leta 2030 povečala na 75 PJ/leto, leta 2040 pa na 84 PJ/leto.

(9)

V akcijskem načrtu Unije za krožno gospodarstvo (5) ter delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024 je poudarjeno, kako pomembna je uporaba okvira za okoljsko primerno zasnovo pri podpiranju prehoda na krožno gospodarstvo, ki bo bolj gospodarno z viri. Ocenjuje se, da uporabno dobo zunanjih napajalnikov omejuje krajša življenjska doba izdelkov za končno uporabo, ki jih napajajo. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti ustrezne zahteve, ki bodo prispevale k doseganju ciljev krožnega gospodarstva, zlasti k temu, da bo čim več zunanjih napajalnikov, ki se uporabljajo z enim ali več ločenimi potrošniškimi izdelki, interoperabilnih.

(10)

Pregled iz uvodne izjave 5 kaže, da je izkoristek v aktivnem načinu pri zunanjih napajalnikih v razponu približno 5 odstotnih točk. Tudi izkoristek pri 10-odstotni obremenitvi je v določenem razponu. Ta razpona pomenita, da bi se lahko minimalni prag za energijski izkoristek povišal in uvedel minimalen izkoristek pri 10-odstotni obremenitvi ob upoštevanju stroškov v življenjskem ciklu. Če bi se obstoječe zahteve za okoljsko primerno zasnovo posodobile, da bi se zunanji napajalniki z majhnim energijskim izkoristkom umaknili s trga, bi se lahko do leta 2035 dosegli prihranki električne energije v višini približno 0,7 TWh/leto.

(11)

Na področje uporabe te uredbe bi bilo ustrezno vključiti brezžične polnilnike, brezžične polnilne ploščice in polnilnike za prenosne baterije za splošno rabo, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2023/1542 Evropskega parlamenta in Sveta (6), tako da je njihova napajalna komponenta običajno zunaj in zato zajeta z zahtevami glede izkoristka in interoperabilnosti. Za brezžične polnilnike in brezžične polnilne ploščice bi se morale uporabljati tudi omejitve porabe v stanju pripravljenosti. Poleg tega bi se morale za kable USB tipa C uporabljati zahteve za okoljsko primerno zasnovo, da se zagotovi, da bodo njihove izgube energije v mejah, določenih z ustreznimi standardi USB, in da bodo na priključkih imeli oznako za obveščanje potrošnikov o največji moči, ki jo podpirajo.

(12)

Opredelitev zunanjih napajalnikov ne bi smela biti več omejena na naprave z izhodno močjo, manjšo od 250 W, ki se uporabljajo z omejeno podskupino gospodinjskih in pisarniških izdelkov. Namesto tega bi jo bilo treba uskladiti z mednarodnimi standardi in predpisi ter razširiti področje uporabe uredbe, na primer v zvezi z zunanjimi napajalniki, ki napajajo širši nabor gospodinjskih in pisarniških izdelkov, vključno s tistimi z večjo močjo. Pojasniti bi bilo treba tudi, da se zahteve za okoljsko primerno zasnovo uporabljajo za zunanje napajalnike, ki se prodajajo kot samostojni izdelki.

(13)

Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) za specifične kategorije radijske opreme, vključno s pametnimi telefoni, tablicami ali prenosnimi računalniki, določa, da morajo biti opremljeni z univerzalno polnilno vtičnico USB tipa C. Zato so zunanji napajalniki, ki napajajo te izdelke, dejansko zunanji napajalniki z vtičem USB tipa C. Primerno je, da se kot podlaga za to razmerje določi neposredna in izrecna zahteva, ki bo razširjena tudi na zunanje napajalnike, ki napajajo širši nabor izdelkov poleg tistih, ki jih zajema Direktiva 2014/53/EU, da bi se čim bolj povečala interoperabilnost.

(14)

Informacije o ustreznih specifikacijah za interoperabilnost bi bilo treba zagotoviti z logotipom „univerzalnega polnilnika“. Namestiti bi ga bilo treba na ustrezne zunanje napajalnike, da bi bili potrošniki obveščeni, da so interoperabilni in da se lahko uporabljajo za več različnih naprav ali različnih generacij posamezne naprave. S tem bi se zmanjšalo število potrebnih zunanjih napajalnikov in olajšala njihova zamenjava, posledično pa izboljšali okoljski vidiki izdelka. Logotip „univerzalnega polnilnika“ na zunanjih napajalnikih bi moral dopolnjevati oznako, ki se zahteva za napajane izdelke v skladu z Direktivo 2014/53/EU in končnemu uporabniku zagotavlja informacije, potrebne za izbiro ustreznega zunanjega napajalnika.

