<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-152/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CJ0152</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:264">EU:C:2018:264</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>8</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>8</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20180419">19. 4. 2018</DATE> – Zadeva C‑152/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Consorzio Italian Management in Catania Multiservizi</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (deveti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20180419">19. aprila 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: italijanščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Postopki za oddajo javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2004/17/ES</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost spremembe cene po oddaji javnega naročila</KEYWORD><KEYWORD>Neobstoj take obveznosti v Direktivi 2004/17/ES ali ki bi izhajala iz splošnih načel, na katerih temeljita člen 56 PDEU in Direktiva 2004/17/ES</KEYWORD><KEYWORD>Storitve čiščenja in vzdrževanja, povezane z dejavnostjo železniškega prometa</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3(3) PEU</KEYWORD><KEYWORD>Členi 26, 57, 58 in 101 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Neobstoj zadostnih pojasnil glede dejanskega okvira spora o glavni stvari in razlogov za utemeljitev potrebe po odgovoru na vprašanja za predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Nedopustnost</KEYWORD><KEYWORD>Člen 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah</KEYWORD><KEYWORD>Določbe nacionalnega prava, s katerimi se pravo Unije ne izvaja</KEYWORD><KEYWORD>Nepristojnost</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑152/17,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložil Consiglio di Stato (državni svet, Italija) z odločbo z dne <DATE ISO="20161124">24. novembra 2016</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20170324">24. marca 2017</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Consorzio Catania Multiservizi SpA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Catania Multiservizi SpA</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Rete Ferroviaria Italiana SpA,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (deveti senat),</P><P>v sestavi C. Vajda (poročevalec), predsednik senata, E. Juhász in C. Lycourgos, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: M. Bobek,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za Consorzio Italian Management in Catania Multiservizi SpA E. Giardino in A. Cariola, odvetnika,</P></ITEM><ITEM><P>za Rete Ferroviaria Italiana SpA U. Cossu, odvetnik,</P></ITEM><ITEM><P>za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,</P></ITEM><?PAGE NO="2"?><ITEM><P>za špansko vlado M. J. García-Valdecasas Dorrego, agentka,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropski parlament L. Visaggio in R. van de Westelaken, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za Svet Evropske unije E. Moro in M. Balta, agentki,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo G. Gattinara in P. Ondrůšek, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(3) PEU, členov 26, od 56 do 58 in 101 PDEU, člena 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 19), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne <DATE ISO="20111130">30. novembra 2011</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="319" PAGE.FIRST="43" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 319, str. 43</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Direktiva 2004/17), in na presojo veljavnosti Direktive 2004/17.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama Consorzio Italian Management in Catania multiservizi SpA na eni strani ter družbo Rete Ferroviaria Italiana SpA (v nadaljevanju: RFI) na drugi, ker je zadnjenavedena družba – po oddaji javnega naročila, ki se je nanašalo zlasti na storitve čiščenja železniških postaj – zavrnila njun zahtevek za spremembo cene tega naročila.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Z Direktivo 2004/17 je bilo uvedeno usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil v posebnih sektorjih, navedenih v členih od 3 do 7 te direktive, med katerimi so storitve prevoza.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 10, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Načela za oddajo naročil<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, ki je umeščen v poglavje III z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Splošna načela<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> iz naslova I te direktive, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enakopravno in brez diskriminacije ter poslujejo pregledno.