(15)

Interoperabilni zunanji napajalniki bi morali biti na izhodnih priključkih označeni z navedbo največje podprte moči in ne bi smeli biti opremljeni s trajno ožičenimi kabli tipa C, da bi se preprečila prezgodnja odstranitev zunanjih napajalnikov zaradi poškodb kablov.

(16)

Zunanji napajalniki, ki se uporabljajo za telekomunikacijske izdelke, kot so brezžični usmerjevalniki, so običajno zasnovani za visoko raven zaščite pred prenapetostnimi udari, ki bi morala omogočiti delovanje tudi, na primer, po udaru strele. Interoperabilni zunanji napajalniki bi morali biti opremljeni s tako zaščito, da bi se lahko uporabljali s takšnimi izdelki in da bi bili na splošno bolj odporni proti prenapetostnim udarom.

(17)

Nekatere zunanje napajalnike bi bilo treba izključiti iz vidikov interoperabilnosti te uredbe – zlasti iz varnostnih razlogov – kadar obstajajo specifične zahteve na podlagi sektorske zakonodaje (na primer za zunanje napajalnike, ki se uporabljajo v mokrih razmerah, zunanje napajalnike za izdelke, za katere se uporabljajo druge specifične zahteve, kot so igrače, in zunanje napajalnike, ki delujejo v specifičnih pogojih, kot so visoke ravni elektrostatične razelektritve). Poleg tega bi bilo treba iz zahtev glede interoperabilnosti izvzeti tudi zunanje napajalnike za izdelke, ki so trajno nameščeni na lokacijah stavbah, kot so električne rolete, brezžične točke dostopa do interneta na stenah ali stropih ali stenske nadzorne plošče, in sicer zaradi morebitnih omejitev v zvezi z namestitvijo njihovih napajalnih kablov.

(18)

Izdelki, ki so funkcionalno integrirani in zasnovani za uporabo izključno s prevoznimi sredstvi za osebe ali blago, so izključeni s področja uporabe zakonodaje o okviru za okoljsko primerno zasnovo. Zato je pomembno, da se izrecno navede, da se zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe ne bi smele uporabljati za zunanje napajalnike, zasnovane za uporabo izključno s prevoznimi sredstvi za osebe ali blago. Vendar bi bilo treba pri pregledu te uredbe v okviru Uredbe (EU) 2024/1781 oceniti ustreznost določitve zahtev tudi za zunanje napajalnike, ki se uporabljajo z lahkimi prevoznimi sredstvi, kot so električna kolesa in električni skiroji.

(19)

Ustrezni parametri za izdelke bi se morali meriti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami. Navedene metode bi bilo treba posodabljati ob upoštevanju najsodobnejših priznanih merilnih metod, vključno s harmoniziranimi standardi, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8), kadar so ti standardi na voljo.

(20)

Zunanji napajalniki so vse bolj kompleksni, zlasti kar zadeva prilagodljive naprave z več napetostmi, ki so na voljo na istem priključku, in naprave z več takimi priključki. Preizskusne postopke bi bilo treba ustrezno posodobiti in uskladiti z najsodobnejšimi mednarodnimi metodami, zlasti s preizkusnim postopkom Ministrstva Združenih držav Amerike za energijo iz Kodeksa zveznih predpisov 87 FR 51221, naslov 10, poglavje II, podpoglavje D, del 430, poddel B, Dodatek Z, različica, ki se je uporabljala 19. avgusta 2022, kolikor je mogoče. Ta preizkusni postopek bi bilo torej treba vključiti v to uredbo kot prehodno preizkusno metodo, ki se bo uporabljala, dokler ne bodo na voljo ustrezni harmonizirani standardi.

(21)

Zunanji napajalniki z vtičem USB tipa C so interoperabilni in se lahko uporabljajo s kabli USB z različnimi lastnostmi, ki različno vplivajo na njihovo splošni energijski izkoristek. Zato je pomembno, da se za te zunanje napajalnike zagotovijo enaki konkurenčni pogoji s standardiziranim in splošno uporabljenim preizkusnim kablom s fiksnimi parametri. Z uporabo korekcijskega faktorja za rezultate preizkušanja, opravljenega brez kabla, se odpravi potreba po takem fizičnem kablu USB med preizkusom in zmanjša merilna negotovost.