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 16 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Pragovi za oddajo naročil<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Razen če naročila niso izključena zaradi razlogov iz členov 19 do 26 ali v skladu s členom 30 v zvezi z opravljanjem določene dejavnosti, se ta direktiva uporablja za naročila z ocenjeno vrednostjo brez davka na dodano vrednost (DDV), ki ni manjša od:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>400.000 [EUR] za javna naročila blaga in storitev;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 20 iste direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje svojih dejavnosti iz členov 3 do 7 […]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 55 Direktive 2004/17, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Merila za oddajo naročila<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Brez vpliva na nacionalne zakone in druge predpise v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki javna naročila oddajajo na podlagi naslednjih meril:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>če je naročilo z vidika naročnika oddano na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, različnih meril, ki so odvisna od zadevnega naročila, na primer: datum dobave in zaključka del, tekoči stroški, stroškovna učinkovitost, kakovost, estetske in funkcionalne lastnosti, vpliv na okolje, tehnične prednosti, poprodajne storitve in tehnična pomoč, obveznosti v zvezi z rezervnimi deli, zanesljivost dobav in cena ali drugo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>samo najnižja cena.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 94 Poslovnika Sodišča določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Poleg besedila vprašanj, ki se Sodišču predložijo v predhodno odločanje, predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebuje:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>povzetek predmeta spora in upoštevnih dejstev, kakor jih je ugotovilo predložitveno sodišče, ali vsaj navedbo dejanskih okoliščin, na katerih vprašanja temeljijo;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>razloge, ki so predložitvenemu sodišču vzbudili dvom glede razlage ali veljavnosti nekaterih določb prava Unije, in pojasnitev zveze, ki po mnenju predložitvenega sodišča obstaja med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki jo je treba uporabiti v sporu o glavni stvari.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Italijansko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 2(4) Decreto legislativo n. 163 – Codice dei contratti pubblici relativi a lavori, servizi e forniture in attuazione delle direttive 2004/17/CE e 2004/18/CE (zakonska uredba št. 163 – zakonik o javnih naročilih gradenj, storitev in blaga za izvedbo direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES) z dne <DATE ISO="20060412">12. aprila 2006</DATE> (redni dodatek h GURI št. 100 z dne <DATE ISO="20060502">2. maja 2006</DATE>, v nadaljevanju: zakonska uredba št. 163/2006) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Če v tem zakoniku ni izrecno določeno drugače, se za pogodbeno dejavnost subjektov iz prvega člena uporabljajo tudi določbe civilnega zakonika.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 115 zakonske uredbe št. 163/2006, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Prilagajanje cen<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="115.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vse pogodbe o storitvah ali blagu, ki se izvajajo z obnavljanjem pogodbe, morajo vsebovati določbo o periodični spremembi cene. Sprememba se opravi na podlagi raziskave, ki jo osebe, odgovorne za nabavo blaga in storitev, izvedejo na podlagi podatkov iz člena 7(4)(c) in (5).<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 115 te zakonske uredbe ne spada med določbe, ki se v skladu z njenim členom 206 uporabljajo za javna naročila v posebnih sektorjih, ki ustrezajo tistim iz členov od 3 do 7 Direktive 2004/17.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Člen 1664 Codice civile (civilni zakonik), naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Odplačnost ali težave pri izvajanju<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Če se zaradi nepredvidljivih okoliščin stroški materiala ali dela zvišajo, zaradi česar se skupna dogovorjena cena zviša ali zniža za več kot desetino, lahko naročnik ali izvajalec zahtevata spremembo te cene. Sprememba se lahko določi le za razliko, ki presega to desetino.