(22)

Zunanji napajalnik v aktivnem načinu bi moral neprekinjeno zagotavljati izhodni tok, naveden na napisni ploščici, brez znatnega padca ustrezne izhodne napetosti glede na napisno ploščico, da bi bile informacije za uporabnika zanesljive in da ne bi vplival na delovanje potrošniškega izdelka, ki ga napaja.

(23)

Nekateri zunanji napajalniki, imenovani „dinamični napajalniki“, so lahko zasnovani tako, da lahko zagotavljajo največjo moč le kratek čas, tj. nekaj minut, nato pa manjšo neprekinjeno moč, imenovano tudi zagotovljena moč. Takšne zunanje napajalnike bi bilo treba preizkusiti pri pogojih, ki temeljijo le na zagotovljeni moči, zahteve glede informacij pa bi se morale nanašati na zagotovljeno moč, zlasti ker se zunanji napajalniki lahko uporabljajo tudi neprekinjeno.

(24)

Pri zahtevah glede interoperabilnosti bi se morale upoštevati uveljavljene industrijske konvencije in terminologija, ki se uporablja v naslednjih skupinah standardov: Specifikacija za zagotavljanje napajanja prek USB (USB-PD), Specifikacija za kable in priključke USB, Priporočili ITU-T K.21 in K.44, EN IEC 55035, IEC 60335-1, IEC 61140 in EN 50160.

(25)

V skladu s členom 8(2) Direktive 2009/125/ES bi morala ta uredba določiti postopke ocenjevanja skladnosti, ki se uporabljajo.

(26)

Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci, uvozniki ali pooblaščeni zastopniki v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti informacije, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(27)

V skladu z delom 3, točka 2, Priloge I k Direktivi 2009/125/ES bi bilo treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti izdelkov iz te uredbe v njihovem življenjskem ciklu.

(28)

To uredbo bi bilo treba pregledati, da se ocenita ustreznost in uspešnost njenih določb pri doseganju njenih ciljev. Časovni okvir pregleda bi moral zadoščati za izvedbo vseh določb in njihovo učinkovanje na trg, pri njem pa bi bilo treba upoštevati razvoj zadevne tehnologije.

(29)

Uredbo (EU) 2019/1782 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 14. decembra 2028, razen prilog I, II in III, ki bi se morale še naprej uporabljati pet let po datumu začetka uporabe te uredbe. Tako bo mogoče začasno dajati na trg nadomestne zunanje napajalnike, da bi se lahko še naprej uporabljale naprave, ki jih napajajo in se dajo na trg pred začetkom uporabe te uredbe. V tem primeru bi morali nadomestni zunanji napajalniki izpolnjevati zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo, ko se dajo na trg prvotni zunanji napajalniki. Poleg tega bi moralo biti zaradi tehnološke novosti dve leti po datumu začetka uporabe te uredbe mogoče dati na trg zunanje napajalnike USB-PD z razširjenim razponom moči nad 100 W, ki izpolnjujejo zahteve glede energijskega izkoristka iz Uredbe (EU) 2019/1782 namesto zahtev glede energijskega izkoristka iz te uredbe.

(30)

Da bi se olajšalo zgodnejše izvajanje ukrepov iz te uredbe in zmanjšalo upravno breme prvih uporabnikov, bi se moral zunanji napajalnik, skladen z zahtevami iz te uredbe in dan na trg po datumu začetka njene veljavnosti in pred začetkom njene uporabe, samodejno šteti za skladnega z Uredbo (EU) 2019/1782.

(31)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19(1) Direktive 2009/125/ES –

(1)

„zunanji napajalnik“ pomeni izdelek, ki ni niti polnilnik baterij niti brezžični polnilnik in izpolnjuje vsa naslednja merila:

(2)

„baterija“ pomeni baterijo, kot je opredeljena v členu 3(1), točka (1), Uredbe (EU) 2023/1542;

(3)

„polnilnik za baterijo“ pomeni potrošniški izdelek, ki se uporablja predvsem za polnjenje baterij potrošniških izdelkov in vsebuje posebna vezja za uravnavanje polnilnega toka in napetosti;

(4)

„prenosna baterija za splošno rabo“ pomeni vrsto baterije, kot je opredeljena v členu 3(1), točka (10), Uredbe (EU) 2023/1542;

(5)

„brezžični polnilnik“ pomeni potrošniški izdelek, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(6)

„brezžična polnilna ploščica“ pomeni potrošniški izdelek, ki izpolnjuje merila iz točke (5)(a), (c), (d) in (e) ter ne vsebuje napajalnika, vgrajenega v isto enoto;

(7)

„kabel USB tipa C“ pomeni kabelski sestav z vtiči USB tipa C in ohišji na obeh koncih, z nazivno močjo 60 W ali 240 W, ki izpolnjuje zahteve iz Specifikacije za kable in priključke univerzalnega serijskega vodila tipa C®, izdaja 2.4 iz oktobra 2024, ki sta jo izdali skupina za promocijo USB 3.0 (USB 3.0 Promoter Group) in organizacija Universal Serial Bus Implementers Forum (USB-IF);

(8)

„vtič USB tipa C“ pomeni vtič, ki izpolnjuje zahteve iz Specifikacije za kable in priključke univerzalnega serijskega vodila tipa C®, izdaja 2.4 iz oktobra 2024, ki sta jo izdali skupina za promocijo USB 3.0 in organizacija USB-IF;

(9)

„ločena krmilna naprava za svetlobne vire z majhnim svetlobnim tokom“ pomeni ločeno krmilno napravo, kot je opredeljena v členu 2, prvi odstavek, točka (3) Uredbe (EU) 2019/2020, katere svetlobni vir ne izpolnjuje zahteve iz točke (1)(c) istega odstavka in ima svetlobni tok manjši od 60 lumnov;

(10)

„električno omrežje“ pomeni standardno električno energijo v EU, kot je določena v standardu EN 50160:2022 Značilnosti napetosti v javnih razdelilnih omrežjih;

(11)

„izhodni priključek“ pomeni fizični izhod zunanjega napajalnika, prek katerega se do porabnika, priključenega na napajalnik, dovaja električna energija ali prenašajo podatki;

(12)

„električni izhodni priključek“ pomeni kateri koli izhodni priključek zunanjega napajalnika, na katerega je mogoče priključiti porabnika in iz katerega je mogoče črpati električno energijo, v nasprotju s signalnimi povezavami, ki se uporabljajo za komunikacijo prek podatkovnega izhodnega priključka;

(13)

„potrošniški izdelek“ pomeni izdelek, ki deluje ali je zasnovan za delovanje z električno energijo in je dan na trg, tudi v okviru zagotavljanja storitve, ter je namenjen potrošnikom ali je verjetno, da ga potrošniki v razumno predvidljivih okoliščinah uporabljajo, tudi če jim ni namenjen;

(14)

„trajno ožičeni kabel“ pomeni kabel, ki je neposredno pritrjen na izdelek brez vmesnega priključka, tako da ni zasnovan ali predviden za to, da bi ga končni uporabniki odstranili;

(15)

„izhodna napetost glede na napisno ploščico“ pomeni katero koli izhodno napetost zunanjega napajalnika, kot je navedena na napisni ploščici zunanjega napajalnika v skladu s točko 5(a) Priloge II k tej uredbi ali prikazana v preglednici 7 – „Informacije o izdelku“ v skladu s točko 5(g) navedene priloge;

(16)

„aktivni način“ pomeni stanje, v katerem je vhodni priključek zunanjega napajalnika priklopljen na omrežje, električni izhodni priključek pa je povezan s primarnim porabnikom, ki deluje;

(17)

„priključek“ pomeni fizični, električni in digitalni vmesnik zunanjega napajalnika za oskrbo z električno energijo ter izmenjavo podatkov in kontrolnih signalov prek vtičnice, ki ima en ustrezen električni izhodni priključek;

(18)

„izhodna moč glede na napisno ploščico“ (Pout) pomeni katero koli izhodno moč zunanjega napajalnika, kot je navedena na napisni ploščici zunanjega napajalnika v skladu s točko 5(a) Priloge II k tej uredbi ali prikazana v preglednici 7 – „Informacije o izdelku“ v skladu s točko 5(g) navedene priloge;

(19)