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Družba RFI je pritožnicama iz postopka v glavni stvari oddala javno naročilo za opravljanje storitev čiščenja, vzdrževanja opreme prostorov in drugih odprtih površin, dostopnih javnosti, ter pomožnih storitev na postajah, objektih, uradih in delavnicah, ki se nahajajo na celotnem ozemlju, ki spada pod upravo Direzione Compartimentale Movimento Cagliari (regionalni direktorat za promet v Cagliariju, Italija). V pogodbi je bila posebna klavzula o pravilih za spremembo dogovorjene cene, s katerimi se je odstopilo od člena 1664 civilnega zakonika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Pritožnici iz postopka v glavni stvari sta med izvajanjem navedenega javnega naročila družbi RFI predlagali spremembo prej dogovorjene cene javnega naročila, da bi se upoštevalo zvišanje pogodbenih stroškov zaradi zvišanja stroškov za osebje. Družba RFI je z odločbo z dne <DATE ISO="20120222">22. februarja 2012</DATE> ta predlog zavrnila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Pritožnici iz postopka v glavni stvari sta po tej zavrnitvi pri Tribunale amministrativo regionale per la Sardegna (deželno upravno sodišče za Sardinijo, Italija) vložili tožbo za razveljavitev navedene odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Tribunale amministrativo regionale per la Sardegna (deželno upravno sodišče za Sardinijo) je s sodbo z dne <DATE ISO="20140611">11. junija 2014</DATE> tožbo zavrnilo. Menilo je, da se člen 115 zakonske uredbe št. 163/2006 ne uporablja za javna naročila, ki se nanašajo na posebne sektorje, kot je javno naročilo iz zadeve v glavni stvari. To sodišče je namreč ugotovilo, da so bile storitve čiščenja postaj, objektov, uradov in delavnic pomožne storitve za opravljanje dejavnosti v posebnih sektorjih, saj so se nanašale na nujne elemente omrežja železniškega prometa. Navedeno sodišče je še dodalo, da sprememba cen v skladu s členom 1664 civilnega zakonika ni obvezna, saj lahko pogodbeni stranki s sprejetjem pogodbene klavzule, s katero se omeji možnost spremembe cene, odstopita od te določbe, kot so stranke storile v zadevi v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Pritožnici iz postopka v glavni stvari sta zoper to sodbo pri predložitvenem sodišču vložili pritožbo ter v okviru prvega in drugega pritožbenega razloga trdili, da se člen 115 zakonske uredbe št. 163/2006 ali, podredno, člen 1664 civilnega zakonika, v nasprotju z odločitvijo Tribunale amministrativo regionale per la Sardegna (deželno upravno sodišče za Sardinijo) uporablja za javno naročilo iz zadeve v glavni stvari. Pritožnici iz postopka v glavni stvari sta prav tako izpodbijali skladnost členov 115 in 206 zakonske uredbe št. 163/2006 s pravom Unije, v okviru česar sta trdili, da sta ti določbi v delu, v katerem se želi z njima izključiti možnost spremembe cen v prometnem sektorju, natančneje v pogodbah o čiščenju, v nasprotju zlasti s členom 3(3) PEU, členoma 26, 101 in naslednjimi PDEU ter Direktivo 2004/17. Nacionalna ureditev naj bi bila tako glede na zakonodajo Unije pretirana in neupravičena. Navedena ureditev naj bi bila tudi neupravičeno nesorazmerna, podjetje, ki mu je bilo oddano naročilo za storitev čiščenja, pa naj bi bilo v primerjavi z javnim podjetjem z njo postavljeno v podrejen in ranljiv položaj, zaradi česar naj bi nastalo nepravično in nesorazmerno pogodbeno neravnovesje, v končni fazi pa naj bi se s tem spremenila tudi pravila delovanja trga. Nazadnje, če naj bi izključitev možnosti spremembe cene v vseh pogodbah, ki so bile sklenjene in se uporabljajo za posebne sektorje, izhajala neposredno iz Direktive 2004/17, naj ta ne bi bila veljavna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Glede prvega pritožbenega razloga, ki sta ga navedli pritožnici iz postopka v glavni stvari, je predložitveno sodišče izrazilo svoj namen, da ga zavrne in potrdi analizo Tribunale amministrativo regionale per la Sardegna (deželno upravno sodišče za Sardinijo), v skladu s katero se za javno<?PAGE NO="5"?> naročilo iz postopka v glavni stvari zaradi svoje funkcionalne povezanosti s posebnimi sektorji uporabljajo določbe zakonske uredbe št. 163/2006, ki se uporabljajo v navedenih sektorjih. Predložitveno sodišče navaja, da namerava zavrniti tudi drugi pritožbeni razlog pritožnic iz postopka v glavni stvari, ker imajo te določbe, ki so zavezujoče, prednost pred členom 1664 civilnega zakonika, ker so stranke iz zadeve v glavni stvari določile posebno pravilo, s katerim se odstopa od tega člena, in ker pogoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>nepredvidljivih okoliščin<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> iz tega člena v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen. Vendar to sodišče meni, da mora – glede na to, da odloča na zadnji stopnji in ker sta pritožnici iz postopka v glavni stvari podali predlog v tem smislu – preveriti skladnost s pravom Unije, in sicer zlasti člena 206 zakonske uredbe št. 163/2006, v delu, v katerem z njim uporaba člena 115 te uredbe ni izključena le za javna naročila iz posebnih sektorjev, ampak v skladu s sodno prakso tudi za javna naročila storitev, ki so – čeprav ne spadajo v posebne sektorje – z njimi funkcionalno povezana. Predložitveno sodišče poleg tega meni, da mora v skladu s sodno prakso Sodišča slednjemu postaviti vprašanje glede veljavnosti Direktive 2004/17, ki sta ga podali pritožnici iz postopka v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Consiglio di Stato (državni svet, Italija) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>1.</NO.P><TXT>Ali je razlaga nacionalnega prava, ki izključuje spremembo cen v javnih naročilih v zvezi s […] posebnimi sektorji, zlasti tistimi, katerih predmet se razlikuje od tistih, na katere se nanaša Direktiva 2004/17, vendar so z njimi funkcionalno povezana, v skladu s pravom Unije (zlasti s členom 3(3) PEU, s členi 26, od 56 do 58 in 101 PDEU, s členom 16 [Listine] in z Direktivo 2004/17)?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je Direktiva 2004/17 (če se ugotovi, da izključitev spremembe cen v vseh pogodbah, ki so bile sklenjene in se izvajajo v okviru […] posebnih sektorjev, izhaja neposredno iz navedene direktive) v skladu z načeli Evropske unije (zlasti s členi 3(1) PEU, s členi 26, od 56 do 58 in 101 PDEU ter s členom 16 [Listine]), <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>zaradi nepravičnosti, nesorazmernosti, ogrozitve pogodbenega ravnotežja in s tem tudi pravil o učinkovitem trgu<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="2018" ID="QE0018"/>?<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(3) PEU, člene 26, od 56 do 58 in 101 PDEU, člen 16 Listine in Direktivo 2004/17 razlagati tako, da nasprotujejo pravilom nacionalnega prava, kakršna so ta iz postopka v glavni stvari, ki ne določajo možnosti periodične spremembe cen po tem, ko je javno naročilo v sektorjih, na katere se nanaša navedena direktiva, že oddano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Najprej je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča v okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči nujnost razlage prava Unije, ki je koristna za nacionalno sodišče, od tega sodišča zahteva, da natančno upošteva zahteve v zvezi z vsebino predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki so izrecno navedene v členu 94 Poslovnika Sodišča, ki naj bi ga predložitveno sodišče poznalo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Persidera</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑112/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:597">EU:C:2017:597</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Te zahteve so navedene tudi v Priporočilih Sodišča nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom postopka predhodnega odločanja (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="338" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, C 338, str. 1</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Kot je določeno v členu 94(a) in (c) Poslovnika, je torej nujno, da predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebuje, prvič, povzetek predmeta spora in upoštevnih dejstev ali vsaj navedbo dejanskih okoliščin, na katerih vprašanja temeljijo, in drugič, razloge, ki so predložitvenemu sodišču vzbudili dvom glede razlage ali veljavnosti nekaterih določb prava Unije, in pojasnitev zveze, ki po njegovem<?PAGE NO="6"?> mnenju obstaja med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki jo je treba uporabiti v sporu o glavni stvari (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Persidera</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑112/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:597">EU:C:2017:597</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da v predložitveni odločbi ni nobenega pojasnila, zakaj je razlaga člena 3(3) PEU ter členov 26, 57, 58 in 101 PDEU upoštevna za rešitev spora o glavni stvari. Enako velja tudi za člen 56 PDEU v delu, v katerem se nanaša na druge vidike, kot so tisti, ki jih bo Sodišče obravnavalo v točki 32 te sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Iz navedenega sledi, da prvo