„nizkonapetostni zunanji napajalnik“ pomeni zunanji napajalnik z izhodno napetostjo, ki je glede na napisno ploščico manjša od 6 V, in izhodnim tokom, ki je glede na napisno ploščico enak ali večji kot 550 mA;

(20)

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model izdelka razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali z istim imenom proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika;

(21)

„prilagodljivi zunanji napajalnik“ pomeni zunanji napajalnik AC–DC, ki lahko v aktivnem načinu na podlagi vzpostavljenega digitalnega komunikacijskega protokola z izdelkom za končno uporabo in brez dejanja uporabnika spremeni izhodno napetost na enem od svojih priključkov, označenem kot „prilagodljivi priključek“;

(22)

„izhodni tok glede na napisno ploščico“ pomeni kateri koli izhodni tok zunanjega napajalnika, kot je prikazan v preglednici 7 – „Informacije o izdelku“ v skladu s točko 5(g) Priloge II k tej uredbi;

(23)

„izkoristek v aktivnem načinu“ pomeni razmerje med močjo, ki jo v aktivnem načinu dovaja zunanji napajalnik, in vhodno močjo, ki jo zunanji napajalnik potrebuje;

(24)

„vtičnica“ pomeni sestavni del zunanjega napajalnika z odprtino na zunanji strani, v katero je mogoče vstaviti vtič in ki zagotavlja elektromehansko povezavo med vtičem in zunanjim napajalnikom;

(25)

„skupna največja izhodna moč“ pomeni največjo moč, ki jo lahko zagotavlja katera koli kombinacija ali podskupina električnih izhodnih priključkov zunanjega napajalnika, ki delujejo sočasno;

(26)

„priključek za napajanje prek USB (USB-PD)“ pomeni prilagodljiv priključek zunanjega napajalnika, ki izpolnjujejo zahteve iz Specifikacije za zagotavljanje napajanja prek USB, revizija 3.2, različica 1.1 iz oktobra 2024, ter Specifikacije za kable in priključke univerzalnega serijskega vodila tipa C®, izdaja 2.4 iz oktobra 2024, ki sta ju izdali skupina za promocijo USB 3.0 in organizacija USB-IF;

(27)

„enonapetostni zunanji napajalnik“ pomeni zunanji napajalnik, ki lahko izmenični tok naenkrat pretvori v samo eno izhodno napetost, ki se dovaja prek enega ali več električnih izhodih priključkov;

(28)

„deklarirane vrednosti“ pomeni vrednosti, ki jih proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik predloži za navedene, izračunane ali izmerjene tehnične parametre v skladu s členom 4 za preverjanje skladnosti s strani organov držav članic;

(29)

„logotip univerzalnega polnilnika“ pomeni logotip, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge III k tej uredbi;

(30)

„nadomestni zunanji napajalnik“ pomeni zunanji napajalnik, ki ni interoperabilen zunanji napajalnik in je namenjen izključno nadomestitvi zunanjega napajalnika, danega na trg pred 14. decembra 2028.

(a)

področje uporabe Uredbe in zlasti področje zahtev glede interoperabilnosti;

(b)

zahteve glede interoperabilnosti ob upoštevanju razvoja prilagodljivih napajalnikov;

(c)

uporaba in učinkovitost logotipa univerzalnega polnilnika;

(d)

mejne vrednosti zahtev glede energijskega izkoristka;

(e)

dovoljena odstopanja za nastavitev tokov bremena;

(f)

ustreznost dodatnih zahtev glede izkoristka ob upoštevanju popravka faktorja moči;

(g)

ustreznost vzpostavitve podatkovne zbirke zunanjih napajalnikov s tehničnimi informacijami;

(h)

ustreznost zahtev glede energijskega izkoristka v aktivnem načinu za brezžične polnilnike in brezžične polnilne ploščice;

(i)

ali povezovanje delov s programsko opremo (part pairing) povzroča pomisleke v zvezi z zunanjimi napajalniki, brezžični polnilniki ali brezžičnimi polnilnimi ploščicami;

(j)

ustreznost zahtev glede učinkovite rabe virov, na primer glede popravljivosti, razstavljivosti ali možnosti recikliranja;

(k)

ustreznost dodatnih zahtev glede informacij v zvezi s kritičnimi surovinami;

(l)

ustreznost zahtev glede trajnosti in zanesljivosti, na primer ob upoštevanju življenjske dobe in povprečnega časa med okvarami.