vprašanje v tem okviru ni dopustno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Prvič, predložitveno sodišče v zvezi z razlago Direktive 2004/17 in splošnih načel, na katerih temelji, meni, da spada javno naročilo iz zadeve v glavni stvari na področje uporabe te direktive, ker ga je oddal javni naročnik v smislu te direktive, to je družba RFI, in ker je funkcionalno povezano z dejavnostjo železniškega prevoza, ki spada na področje uporabe navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da se Direktiva 2004/17 dejansko ne uporablja le za javna naročila, ki so oddana na področju ene od dejavnosti, ki so izrecno navedene v členih od 3 do 7, ampak tudi za javna naročila, ki so – čeprav so različne vrste in bi lahko običajno spadala tudi na področje uporabe Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132) – potrebna za izvajanje dejavnosti iz Direktive 2004/17. Če je javno naročilo, ki ga je oddal javni naročnik, povezano z dejavnostjo, ki jo ta naročnik izvaja v sektorjih iz členov od 3 do 7 te direktive, se mora torej zanj uporabiti postopek, določen v navedeni direktivi (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080410">10. aprila 2008</DATE>, <NAME.CASE>Ing. Aigner</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑393/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:213">EU:C:2008:213</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 56 do 59).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Dalje, čeprav v predložitveni odločbi ni nobenega podatka v zvezi z vrednostjo javnega naročila iz zadeve v glavni stvari, je iz listin v spisu, s katerimi razpolaga Sodišče, razvidno, da ta vrednost presega upoštevni prag za uporabo te direktive, ki je z njenim členom 16(a) določen na 400.000 EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Direktiva 2004/17 je za odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje torej upoštevna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da iz nobene določbe navedene direktive ne izhaja, da jo je treba razlagati tako, da nasprotuje pravilom nacionalnega prava, kot sta povezana člena 115 in 206 zakonske uredbe št. 163/2006, ki ne določata možnosti periodične spremembe cen po tem, ko je javno naročilo v sektorjih, na katere se nanaša navedena direktiva, že oddano, saj ta direktiva državam članicam ne nalaga nobene posebne obveznosti, da sprejmejo določbe, ki bi javnega naročnika zavezovale, da sopogodbeniku odobri zvišanje cene po tem, ko je javno naročilo že oddano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Tudi splošna načela, na katerih temelji Direktiva 2004/17, zlasti načelo enakega obravnavanja in iz njega izhajajoča obveznost preglednosti iz člena 10 te direktive, takšnim pravilom ne nasprotujejo. Nasprotno, ni mogoče izključiti, da bi sprememba cene po tem, ko je bilo javno naročilo že oddano, pomenila poseg v to načelo in v to obveznost (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160907">7. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Finn Frogne</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑549/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:634">EU:C:2016:634</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Kot je namreč v pisnih stališčih navedla Komisija, je cena javnega naročila zelo pomemben element, ki ga javni naročnik upošteva pri ocenjevanju ponudbe in tudi pri sprejetju odločitve o oddaji naročila gospodarskemu subjektu. Ta pomembnost med drugim izhaja iz omembe cene v obeh merilih za oddajo javnega naročila iz člena 55(1) Direktive 2004/17. V teh okoliščinah se s pravili nacionalnega prava, ki ne določajo možnosti periodične spremembe cene po tem, ko je javno naročilo v sektorjih, na katere se nanaša navedena direktiva, že oddano, bolj zagotavlja spoštovanje navedenih načel.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Iz navedenih preudarkov izhaja, da je treba Direktivo 2004/17 in splošna načela, na katerih temelji, razlagati tako, da ne nasprotujejo pravilom nacionalnega prava, kot so ta iz postopka v glavni stvari, ki ne določajo možnosti periodične spremembe cen po tem, ko je javno naročilo v sektorjih, na katere se nanaša navedena direktiva, že oddano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Drugič, v zvezi z razlago člena 56 PDEU je treba ugotoviti, da ta člen v okviru svobode opravljanja storitev določa načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije ter obveznost preglednosti, v zvezi s katerimi je bila skladnost pravil nacionalnega prava, kot so ta iz zadeve v glavni stvari, že obravnavana v točki 30 te sodbe. Zato v tem okviru ni treba še enkrat podati razlage tega člena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Tretjič, kar zadeva razlago člena 16 Listine, je treba spomniti, da se v skladu s členom 51(1) Listine njene določbe za države članice uporabljajo samo takrat, ko izvajajo pravo Unije. V skladu s členom 51(2) Listine ta ne razširja področja uporabe prava Unije prek pristojnosti Unije niti ne ustvarja nikakršnih novih pristojnosti ali nalog Unije in ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v Pogodbah. Sodišče mora ob upoštevanju Listine pravo Unije torej razlagati v mejah pristojnosti, ki so nanjo prenesene (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140710">10. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Julián Hernández in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑198/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2055">EU:C:2014:2055</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>izvajanje prava Unije<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> v smislu člena 51 Listine predpostavlja obstoj navezne okoliščine med aktom prava Unije in zadevnim nacionalnim ukrepom. Sodišče je med drugim sklenilo, da se temeljne pravice Unije v zvezi z nacionalno ureditvijo ne uporabljajo, ker določbe prava Unije na zadevnem področju državam članicam ne nalagajo nikakršne obveznosti v zvezi s položajem v postopku v glavni stvari (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140710">10. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Julián Hernández in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑198/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2055">EU:C:2014:2055</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Ker v obravnavani zadevi, kot izhaja iz točk 29 in 30 te sodbe, niti Direktiva 2004/17 niti splošna načela, na katerih temelji, državam članicam ne nalagajo posebne obveznosti, da sprejmejo določbe, ki bi javnega naročnika zavezovale, da sopogodbeniku odobri zvišanje cene po tem, ko je bilo javno naročilo že oddano, med zadevnima določbama zakonske uredbe št. 163/2006 – v delu, v katerem z njima ni določena možnost periodične spremembe cen javnih naročil v sektorjih, na katere se nanaša navedena direktiva – in navedeno direktivo ni nikakršne navezne okoliščine, zato zanju ni mogoče šteti, da se z njima izvaja pravo Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 2004/17 in splošna načela, na katerih temelji, razlagati tako, da ne nasprotujejo pravilom nacionalnega prava, kot so ta iz zadeve v glavni stvari, ki ne določajo možnosti periodične spremembe cen po tem, ko je javno naročilo v sektorjih, na katere se nanaša navedena direktiva, že oddano.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da lahko Sodišče, če je očitno, da razlaga ali presoja veljavnosti pravila Unije, ki jo zahteva nacionalno sodišče, nima zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, ali če gre za hipotetičen primer, predlog nacionalnega sodišča zavrže kot nedopusten (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170328">28. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Rosneft</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑72/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:236">EU:C:2017:236</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da to vprašanje, s katerim predložitveno sodišče sprašuje o veljavnosti Direktive 2004/17, temelji na domnevi, da se z zadevnima določbama zakonske uredbe št. 163/2006 – v delu, v katerem z njima ni določena možnost periodične spremembe cen javnih naročil v sektorjih, na katere se nanaša ta direktiva – navedena direktiva izvaja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Iz obravnave prvega vprašanja pa izhaja, da je – ob upoštevanju, da niti Direktiva 2004/17 niti splošna načela, na katerih temelji, ne nasprotujejo pravilom nacionalnega prava, kot so ta iz postopka v glavni stvari, ki ne določajo možnosti periodične spremembe cen po tem, ko je javno naročilo v sektorjih, na katere se nanaša navedena direktiva, že oddano – to vprašanje hipotetično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da drugo vprašanje ni dopustno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranke iz postopka v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne <DATE ISO="20111130">30. novembra 2011</DATE>, in splošna načela, na katerih temelji, je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo pravilom nacionalnega prava, kot so ta iz zadeve v glavni stvari, ki ne določajo možnosti periodične spremembe cen po tem, ko je javno naročilo v sektorjih, na katere se nanaša ta direktiva, že oddano.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>